občinskem prazniku so na Trati pri Skofji Loki odprli nove silose za žitarico Nn in / , *-.^^9^PH^^^l^^^^^HgMHH »> J»«W tod* ^»ft^a doma S*o/>a Loka za razvoj zdravstvene tluibl S«&°^^ffi^?^ *» fe*>/978.i)fafop/a. *^to XXXII. Številka 3 ^^novitelji: občinske konference SZDL ^^nice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka *r**c — Izdaja Časopisno podjetje lelc % Kranj — Glavni urednik Igor Slavec kul Odgovorni urednik Andrej Žalar j^lASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEG Kranj, petek, 12. 1. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. A LJUDSTVA ZA GORENJSKO ne se a p* teli a, t ro». jim h ibl Dvaindvajsetič »Po stezah partizanske Jelovice« Dražgoše Pripravljene na slovesnost rav^^KRANJ — Legendarna vasica Dražgoše je pripravljena na 1 ^"»^♦"isnjo in nedeljsko slovesnost ob dvaindvajsetih prireditvah f *trT* poteh partizanske Jelovice«. Čeprav je vreme precej muha-St^?» organizatorji pripravljajo vse proge in poti za pohode in R.iJav Sobotne in nedeljske prireditve bodo letos še posebno T^.J^*ane, saj sodijo v proslavljanje šestdesetletnice ustanovitve *\j in SKOJ ter štiridesete obletnice konstituiranja CK KPJ ; ^ohinju in v spomin sedemintridesetletnice dražgoške bitke in 'J^*»karjevega bataljona. V obeh dneh se v Dražgosah pričakuje *^štva za jugoslovanski smučarski spominski pokal; 14. JANUAR — Ta dan bodo vse druge prireditve; ' Patruljno tekmovanje enot TO, JLA in milice na Prtovču s iem v Dražgosah, start ob 8. uri; i* S startom ob 7.45 v Kropi in ciljem v Dražgosah orientacij-^1 tekmovalni pohod moštev ZRVS in ZSMS; l| Množični rekreativni pohodi po poti Cankarjevega bata-"^T**»a od Pasje ravni — start ob 3. uri — s prihodom ob 12. uri v j^Žgoše za delegirane člane, s primerno kondicijo iz vrst *€tdinske organizacije, PD, tabornikov TO, JLA in milice; Ob 10. uri množični rekreativni tek na 10 km na nekdanji V^>gi na Jelovici, start nad Bičkovo skalo, zbor pri kmetiji pri *^govcu; Pohod v smeri Kropa —Jamnik —Dražgoše ob 10. uri — ^dvsem za mladino; 1^ Ob 8. uri pohod v smeri Soteska — Rovtarica - Rastoke ^"^ko Jelovice) — Dražgoše; ^ Pohod v smeri Stražišče — start ob 7. uri - Čepulje-Mo-- Dražgoše; ^ Ob 7. uri pohod v smeri Škofja Loka —Križna gora —Čepu-~ ^ Mohor — Dražgoše; Pohod (start ob 10. uri) v smeri Selca— Kališče — Dražgoše, družine z otroci; Ob 11. uri pohod v smeri Rudno — Dražgoše za najmlajše; Orientacijski pohod tabornikov — start ob 7. uri — v smeri ^tlflo — Dražgoše; Osrednja svečanost bo v nedeljo, 14. januarja, ob 12. uri jf^^^d spomenikom v Dražgosah. Slavnostni govornik bo * "**0vko Krvina, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko. |ffew. zveza borcev in Planinsko društvo Kranj organizirata ^^J^fcod od Nemilj do Dražgoš za starejše občane. Ob 8. uri jih bo-,|jtok^ Štirje avtobusi brezplačno popeljali do Nemilj, kjer bo nato l^T^od' do Dražgoš. Odhod je izpred hotela Creina. Avtobusi pa i nato iz Dražgoš odpeljali ob 15. uri. j**^ V nedeljo ob 12. uri bo pred spomenikom v Dražgosah p^^^dnja svečanost. Slavnostni govornik bo medobčinski *K^\retar ZK za Gorenjsko Zdravko Krvina. -dh zimska cestna služba pripravljeni) Kranjska gora, 11. januarja — Snežne padavine, ki so bile še posebno obilne v zgomjesavski dolini, danes niso pregnale najbolj vnetih smučarjev, prav tako t>3 tudi zimske službe Cestnega podjetja Kranj niso presenetile. Vsa razpoložljiva mehanizacija je spopadla z nad 60 centimetri bitega, pomagajo pa tudi snežni r*ezkarji. Najnevarnejši gorenjski v>dseki so posoljeni, nocoj pa bodo šli v akcijo ponovno plugi in skušali odstraniti s cestišča »snežno desko«. Delavci zimske službe delajo neprekinjeno. V zgomjesavski dolini promet ni gost, kar omogoča čiščenje brez motenj in zastojev. S snegom se je bilo najtežje spopasti na mejnih prehodih, kjer je obvezna zimska oprema. Več o delu in težavah zimske službe Cestnega podjetja Kranj bomo pisali v prihodnji številki. _____ L. M , Slavnostna seja občinske skupščine V počastitev 9. januarja — praznika občine Škofja Loka, je bila v torek popoldne v dvorani kina Sora slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine. Slavnostni govornik, predsednik skupščine Viktor Žakelj, je spregovoril o razvoju občine in problemih, ki se jih bo letos potrebno lotiti. Še zlasti je opozoril na problem otroškega varstva, pretesnih šolskih prostorov, slabe cestne povezave in na prehitro naraščanje vseh oblik porabe. Na seji so tudi podelili priznanja občine za leto 1978. Veliko plaketo je dobila osnovna šola Železniki, mala plaketa pa je bila podeljena Kladivarju Žiri, zdravstvenemu domu Škofja Loka, krajevni skupnosti Godešič, krajevni konferenci SZDL Selca in Anici Križnar z Godešiča. Nagrade so dobili Jurij Demšar, Miloš Mrak in Viktor Potočnik ter pismeno priznanje Vladimir Vidmar. Na seji so podelili tudi nagrade za najboljše naloge ob občinskem prazniku, ki so jih pisali učenci srednjih in osnovnih šol v občini. Kulturni program pa so pripravili žirov-ski pevci in recitatorji. L. B. Celodnevna šola v Dražgosah Dražgoše — V petek, 12. januarja, ob 17. uri bodo v Dražgosah slovesno odprli prenovljeno osnovno šolo Staneta Žagarja, s čimer bo uveden tudi celodnevni pouk. Na slovesnost vabita krajevna skupnost Dražgoše in osnovna šola Prešernove brigade iz Železnikov, s katero je povezana iražgoška osnovna šola. Kam po nove delavce? Ob koncu lanskega leta je tako, kot se je to dogajalo že nekaj let nazaj, ostalo na Gorenjskem nepokritih več kot 3000 potreb po delavcih. Podatek, ki ga ima strokovna služba skupnosti za zaposlovanje Kranj, je sicer septembrski, vendar pa po izkušnjah kaže, da običajno ob koncu leta ni prav nič drugačen. Vendar pa to ne pomeni tudi, da so delovne organizacije resnično ostale praznih rok. Ne tako malokrat se namreč zgodi, da se javljene potrebe po delavcih enostavno zaradi administracij-skih napak podvojijo. Tudi če je število delavcev, ki bi jih delovne organizacije potrebovale ob koncu leta, za polovico manjše, je to še vedno zelo velika številka. To pa vsekakor pomeni, da ni bilo delavcev z ustreznim profilom, kar se pogosto na trgu ponudbe in povpraševanja dogaja. Naj bo številka taka ali taka, gorenjsko gospodarstvo vstopa v leto 1979 še vedno z dokaj velikimi potrebami po novih delavcih. V januarju bodo sicer znane točnejše številke, saj bodo delovne organizacije za celotno letošnje leto napovedale potrebe po novih delavcih, sem pa bodo verjetno vštete tudi lanske nepokrite potrebe. Po predvidevanjih se bo to število gibalo med 4000 in 5000, kar bo približno toliko kot lani. Ob tem pa je treba takoj povedati, da pa stopnja zaposlovanja verjetno ne bo narasla in najbrž ne bo presegla 2,5 odstotka. To bi vsekakor pomenilo še nadaljnjo stabilizacijo gospodarstva, seveda ob dobrih pogojih gospodarjenja in ob ustreznih investicijskih vlaganjih. Še vedno namreč gorenjsko gospodarstvo nima takšne strukture dela, ki bi ob zmernem zaposlovanju novih delavcev lahko ob moderni tehnologiji dajala ustrezne gospodarske rezultate. Še vedno gospodarstvo poprašuje v v preveliki meri po delavcih z ozkimi profili, kar kaže na usmerjenost v delovno intenzivne dejavnosti. To pa sedanje strukture dela ne spreminja bistveno. Dokler bodo prevladovali tehnični postopki, ki zahtevajo delovne roke ozkega profila in ne modernizacija in novi tehnološki postopki, ki zahtevajo več znanja, to je drugačno kadrovsko strukturo, bodo ostajale potrebe po delavcih nepokrite. Kajti gorenjska regija sama iz naravnega priliva ne more zagotoviti celotnega števila novih delavcev, saj se le-ti močno usmerjajo v nadaljnje šolanje. Potrebe ostajajo in temelje bolj na mehanskem prilivu delavcev zunaj regije, iz drugih področij in republike. Večno novih delavcev »žejno« gospodarstvo pa se bo lahko izmotalo iz takih zagat le z odločnejšo modernizacijo in pa z odpiranjem delovnih obratov izven regije, tam, kjer delavci, ki jih določena panoga potrebuje, še vedno so. To so sicer nekatere delovne organizacije že spoznale, medtem ko se nekaterim, ki še omahujejo med možnostjo dislociranih obratov in avtomatiziranjem proizvodnje, čas neusmiljeno odmika. L. M H. STKAN. Mladi po kongresih v Žitni silosi odprti 6. STKAN: Prizidek pri vrtcu na Trati BIfd,~ Tridnevnega seminarja republiškega sveta Zveze sindikatov za sekretarje in predsednike medobčinskih in občinskih svetov GorenZ in ^ubijane so se udeležili številni gorenjski sindikalni delavci. slmuSr Te vodil predsednik sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner raz7rm,lia/i pa so o delitvi dohodka m o svobodni men^i ^T%r n^Z^ ^^oT^S^r-^ P°lOŽaJU delm'ne«a " ^etem NAROČNIK Rekorden primanjkljaj Naš zunanjetrgovinski primanjkljaj je znašal okroglo 78 milijard dinarjev, kar je za 4 odstotke več kot leto prej. Tako je letošnji primanjkljaj rekorden. Isto smo pisali že za leto 1977. Več investicij Po podatkih službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije je do 30. septembra lani 11.279 investitorjev zgradilo v državi 31.335 objektov. Njihova vrednost znaša 841 £ milijarde dinarjev. V prvih treh letih srednjeročnega obdobja je investicijska dejavnost stalno naraščala in je po predračunski vrednosti investicij konec septembra letos že za 2,5-krat presegla vrednost investicij, s katerimi smo stopili v srednjeročno plansko obdobje. Predvsem naraščajo naložbe v predr nostne dejavnosti, kar podpiramo s kreditno politiko in ukrepi republik in avtonomnih pokrajin. Prav tako so se povečala sredstva prebivalstva za naložbe, zlasti v obliki javnih posojil. Hitreje združujemo tudi sredstva družbene reprodukcije in sicer s sklepanjem samoupravnih sporazumov, da bi financirali razvoj železniškega prometa, elektrogospodarstva kakor tudi objektov, ki imajo poseben pomen za razvoj republik in pokrajin. Plaketa SAZU za Kardelja Član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj je pred nekaj dnevi v Ljubljani sprejel predstavnike Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izročili so mu spominsko plaketo, ki mu je bila podeljena ob 40-let-nici obstoja SAZU. Akademiki, ki jih je vodil predsednik prof. dr. Janez Mil-činski, so Kardelja seznanili s kulturnoumetniškimi manifestacijami, ki so spremljale osrednjo republiško proslavo jubileja akademije in z okvirnimi načrti njenega bodočega razvoja. Kave bo dovolj V prvih treh mesecih letošnjega leta bo jugoslovansko tržišče uvozilo približno 128 tisoč ton južnega sadja in več kot 20 tisoč ton kave. Po ocenah strokovnjakov, ki spremljajo razmere na domačem trgu, te količine ustrezajo potrebam našega trga in uvoznim možnostim. Kot je predvideno, naj bi letos uvozili 320 tisoč ton južnega sadja in 52 tisoč ton kave, kar dosega raven lanske potrošnje. Predrago mleko Mlečna industrija bo letos izdelala veliko več posnetega mleka v prahu, ki se uporablja kot pomemben element pri pripravljanju živinske krme. Presežkov bi utegnilo biti več kot 10 tisoč ton. Glede na težave industrije živinske krme in pa dejstvo, da je domače posneto mleko v prahu več kot dvakrat dražje od uvoženega, predlagajo, da bi presežek odkupila zvezna direkcija za živilske rezerve. Velika proizvodnja V minulem letu so z vojvodinskih nahajališč prvič dobili več kot milijardo kubičnih metrov zemeljskega plina. Proizvedli so ga milijardo in 79 milijonov kubičnih metrov in ga v plino-vodsko mrežo odpremili nekaj manj kot milijardo kubičnih metrov. Čeprav gre za rekordno proizvodnjo, pri Naftagasu poudarjajo, da so možnosti še veliko večje in bo zato že letošnja proizvodnja precej večja. Delovno društvo invalidov Jesenice — Ob koncu lanskega leta so se sestali izvršni in nadzorni odbor jeseniškega društva invalidov ter njegovi poverjeniki iz krajevnih skupnosti. Pregledali so svoje delo v preteklosti in sprejeli akcijski program za bodoče. V razpravi o že opravljenih nalogah so ugotovili, da so bili uspešni tako na športnem kot rekreacijskem, kulturnem in socialno humanitarnem področju. Športniki so imeli društvena tekmovanja, udeležili pa so se tudi področnih in republiških tekmovanj. Uveljavljajo se v kegljanju, balinanju, streljanju z zračno puško in šahu. Premalo pa so storili za dvig množičnega športa. Člani društva so ob dnevu invalidov pripravili svečano akademijo. Izvedli so tudi tri uspešne izlete, med katerimi so člane najbolj navdušili obiski Jasenovca, Jajca in Drvarja. V društvu pa je bilo premalo zanimanja za ogled gledaliških predstav. Društvo je socialno šibkejšim članom dodelilo enkratno pomoč za nabavo ozimnice. Poskrbelo je tudi za obisk in obdaritev težjih invalidov in vseh tistih, ki jih je invalidnost priklenila na posteljo. Organiziralo pa je še več drugih akcij v korist svojih članov. Načrt bodočega dela obsega sodelovanje v tekmovalnem in množičnem športu. Ob mednarodnem dnevu invalidov bodo člani pripravili slavnostno akademijo, saj Zveza društev invalidov obhaja letos desetletnico svojega delovanja. Organizirali bodo tudi srečanje članov na tradicionalnem pikniku v naravi in izlete ter se udeležili raznih manifestacij. Prav tako kot doslej bodo skrbeli za dodeljevanje socialnih pomoči in obiskovanje težkih invalidov na domu. Kot že nekaj let nazaj pa bo društvo seznanilo svoje člane z delovnim programom, predvidenimi akcijami in opravljenim delom prek biltena. S. H. i so se po 33 letih Prisrčno srečanje borcev čete za zvezo pri štabu Prešernove brigade po več kot treh desetletjih — Odisej se bodo sestajali vsako leto sredi julija v Dupljah Snidenje borcev čete za zvezo po triintridesetih letih je bilo nadvse prisrčno. — Foto: J. Kuhar Kokrica — V lanskem decembru so se na Kokrici prvič po 33 letih zbrali na samostojnem zboru borci čete za zvezo pri sedmi slovenski narodnoosvobodilni brigadi France Prešeren. Vse navzoče sta v imenu organizacijskega odbora pozdravila Avrelij Tronkar in komandir čete za zvezo Tine Tomazin. Zatem je sledil tovariški pogovor, v katerem so borci obudili spomine na dogodke iz narodnoosvobodilne borbe, še posebno na 1944. in 1945. leto. Slavna bojna pot, ki jo je prešla 7. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada France Prešeren od 12. julija 1943. leta, ko je bila ustanovljena, pa do 2. maja 1945. leta, ko se je ustavila v osvobojeni Gorici, je bila silno naporna. Njeni borci so večkrat prehodili po dolgem in počez vso Gorenjsko; prebredli so ledeno mrzlo Savo in Soro ter se med pohodi po jelovških in pokljuških gozdovih do pasu udirali v sneg. Bili so tudi na Idrijskem in Tolminskem pa v nepreglednem Trnovskem gozdu. Borili so se celo na Notranjskem in Dolenjskem. Vojaški uspehi Prešernove brigade niso bili mali. Med bitko za Turjak, ki pomeni eno največjih vojaških in političnih zmag slovenske narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov, ter osvoboditvijo Gorice kot zadnje bojne naloge Prešernove brigade je imela še na stotine večjih in manjših spopadov s sovražnikovimi patruljami, kolonami in postojankami. V njih so borci brigade nasprotniku prizadejali velike izgube. Med narodnoosvobodilno borbo je bila pomemben člen brigade tudi četa za zveze, ki jo je sestavljalo okrog Šestdeset borcev. Med vezisti so bili kurirji, telefonisti, signalisti, radiotelegrafisti in šifranti. Četa za zveze se je aktivno udeleževala vseh bojev, ki jih je vodila brigada. Prav zato je bilo vzpostavljanje zvez velikokrat zelo tvegano. O ustanovitvi brigade je obstajal le vod kurirjev, enota za zveze pa je dobila svojo novo obliko v začetku 1944. leta. Četo za zveze so ustanovili zaradi vedno večje udarne moči brigade in stalno širšega prostora, ki so ga borci morali obvladovati. Med srečanjem na Kokrici se je komandir čete za zveze pri štabu Prešernove brigade Tine Tomazin takole spominjal dela signalistov: »Za nočno delo jim je bil v pomoč ladijski signalni žaromet, podnevi pa so za signalizacijo uporabljali zastavice, izdelane iz padal v rdeči in rumeni barvi. Tako signalisti kot radiotelegrafisti so morali obvladati Morzejeve znake. Naučili so se jih na posebnem tečaju pri 31. diviziji. Signalizacijo pa smo pričeli opuščati že konec 1944. leta, ker je bilo na osvobojenem ozemlju postavljeno dokaj močno telefonsko omrežje s stalnimi linijami.« Komisar čete Avrelij Tronkar pa je pripovedoval: »V četo za zvezo sem prišel na začetku decembra 1944. leta, in sicer iz prvega bataljona. Naša prva skupna akcija je bilo pobiranje telefonske žice, ki je bila napeljana od belogardistične postojanke v Gorenji vasi do Polhovega Gradca. To žico, ki je bila dolga okrog šest kilometrov, smo takoj po zaplembi uporabili za zvezo med divizijo in bataljoni ter za zvezo pri napadu na Kališče — Rudno in Železnike.« »Četa za zveze je bila precej aktivna tudi na kulturnem področju,« je pojasnil Alojz Zibelnik ter povzel: »Enkrat mesečno smo izdajali žepni časopis, imeli pa smo tudi svoj zidni časopis. Četa pa je bila zelo aktivna tudi po osvoboditvi, posebno na Primorskem, kjer so ji terenske organizacije v zahvalo podarile dve zastavi.« J. Kuhar TRŽIČ Drevi se bodo na svoji 5. redni seji sestali člani predsedstva občinske konference ZSMS Tržič. Največ pozornosti bodo posvetili pregledu dela v lanskem letu, še zlasti neuresničenim nalogam. Teh sicer ni veliko, vendar kažejo na določeno neresnost nekaterih organov konference. Prav zato so v dnevni red zajeli tudi ocenitev programov dela za letos, pri čemer bodo izhajali iz predloga konkretnih akcij v prvi polovici leta. Ocena, da so nekateri programi dela tako v osnovnih organizacijah ZSMS kot v organih konference bolj prosti spisi kot izraz realnih želja in potreb mladih, ni nova. Nedvomno mora biti osnovna usmeritev kakovost akcij, ne pa organiziranje akcij za vsako ceno. Na seji predsedstva se bodo pogovorili tudi o kadrovski problematiki v samem predsedstvu. -mv Svet v tem tednu Praske so prerasle v vojno V varnostnem svetu OZN pričakujejo začeti^ razprave o vojni med Kampučijo in Vietm^ mom — Princ Sihanuk voditelj kampučijs sl delegacije — Pomembna obiska v Jugoslai k — Španijo pretresa terorizem — V A vštric parlamentarne volitve že maja? °i BANGKOK, HANOI - V varnostnem svetu Organizaciji združenih narodov pričakujejo začetek razprave o odnosih m*°] Vietnamom in Kampučijo ter o zahtevi Kampučije, da se mora. ^1 vietnamske sile umakniti s kampučijskega ozemlja. Vend*** večina od razprave v varnostnem svetu ne pričakuje veliki Sovjetska zveza, največja zaveznica Vietnama, ima namreč' * varnostnem svetu pravico veta, ki lahko onemogoči željo sveC** po vietnamskem umiku s kampučijskega ozemlja. Znano je, so uporniške sile ob pomoči Vietnamcev zavzele glavno kanp:^ čijsko mesto Phnom Penh in začele oblikovati svoje organ **f oblasti. Sovjetska zveza, članice Varšavskega sporazuma : Afganistan so novo kampučijsko vodstvo ž*e priznale, iz gli ga kampučijskega mesta pa je tudi prišla novica o smrti pučijskega voditelja Pol Pota. Vendar za zdaj ta vest.še ni jena. V New York je tudi žedopotoval nekdanji kampu voditelj princ Sihanuk, ki bo v varnostnem svetu razložil žaj v svoji deželi, ki jo je pred leti zapustil. S sedeža s ve to i organizacije poročajo, da se je Sihanuk sešel z general sekretarjem Organizacije združenih narodov dr. Kurtom Wi heimom in predsednikom varnostnega sveta, na osnovi si poročil pa se bo še pred začetkom zasedanja sešel tudi z poslaniki držav, članic varnostnega sveta. Vesti iz Kampučije so si nasprotujoče. Vietnamski poudarjajo, da imajo uporniki v oblasti najmanj 60 odstol kampučijskega ozemlja in da je glavno mesto padlo brez uj nekatere zahodne agencije pa pravijo, da temu ni bilo takc]| se je v Kampučiji začela vseljudska vojna. Srž upora uporno fronto za nacionalno osvoboditev Kampučije, j pomaga Vietnam s svojimi zavezniki, je menda na desnem reke Mekong in na zahodu dežele vzdolž meje s Tajsko. Izredno zanimivi so komentarji ob zadnjih dogodkih Vietnamom in Kampučijo. Slednji naklonjena Kitajska ocenjuje, da se prava vojna v sosednji državi šele začenja. Kitajo tudi menijo, da zadnja vojna ni posledica neporavnani! računov ob meji, temveč teženj Vietnama po nadvladi v jugo ^ vzhodni Aziji. Moskva piše o bliskoviti revoluciji v Kampučiji it i se veseli uspeha vietnamskih enot. Moskva izkorišča to prilo* V nost tudi za napad na Peking. Indija je zaskrbljena zaradi d» t godkov, Egipt pa za zdaj dogodkov še ni komentiral. Tudi P ras- •d cija je zadržana, medtem ko Komunistična partija Španjjr \j obsoja agresijo. Združene države Amerike opozarjajo na s kod ljive posledice spora, vzhodne države pa komentirajo dogodki "v Vietnamu v prid. Prve so priznale novo oblast v Phnom Penh« 13 Jugoslavija beleži ta teden dva pomembna obiska. Obiski nas je sopredsednik patriotične fronte Zimbabveja Joshua Nkc mo. Fronta se že leta uspešno bojuje zoper rasistične režime S ^ afriškem jugu. Voditelj patriotične fronte se je zahvalil Jugoal* J* viji za pomoč osvobodilnemu gibanju Zimbabve. Nkomo se j< J med drugim pogovarjal s podpredsednikom predsedstva SFB« Fadilom Hoxho in zveznim sekretarjem za zunanje zadev« Je sipom Vrhovcem. ^ Na povabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josip* ^ Vrhovca pa je prispel včeraj na uradni in prijateljski obisk> C? Jugoslavijo zunanji minister sosednje republike Italije Forlani 5* Naš zvezni sekretar Vrhovec in Forlani bosta ocenila dosedanj jjl ugodno gibanje sodelovanja med sosednjima državama in rt» C* pravljala o novih možnostih sodelovanja med državama, ki i ^ deli najbolj odprta meja v Evropi. )j Podobo sveta tega tedna pa dopolnjujemo s poročilom o * ne rešeni krizi v Iranu, kjer je nova vlada že prisegla, vedo pogostejši pa so nasveti šahu, naj zapusti deželo. Španijo prt w tresa val terorizma. Ubite so bile nekatere pomembne politici in vojaške osebnosti, krivdo za zločine pa pripisujejo baskovak ^ separatistični organizaciji ETA. Na Dunaju so se sešli najodgr vornejši politiki in na zaprti seji razpravljali o parlamentarni volitvah, ki utegnejo biti namesto jeseni že maja. Za taki* *y potezo se najbolj ogrevajo socialisti s kanclerjem Kreisky-m g ^ čelu. Menijo, da je zanje maj najugodnejši politični trenutek. J. K oš n jek Po poteh Cankarjevega bataljon ŠKOFJA LOKA - Dosedanjim prireditvam v spomin na junaško borbo v Dražgosah bo organizator dodal novo: skupina dobro utrjenih pohodnikov bo prehodila pot od Pasje ravni do Dražgoš, po kateri se je proti Dražgošam pomikal Cankarjev bataljon v dneh pred bitko. Ta premik bo podoživljala skupina planincev, alpinistov, gorskih reševalcev in pripadnikov teritorialne obrambe. V nedeljo zjutraj ob dveh se bo skupina od Kuzovca pri Pasji ravni spustila do Poljanske Soro, jo prečila in se povzpela do Zalubnikarja pod L ubni kom in prek Tomaža sestopala do Selške Sore, ki jo bo prešla pri Luši. Pohodniki se bodo ponovno zagrizli v breg in prek Zabrekov in Zgornjih Lajš prispeli na slovesnost v Dražgoše. Udeleženci bodo premagali okrog 1600 metrov vzpona in prehodili okrog 30 kilometrov, kar terja izredno telesno pri- gravljenost. Planinsko ^ kofja Loka vabi k pohodu člane drugih društev, g ti* udeležencev bo omejeno.1 vreme ne bo primerno, bo p* odpadel. Obvestila o tem k posredovana prek radia. Pohod bodo zmogli £ izurjeni planinci. Oprema m zimska, smučarske palice p) zamenjajo cepin. Nujni s0 svetilka, jedilni pribor in 0pr za nočitev. Zbor je jutri, \i nuarja, ob 15. uri v Tavčarje dvoru na Visokem. Po lfc. gr predviden skupni odhod do k tij pod Pasjo ravnijo, kjer h pohodniki prenočevali. Pohod po poteh Cankarje bataljona je nova oblika pr8 vanja obletnic Dražgoš. q nizatorji upajo, da se bo P navduševalo vedno več ljudi hojo po gorah povezujejo * pi jo na čase, ko so v teh f odmevali streli in se je roj*' nova Jugoslavija. KRANJ aaaaaaaaa——■* V torek, 9. januarja, je bila v Kranju 35. seja izvršne^ občinske skupščine. Na seji so obravnavali predlog resolucije 0; benem in ekonomskem razvoju občine Kranj v prihodnjem letu. v tek resolucije je bil doslej v javni razpravi, ki je prinesla preCe; logov za spremembe planskega dokumenta. Predlog reso'"^JJ^Jbol lagan v sprejem delegatom občinske skupščine na eni <>d Prin«^- kongresu ZSMS, so naslednje šti-i5T*letno obdobje označili kot obdobje I *^globljenega vključevanja in dela 5**ladih na vseh področjih politič-L^ga, družbenega in gospodarskega 6«^l.vljenja. Tudi jugoslovanski mla-*a^,r>ski kongres ni bil bistveno dru- O njegovih najpomembnejših nn slepih smo že pisali, ko je bil kon-V*^8 končan. Tokrat želimo pred-»*^ViSern Pognati, kako jih že ali jih še o uresničevali mladi v kranjski * l^ini. O tem je pripovedoval sekre-. -r^r občinske konference ZSMS Jure tCI?o 0llia*^» ki to nalogo profesionalno "f^P^avlja že dobro leto, sicer pa je še "Jla - ve^ dttigih organov družbeno- °litičnih organizacij v občini. "*jn^ure Tomašič je bil delegat na ** '^j V - kongresu Zveze socialistične mla-"^j^^e Jugoslavije. Sodeloval je v ko-*» za družbeno ekonomske odno- lr,w^» še posebno pa ga je pritegnila oprava o profesionalizmu v ZSM. v nenehnem stiku s svojimi delovnimi sredinami in s tem tudi z dejanskimi problemi mladih. Zato naj bi se predsedniki menjavali vsakih šest mesecev, najkasneje pa vsako leto. Mladi si bomo Titovo misel na vsak način odločno prizadevali uresničevati, vendar pa to ne bo mogoče čez noč, saj bi v sedanjih razmerah pomenila stagnacijo, če že ne nazadovanje pri uveljavljanju mladine navzven. V Kranju nam služijo za izhodišče nadaljnjega dela predvsem sklepi republiškega mladinskega kongresa. Nekaj smo že naredili, veliko dela pa nas še čaka. Vprašanje deprofesionalizacije deloma že poskušamo rešiti. Reorganizirali smo sekretariat, ki bo kolektivni organ, njegovi člani pa bodo seznanjeni s celotno problematiko in naj bi bili sposobni vsak hip opravljati naloge predsednika. Sicer pa se bomo morali vsi aktivneje vključiti na vseh področjih. Tako nas čakajo pomembne naloge v zvezi z usmerjenim izobraževanjem ter s kadrovskim planiranjem v organizacijah združenega dela. Doslej smo delo konference mladih delavcev premalo usmerjali. To bomo morali nadoknaditi. Mladi se bodo namreč morali aktivneje vključevati v oblikovanje smernic za izdelavo družbenega plana v nasled- njem srednjeročnem obdobju, si prizadevati za uresničevanje zakona o združenem delu ter skupaj z drugimi organi in organizacijami v združenem delu vztrajati, da se odpravijo neskladja posameznih že sprejetih samoupravnih aktov. Na področju kmetijstva bo treba ustvariti boljše družbeno ekonomske odnose ter delo mladih kmetov tesneje povezati in jih organizirati. S tem mislimo doseči bolj učinkovito reševanje začrtanih smeri razvoja kmetijstva sploh. Pomembne naloge nas čakajo tudi na področju mladih v krajevnih skupnostih. Gre predvsem za samoupravno preobrazbo krajevne skupnosti ter s tem povezovanje krajevne skupnosti z organizacijami združenega dela, ki naj bi programe razvoja usklajeno in celovito oblikovale. Pozornost bomo morali posvetiti tudi koristnejšemu izkoriščanju prostega časa mladih, s čimer pa je tesno povezano vprašanje prostorov.« Kranjski mladinci so takoj po kongresih izdelali in sprejeli programe dela ter se že lotili njihovega uresničevanja. Med drugim pa načrtujejo še ustanovitev novih osnovnih organizacij ZSMS, zlasti v združenem delu. H. Jelovčan —0. Kongres ne pomeni zgodovin- ar i. •» nrclnmnirp. amnsk DOfflab- il prelomnice, ampak poglab- lja ^J^nje vsebine dela ZSM, in sicer osnovi izkušenj, pridobljenih ^ uresničevanju programa in ^ \j la v preteklem obdobju. Lahko jjjj ^Ufotovimo, da praktično ni pod-^ V***Ja» na ka*erem ne bi bilo no-• ^ w ^sti, ki pa pomenijo v glavnem ki i^^la&oditev dela ZSM sedanjim !?* ^^inieram in načrtovanim sme-razvoja naše družbe v na-w*^dnjih letih. Mislim, da bi bilo •f I .^»miselno naštevati in ponav-ra!l vse spremembe. ■* _ Kljub temu se mi zdi primerno dozoriti na nekatere stvari, ki Krajevne skupnosti v akciji Volitve v socialistični zvezi v škofjeloški občini potekajo skladno z dogovorjenimi roki — Hkrati v krajevnih skupnostih obravnavajo vso krajevno problematiko ^£***o jih sprejeli na kongresu. "P* ^ »^r^ja je zelo napredna, ker pome-dv >\ onemogočanje profesionaliza-prt *w^« politike kot take, proti če-LČB- <|^**r se je treba bojevati. To se veni ne pomeni boj proti ljudem, ki |ge ■cfcj na takih mestih. Gre za to, da ■ni ^ na primer predsedniki orga-i» *i*^V ZSM od osnovnih organiza- V škofjeloški občini so se priprave na volitve v organe SZDL začele oktobra, ko so sprejeli programsko usmeritev, načela za kandidiranje in se dogovorili o organizaciji ter rokih volitev posameznih organov. Pripravili so tudi seminar za predsednike krajevnih in koordinacijskih odborov ter konferenc. Na njem so pregledali organiziranost SZDL v občini in ob tem ugotovili, da je v posameznih konferencah in krajih zelo različna. Zato so se že takrat dogovorili, da bodo v vseh krajevnih skupnostih imeli delegatske konference SZDL, na podlagi predloga sveta za organiziranost pa so se potem v krajevnih skupnostih odločili, koliko delegatov bo v posamezni delegaciji. V konferencah naj bodo tudi delegati vseh družbenopolitičnih organizacij, društev in družbenih organizacij, ki delajo v krajevnih skupnostih. Za krajevno skupnost Škofja Loka so predlagali, da bi imela tri krajevne konference SZDL. S tem bi delo približali krajanom. fc*i naprej svoje naloge opravljali naj ^profesionalno, s čimer bi bili Hkrati pa nameravajo v Skofji Loki GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, N. SOL. O. Bled, Ljubljanska c. 19 I. Odbor za medsebojna razmerja skupnih služb objavlja prosta dela oziroma naloge HIŠNIKA Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev je zahtevan poklic hišnika, znanje o požarni varnosti in pa eno leto delovnih izkušenj pri hišniških opravilih. Poskusno delo traja 20 dni. II. Delavski svet TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n. sub. o. Sp. Gorje 1 objavlja prosta dela oziroma naloge a) VOZNIKA TOVORNJAKA Z NAKLADALNIKOM Poleg splošnih pogojev je potreben poklic voznika tovornjaka (C in E kategorije), tečaj za delo z nakladalno napravo ter 2 leti vožnje tovornjaka z nakladalno napravo. Prednost bodo imeli kandidati, ki imajo poklic avtomehanika. Poskusno delo traja 20 dni. b) SKLADIŠČNIKA Poleg splošnih pogojev je potreben poklic avtomehanika, znanje o skladiščnem poslovanju in pa 2 leti delovnih izkušenj v mehanični delavnici in skladišču avto delov. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pod I. na naslov: ' :m Gozdno gospodarstvo Bled, 64260 Bled, Ljubljanska 19; pod II. na naslov: . eAnA„ TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice hp. dorje 1, bi247 Zg. Gorje. Kandidati bodo pismeno obveščeni o sklepih o izbiri najkasneje v 30 dneh po pretečenem roku za prijave. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave tega oglasa. organizirati tudi ulične odbore, v Podlubniku pa naj bi organiziranost šla vse do hišnih svetov. Ob vsem tem pa mora biti jasno, da pri volitvah v SZDL ne bodo reševali problema krajevne skupnosti Škofja Loka oziroma njene organiziranosti. Pripravili so tudi več drugih statutarnih sprememb in sicer se občinska konferenca razširja od 49 na 55 delegatov in to zato, ker bodo 3 krajevne konference več, poleg tega pa bodo svoje delegate v konferenci imele tudi družbene organizacije in društva, povečala pa se je tudi številčnost delegacij družbenopolitičnih organizacij. Tudi mandat delegatov za konferenco ne bo več stalen, temveč bodo delegacije volile delegata za vsako sejo posebej. Za slednji ukrep so se odločili zato, da se bo pred vsako sejo občinske konference sestala delegacija in zavzela stališče. Tako menijo, da bodo dosegli boljšo obveščenost delegacij. V večini krajevnih organizacij volitve SZDL že zaključujejo, v Zireh, Železnikih in Gorenji vasi pa bodo konference do konca januarja. Pri volitvah se je že izkazalo, da se vse družbenopolitične organizacije v kraju zavedajo, da izbira ni le stvar SZDL in so se marsikje organizacije ZK in ZSMS enakopravno vključile v priprave. Hkrati pa so družbenopolitične organizacije v posameznih krajih pregledale vso krajevno problematiko in se dogovorile o akcijah za prihodnje. SZDL kot frontna organizacija pa mora biti pobudnik za akcijo. Velja tudi poudariti, da vse priprave potekajo skladno z rokovnikom, ki so ga sprejeli oktobra. L. Bogataj Mladinski program Radovljica — Predsedstvo občinske konference ZSMS Radovljica je že lani decembra razposlalo vsem 19 osnovnim organizacijam v krajevnih skupnostih in 46 osnovnim organizacijam v delovnih organizacijah, skupnostih in šolah predlog operativnega programa za letos. Razpravo o predlogu bodo sklenili do 15. januarja. Mladi v Radovljici bodo sledili sklepom kongresov ter se zavzeli za izobraževanje članov in bodo v sodelovanju z Delavsko univerzo organizirali mladinsko politično šolo. Program dela bodo uskladili s programi in nalogami vseh interesnih področij, kjer deluje večina mladih. Več kot 7000 mladih je v občini, le okoli 20 odstotkov pa jih je aktivnih v svojih organizacijah. JR §Q ljubljanska banka TEMELJNA BANKA GORENJSKE POSLOVNA ENOTA KRANJ Delavski svet Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske Kranj ponovno objavlja prosta dela oziroma naloge manipulanta delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poleg splošnih pogojev se za opravljanje teh del oziroma nalog zahteva dokončana osemletka in do 1 leta delovnih izkušenj. Dela oziroma naloge manipulanta vključujejo tudi težja fizična dela. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejme Oddelek organizacije in splošnih poslov v Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske Kranj, Prešernova cesta 6 do 29. 1. 1979 Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po izteku roka za prijavo SOZD ALPETOUR Škofja Loka objavlja na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela v: TOZD Servis osebnih vozil in mehanizacije Kranj 1. BLAGAJNIKA-ADMINISTRATORJA 2 delavca 2 AVTOMEHANIKA 5 delavcev 3 AVTOKLEPARJA 2 delavca 4. AVTOPRALCA ZA AVTOMATSKO AVTOPRALNICO 2 delavca 5. PREMAZOVALCA ZA DINITROL ZAŠČITO 2 delavca Pogoji za sprejem: pod 1.: — srednja ekonomska šola in 1 leto delovnih izkušenj ali poklicna administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj. Delo se združuje za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Nastop dela takoj; pod 2.: in 3.: - poklicna šola in 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok in stalno bivališče v Kranju ali okolici. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo je 60 dni; pod 4. in 4.: — končana osemletka in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, izpit B kategorije, odslužen vojaški rok in stalno bivališče v Kranju ali okolici. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je dvoizmensko. Poskusno delo je 30 dni. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5 — 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. ZDRAVSTVENI DOMOVI IN ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE TOZD Zdravstveni dom Kranj objavlja prosta dela in naloge LABORATORIJSKEGA TEHNIKA .za določen čas od 1. 2. do 31. 7.1979 Pogoj: — dokončana srednja izobrazba laboratorijske smeri z opravljenim strokovnim izpitom Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Zdravstveni domovi in ZSMH Gorenjske Kranj, Gosposvetska 10 — kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Podjetje za ptt promet Kranj s svojimi TOZD za ptt promet Jesenice TOZD za ptt promet Kranj TOZD za ptt promet Radovljica TOZD za ptt promet Škofja Loka želi pridobiti nove delavce za opravljanje del in nalog: 1 PRIPRAVA, DOSTAVLJANJE IN OBRAČUNAVANJE PTT POŠILJK (dostavljač) 2. SPREJEMANJE IN IZDAJANJE PTT POŠILJK Pogoji za sprejem so naslednji: pod 1.: — dokončana osemletka, šoferski izpit A in B kategorije, pod 2.: — dokončana Poklicna ptt šola ali ustrezna srednja šola Poskusno delo traja 2 meseca. Izobraževanje ob delu je omogočeno delavcem na osnovi Pravilnika o delovnih razmerjih. Vabimo vse interesente, da se osebno zglase pri vodstvu TOZD, v katerem bi bili pripravljeni delati, kjer bi v razgovoru spoznali zanimivosti objavljenih del in nalog. Prošnje sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja pri TOZD 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 8 dneh po opravljeni izbiri. GLAS l stran Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA Temeljna organizacija ZARJA o. sub. o. Jesenice, Titova 1 na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TO objavlja prosta dela in naloge Šoferja s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: — zaključena poklicna šola za voznike motornih vozil z opravljenim izpitom za voznike C kategorije, — dve leti delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo. Kandidati naj ponudbe z dokazili o strokovnosti ter opisom dosedanjih del pošljejo na naslov: ABC POMURKA — Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA Jesenice, Kadrovska služba — Jesenice, Titova 1, v 15 dneh po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Cgp delo TOZD PRODAJA LJUBLJANA podružnica Kranj Koroška 16 vabi k sodelovanju: 1. prodaialko-(ca) za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in galanterije v prodajalni na avtobusni postaji v Tržiču in za kioske v KRANJU. Zaželeno je, da ima kandidat dokončano šolo za prodajalce. 2. raznašalke(ce) za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom za območje mesta KRANJA. 3. delavca za dostavo časopisov in za delo v skladišču. Delo je občasno in v dopoldanskem času. Zahtevamo, da ima kandidat veljavno vozniško dovoljenje za vozila B kategorije. Splošno gradbeno podjetje Kranj Nazorjeva 1 SGP GRADBINEC Po sklepu Odbora za delovna razmerja Delovne skupnosti skupne službe Kranj objavljamo proste delovne naloge in opravila v sektorju plan in analize: VODJO ODDELKA ZA OPERATIVNE ANALIZE IN NAGRAJEVANJE Pogoji: — končana visoka ali višja šola ekonomske, gradbene smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj: v tehničnem sektorju: POMOČNIKA VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Pogoji: — končana visoka oziroma višja šola gradbene smeri, opravljen strokovni izpit in najmanj 3 leta delovnih izkušenj; v kalkulativnem oddelku: POMOČNIKA GLAVNEGA KALKULANTA Pogoji: končana višja oziroma srednja šola gradbene smeri, opravljen strokovni izpit in najmanj 4 leta delovnih izkušenj; SAMOSTOJNEGA KALKULANTA Pogoji: — višja oziroma srednja šola gradbene smeri, končana in opravljen strokovni izpit ter tri leta delovnih izkušenj: KALKULANTA Pogoji: končana srednja šola gradbene smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj. Za vse razpisane delovne naloge se delo združuje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov: SGP Gradbinec Kranj, kadrovsko socialna služba, Kranj, Nazc .'jeva 1. Prijave sprejemamo 15 dni od objave. Tovarna obutve Tržič oglaša po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Komerciala prosta dela in naloge samostojnega referenta uvoza Pogoji za sprejem: — ekonomsko komercialni tehnik s tremi leti delovnih izkušeni na podobnih delih, — aktivno znanje enega svetovnega jezika, — pogoji za opravljanje zunanje trgovinskih poslov po veljavnih predpisih, — poskusno delo dva meseca. Interesenti naj oddajo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovskem oddelku tovarne obutve PEKO Tržič, v 15 dneh po objavi. Napredek proizvodnja in samoupravljanja a TRŽIČ — 1949. leta je bila v Ljubljani ustanovljena tovarna dvokoles Rog, iz katere je do danes prišlo na trg na tisoče koles različnih tipov. Od 6700 izdelkov v letu 1954 je proizvodnja do lete 1970, ko je bila rekordna, narasla na 195.000. Po tem letu pa je zaradi prodajnih težav na neurejenem domaČem trgu ter zaradi gospodarskih kriz v svetu začela padati, teko da je bilo 1975. lete izdelanih 150.000 koles, kar pa še vedno pomeni 00 odstotkov celotne jugoslovanske proizvodnje. Pomemben mejnik v razvoju tovarne dvokoles Rog je bila uresničitev dolgoletne želje delavcev po lastni cevarni, ki je začela obratovati 1967. lete v Krizah pri Tržiču kot delovna enote s petindvajsetimi zaposlenimi v preurejenih prostorih ukinjenega gradbenega podjetja Novogradnje. GLAVNI IZDELEK SO CEVI Poglavitni namen Cevarne, kot že samo ime pove, je proizvodnja cevi. Večji del cevi je namenjenih izdelavi delov za kolesa, ostanek pa prodajo širšemu jugoslovanskemu tržišču, predvsem pohištveni industriji. S prodajo cevi ni bilo do 1975. leta nobenih težav, ker so bile iskan izdelek. Potem pa je prišlo do naglega preobrata, predvsem zaradi izgradnje novih tovarn cevi. Po ocenah je na jugoslovanskem tržišču približno 200.000 ton cevi preveč. Izhod iz težav je zato mogoč le s povečanim obsegom predelave cevi v končne izdelke. Druga nujnost pa je vse sile usmeriti v izboljšanje kvalitete in ne v razširitev zmogljivosti. Delavci križke Cevarne so pri predelavi cevi močno odvisni od položaja in prihodnosti proizvodnje oziroma prodaje koles. Ni še dolgo, ko je kolesom že grozilo izumiranje, saj so jih avtomobili krepko potisnili v senco. Zdaj se jim napoveduje preporod. Zato bo tudi v prihodnjem srednjeročnem razvoju Cevarne predstavljala predelava cevi v kolesne dele jedro proizvodnje. DOPOLNILNI PROGRAM Po daljšem iskanju novih možnih izdelkov iz cevi so se v Rogovi Delavec pri stroju za rezanje hladno valjanih trakov Letos več naložb Kamniško gospodarstvo je v preteklih letih zaostajalo tudi zaradi pomanjkanja razvojnih programov — Letos je slika povsem drugačna Kamnik — V prvih treh letih srednjeročnega obdobja je kamniško gospodarstvo investiralo 599.458.000 dinarjev. Vendar pa so za plansko razdobje načrtovali vrednost investicij v višini 1,430.111.000 dinarjev. Načrtovanih investicij torej v kamniški občini niso dosegali. Vzroki za to so predvsem v neizdelanih razvojnih programih organizacij združenega dela. Poslovna enota Ljubljanske banke v Kamniku je morala zaradi pomanjkanja predloženih investicijskih programov sredstva za naložbe usmerjati tudi izven kamniške občine. Letos je slika pri poslovni enoti Ljubljanske banke povsem drugačna. Ze koncem preteklega leta so bila razpoložljiva sredstva za naložbe porabljena in bilanca se je izravnala. Letos pa je predloženih investicijskih programov že za četrtino več kot je razpoložljivih sredstev za naložbe. O tem zgovorno pričajo naslednji podatki: banka je v preteklem letu sofinancirala 408 investicij v vrednosti 210 milijonov dinarjev, z udeležbo kreditov v višini 90 milijonov dinarjev; v letošnjem letu članice banke predvidevajo okrog 410 milijonov dinarjev za naložbe, od tega 250 milijonov dinarjev za osnovna sredstva; potrebe po novih kreditih pa letos kar za 220 milijonov dinarjev presegajo razpoložljiva sredstva v poslovni enoti. Vendar pa so letos vsi investicijski programi pri poslovni enoti Ljubljanske banke v Kamniku upoštevani. Vzrok, da ni bila opravljena večja selekcija je prav v stališču, da je treba upoštevati sredstva za naložbe, ki so bile v preteklih letih usmerjene izven kamniške občine. Tudi na tem mestu se je potrdila smotrnost organiziranosti kamniške banke v obliki poslovne enote ljubljanske Gospodarske banke, ki je bila sprejeta v začetku leta 1978. Poslovna enota namreč opravlja storitve tudi za Stanovan jsko-ko munalno banko in tako združuje v občini vse temeljne funkcije. Tako je sposobna uravnavati usklajen razvoj v regiji, hkrati pa prelivati sredstva iz ene veje v drugo, kadar je z družbenim planom tako dogovorjeno, ob tem pa tudi likvidnost ni njen pereč problem. V letošnjem letu je med večje naložbe na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva uvrščeno kreditiranje izgradnje obvozne ceste, dejavnosti stanovanjske zadruge, izgradnja 61 stanovanj v stanovanjski soseski in program komunalne opremljenosti obrtno-industrijske cone na Duplici. Praksa kaže, da je v kamniški občini kreditiranje še vedno poglavitna oblika financiranja naložb, saj se razmerje krepko nagiba na stran banke, čeprav naj bi bilo razmerje obratno. Prepočasi se namreč uveljavljajo skupna vlaganja dela in sredstev na podlagi dohodkovnih odnosov. M. Volčjak delovni enoti v Križah odločili dve vrsti, in sicer za kamp oprenH zložljivi stoli, mize in ležišča — k notranjo opremo stanovanj in slovnih prostorov. Taka proizvod je zanje toliko lažja, ker iir osnovno surovino — cev doma. Razvoj notranje opreme sloni 2 modelih iz cevi, dopolnjenih s i j klom, plastiko in umetnim usnj: Taki izdelki razbijajo monotoc klasičnega pohištva in se bi prilagajajo majhnim stanovanji površinam. Cevarna ima zato h možnosti za razvoj tega dela prt vodnega programa, saj domača | hištvena industrija po tem še posegla. NALOŽBE Sedanji poslovni prostori Cev« v Križah niso primerni. Premij so in prenizki, da bi lahko noti* transport organizirali z dvigali,« carji pa zahtevajo veliko proste Začetna proizvodnja 1968- leti bila velika. Z vsakoletnim raz> janjem in uvajanjem dodatnih de operacij pa se je že tako majt skladišče gotovih izdelkov st*. skrčevalo. Konec leta 1968 zgradili novo proizvodno halo ■ . naslednjem letu skladišče za ot 200 ton cevi. s čimer pa prostor? težave niso nič manjše. Dela morajo zato delati v treh izmenah razen tega še v precej neugomika, ki v njem igra tudi glav-j, vlogo, Woodyja Allena, je bil ■^uh J^?*2' prikazan na beograjskem _ i ^ ^stu. Že to pove, da ne gre za jjj *&to običajni film, kakršnih je po S*^/H tisoče in tisoče. Kratka vse-***Ui; znani komik Singer, ki živi & ?Vew Yorku, pri štiridesetih letih [onj t~egleda« svoje življenje. Spo-s. j£*nja se mladosti, očeta, šole. *~emi&ljuje tudi o ljubezenski ^?£*~ani, prvih razočaranjih, do-^ ne najde Annie Hali. Ena od itik pravi približno takole: film j zbir vseh življenjskih izkušenj {. Z^aodyja Allena, posebno izku- )el£ 2 ienskami P°d plačem l ^ntimentalne komedije prikazu-kako težko je najti pravo z ume vanje v modernem mest- l^rn življenju. r a -s -Angini film Stopaj ali umri v£*c# v zvrst pustolovskih del. & glavni vlogi igra Gene Hack- nj*1 2*6/ nalogo, da ščiti dragocena Z' *~*/ieološka izkopavanja v Ma- če irov iili rVajbolj nori rally na svetu ameriško delo. Pripovedujte o ZE r0V ^ ^^rijevrstnem rallyju od New Z^^rka do Tihega oceana. Vsa ^*^&dstva za izločanje nasprot-t^^ov so dovoljena, tako da ne bo »lo j^^tfljkalo niti napetih niti grobih up? *~izorov. h« *Maaame Claude smo napove-, ^5**/* kot predpremiero že pred , ^ r>brim mesecem. Zdaj se bo film ■ j£* dalj časa ustavil v Kranju. s" ^ spomnimo samo to, da je doge-skoraj takšen uspeh kot slo-j p. ^taEmanuela. Bilčovs in ^ilčovščani alokdaj se v naši kulturni rubri-a Vjx fckomudimo ob kulturnem snovali Slovencev na Koroškem. Zato je '**r^V da se nekoliko zadržimo ob ^tavi Bilčovs in Bilčovščani, ki so **linulo soboto odprli v Bilčovsu \^vstrijskem Koroškem. prizidku znane slovenske go-■^V**e Ogris v Bilčovsu so člani kralj **«ga združenja Zveze slovenske ^tjjpe Bilčovs pripravili razstavo o v^^J^rn kraiu nekdaj in danes, še ,<**^bej o kulturnem snovanju kra-ftr*l aČelo razstave je prikazati tisto, rflladi prevzemajo v svoje roke, lT*Vj le kot objekt, pač pa kot del JrO^^botno otvoritev razstave so s v-0vo, prireditve r L^^eliks \Viesser in drugi člani slo-r^^^kih organizacij na avstrijskem ■*W*Vj*kem ter predstavniki občinske **^f**efence ZSMS iz Tržiča, ki soli {J*j^jo z mladimi iz Bilčovsa. £^i£5*Uen fotografij je pozornost pri- £**f**iJa tudi vrsta 0,J- graflk ,n "t KJi^t^rakih slikarjev iz Bilčovsa. Iz "k^M* diha ljubezen do pokrajine. £*VY*ria Bilčovs, ki ima okrog 3500 ^^^jvalcev, na kulturnem področju lV^^kO presega svojo majhnost. [L*C^tava to nesporno dokazuje. Za fl^i ljubitelje zgodovine in umetnost ki jim ni odveč prepeljati slabih r^V* kilometrov do Bilčovsa, še tale ^^tek: razstava bo odprta še jutri V nedeljo, 13. in 14. januarja, v Koncert v puštalski kapeli Nastopila domačin Miloš Mlejnik in Hubert Bergant — Nov biser bogastva škofjeloškega mesta in njegovih starodavnih kulturnih spomenikov Škofja Loka — V ponedeljek, 8. januarja, je otvoritveni koncert v kapeli puštalskega gradu označil začetek kulturnih prireditev v okviru proslavitve praznika občine Škofja Loka. Hkrati pa so bila s koncertom, ki ga je pripravila Glasbena šola iz Škofje Loke, odprta vrata obnovljene puštalske kapele. Po uvodnih besedah predsednika skupščine kulturne skupnosti Vinka Primožiča, ki je poudaril pomen nove pridobitve za škofjeloško kulturno življenje in se zahvalil vsem, ki so glasbeni šoli pomagali pri obnovitvenih delih, so se najprej predstavili njeni gojenci. Trio blok-flavt, ki ga sestavljajo Patricia Mi-helač, Samo Pogačnik in Marko Notar, je izvedel staronemški ples neznanega avtorja iz leta 1571. Posebno doživetje pa sta bila nastopa domačina Miloša Mlejnika in Huberta Berganta. Mlejnik je na violončelu izvedel solo japonskega skladatelja Toshira Mavzumija, Hubert Bergant pa na čembalu Bachove Angleške suite št. 6 in Vivaldijev koncert v D-duru. Škofja Loka je torej dobila nov prostor, ki je sicer šele začasno preurejen za kulturne prireditve, saj puštalska kapela potrebuje še dodatno opremo. Seveda pa je zanimivo vprašanje, zakaj je bila odprta šele sedaj. Glasbena šola se je v puštalski grad preselila pred nekaj leti, in tako dobila več prostora za širjenje glasbene vzgoje. Vodja glasbene šole, Marija Schulz, pravi, da je že pri prvem ogledu puštalskega gradu »odkrila« pravi zaklad. Toda kapela je bila zapuščena, svoje -vase je imela v njej skladišče kmetijska zadruga. To je seveda v prostoru pustilo posledice, škoda je nastala predvsem zaradi poškodb freske, ki pokriva čelno steno kapele. Marija Schulz je napela vse sile, da je kapelo dobila v najem glasbena šola, saj je tudi Zveza kulturnopro-svetnih organizacij iz Škofje Loke, ki je doslej imela v oskrbi ta prostor, ni uporabljala za kulturne prireditve. Lani so v puštalskem gradu napeljali centralno ogrevanje, katerega glavni investitor je bila glasbena šola. Cevi so potegnili še v kapelo. Ker so želeli, da bi bila kapela odprta ob občinskem prazniku, so pohiteli z obnovitvenimi deli, vendar vse še ni bilo narejeno. Notranjost, zlasti pa zunanjost kapele še potrebuje skrbno roko. Obnovitev kapele je prvi korak k adaptaciji vseh razpoložljivih prostorov puštalskega gradu. S skupnimi vlaganji vseh zainteresiranih bodo oblikovali tudi ostale prostore in jih skupaj z atrijskim dvoriščem usposobili tudi za poletne prireditve. Čeprav le delno preurejena, predstavlja puštalska kapela že danes čudovit prostor, namenjen koncertom in drugim kulturnim prireditvah ter odkriva nov biser bogastva škofjeloškega mesta in njegovih starodavnih kulturnih spomenikov. M. Volčjak "H tijjni Ogris. -mv »JUNONA IN PAV« V BESNICI Besnica — Jutri zvečer, ob 19. uri, bodo gostovali v Besnici v domu družbenih organizacij člani kulturnoumetniškega društva Dobrava iz Naklega z dramo v treh dejanjih Seana 0'Chaseva Juno-na in pav. Premiera je doživela dobro kritiko in topel sprejem v Naklem. Z njo nameravajo gostovati še v Podbrezjah, Trbojah, pri Sv. Duhu, v Besnici, Prešernovem gledališču in drugje. J. Kuhar GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V Prešernovi hiš sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava slikarskih del Irene Lelja, Antona Plemlja in Petra Ristića. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slikarskih del Vere Terstenjak-Jovičič. V Mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo Mala grafika (Zvest Appollonio, Lucijan Bratuš, Boni Ceh, Štefan Galič, Alenka Kham-Pičman, Janez Knez, Leopold Hočevar, Lojze Logar, Miha Maleš, Henrik Marchel, Pavel Medvešček, Jože Trpin in Miha Dalle Valle). V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava fotografij Marka Ajančiča Kitajska srečanja. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galeriji iste stavbe si lahko ogledate razstavo Talci na Gorenjskem, ki sta jo pripravila Gorenjski in Loški muzej. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje-veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. RAZSTAVA OB PRAZNIKU Godešič — Kulturno umetniško društvo bratov Križnar je v sodelovanju s Planinskim društvom Dovje — Mojstrana ob prazniku občine Škofja Loka pripravilo razstavo »200 let Triglava«, ki bo združena s predstavitvijo nekaterih del akademskega slikarja, domačina Franca Novinca. Zanimanje bodo vzbudili ohranjeni predmeti Jakoba Aljaža, obširen fotografski material, dokumenti o gradnji prvih slovenskih koč ter več dnevnikov in zapisov, zlasti pa prve vrvi za plezanje, prva pravila ob ustanovitvi planinskega društva, izvirni dnevniki prvih gorskih vodnikov . .. Razstava bo v domu družbenopolitičnih organizacij na Godešiču odprta v petek, 12. januarja, ob 16. uri, na ogled pa bo še v soboto in nedeljo do 18. ure. J. Starman ŽUPANOVA MICKA SPET NA ODRIH Radovljica - Po programu kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini, ki jo že več let uspešno organizirajo sindikati, kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij so letošnjo sezono odprli igralci dramske sekcije DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega z Linhartovo igro Zupanova Micka, ki jo je režiral Rado Mužan. Drevi, v petek, 12. januarja se bodo ob 19. uri predstavili na odru osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici, v soboto, 13. januarja bodo gostovali ob 19. uri v kulturnem domu na Bohinjski Beli, v nedeljo, 14. januarja ob 16. uri pa v Zadružnem domu na Lan-covem. Doslej so igralci iz Ribnega zelo uspešno nastopili dvakrat v Ribnem po enkrat pa v Radovljici, v Mošnjah, v Zasipu in v Podnartu. JR LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V SKOFJI LOKI so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Oh istem času je odprta tudi galerija, kjer si lahko ogledate razstavo »ARHIVSKI DOKUMENTI O OBNOVI IN SOCIALISTIČNI GRADITVI V LETIH 1945 DO 1947«. Razstavo je pripravil Zgodovinski arhiv Ljubljana. Razstava bo odprta do 11. januarja 1979. OTVORITEV RAZSTAVE IN KONCERT V Kranju bodo drevi ob 18.30 v galeriji v Mestni hiši odprli razstavo del akademske slikarke Vere Terstenjak-Jovičič. Ob 19. uri pa bo v Renesančni dvorani koncert tria »Pro musica rara« v katerem sodelujejo: Franc Tržan, klarinet, Edvard Adamič, violončelo in Leon Engelman. klavir. Izvajali bodo Suito v d-molu C. d'Herveloisa, Sonato J. Vandhala, Trio G. Viozzia in Sedem balkanskih plesov Marka Tajče-viča. P. L. Na otvoritvenem koncertu v puštalski kapeli se je škofjeloškemu občinstvu predstavil znani slovenski glasbeni umetnik Hubert Bergant. — V. M. DO GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 75, n. sol. o. razpisuje prosta dela in naloge 1 VODJE PROJEKTIRANJA AOP 2. ELEKTRIČARJA - INSTALATERJA 3. KURJAČA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: višja izobrazba računalniške ali druge ustrezne smeri, 2—3 leta delovnih izkušenj, znanje progrmaskih jezikov COBOL, RPG, ASSEMB; K V elektroinštalater in 1 - 2 leti delovnih izkušenj; izpit za upravljavca vrelovodnih kotlov. Poskusni rok je 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva c. 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. pod L: — pod 2. pod 3. KOKRA trgovska in proizvodna DO n. sol. o. Svet delavcev SDS Skupne službe razpisuje dela in naloge sekretarja DO Poleg zakonitih in splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima visoko pravno šolo in pet let delovnih izkušenj na izobrazbo, 2. da je sposoben organizator dela, 3. da je zaveden in razgledan delavec. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na gornji naslov. Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb Podjetja za PTT promet Kranj, o. sub. o. objavlja prosta dela in naloge: 1. IZDELAVA SAMOUPRAVNIH INTERNIH AKTOV 2. ORGANIZIRANJE VARSTVA PRI DELU 3. VODENJE SKLADIŠČA 4. KNJIŽENJE FINANČNE DOKUMENTACIJE Pogoji za sprejem so naslednji: pod L: — diplomirani pravnik pod 2.: — varnostni inženir pod 3.: — ekonomski tehnik z izkušnjami pri vodenju skladišča ter vozniški izpit B kategorije pod 4.: — ekonomski tehnik Poskusno delo za dela in naloge pod 1. in 2. točko traja 3 mesece, pod točko 3. in 4. 2 meseca. Kandidati naj naslovijo prošnje na komisijo za delovna razmerja DS SS Podjetja za ptt promet Kranj. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 8 dneh po opravljeni izbiri. KONCERT GLASBENE ŠOLE Škofja Loka — V petek, 12. januarja, ob 18. uri se bodo v galeriji loškega gradu predstavili gojenci Glasbene šole iz Šofje Loke. Ob koncu pestrega in bogatega programa bo zapel tudi zbor »Cicibani«, v katerem pod vodstvom Janeza Kuharja sodelujejo predšolski otroci. POŽIVILI DRAMSKO DEJAVNOST Cerklje — Ze dalj časa člani dramske sekcije kulturnoumetniškega društva Davorin Jenko pripravljajo zanimivo dramsko delo Mladost pred sodiščem pod strokovnim vodstvom Silva Ovsenka. Petnajst mladih igralcev se bo prvič predstavilo cerkljanskemu občinstvu prihodnji mesec, z igro pa bodo tudi gostovali po bližnjih gorenjskih krajih. J Kuhar S6 BLA8 6 stran. Jesenice - V soboto, 6. januarja, so predstavniki krajevne skupnosti Plavž, hišnega sveta, krajevne konference SZDL in krajevne organizacije Zveze borcev obiskali Ivana Metzgerja, najstarejšega prebivalca v tej krajevni skupnosti. Ivan Metzger, ki seje rodil 10. januarja 1884. leta v Pomurju je bil vse od 1937. pa do 1953. leta delavec jeseniške železarne. Kljub visoki starosti te še čil in zdrav. Ob obisku so mu vsi zaželeli, da bi tak ostal še naprej. -B. B. r Gorenjska oblačila Kranj TOZD Konfekcija Jesenice TOZD Konfekcija Kranj Obveščamo potrošnike, da bo v naših prodajalnah v Kranju in na Jesenicah od 1 5 januarja do 1 5 februarja SEZONSKA RAZPRODAJA artiklov naše proizvodnje Izkoristite ugodno priložnost in nas obiščite. Mladinski servis Kranj, Stritarjeva 5 bo na podlagi sklepa zbora delovne skupnosti z dne 5. 1. 1979 prodal na javni licitaciji rabljena osnovna sredstva 3 OSEBNE AVTOMOBILE, LETO IZDELAVE 1976. Vozila so v voznem stanju. Izklicna cena je 15.000 din za vsakega. Licitacija bo v petek, 19. 1. 1979, v prostorih Mladinskega servisa, Stritarjeva 5, ob 11. uri. Osnovna sredstva si lahko interesenti ogledajo eno uro pred licitacijo. Kandidati morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno kavcijo od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Duplica pri Kamniku - Duplica se je v zadnjih letih močno razširila. Rastejo nova naselja. Splošno gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika gradi v sklopu naselja BS-6 610 stanovanjskih enot. V nova stanovanja se bodo vselile predvsem mlade družine. Zato se bo močno povečal pritisk na vrtec in osnovno šolo. V gradnji je že osem novih učilnic pri podružnični osnovni šoti na Duplici. Prav kmalu pa se bo treba odločiti tudi za gradnjo otroškega vrtca. — V. M. Prizidek pri vrtcu na Trati Prostorska stiska v vrtcih zahteva nove gradnje — Sredstva za razširitev vrtca na Trati naj bi zbrale škofjeloške organizacije združenega dela Petek, 12. januarja 1971 \ Škofja Loka — V krajevni skupnosti Škofja Loka, to je v naseljih Škofja Loka, Stara Loka, Vešter, Trnje, Puštal, Frankovo in Hafnerjevo naselje, Trata, Lipica in Suha živi 1150 predšolskih otrok. Zanje je po normativih v škofjeloških otroških vrtcih 419 mest. Vendar pa je v družbeno predšolsko vzgojo zajetih 533 otrok, kar pomeni, da so normativi preseženi za 28 odstotkov. Zaradi velike prostorske stiske je moral Vzgojno varstveni zavod v Skofji Loki v mesecu oktobru zavrniti kar 230 prošenj za sprejem v svoje enote, od tega za 30 dojenčkov. Oddahnili so se starši škofjeloških malčkov, ki čakajo na sprejem ali se drenjajo v enem od prenapolnjenih vrtcev, ko so v jeseni stroji vendarle naznanili začetek gradbenih del za novi vrtec v Podlubniku. Če bodo izvajalci držali obljubo, bo odprt v začetku meseca junija. Montažni vrtec bo sprejel nekaj več kot dvesto otrok. Vendar pa z novim vrtcem v Podlubniku ne bo rešen pereč problem otroškega varstva na širšem mestnem območju Škofje Loke. Edini izhod iz velike prostorske stiske je gradnja novih objektov. Skupščina skupnosti otroškega varstva je že razpravljala o potrebi in možnosti gradnje prizidka pri vrtcu na Trati. Taka rešitev se v tem trenutku kaže kot najbolj smotrna. Ob sedanjem vrtcu je namreč še dovolj prostora, tudi kuhinja in toplovod bosta zmogla oskrbovati razširjeni vrtec. Na drugi strani pa so v Frankovem naselju že v gradnji nova stanovanja, zlasti solidarnostna za mlade družine. S 130 novimi družinami se bo v naslednjih letih močno povečal pritisk na vrtec in jasli. V prizidku vrtca, ki bo imel 650 kvadratnih metrov zazidalne površine, bodo poleg igralnic tudi pro- stori za razgibavanje, za glasbeno ritmično dejavnost, za izolacijo bolnega otroka ter prostor za vzgojitelje. Zgrajen naj bi bil predvidoma že v letošnjem letu in sprejel 100 otrok. Vendar pa so sredstva za novogradnje pri skupnosti otroškega varstva dosežena. Zato se bo treba o gradnji prizidka na Trati dogovoriti z dodatnimi samoupravnimi sporazumi. Interes so pokazale že nekatere škofjeloške organizacije združenega dela, zlasti Gorenjska predilnica, v kateri je zaposlenih veliko žensk. Sredstva naj bi namreč zbrale organizacije združenega dela z območja krajevne skupnosti Škofja Loka. S tem bi odkupile za otroke svojih delavcev prostor v vrtcih na področju Škofje Loke. Za vsak prostor naj bi po predračunu prispevale od 60.000 do 70.000 dinarjev. Otroke, ki bi bili sprejeti po tem dogovoru, bi določale organizacije združenega dela same, ki bi hkrati tudi lahko izbrale, v kateri vrtec oziroma jasli v Skofji Loki (Trata, Novi svet, Kroj, Podlubnik) bi bili ti otroci sprejeti. Taka ugodnost bi veljala od deset do petnajst let, kolikor bi se pač sporazumeli z dokončnim dogovorom. Takšno pobudo skupnosti otroškega varstva je podprl tudi svet krajevne skupnosti Škofja Loka, v kateri je danes le 38 odstotkov predšolskih otrok zajetih v organizirano varstvo. Ob tem pa je zanjo značilen visok odstotek zaposlenih mater, zato bi na tem območju morali za skoraj vse predšolske otroke poskrbeti za družbeno varstvo. Prizidek pri vrtcu na Trati bo zato poleg vrtca v Podlubniku še ena stopnica do uresničitve takega programa. M.Volčjak Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n. sol. o. v Kranju, C. JLA 2 objavlja na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas: za TOZD Komercialni servis Kranj 1 ADMINISTRATIVNO KOMERCIALNA DELA v delovni enoti zastopstev in konsignacij 2 PRODAJALEC ŽIVILSKE STROKE (2 delavca) za TOZD Kmetijstvo Kranj 3 VRTNARSKA DELA V LABORATORIJU (selekcijski center za krompir) 4. AVTOMEHANSKA DELA II (mehanični servis) 5 MOLŽA KRAV IN KRMLJENJE ŽIVINE (delovišče Sorsko polje) Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod 1.: pod 2.: pod 3.: pod 4.: pod 5.: — ekonomski ali kmetijski tehnik, znanje nemškega jezika, zunanjetrgovinski izpit, 2 leti delovnih izkušenj na nalogah zunanjetrgovinske dejavnosti in na področju kmetijske mehanizacije; — KV prodajalec živilske stroke; — KV vrtnar, 1 leto delovnih izkušenj v vrtnarstvu; mehanik kmetijskih strojev ali avtomehanik s poznavanjem kmetijske mehanizacije; — K V živinorejec. 6 mesecev delovnih izkušenj v živinoreji. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2 v 15 dneh od objave. Darilo Mladinske knjige Ljubno — Za novoletne praznike sta krajevna konferenca SZDL in organizacija Rdečega križa Ljubno skupaj pripravili vsakoletno prireditev dedka Mraza. Ob tej priložnosti so podelili vsem otrokom 146 knjig, ki jih je brezplačno podelila Mladinska knjiga iz Ljubljane. Lepa gesta te ugledne slovenske založbe je toliko bolj hvalevredna, ker je ljubenske otroke obdarila s svojimi knjigami tokrat že drugič. Ne gre prezreti tudi knjižna darila Državne založbe Slovenije, ki je za knjižnico štirirazredne osnovne šole v Ljubnem prispevala šest zelo kvalitetnih knjig. JR VAŠA PISMA ZAKAJ REFERENDUM V BOHINJU NI USPEL? Že dolgo se je govorilo o refe rendumu v Šport hotelu in Af tourovih hotelih v Bohinju, ki bi prinesel združitev vseh teh jektov v eno TOZD. Sport hotel | bil že dve leti v sanaciji in nikakor ni mogel rešiti velikih gub, ki so pestile ta delovni i lektiv. Prav tako pa hoteli v Bt hiniu ne gospodarijo idealna Tako bi združili dve deficita}. TOZD v eno. Referendum v Šport* hotelu je popolnoma uspel, ker se ljudje bali, da še tistih borih* dveh ali treh tisočakov ne bod j» prejeli, kot so jih do tedaj; tako ^ jim je bilo rečeno pred volitvami ^ Popolnoma drugače je bilo v Bo^ hinju. Za združitev je glasovale 30 odstotkov uslužbencev, vsi ostali so bili proti, ker so » ustrašili velikih izgub v 5-hotelu in niso verjeli obljul da bodo druge TOZD Alpett pokrivale iste. Vzrok za takšno stanje je trebal iskati v organizaciji referendu ma. Izveden je bil popolnoma] administrativno, s polno kracijo. Popolnoma so ignorit nas komuniste kot močno politično silo in bi bil ob našemi angažiranju uspeh popolnoma] drugačen. Tako pa organizatorji] referenduma niso našli za po-1 trebno obvestiti komuniste in nji-. hovo organizacijo. Če ocenj ' jemo komunisti, referendum bila politična akcija. Če je raz-\ pravljala osnovna organizacija ZK v Skofji Loki, ne vem. Vse- *1 kakor niso bili obveščeni komu- ^ nisti v Šport hotelu in v Bohinju * in tako se pojavljajo stare napa J i ke, o katerih smo v naši organi /3 nizaciji že razpravljali. Bistvc^ tega sestanka je bilo statutarnoM vprašanje. Namreč, osnovna or-M ganizacija ZKS v SOZD Alpe-tour si je jemala pravico, da sklepa tudi za Šport hotel, kjer ji dovolj močna organizacija komunistov, ki je v stanju reševat vsa pereča vprašanja. Tako je torej s tem referen dumom, ki je moral propasti, ker ste pustili komuniste, ki so iu-Ijenjsko vezani za reševanji svojih vprašanj, na stranskem a tiru, namesto, da bi nas mobiM ?j zirali, prepričali v pravilna Z* vaših teženj in mi bi vam poma ^ gali. Rezultat naporov komu^ nistov nikakor ne hi izostal. Ot1^* takem delu pa razmišljam tudi delavskem samoupravljanju. t*. Pokljuka je polna nerešenik** vprašanj. V letu 1979 bo asfal tirana cesta z Bleda do Rudnegc polja in Šport hotela, to nt pomeni naval turistov na Poklju ko. Kaj bo, če bomo ta naval pri čakali nepripravljeni? Ze dane je ob nedeljah, praznikih in pe\j čitnicah 1500 ljudi na Pokljuki fc> ob novi cesti se bo ta številke podeseterila. Zato je nujno, dc komunisti, ki živimo tukaj, Va^ ti mišljamo o tem problemu in ^»J rešujemo. Občinski skupščini Ra >i dovljica je že dan predolg, de ^ skliče sestanek vseh gospodar stvenikov, turističnih in politic nih delavcev, ki bodo reševa usodo Pokljuke in tudi reši/i d trenutka, ko bo stekel asfalt p vsej dolžini. ^ Januarja bomo začeli tudi ki> »J munisti na Pokljuki reševati tt P' vprašanje. Ker delamo plansk imamo že oblikovane predloge :& reševanje turizma. Osnova vsekakor analiza propadlega rt ferenduma v Bohinju. Na osno: r>| analize bomo oblikovali in ir" glasovali sklepe. Mi želimo od preti Pokljuko turistom, s rem^v pa poveriti turistične objekte risfl^ delovni organizaciji, ki bo pn- r^ pravljena vlagati v objekte, po tj. naj so to objekti, ki služijo udooi\> ^ turistom ali za njihovo zabav ih' ali rekreacijo. Razpravljali bomo tudi o. vzdt zevanju ceste, ker ostanemo p deset dni odrezani od sveta, kost pretrgajo še telefonske žice. Imel .smo že nekaj primerov, ki | .se lahko kaj tragično končah če ne bi ljudje na Pokljuki ufojjf ves svoj trud in napor v njifiov rešitev. Zelo lepo se uveljavlja tem smislu mehanizacija GC Bled, ki zelo uspešno čisti Ce$b vse do planine Zajamniki. f\ deset dni smo bili prepuščeK sami sebi, mehanizacija Cestni ga podjetja Kranj pa je prezaposlena drugod. To se mod menjati in rešiti. Naj se nihče ne čudi, če bode tudi delavci Šport hotela, | danes prejemajo po 2.700 dinar jev mesečnih prejemkov, izrazit J željo, da bodo delali v taki delo. ni organizaciji, ki jim "j* zagotovila boljši osebni dohod* Dovolj dolgo so se ti delali žrtvovali obljubam, odrekali | se osnovnim človeškim potrebam ker ne želijo zapustiti hotela Dovolj dolgo so živeli od obljub Jerneje Franc Milčf v namestnik sekretarje \ OO ZKS na Pokljuki SEZONSKO ZNIŽANJE CEN , nQke in otrobe sraic, P^e°'° . športne Won od 15. 00 40 /. v veleblagovnici GLOBUS blagovnici TINA in ostalih prodajalnah Kokre v Kranju, na Jesenicah, v Skofji Loki in Žireh ^etek, 12. januarja 1979 171^ V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM SREČANJE UPOKOJENCEV V IBI Upokojenci delovne organizacije IBI so se 28. decembra lani srečali na tradicionalnem vsakoletnem srečanju. Ob tej priložnosti je beseda nanesla na težke čase povojne graditve, ko je bilo ob slabih delovnih pogojih potrebno s prostovoljnim delom pomagati k ustvarjanju boljših socialnih, delovnih in tehničnih pogojev v delovni organizaciji. Upokojenci so lahko z zadovoljstvom ugotovili, da tudi sedanja delovna skupnost zavzeto nadaljuje uspešno začeto delo. Ob tem se vsi upokojenci, bivši delavci v IBI, zahvaljujejo za vabilo na tradicionalno novoletno srečanje ter za darila in pogostitev. Vsem samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam in celotnemu kolektivu upokojenci čestitajo ob 50-letnici obstoja z željo, da bi ga proslavili ob lepih spominih na vso prehojeno pot in ob svojih dosedanjih delovnih uspehih. Ciril Štular Sp. Duplje 87 .7. stran O io~ °ap**ena izgradnja stanovanj - Na Jesenicah vso Tji wV**o hite z graditvijo dveh stolpnic poleg carinarnice. V J(>2/*A bo predvidoma že letos nared 126 stanovanj. V ilo^^hodnosti bodo zahodno od carinarnice zrasle še tri Jesenice — Delavci železniškega gradbenega podjetja iz Ljubljane skupaj s kooperanti nadaljujejo z rekonstrukcij shimi deli na jeseniški železniški postaji. Pred kratkim so začeli urejati novo premikalno drčo, kije na Jesenicah doslej niso imeli. Novo drčo, kije potrebna za hitrejše razvrščanje vagonov, grade v bližini nekdanje kurilnice. — B. B. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM v* se ^senice - Prizidek k jeseniški bolnišnici je že dolgo w &*ajen. Njegova dokončna ureditev se je zavlekla T pomanjkanja finančnih sredstev. Kot predvideva- ra'- nove Prostore opremili in odprli ob koncu 02 ^ihodnjega meseca. — B. B. pe dc 'J'-koal Starši sodelujejo en ker^ Cerklje - Svet staršev pn •iv Imovni šoli Davorin Jenko v Cerk-njt jl^h bo tudi letos organiziral začetni en ^} nadaljevalni smučarski tečaj. Teti'■ £i bo na Senturski gori, prijavilo °*556 Je že nad 130 učencev. Lanski ia 5^aj je obiskovalo okrog 60 otrok. > V^t staršev pri vzgojnovarstvenem r r/*vodu Kurirček Robi pa bo letos ' k^pravil začetni smučarski tečaj za r^^dšolske otroke. Sodelovalo bo 25 mi '^Ičkov fai- J. Kuhar Gasilske novice „jl ^iHranj — Januarja se začenjajo prlj ^ni zbori naših gasilskih društev. ja bJ^ravni odbori se nanje že vneto Iki razpravljajo. Večina jih je brez skrbi dc l^d obračunom, saj je bilo preteklo a; uspešno in so gasilci dobro gc j^^avljali svoje poslanstvo. Med ?a ^iMrni se bodo na občnem zboru & ribali člani enega najdelavnejših ar. ^ L^Štev v kranjski občini Kranj- Trgovina Elektrotehniškega podjetja Kranj Koroška c. 53 c obvešča kupce, da od 10. januarja dalje razprodaja nekurantno elektrotehniško blago po zelo znižanih cenah. Stranke vabimo k ugodnemu nakupu! ^ r*mskovo. nt --- ^ Gasilska organizacija vedno pogo-'1 fc^je opozarja na vedno pogostejše /' Sare na motornih vozilih. Ce f b^,^je na cesti zagori osebni avtomo-t1 s^1. so možnosti za pravočasno po- ludovanje gasilcev majhne. Zato bi J^k*^0 osebna vozila pogosteje ^emljati tudi z ročnimi gasilnimi j »iT^rati. Ogenj se na motornem vozi-■fit^i izredno hitro širi, ročni gasilni sfl^**rat pa plamen lahko vsaj omeji, n »k »le že popolnoma pogasi. Požar na r» t^tornem vozilu je namreč izredno P Ooživ in ne zajame le najrazlič-p irfj^ih goriv, temveč tudi pločevino *iruge dele vozila. 9 I.Petrič st avlpina tovarn« obutve tiri i a rD05Q% Anketa o turizmu Kadovljica - V okviru občin-^ega družbenega plana za letošnje leto bodo pripravili družbeni pogovor o pospeševanju turizma J* občini. Izvršni svet skupščine ^bčine bo poslal vsem delovnim Organizacijam, ki delajo pri pospeševanju turizma, anketo, na ?^novi katere bodo pozneje prijavili in izdelali družbeni dogovor. Delovne organizacije bodo posredovale odgovore o tem, ka-L^ri problemi so se pojavljali lani, !Sj so storili za pospeševanje tu-^Srna lani in kaj nameravajo napraviti za nadaljnji razvoj turizma v občini in v kraju. Delovne ? rganizacije naj bi odgovorile t^sno in konkretno, upoštevale pa ?odo tudi realne možnosti za voje nadaljnje akcije. D. S. 20 I ■ ■ ii v vseh prodajalnah ALPINA v J$ 1 1 Ajdovščini, Celju, Logatcu, Domžalah, Idriji, na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani, Mariboru, Mežici,Murski Soboti, Novi Gorici,Bij Novem mestu, Ptuju, Skofji Loki, Šentvidu, Trbovljah, Velenju in Žireh. 1 PRIČAKUJE VAS I alpina, g ■k j 1 Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (102. zapis) Če sem že v prejšnjem zapisu omenil pozabljeni Prešernovi sestri, ki spita v zemlji ob cerkvi svetega Štefana na Blejski Dobravi (hitim, da bi omilil opazko na koncu 101. zapisa: za ploščo pri fari vedo in bodo poskrbeli za primerno obnovo; to so mi povedali v Zasipu dne 8. t. m.), moram pač spregovoriti še o njunem — torej tudi pesnikovem — starem stricu Antonu Muhovcu, ki je v Zasipu župnikoval v letih 1779 do 1800, celih 21 let! NOMEN - OMEN Zapisano pa je v zasipški cerkveni kroniki, da so bili tale fajmošter kar precej muhast možak in celo pripisano je »nomen — omen«. To se pravi, da že človekovo »ime vse pove« o njegovem značaju. Muhovec, torej muhast, svojeglav in navihan. Mar res? Ko pa vemo iz drugih virov, da je bil Anton Muchovitz (kot so tedaj pisali njegov priimek) na moč uvideven in dobrosrčen stari stric nečaku Francetu Prešernu. Poslušajmo pesnikovo sestro Lenko, ki je narekovala spomine na brata Tomu Zupanu v pero: »Na Podzalji (tako je pravila Lenka Polzeli) je bil France pri faj-moštru Antonu Muhovcu trikrat. V prvo z materjo, v drugo in tretje sam. In to bolj v poznejših latinskih šolah. Ta Muhovec, tedaj fajmošter v (polzelski!) Komendi, so bili Muhovčev iz Žirovnice: naše matere stric. — Strašno radi so Franceta imeli ta stari stric Muhovec. — Ko sta bile mati in France na Podzalji, so materi stric Muhovec rekli: To ima Frence glavć! Taka bistra glava bi moral biti prefezar. Sploh eno veliko službo mora dobiti, da bo kaj opraviti imel s tako glavć.« V Zasip je prišel Muhovec iz Ihana; že 54-leten je odšel v Tunjice pri Kamniku, od tu pa 1. 1815 na Polzelo v Savinjsko dolino, torej v drugo škofijo (lavantinsko). Tu je zdržal do 1. 1825, torej celih deset let, nakar ga je nemir (muhavost?) gnal spet v drugo škofijo (Krško) — v Štebnju pri koroški Globasnici v Podjuni je simpatični mož našel svoj mir: umrl je 14. novembra 1838, star že 92 let! Pa vendar je do zadnjega opravljal svojo službo! Videl sem v Stebnju rojstne in mrliške matične knjige z njegovimi in lastnoročnimi podpisi. Drhteča a lepa, skrbna pisava moža, ki je pesnikovi materi prvi odsvetoval, da bi šel France v lemenat. Mati Mina Ribčeva je svojega strica ubogala, čeprav ji je bilo zato vse življenje hudo. FRANICA VOVK -VIDA JE RAJE V A Se tretji stik Zasipa s Prešernovim rodom mi prihaja v misel: pesnikova pranečakinja Franica Vovk je učiteljevala v Zasipu v letih 1895-1901. Dvajsetletno učiteljico so imeli v Zasipu (tu je Pesnica Vida Jerajeva (1875 do 1932), Prešernova pranečakinja bilo njeno prvo službeno mesto) vsi radi. Otroci in njihovi starši kot tudi vsi vaščani. Z vsemi je bila prijazna, prav nič visoka. Življenje na deželi je tako vzljubila, da se je imela kar sama za kmetico — čeprav se je šolala na Dunaju. Franica Vovk je že s sedemnajstim letom objavila svojo prvo pesem; seve pod psevdonimom »Radića Bleska«. To njeno pesniško nagnjenje in pa sorodstvo s Prešernom sta duhovito, sentimentalno in temperamentno mladenko nujno zvabili v krog mladih slovenskih li-teratov. V Zasip so pričeli prihajati častilci, kakršen je bil n. pr. pesnik Josip Murn, literarni zgodovinar Ivan Prijatelj in drugi. Komaj stara 26 let se je Franica poročila z glasbenikom Karlom Jerajem, članom dunajske dvorne opere. Poslej je bilo njeno pesniško ime Vida Jerajeva. — Njen dom na Dunaju je spet postal zbirališče mladih slovenskih visokošolcev, predvsem literatov. Tudi Ivan Cankar je bil čest gost v njenem domu. Napisal je celo črtico o njeni hčerki. Pesniško delo Vide Jerajeve ni obsežno. L. 1908 je izšla njena zbirka »Pesmi«, 1. 1927 so izšle zbrane otroške pesmi »Iz Ljubljane čez Poljane«. Mnogo njenih pesniških pa tudi proznih del je izšlo v raznih revijah. Literarni zgodovinar dr. Ivan Grafenauer laskovo ocenjuje delo Vide Jerajeve: »Zaradi njene ljubezni do slovenske zemlje, do naših kmetiških ljudi in njihovega življenja, je njena poezija sorodna vaški liriki Murno-vi; globoke in po svoje občutene so posebno njene ljubezenske pesmi, zdaj otožno hrepeneče, zdaj nagajivo razposajene ali prekipevajoče od strasti.« Vido Jerajevo je življenje strlo, za smrt se je odločila 1. maja 1932, sredi pomladi... TOZD veleblagovnica NAMA Škofja Loka bo na podlagi sklepa DS prodala na javni licitaciji poslovno gostinski inventar (gostinski pult-šank, police, dva hladilnika). Licitacija bo v ponedeljek, 15. 1. 1979, ob 8. uri v prostorih restavracije veleblagovnice Škofja Loka, Titov trg 1. Blago si interesenti lahko ogledajo eno uro pred licitacijo. Delovna skupnost strokovnih služb SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOST* TRŽIČ vabi k sodelovanju delavca za opravljanje *el oziroma nalog knjigovodje Pogoj: — ekonomski tehnik z enoletno prakso Poseben pogoj je uspešno opravljeno poskusno delo. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost Tržič, Cankarjeva 1. Varnost smučarjev Smučanje je lep, zdrav, drag in tudi nevaren sport. Marsikoga hitrost bele opojnosti v strminah pripelje v objem bolniških sob in hodnikov, ko mu sklepe ali kosti za nekaj tednov umiri bela mavčevina. O smučanju radi govorimo v hvalniško romantičnem, zdravstveno varovalnem in turistično propagandnem tonu. Manj pa je slišati o nastajanju tveganih okoliščin, o dejavnikih, ki povzročajo nezgode in predvsem o tem, kako nezgode preprečevati, zmanjševati njihovo pogostost in s tem ublažiti neugodne posledice. Varnost je predvsem v vzgoji smučarjev, za varnost morajo skrbeti upravljavci smučišč. Vendar ob nezgodi zmeraj smučar čuti njene težje ali lažje posledice. Varstvena vzgoja je že del urjenja — smučarske abecede, poglablja se s treniranjem, varstvena omikanost je nujna v tekmovalnem in razvedrilnem smučanju. Varnost smučanja zagotavlja dobra tehnika, ki jo pridobimo v okviru smučarskega pouka. 2e v osnovni šoli smučanja učitelji utrjujejo občutek varnosti. Pri ponavljanju prvin učenci postopoma zgubljajo strah in negotovost. Učitelji skrbno nadzirajo način smučanja, opozarjajo na napake in skrbe za varno vožnjo. Po praktičnem urjenju učence seznanijo z nevarnostmi in o nezgodah v gorah. Ves pouk o preprečevanju nezgod je namenjen temu, da bi bilo ravnanje smučarjev kar najbolj varno in dovolj oprezno. Varno ravnanje je v smučarskem znanju, v vzgo-jenosti in v omiki. Učinek tega prizadevanja pa bi moral biti v zmanjševanju smučarskih poškodb. Ni dovolj le poznati nevarnosti, smučarske pasti in lastne sposobnosti, temveč je potrebno spremeniti ravnanje. Ob filmih o nezgodah v gorah ali o reševanju ponesrečencev se smučarji v večernih urah lahko zabavajo in govore, da jim je bil tečaj všeč. To pa le malo koristi, če se število nezgod ne zmanjšuje ali če celo iz leta v' leto narašča. Vsebina pouka o varnosti smučarjev naj zajema razčlenitev smučarskih poškodb, spoznavanje njihovih vzrokov, ki so največkrat subjektivni. Dobro je poznati pisana in nepisana pravila gibanja na smučiščih in izrazito nevarna mesta. Teh je veliko, a žal niso dovolj znana vsem smučarjem. Smučar mora imeti pregled nad smučiščem. Tako npr. smučanje v koloni zahteva primerno varnostno razdaljo, posebno še tedaj, kadar skupina smuča po poteh in globelih, v katerih se je težko izogibati ali prehitevati. V takem primeru padec enega smučarja povzroči skupinsko padanje, ki pa je že nevarno. Vsi smučarji bi si morali prizadevati, da bi bilo na smučiščih manj nevarnih okoliščin, manj tveganja, manj brezglave vožnje in prepuščanja srečnemu naključju. Jože Ažman 1 OD VSEPOVSOD Opica alkoholik Ne vem, kako bi označili tole dejanje; kot »dokaz« sorodnosti človeka in opice ali zgolj mučenje živali. Na neki domači zabavi v Johanesburgu m namreč devetmesečni opici Sonnv ponudili steklenico škotskega viskija. Opica je na splošno začudenje krepko potegnila. Še več; odtlej je ne spravijo več v posteljo, dokler ne dobi kozarčka te pijače. Zastarela zakonodaja Vlada ZDA je menda brez pretiranega upiranja sprejela zahtevo biroja za vprašanja ameriških Indijancev, naj spravi ob veljavo zakon, ki Indijancem prepoveduje prodajo strelnega orožja. Zakon so sprejeli že v 19. stoletju, v času krvavih obračunov med Indijanci in belimi prišleki, in so ga vse doslej samodejno vključevali v nove zakonike. Finski stoletniki Na Finskem se je te dni začelo »leto stoletnikov«. Po podatkih pokojninskega zavarovanja bo letos dopolnilo sto let 71 prebivalcev, in sicer 60 žensk in 11 moških. Razen tega je v vsej deželi 41 ljudi, ki so stari že več kot stoletje. kmetje PROTI 1j\KOTI in zatiranji; Ve* sto kmetov iz nekaj kitajskih provinc je v ponedeljek po srediftču Pekinga demonstriralo »proti lakoti in zatiranju«. Demonstranti so nosili transparente z napisi, da so »žrtve zločinske četverice« ter vzklikali »hočemo demokracijo, hočemo svobodo«. S tem so namigovali na izjavo Teng HsiBo-pinUH, ki je rekel, da je demokratizacija na Kitajskem popolnoma normalna stvar. Na manifestaciji ni prišlo do spopadov s silami reda. TE DNI PO SVETU v zda povečali MEZDE S 1. januarjem letos se je v ZDA mini malni zaslužek na uro povečal t 2.hT> na 2,90 dolarja. 1. januarja IW«> naj hi znašal 3.10 dolarja. I. januarja 1981 pa naj hi se povečal na 3,3.r> dolarja Carterjeva admini-straeija je nameravala predložiti kongresu, naj odloži načrtovano zvišan je plač. vendar se je temu odrekla, saj zvišanje ne h« kaj prida vplivalo na inflacijo. Kazen tega za delavce, ki zaslužijo manj kot 4 dolarje na uro. ne ho veljal program omejitve rasti plač. katerega cilj je boj proti inflaciji. PRTA LADJA-HLADILNIK Na Kubo je priplula se zadnja od petih ladij-hladilnikov, kupljenih na Japonskem. Te ladje imajo po 436 ton nosilnosti in lahko plujejo 44 dni, ne da bi jim bilo treba vmes obnavljati zaloge goriva. ODKRILI SKLADIŠČE GRANAT V nekem stanovanju v Dusseldorfu. /a katerega policija meni, da ie skrivno bivališče članov ene izmed zahodnonemskih terorističnih tolp. so odkrili skladišče raket in granat. Policija povezuje najdbo s terorističnim napadom v Karlsruheju. kjer so pred dnevi podtaknili podobne granate. V nekem kovčku v stanovanju so namreč našli mehanizem za vžig podobne izdelave CARTERJI' NAGRADO ZA MIR Ameriški predsednik Carter je dobitnik »nagrade Martin Luther King za mir« v letu 1979. Kot poroča AFP. je to sporočila Careta King, vdova črnskega voditelja, ki so ga ubili 1968. v ZDA in katerega ime nagrada nosi. Izjavila je tudi, da je poleg zaslug v notranji politiki ZDA predsednik Carter dobil to priznanje za izredna prizadevanja v boju za človekove pravice in za angažiranje pri vzpostavljanju miru na Bližnjem vzhodu. ELEKTRARNA NA VETER V Brunsbuett Iti v ZRN bodo letos dokončali prvo elektrarno na veter. Proizvaja I« bo od 20011 do :«KHIkVYh elektrike na dan in bo najsodobnejša in najmočnejša tovrstna elektrarna na svetu EKSPLODIRAL FRANCOSKI TANKER Blizu terminala v zalivu Bantrv na Irskem je eksplodiral francoski tanker, ki je prevažal nafto. Policija je sporočila, da so .3 ljudje izgubili življenje, 47 pa jih pogrešajo. Zaradi požara so preselili veliko družin. Za zdaj se ne vedo, zakaj je na tankerju, ki je z Bližnjega vzhoda pripeljal več kot milijon ton surove nafte, prišlo do požara. OTROCI UMIRAJO Na neapeljski otroški kliniki je v zadnjih devetih mesecih /a neko neznano boleznijo umrlo 30 otrok, starih Otl nekaj mesece\ do treh let. Znaki te bole/ni so bruhanje, krči in visoka temperatura Po mnenju direktor ja epidemiološkega laboratorija rimskega inštituta za zdravje |e verjetno, tla povzroča bolezen nek neznan virus, ki je zelo razširjen in povzroča smrt samo pri posebno občutljivih otrocih ŽRTVE ATOMSKIH POSKUSOV Med prebivalci v bližini ameriškega centra za atomske poskuse v državi Nevadi, kjer je bilo v letih 1961 do 1962 kar 80 atomskih eksplozij v ozračju, je nadpoprečno veliko primerov levkemije. V nekaterih delih sosednje države Utah, kjer so po poskusih padale radioaktivne padavine, je bilo število obolelih za levkemijo kar za 50 odstotkov večje od ameriškega poprečja. Kako (ne)čist kruh jemo? Inšpekcijske službe na Gorenjskem že vrsto let ugotavljajo, da so mnoge pletene košare za raz-važanje kruha dotrajane — Embalažo s kruhom odlagajo pri transportu na pločnike, polne košare pa vlačijo celo po tleh j Jesenice — Kot vemo, imamo za vsako embalažo normative, ki točno določajo, kakšna mora biti, da v njej lahko spravljamo blago. Tako je tudi z embalažo za razvoz kruha iz pekarn. Zanjo je predvsem značilno, da mora biti lahka in zračna, zagotavljati pa mora tudi, da se kruh v njej ne deformira ali onesnaži. Prav zato so pletene košare zelo primerne za transport kruha od pekarn do uporabnikov. Taksne košare uporablja tudi pekar n Žita iz Lesc. V njih razvaža kruh po jeseniški in radovljiški občini. Žal pa te košare ne ustrezajo vedno predpisanim normativom o embalaži. Občani so v preteklosti pogosto opozarjali inšpekcijske službe, da prevažajo kruh v dotrajanih košarah. Mnoge košare so že povsem brez platnenega dna. Tako sveže pečene štruce drži v njih le še žično ogrodje. Pri tem se nemalokrat dogaja, da embalažo s kruhom odlagajo na pločnike. V marsikateri trgovini vlačijo polne košare kar po tleh. In kdo bi naslednji dan pogledal, ali je dno košare, ki jo položijo na drugo košaro s kruhom, vsaj na videz čisto? No, pa dober tek! Kot smo zvedeli pri jeseniški inšpekcijski službi, so tudi pri njih take kritike občanov pogoste. Zato večkrat nadzorujejo, v kakšni embalaži dovažajo kruh v prodajalne na njihovem področju. Lansko poletje so se v širši akciji lotili tega vprašanja. Z rezultati pa niso bili zadovoljni. Večina embalaže je bilo dotrajane in tudi ravnanje z njo ni bilo primerno. Zato so z okrožnico zahtevali od vseh trgovskih poslovalnic in gostišč, da morajo prazne košare obvezno zamenjavati s polnimi le v skladišču. Ob ponovni kontroli so inšpektorji ugotovili, da skoraj polovica prodajaln opozorila ni vzela resno. Zato so morali izreči okrog 10 mandatnih kazni. Razen tega so inšpektorji ugotovili, da je odnos uporabnikov košar do higiene nadvse malomaren. Nekateri hranijo v njih razne izdelke, ki jih prodajajo v trgovinah; od kranjskih klobas do zelenjave. Zgodilo pa se je celo, da je delavec neke gorenjske pekarne pripeljal v košarah za kruh umazano perilo v čistilnico! Kdo ve, ali niso te embalaže pozneje spet uporabljali za razva-žanje kruha? Dotrajanost košar, kar je potrdila analiza vzorcev, in neodgovoren odnos uporabnikov sta spodbudila jeseniško in radovljiško inšpekcijsko službo, da »očistita« stanje na tem področju. Ob lanskoletnem skupnem ogledu pekarne v Lescah so se inšpektorji dogovorili s predstavniki Žita. da bodo do l.maja letos zamenjali vso dotrajano embalažo. Na poznejšem sestanku sanitarnih inšpektorjev Gorenjske pa so sklenili, da bodo po pregledu razmer enako ukrepali tudi v drugih gorenjskih občinah. Poleg tega bodo od pekarn zahtevali, da imajo kamioni za razvoz kruha dobre ventilacijske Tržni pregled JESENICE Solata 23 din, cvetača 25 din, korenček 12 din, česen 44 din, čebula 6,60 din, fižol 24,50 do 30,15 din, pesa 7,70 din, kumare 24 din, paradižnik 30 din, slive 35 din, jabolka 14,25 din, hruške 25,50 din, grozdje 17 din, pomaranče 13,10 din, limone 17,25 din, ajdova moka 27,25 din, koruzna moka 7,87 din, kaša 15,50 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,70 din, skuta 26,55 din sladko zelje 10 din, kislo zelje 7,50 din, kisla repa 7,50 din, orehi 175,50 din, jajčka 2 do 3 din, krompir S din. Dežurne trgovine V soboto, 13. januarja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30, v nedeljo od 7. do 11. ure, Živila — prodajalna SP pri Mostu, Vodopiv-Čeva 16, prodajalna SP Oskrba, C. Kokr. odreda 9, prodajalna Emona — market, Delavska 20, Stražišče ŠKOFJA LOKA: Market Novi svet JESENICE: Samopostrežna trgovina Rožca na Plavžu TRŽIČ: Poslovalnica Mercator, Trg svobode 27, poslovalnica Žito, JLA 6, poslovalnica Merkator, Ko-vor naprave, vozniki pa čiste obleke. Vse večje trgovine si bodo morale preskrbeti vozičke, s katerimi bodo raz-važale embalažo za kruh. Tako bodo košare ostale cele dosti dlje, kruh pa bo zagotovo bolj čist. Za sklep ie treba poudariti, da imajo zaradi embalaže probleme tudi pekarne. Namreč, pletene košare niso najbolj trpežne, zato jih morajo pogosto menjati. Težava pa je v tem, da zaradi izumiranja obrti košar ni dovolj na tržišču. Za kovinsko embalažo se pekarne nerade odločajo; le-ta je sicer trpežna, a težka. Ustrezno plastično embalažo, ki jo proizvajajo v tujini, ne morejo nabaviti zaradi ovir pri uvozu. Idealna rešitev, da bi bil kruh pakiran v celofansko folijo, pa je po zatrdilih za njih predraga. Se morda vprašujete, kcaj predstavlja ta fotografifa? I košare, ki ga sicer ni cet vendar so nanj nalagali hruh do prepovedi inšpekcije! Vsekakor takšne težave ne I biti vzrok, da bi osnovno preh beno blago razvažali v nepnn embalaži. Predvsem pa bi vsi A vorni morali spremeniti svoj I maren odnos do razvažanja k" saj tiste lepo zapečene Štruce M zadnje jemo vsi! Stojan Si Pri pregledu kamiona za razvoz kruha je inšpektor odkril ** dotrajane košare, ampak tudi malomarno zložene štruce, krt krajčki so krepko štrleli iz košar. SLOVENSKE ŽELEZARNE TOVARNA VERIG 64248 Lesce I Komisija za urejanje medsebojnih razmerij delavcev delov skupnosti skupnih služb SZ - VERIGA n. sol. o., Lesce objavlja dela in naloge 1 KONSTRUKTORJA I. 2 SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA 3 PROJEKTANTA I. 4. PRODAJNEGA REFERENTA 5 KUHARJA I. pod 1.: zahtevan poklic: dipl. strojni inženir delovno znanje: 36 mesecev v poklicu funkcionalno znanje: pasivno znanje angleškega nemškega jezika pod 2.: - zahtevan poklic: strojni ali metalurški inženir delovno znanje: 48 mesecev v poklicu funkcionalno znanje: pasivno znanje nemškega ali am škega jezika pod 3.: - zahtevan poklic: dipl. strojni ali elektro inženir delovno znanje: 36 mesecev v poklicu funkcionalno znanje: pasivno znanje angleškega ali m škega jezika — zahtevan poklic: ekonomski ali administrativni tehnik i delovno znanje: 36 mesecev v prodaji — zahtevan poklic: kvalificiran kuhar, ŠP delovno znanje: 48 mesecev v poklicu pod pod Poleg navedenega objavljamo dela in naloge za več: KV DELAVCEV:. strugarjev, ključavničarjev in orodjarjev ter galvanizerjev LOTERIJA 06 696 Srečk« Din Srečka »t. Din 836 St 406096 20 30 012922 10.020 61070 1.000 060742 10.020 07 74690 1.000 329612 10.020 27 85590 1.000 47 006410 10.000 20 57 024501 10.000 3 67 257750 10.000 418893 10.020 77 282240 10.000 97 314780 500.000 04 30 33857 511980 10.000 94 334 50 40107 528940 10.000 80 43777 81 50 3014 400 515937 8641 500 18984 1.000 98 02401 1.000 47584 1.000 582108 09561 1.000 190424 10.000 44401 1.000 48991 1.000 30 829 55321 1.000 55 400 969 60131 1.000 100 45689 1985 5(X) 88539 2 20 6965 400 272419 07152 2.020 31365 2.000 383239 58712 1.020 60575 2.000 577729 89892 1.020 64425 1.000 596079 Petek, 12. januarja 1979 Vzemite si čas in spijte skodelico čaja 9. stran O E ENKI Fižolova juha s smetano »Vedno je čas za skodelico okusnega, osvežujočega čaja,« pravijo Angleži, ki se že stoletja ne odpovedo svojemu čaju ob petih. Noben opravek, noben posel ni pomembnejši od njihovega čaja. Takrat se opusti vse in v družinskem krogu lepo sedejo k čaju in na kratek pomenek. In to svojo priljubljeno dišečo in poživljajočo pijačo pripravijo zelo skrbno. Pri nas še nismo tako zahtevni pri čaju, sploh ga menda, razen pozimi, bolj malo pijemo. Pa bi lahko vsaj eno kavico dnevno zamenjali za skodelico čaja. Će ga pripravljamo s pravim, ruskim, indijskim ali podobnim čajem, ki se dobe pri nas, ne bo imel zaradi teina prav nič manjšo poživilno moč, kot kavica. Pa ni treba teh, naši domači čaji iz zdravilnih zelišč, kot so na primer alpski, šipkov, metin in drugi čaji, so odlična pijača. L r POTREBUJEMO: 1/4 kg fižola v zrnju, 5 dkg maščobe, 1 drobno čebu lo, sol, česen, 1 žličko moke, malo vode, 1 del kisle smetane, zelen peteršilj. IZDELAVA: Namočen fižol skuhamo do mehkega in pretlačimo. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo pretlačen fižol, s soljo strt česen in zalijemo s fižolovko. Ko juha zavre, jo zagostimo s podmetom. Vre naj 10 minut. Odstavimo, legiramo s smetano in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Jed lahko obogatite tudi s hrenovko, kosom suhega mesa ali podobnega. Keramika je idealen material za čaj. Pijača ostane v njej dolgo vroča Težke volnene jope in pleteni plašči so letošnjo zimo modni. Plašč, ki vam ga predstavljamo, je izredno lepo delo, spleten iz mohaira; rokavi so široki v ramenih in modno spuščeni, v zapestju stisnjeni, ves pa je obrobljen z velur usnjem. Zraven gre seveda nujno visok puli ovratnik in na rahlo pleten ali kvačkan dolg šal. Vse značilne modne značilnosti letošnje zime so na tem plašču iz kocastega volnenega blaga: majhen ovratnik, globoko vstavljena rokava in udobna širina. Kuhanje čaja je umetnost, ki pa se jo da naučiti — za kuhanje vzemite svežo vodo. Če je voda močno klorirana, jo pustite dvakrat zavreti. Medtem segrejte servirano posodo z vročo vodo. Obe posodi, lonec za kuhanje čaja in serviranje, uporabljajte samo za čaj in ju pomivajte le pod tekočo vodo. Razna kemična čistilna sredstva za pomivanje posode bi uničila aromo. — da bo čaj močan, dajte v čajnik na osebo po eno čajno žlico čaja in ga prelijte z vrelo vodo. — da boste dobili pravo aromo, počakajte štiri do pet minut. Ne več ne manj! Če boste čaj odlili prehitro, bo medel, slab; če boste čakali predolgo, bo zaradi preveč izluženih čajnih listov trpek. In nikoli čaja ne uporabite dvakrat! — ko smo s čajem v čajniku ravno prav počakali, ga »vlekli«, kot pravijo Angleži, ga prelijemo v ser-virno posodo in damo na mizo. Metka — Mojstrana Prilagam vam vzorec blaga, iz katerega bi rada imela bluzo. Stara sem 27 let, visoka 167 centimetrov in tehtam 62 kg. MARTA ODGOVARJA Odgovor Bluza je širša, zaključena s široko obrobo oziroma pasom. Ovratnik je manjši. Pod manjšim sedlom je spredaj in zadaj obrana. Rokava so širša in v zapestju stisnjena z manšeto. Da bo ciklama dlje cvetela S ciklamo so tudi pogostoma težave, čeprav je to pravzaprav skromna rastlina. Pri njej so navadno najbolj kritično vbdobje prvi dnevi, ko jo prinesemo domov iz cvetličarne. Nemoteno bo cvetela dalje le na hladnem in svetlem mestu. Najugodnejša temperatura je okrog 10 stopinj (na okenski polici ali v hladni sobi). Kot azalejo je tudi njo bolje namakati kot zalivati, ker gomolj rad gnije. Odcvetelega cvetja in odmrlega listja ne režemo, marveč izpulimo. Ko neha cveteti, dobiva manj vode. Do maja večina listov usahne, tedaj dobi novo prst in najprikladneje dočaka jesen v svetli senci na vrtu. Večletni gomolji cveto mnogo obilneje od enoletnih, vendar gojiti ciklamo nekaj let zapored, zahteva kar dobro mero spretnosti in izkušenj. Šk5> D ( Razočaranje Tabor Žiri slavi S slavnostnim občnim zborom šolskega športnega društva Tabor v zadnjih dneh minulega leta so se učenci šole, nekdanji Člani in sodelavci tega društva spomnili dvajsetih let trdega dela, uspehov pa tudi neuspehov. SSD Tabor je najstarejše šolsko športno društvo v Sloveniji. Za številne uspehe so člani društva pred leti prejeli najvišje zvezno priznanje kipec kurirja Jovice. 1958. leta so iz športnega krožka, ki je združeval učence v okviru rednega pouka telesne vzgoje, ustanovili šolsko športno društvo Tabor. »Toda«, je dejal Darij Erznožnik, dolgoletni mentor SŠD, »začetek je bil težak. Orali smo ledino na tem področju. Mnogi so zrli na nas z nezaupanjem. Morali smo se spoprijeti z nešteto nalogami. Toda dokazali smo, da so prav šole tista žarišča, v okviru katerih se da naj-kvalitetneje organizirati telesno-kulturno življenje mladih.« Danes skorajda ni več slovenske šole, ki ne bi imela šolskega športnega društva. V njih lahko iščemo bodoče tekmovalce, vaditelje, sodnike, trenerje, časomerilce, zapisnikarje, vodnike in druge športne delavce. So pa tudi najboljša kovačni-ca samoupravnih odnosov in prijateljstva med mladimi. To vedo tudi v Zireh, saj imajo učenci, ki so v izvršnem odboru, težko in odgovorno nalogo. Skoraj vse akcije izpeljejo sami. Pravijo pa, da je lepo, saj se veliko naučijo in delo jim je všeč. In tudi prav je tako. Uroška Uršič, osnovna šola padlih prvoborcev Ziri V očeh se solza iskri, tiho, čisto neslišno polzi po licu veselem, po licu trpečem a v tvojem te srcu rana skeli Na nebu zariše se zubelj ognjen, pada in pada v potok steklen, na nebu pa zlata zvezda žari kot v mladosti žarele so tvoje oči. Matjaž Zupin, 6. a r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor Dražgoška gora nekdaj in danes S ŠpLS((IH KLOPI 8. a in samoupravljanje Samoupravljanje je oblika odločanja delavcev v socialistični družbi. Odločajo v tovarnah, v krajevnih skupnostih, v šoli. V krajevnih skupnostih odločajo o cestah, pluženju, v tovarnah o plačah, p delu, v šoli o medsebojni pomoči, o poteku ure družbeno moralne vzgoje, o učenju. 8. a, razred kot vsi drugi. Kako pa je v njem s samoupravljanjem? Smo v tem tudi podobni drugim razredom? Smo boljši ali slabši? Samoupravljamo oziroma odločamo med odmorom, pri redni uri ali pri razredni uri. Najprej o uspehih, potem pa še 0 čem drugem. Tokrat govorimo o- medsebojni pomoči. »Ali ne bi bilo dobro, če bi se boljši in slabši učenec po pouku usedla skupaj in bi boljši učenec razložil snov slabšemu?« vpraša razredničarka. »Da, da, ne, da, ne, ne.« Večina boljših učencev je za. Toda nekateri ne. »Zmeraj mi dobri, vse mi dobri,« se jezi kdo, ki ne privošči svojemu sošolcu boljšega uspeha. Nekateri slabši se tega razveselijo, drugi se čutijo ponižane. Zakaj? Jim ne želimo samo dobro? Tako odločamo. Skoraj nikoli nismo vsi enakih misli. Včasih pa smo in nam samoupravljanje prinese koristi. Če ga ne bi bilo, bi nekateri jezikali, da odločajo samo učitelji ali starši. Marija Kenda, 8. a r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki Selška dolina leži v severozahod nem delu Slovenije, torej na Gorenjskem. Poleg Sofjeloškega hribovja na jugu jo omejuje tudi Dražgoška gora na severu in dalje Jelovica. Dražgoška gora ni preveč visoka, saj je najvišji vrh visok približno 1010 metrov. Na njenem pobočju ležita vasici Dražgoše in Lajše. ob vznožju pa Rudno in Selca. Dražgoško goro in njena bogastva so ljudje izkoriščali že v preteklosti. Ko so v Železnikih zgradili plavž za topljenje rude, so s tem iskali tudi boljša nahajališča železove rude. In to rudo so dobili v Dražgoški gori in na njenih pobočjih. Domačinom ni dajala velikega zaslužka, saj je bila takrat še doba kapitalizma. Večina denarja je šlo v žep kapitalista. Iz rudnika v Dražgoški gori so rudo odvažali v dolino, najprej samotež s sanmi, potem s konji. Odvažali so jo v Železnike, nekaj tudi v kovačnico v Kropo. Ko so v plavžu rudo stopili in dobili železo, so skovali razne izdelke: žeblje, vijake, vlite posode ipd. S temi izdelki so trgovali daleč naokrog. Kmalu je ruda pošla ali pa postala tako redka in slaba, da se je rudarjem ni več splačalo kopati. Moja filmska zgodba Živim med sivimi škatlami, ki se škodoželjno smehaljajo še živim drobcenim zelenim bitjem. Ljuje niso več ljudje. So kot roboti. Nimajo srca, njihovo nekdanje srce jim je okamenelo. Nihče nikogar več ne pozna, zdi se, kot da so slepi in gluhi. Popotniku, kije gledal vse to, se je utrnila solza, ki je padla na betonska tla. Ptiček je priletel mimo in jo popil: »Grenka je ta solza,« je rekel ptiček. »Zakaj je tako grenka?« Še predno je mogel reči popotnik svoj običajni ne vem, je ptiček umrl. Popotnik je hotel ptička pokopati, toda ko se je ozrl na atomski vek, ki sta ga bila sam beton in železo, ni našel zemlje, da bi ubogega ptička lahko pokopal. Prebudim se iz sanj in se od groze vsa stresem. Pomislim na sive in mrzle odtenke, ki bi me zares lahko obdajali. Morda pa me bodo že jutri? Marija Martelj, 8. b r. osn. šole Kranjska gora Takrat so plavž zaprli. Ljudje, ki niso mogli brez zaslužka, so pričeli sekati les po gozdovih. Vozili so ga v dolino, spet najprej samotež s sanmi, potem s konji. Ker je bilo to preveč zamudno, pa so z vrha Draž-goške gore v Rudno speljali žičnico. Po njej so spuščali hlode. Tako je šlo veliko hitreje. V dolini so se razvile majhne tovarne. Med NOB je tudi izsek lesa prenehal. Toda Dražgoška gora je še naprej pomagala ljudem. Med dražgoško bitko je nudila zavetje partizanom. Tako so bili v kritju in so lažje odbijali silovite napade okupatorja. Zato so tudi zmagali. Priborili so enakopravnost. Po vojni so se ljudje najprej lotili obnove in popravila porušenih hiš. Spet so začeli izsekovati drevje v Dražgoški gori! Petindvajset let kasneje so zgradili novo cesto, ki pelje v Dražgoško goro in naprej v Jelovico. Po njej kamioni les odvažajo v dolino, v tovarno Alples. Danes je Jelovica prepredena s cestami. Žičnico so ljudje počasi opustili. Tudi danes les z Dražgoške gore vozijo kamioni, ki s pomočjo stroja sami nakladajo hlode. Z nekdanje nakladalne postaje žičnice na vrhu Dražgoške gore zdaj poletavajo zmajarji. Kot prej ruda in les tudi ti poletijo v dolino. Ta šport je zelo tvegan. V Dražgoški gori so zmajarji organizirali že dve tekmovanji: republiško in državno. Marko Kos, 7. c r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki Starčkovi sprehodi Ko so se odprla šolska vrata, se je začela vsakdanja pot šolarjev. Moja pot v šolo vodi skozi mesto. Dostikrat na njej doživim kaj veselega, so pa tudi dogodki, ob katerih mi postane hudo. Na vsakem koraku srečavam veliko različnih ljudi. V Skofji Loki lahko še posebno opazujem ljudi, ki so bili v življenju za kaj prikrajšani, pa naj bodo to slepi, slabovidni ali onemogli ljudje. V našem mestu je namreč dom za slepe in slabovidne. V njem živi tudi star mož. Bilo je že mrzlo, pa je starček vendar vztrajal v svojem jutranjem sprehodu. Dan za dnem je hodil po še mračni cesti. Ne vem, kam je zahajal. Skoraj vedno je imel v roki košček kruha ali žemljo. Srečaval je ljudi in jih vljudno pozdravljal. Toda nekateri so pozdrav hote ali nehote spregledali. Mogoče mi ne vemo, kaj pomeni osamljenemu človeku topel pozdrav. Sedaj ga nekaj dni ne srečavam več, kajti jutra so se močno ohladila. Poleg starega doma gradijo nov dom, ki bo sodobnejši. Ljudje v njem se bodo bolje počutili. Tudi starček. Upam, da bo lahko še veliko juter preživel na svojih vsakdanjih sprehodih. Mateja Debeljak, 7. a r. osn. šole Petra Kavčiča v Skofji Loki • Na sliki vidite šest ljudi, spodaj pa šest predmetov. Ugotovite, komu kateri pripada. Rešitev lahko preverite. B9 'pc 'qp 'jg >dZ 'dt :a39I99x 17 Svetovni alpski pokal — moški Najboljša uvrstitev Kuralta CRANS MONTANA - Karavana moškega alpskega smučanja se je ustavila v znanem visokogorskem švicarskem središču, kjer so merili moči za točke v svetovnem pokalu v slalomu. Organizacija ni bila na visini, čeprav Crans Montana kandidira za izvedbo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah leta 1982. V drugem nastopu je dolgo časa ostalo odprto ali bo Popangelov prvič zmagal ali ne. PrvouvTščeni Gros je vozil v tem nastopu slabo, na koncu je bil le sesti, a presenetil je Neureuther, ki je z divjo vožnjo ujel še prvo mesto. Lepo uvrstitev je dosegel Jože Kuralt. Bil je šestnajsti. To pa je hkrati najboljša uvrstitev Jožeta v svetovnem pokalu nasploh. Rezultati - 1. Neureuther (ZRN) 105,27, 2. Popangelov (Bolgarija) 105,49, 3. Trojer (Italija) 105,90, 4. Donnet (Švica) 105,96, 5. Ph. Mahre (ZDA) 106,09. Tekmovanje se bo danes v Crans Mon-tani nadaljevalo v smuku, torkov slalom je štel tudi za kombinacijo, jutri pa bodo vozili Se en slalom, kjer v Wengnu ni dovolj snega za tekmovanje in lovoriko Lauberhoren. -dh Jože Kuralt iz Škofje Loke je na slalomski tekmi za svetovni pokal v Crans Montani dosegel svoj največji uspeh. Pokazalo se je, da je bil slalom slabše pripravljen kot običajno. Bil je leden, v nekaterih vraticah pa je bilo premehko. Zato je bil tudi odstop med devetinsedem-desetimi tekmovalci obilen. Uvrščenih jih je bilo le sedemindvajset, od šesterice Jugoslovanov pa le eden. Tekmo je dobil najstarejši udeleženec Cristian Neureuther i.z ZRN in to z odlično vožnjo v drugem nastopu. Po odstopu Stenmarka, prvega favorita, so priložnost dobili ostali. Vendar je vsi niso izkoristili. Med temi je bil tudi Bojan Križaj, ki je že v prvem delu prvega nastopa v zgornjem delu proge naredil nekaj napak in na polovici proge je moral odnehati. Vodstvo po tej prvi vožnji je prevzel Italijan Gros pred Bolgarom Popangelovim ter Don netom in VVenzIom. Dobro se je v tem nastopu držal tudi Ločan Jože Kuralt, medtem ko je Strel moral v sneg, enako napako pa je naredil tudi Koželj. Tržičan Janez Z i Mer pa je moral odstopiti v drugem nastopu. Spremenjen vrstni red točk v SP CRANS MONTANA - Prišlo je do popravkov v točkovanju za svetovni pokal. Tehnična komisija FIS je namreč ugotovila, da je zmagovalec smuka v Morzinu vozil v prepovedanem kombinezonu. Tega je nosil Kanadčan Read in njegov rojak Murrav. Readu so tako vzeli petindvajset točk. Vodi še vedno Švicar Luescher pred Stenmar-kom, Bojan Križaj pa se je zaradi diskvalifikacije Reada prebil na tretje mesto v skupnem seštevku. Vrstni red — skupno — 1. Leuscher 105, 2. Stenmark 100, 3. Križaj 49, 4. Mueller 42, 5. Read in Neureuther 40, 7. Plank 38, 8. Donnet 37, 9. Gros 36, 10. David 34, 11. Popangelov 31. Veleslalom - 1. Stenmark 75, 2. Luescher 60, 3. Križaj 30, 4. Fournier 24, 5. H. Hemmi 21. Slalom - 1. Neureuther 40, 2. Donnet 37, 3. Popangelov 31, 4. Stenmark 25, 5. P. Fromelt 23, 6. Luescher 20, 7. Križaj in David 19. - Moštveno - moški - 1. Švica 263, 2. Italija 213, 3. Avstrija 146, 4. Švedska 127, 5. Kanada 95, 6. ZRN 64, 7. Jugoslavija 57. -h Nogometne novice Kljub zimi in razmahu belih športov pa tudi nogometni delavci ne počivajo. Nogometni sodniki se želijo kadrovsko okrepiti in v ta namen organizirajo TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE-pripravnike. Vsi interesenti naj se prijavijo na naslov Odbor nogometnih sodnikov, p. p. 21, 64000 Kranj ali pa naj se oglasijo na C. Staneta Žagarja 27 v uradnih urah. Aktivni pa so tudi trenerji, ki načrtujejo priprave za novo sezono. Odbor za rekreacijo pa je bil soudeležen tudi pri organizaciji turnirja v malem nogometu, ki je razgibal mrtvilo v nogometu pozimi. Dober nastop Rada Bumbar j a KRANJ - V Sas Van Gentu na Nizozemskem se je končalo svetovno prvenstvo kadetov v šahu. Pravico nastopa so imeli mladinci do sedemnajst let. V tej mednarodni druščini se je tokrat prvič znašel tudi pionirski državni prvak Kranjčan Rado Bumbar. Rado ni igral slabo, saj je v končni razvrstitvi s šestimi točkami zasedel dvanajsto do trinajsto mesto. Nepričakovano je svetovni prvak med kadeti postal Skot Motwani, ki je zbral devet točk. Da bo Motwani osvojil prvo mesto, ni nihče pričakoval, saj ga niso uvrščali med favorite prvenstva. Rado Bumbar deli dvanajsto do trinajsto mesto, kar je za mladega igralca lep uspeh. Lahko pa bi bil še višje, toda naredil je nekaj napak, pa tudi začetna trema na prvenstvu je opravila svoje. Vsekakor smo z njegovo igro in uvrstitvijo lahko zadovoljni. -dh _J Najmlajši nogometaši že tekmujejo v zimski ligi. Nastopa sedem šol s po tremi ekipami. V njih so zastopani igralci prvih in drugih selekcij, vse tekme pa se igrajo na O. S. France Prešeren in Josip Broz Tito. Sodelujejo tudi s kranjskimi sodniki, več kot 200 nogometašev pa prikazuje zadovoljivo znanje in veliko izenačenost. Razveseljiva je tudi vključitev O. S. Davorin Jenko iz Cerkelj, kar pomeni širitev baze selekcijske piramide. V dosedanjih treh kolih so bili najbolj uspešni igralci J. B. Tito in S. Jenko ter F. Prešeren. Trenerji kranjskih selekcij Kožar, An-drejašič, Koban in ostali že razmišljajo o pripravah na novo sezono. V prehodnem obdobju sicer poteka rekreativna vadba, načrt pravih priprav pa bodo skušali čim bolj dosledno uresničiti. Seveda pa se pojavlja že stara ovira — denar. Tudi trenerji bodo nadaljevali po starem. To pomeni, da bodo Se naprej petkrat tedensko prostovoljno, brez materialnega nadomestila, skušali pomagati razvoju kranjskega nogometa. V prihodnjem obdobju bodo nekateri klubi začeli z obračuni za minulo leto. Tako bodo marljivi delavci NK Primskovo organizirali občni zbor kluba 20. 1. 1979 ob 18. uri v prostorih zadružnega doma. Zgradili so svoje igrišče, garderobe, pomagajo vrhunskemu in so najbolj množični v rekreativnem nogometu. Seveda pa NK Primskovo ne bo osamljeno. Mnogi klubi so letne obračune dela že opravili. Mali nogomet na sejmu bo nedvomno privabil tudi gledalce. Zato bomo nedvomno priča zanimivim bojem. Velja pa omeniti prizadevnega organizatorja ONZ Kranj in tudi izredna prizadevnost kolektiva GS je dokazala, da se s trdim delom in udarniškimi urami lahko veliko stori. Jutri se bodo ekipe pomerile od 8. do 21. ure. Začeli bodo Saljivci s Kokrico, nato pa bodo igrali Ljubno : Dolsko, Liverpool : OLD Klane, Texaco Marlboro : Vrhovci, Šenčur : Šenčur 2., Britof: Partizan Kranj, itd. V nedeljo pa bodo najzanimivejši boji med zmagovalci iz prvega kola in ekipami, ki so se direktno uvrstile v drugo kolo. Omenimo naj Se, da gledalci lahko gledajo mali nogomet tako rekoč od jutra do večera. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za pokale, ki jih bodo darovale DO in so-organizatorji. M ..Subir Vabilo šahistom in tenisačem Kranj — Šahovsko društvo Kranj prireja odprti novoletni šahovski hitropotezni turnir, ki bo v nedeljo, 14. januarja, ob devetih dopoldne v banketni dvorani hotela Creina. Vabljeni vsi ljubitelji šaha. Prijave sprejemajo pred začetkom turnirja! Škofja Loka — Športno društvo Kondor bo pod pokroviteljstvom OBZTK Škofja Loka priredil v nedeljo v telovadnici osnovne šole Cvetko Golar na Trati občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za člane in mladince. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri! Srebrna palica Triglavu BOHINJSKA BISTRICA - Na FIS progah je bil TVD Partizan Dol organizator tradicionalne tekme v smučarskih tekih za srebrno palico. Le-to so osvojili tekači in tekačice Triglava iz Kranja. Sicer pa je nastopilo preko 600 tekmovalcev in tekmovalk, od tega je bilo jar 300 rekreativcev. V članskem nastopu na 15 km je bil Eonovno najhitrejši član Olimpije iz jubljane Božo Cvajnar, ki je prehitel Kranjčana Maksa Jelenca in Mojstrčana Toneta Djuričiča. V teku članic Milena Kordež iz Triglava ni imela konkurence, saj je v tej kategoriji tekla sama. Ivo Čar-man pa se ni dal presenetiti med mlajšimi člani. Moštveni vrstni red: 1. Triglav 118, 2. Jesenice 113, 3. Olimpija 85. Rezultati — ml. pionirji — 1. Velepec (Dol) 8:02, 2. Kerštajn (Jesenice) 9:52, st. pionirji — 1. Mašovič (Jesenice) 18:19, ml. mladinci - 1. Kustec (Jesenice) 16:54, st. mladinci - 1. D. Djuričič 33:06, 4. Lebar (oba Jesenice) 35:02, ml. člani — 1. Carman (Triglav) 48:06, 2. Piber (Gorje) 52:31, člani - 1. Cvajnar (Olimpija) 48:10, 2. Jelene (Triglav) 49:22, 3. T. Djuričič (Jesenice) 50:01, 4. Reberšek (Triglav) 51:08, 5. Mrak (Jesenice) 51:18; ml. pionirke - 1. Smrekar (Dol) 9:22, 2. Nagode (Gorje) 10:41, 3. Purkart (Jesenice) 10:51, 4. Bešter 10:58, 5. Fister (obe Triglav) 11:12, st. pionirke - 1. Mlakar (Jesenice) 20:26, ml. mladinke - 1. B. Martinovič (Jesenice) 19:44, 2. Karničar (Triglav) 19:46, st. mladinke - 1. Jelovčan 18:51, 3. Korošec 20:43, 4. Bešter (vse Triglav) 20:51; rekreativci do 35 let - 1. Zupan (Gorje), nad 35 let - 1. Kobilica (Gorje), 2. Seljak (Kranj); ženBkedo 35 let — 1. Bešter (Kranj). -dh Novoletni veleslalom TRŽIČ - Eno najbolj aktivnih športnih društev v občini Športno društvo Lom je priredilo tudi letos »Novoletni veleslalom«. Proga je bila dolga 400 metrov in je imela 30 vratic, nastopno pa je kar 52 smučarjev in smučark. Zmagovalci v posameznih starostnih kategorijah so postali: cicibanke Slavi Roblek; cicibani: Drago Primožič; pionirji: Marko Primožič; pionirke: Mojca Meglic; mladinci: Lado Tor-kar; člani Anton Primožič; starejši člani: Franc Gaberc in veterani: Jože Meglic. J Kikel Borovlje vodijo TRZIC - V medobčinski gorenjski hokejski ligi so odigrali vse tekme četrtega in petega kola in dosegli naslednje rezultate: 4. kolo: Tržič : Blejska Dobrava 2:6; Žabnica : Borovlje 7:11; Peter Majer-Ljub-no : Kokrica 2:7; prosta ekipa Naklega. 5. kolo: Borovlje : Peter-Majer Ljubno 11:4; Blejska Dobrava : Žabnica 7:4; Naklo : Tržič 5:10; prosta ekipa Kokrice. Lestvica: 1. Borovlje 5 4 0 2. BI. Dobrava 4 4 0 3. Tržič 5 3 0 4. Kokrica 4 2 0 5. Žabnica 4 2 0 6. Naklo 4 0 0 7. Peter Majer-Ljubno 4 0 0 1 41:25 0 25:10 2 35:28 2 23:16 2 19:23 4 11:31 4 9:30 0 J. Kikel Dopisniki sporočajo KEGLJANJE - V nadaljevanju občinske A kegljaške lige je bilo odigrano 4. kolo. Vodstvo na lestvici je prevzela ekipa Iskre pred Savo, ki imata po 8 točk, vendar ima Iskra boljšo razliko v kegljih. Iskra in Sava sta edini Se neporaženi ekipi v ligi. Izredno dobro se drži tudi novinec Gumar, ki je zmagal že dvakrat. Merkurje sedaj edini brez osvojene točke. Vodita Iskra in Sava, sledijo pa Simon Jenko, Elektro, Gumar, Krvavec, Borac in Merkur. h. Glavač STRELJANJE - V Skofji Loki je bil v počastitev občinskega praznika tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Kar 91 tekmovalcev je doseglo odlične rezultate. Med člani ekipno je zmagala SD Jože Gregorčič iz Škofje Loke pred Postajo milice in oddelkom za ljudsko obrambo, med posamezniki pa je bil najuspešnejšf Franc Langerholc iz LTH. Med mladinci je ekipno slavilo moštvo SD Brata Kavčič Škofja Loka, med posamezniki pa Uroš Jenko, član SD Kopačevina s Trate. L. Vodopivec ROKOMRT - Končal seje prvi del rokometnega selekcijskega tekmovanja za pionirke in pionirje. Za rokomet je med mladimi v škofjeloški občini vedno več zanimanja. iMed pionirji vodi ekipa ŠŠD Jelovica A, pri'pionirkah pa ŠŠD Ratitovec A. Najboljša strelca sta bila Carman (ŠŠD Jelovica) pri pionirjih in Krajnikova (ŠŠD Jelovica) med pionirkami. .J Starman Invalidski šport KAMNIK - Zveza za šport in rekreacijo invalidov Slovenije je pripravila seminar na katerem so 35 navzočih iz vse Slovenije seznanil z pomenom športne dejavnosti invalidov. O tem je govoril dr. Crt Marin-ček, ter o novih pravilih sedeče odbojke, s katerimi jih je seznanil prof. Rajko Vute. Te novosti naj bi to igro, ki je med invalidi izredno priljubljena, naplavile še bolj dinamično. Tako bodo odslej igrali na tri dobljene sete, namesto dosedanjih petih bo naenkrat v igri šest igralcev. Igrišče se bo povečalo, dvignili pa bodo tudi mrežo, od dosedanjih 105 cm na 110 cm. Razen tega so se dogovorili, da bodo pripravili več strokovnih seminarjev za vaditelje te igre in sodnike. O vsem tem bodo spregovorili tudi na zveznem seminarju za invalidski šport v Umagu. Ob koncu so po demonstraciji igre, ki jo je prikazal eden najboljših športnikov-invalidov Jože Bamft, sklenili da bodo v letošnjem letu pripravili večje število turnirjev v vsej Sloveniji in obenem s tem kar najbolje poskrbeli za pripravo najboljše ekipe za mednarodne nastope. -I Kikel Komentiramo Uspehi, ki obvezujejo KRANJ — Na štiriindvajsetem odlično organiziranem tekaškem FIS A tekmovanju Bohinj '79 smo v mladinski kategoriji v močni evropski konkurenci s prvim mestom Iva Čarmana in drugim Dušana Djuričiča v solo teku na 10 km dobili dva imenitna mednarodna uspeha. Če k temu dodamo še dobro štirinajsto mesto Dušana Podlogarja, potem pa je uspeh popoln. Še bolj razveseljiva pa je, da je bila ta trojka prva tudi v štafetnem teku na 3 x 10 km. Bili so hitrejši kot naši člani na isti progi, v skupnem seštevku pa bi mladinci zasedli odlično tretje mesto v članski konkurenci. Ivo Carman in Dušan Djuričič sta v solu teku in tudi drugi dan v štafetah dokazala, da se povsem lahko kosata še s tako močno evropsko mladinsko tekaško konkurenco. Zavedati se moramo, da je bila letošnja bohinjska mladinska tekma ena od najmočnejših v Evropi. Nastopili so vsi najboljši tekači Evrope, razen Norvežanov. Vse reprezentance so s seboj pripeljale najboljše. Ti naj bi bili okostje za Olimpijske igre leta 1980 v Ameriki in nato še štiri leta pozneje v Sarajevu. To so tekači od sedemnajstega leta navzdol in navzgor. Lepo je bilo naše mladince gledati, kako z dobrim tekom premagujejo še tako močne nasprotnike kot so bili reprezentantje SZ, Finske, Bolgarije, ČSSR, Avstrije, Švice in druge. Oba prvo in drugouvrščena Jugoslovana Carman in Djuričič sta tekla tako dobro, da jima nihče ni mogel vzeti prvih dveh mest. Borila sta se za vsak meter in vsako sekundo. Prav to pa je velika odlika mladih tekačev. Tako kot v solo teku so se vsi trije borili tudi v štafetnem nastopu. Bili so res pravi uigrani stroj, ki je vedel kaj hoče. Vsi trije so se srčno upirali vsem napadom nasprotnikov in jim na koncu niso dali, da bi slavili. Torej tudi v tretji smučarski zvrsti, smučarskem teku, smo napredovali. To pa je bil že skrajni čas. Veliko smo že vložili v smučarski tek, toda uspehov doslej, razen nekaterih izjem, ni bilo. Pozna se, da je bil trud trenerja jugoslovanskih tekačev Mihaila Prjahina, ki je šele dve leti pri nas, prvikrat poplačan. Prjahin se je trudil, da so naši tekači tako napredovali. Znal je napraviti pravilen način treningov in vadbe v obeh letnih časih. V pripravljalni in nato zimski, tekmovalni sezoni. Vsi ti upi so plod načrtnega dela. So pa uspehi, ki obvezujejo. Nihče ne bo trdil, da so to tekači, ki bodo nizali mednarodne uspehe. Vsi trije, med to trojko je še četverica, so nadarjeni, borbeni in kar je še najbolj razveseljivo, ne vržejo puške v koruzo. Borijo se do zadnjega atoma moči. Če smo lahko z mladinci zadovoljni, pa tega ne moremo trditi za člane. Vinko Poklukar in ostali so sposobni teči bolje kot so v Bohinju. Še slabše kot pri članih je pri članicah. Od aktivnega tekaškega športa se je poslovila Milena Kordež. Zanjo ni še prave zamenjave. Jeli Jelovčan, Meta Munih in druge znajo teči, vendar se le preveč izgube v mednarodni smučini. Njihov zaostanek za najboljšimi je prevelik. Toda tudi z njimi je treba delati in še delati. Le tako bomo prišli do ponovnega vzpona tudi v ženskem teku. D. Humer ■ Občinske sindikalne igre Kranja Dobre igre Iskre KRANJ — S tremi zaostalimi srečanji se je v zimskem bazenu končalo občinsko sindikalno prvenstvo v vaterpolu. Za naslov se je potegovalo šest sindikalnih moštev, ki so pokazala dobro igro. Za največje presenečenje so poskrbeli vaterpolisti Iskre, ki so bili najboljši in tako brez poraza osvojili prvo mesto. V vseh petih kolih niso poznali poraza in so brez konkurence najboljši. Za drugo presenečenje so poskrbeli igralci Ikosa, ki so bili drugi. Tudi oni so igrali iz tekme v tekmo bolje. Dvakratni dosedanji prvak Prosveta je tretja, na dobrem četrtem mestu pa Planika. V zaostalih prestavljenih srečanjih je Sava premagala Gorenjski tisk. Prosveta pa je nato dobila s Savo, medtem ko je Planika po ogorčenem boju osvojila točki z Gorenjskim tiskom. Izidi - Sava : Gorenjski tisk 14:3, Prosveta : Planika 12:3, Planika : Gorenjski tisk 5:4. Lestvica: Iskra Ikos Prosveta Planika Sava Gorenjski tisk 5 5 0 0 52:27 10 5 3 0 2 45:24 6 5 3 0 2 43:32 6 5 2 0 3 37:43 4 5 1 0 4 16:47 2 5 1 0 4 28:48 »' -dh Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri GORENJSKI KMETIJSKI ZADRUGI TZE NAKLO razpisuje prosta dela in naloge 1. TRAKTORISTA 2. DVEH PRODAJALK 3. TREH VAJENCEV (za trgovino Naklo in Podbrezje) Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1.: — končana šola za kmetovalce, poskusna doba 2 meseca; pod 2.: — končana šola za prodajalce ali priučena trgovska pomočnica s 3-letno prakso v trgovski stroki, poskusna doba 2 meseca; pod 3.: končana osemletka. Za delovne naloge pod 1 in 2 se združuje delo za nedoločen čas, nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga TZE Naklo, komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. RAZPIS za predlaganje kandidatov za. podelitev občinskih PRIZNANJ OF v letu 1979 Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskih priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Žirija za podeljevanje PRIZNANJ OF pri Občinski konferenci SZDL KRANJ OBJAVLJA pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj v letu 1979 Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF v letu 1979 zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so z družbenopolitičnim delom, posamezniki, pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, dosegli uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in uveljavljanju našega socialističnega samoupravnega sistema in odnosov. Upoštevani bodo zlasti tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izstopajo s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in z delovnimi uspehi v svojem delovnem okolju. Kandidate za podelitev priznanj lahko predlagajo organizacije SZDL in druge družbenopolitične organizacije ter organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge organizacije, samoupravne skupnosti, njihovi organi in posamezni občani. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj kandidat prejme priznanje OF za leto 1979. Rok za prijave je 15. marec 1979. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala. KRANJ, dne 5. januarja 1979 OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ Žirija za priznanja OF V- Petek, 12. januarja 1979 ._ 11. stran O LAS TA TEDEN NA TV IZBRALI SMO ZA VAS TELEVIZIJA 13. JAN. 8.00 Poročila 8.05 Stare jeponske pravljice 8.20 Tako so živeli: Ariel — I. del 8.45 Vrtec na obisku: Gradič 8.55 Babičin vnuček 9.25 Daljnogled 9.55 Po sledeh napredka 10.25 Dokumentarna oddaja 11.10 Trimska televizija 11.45 M. Dombrovvska: Noči in dnevi — TV nadaljevanka 12.35 625 12.55 VVengen: Smuk za moške, prenos 15.55 Poročila 16.00 Radovedni Dobson, mladinski film 17.00 Košarka Jugoplastika : Bosna — prenos 18.40 Naš kraj 18.50 Očka, dragi očka - humoristična oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prevost: Manon - TV nadaljevanka 21.00 Rdeči krog, film 23.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Test 18.15 TV novice 18.30 Narodna glasba 19.00 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 M. P. Musorgski: Boris Godunov — ii. del 21.00 Poročila 21.20 Terenci, dok. oddaja TV Zagreb — I. program: 9.00 T V v šoli 11.15 TV v šoli: Zbirka Alberta Kahna 15.15 Poročila 15.20 TV koledar 15.30 Otroška oddaja TV Novi Sad 16.30 Smuk za moške - posnetek iz VVengna 17.00 Košarka Jugoplastika : Bosna — prenos 18.45 Humoristična oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Celovečerni film 21.45 TV dnevnik 22.00 V soboto zvečer 20.00 Dokumentarna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Celovečerni film NEDELJA 14. jan. 8.00 Poročila 8.05 Za nedeljsko dobro jutro: Jesenski dvogovor 8.30 s. Matavulj: Beograjske povesti 9.30 Čebelica Maja - otroška oddaja 9.55 VVengen: Slalom za moške - prenos 11.30 Mozaik 11.35 Ljudje in zemlja 12.40 Je težje, ampak veliko lepše, mladinska oddaja 12.55 VVengen: Slalom za moške — prenos pribl. 14.00 Poročila Dokumentarni film Veseli tobogan: Branik Poročila Okrogli svet Športna poročila Dosje našega časa: Leto 1962 Dvanajst jeznih mož, film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 V. Rančič: Potepuhi po sili - drama 21.20 Iz tropskega deževnega gozda, dok. oddaja 21.50 Risanka 21.55 Športni pregled 22.25 TV dnevnik Oddajniki ii. TV mreže: 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik PONEDELJEK 15. JAN. 9.00 11.10 16.20 17.20 17.25 17.40 18.05 18.25 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 21.25 22.05 22.20 TV v šoli: Kocka, kocka Risanka, Boj za obstanek, Materinščina. Srbski muzeji TV v šoli: Mere, Zapuščena gnezda. Pogovor z Ivanom Kušanom Kmetijska oddaja TV Beograd Poročila Naši trije: Cicibani RTV Kaj vemo o . .. Spekter Šola smučanja Obzornik Mladi za mlade Risanka TV dnevnik J. Marboeuf: Osamljenost — TV drama Kulturne diagonale TV dnevnik Veleslalom za moške, filmski pregled iz Adelbodna Oddajniki ii. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.40 Otroška oddaja 18.00 Otroška oddaja TV Ljubljana 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Aktualnosti 21.05 Poročila 21.10 Celovečerni film 16. JAN. 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka Risanka, Boj za obstanek. Materinščina, Glasbeni pouk 11.20 TV v šoli: Dnevnik 10, Na svidenje spomladi. Risanka, Pravljica 17.40 Poročila 17.45 Folklora Francije in Italije 18.10 Pisani svet 18.45 Obzornik 18.55 Portret sodobnika: Ivan Potrč 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mi med seboj 20.55 Janicki: Pota Poljske, TV nadaljevanka 22.20 TV dnevnik 22.35 Razvoj popularne glasbe, serijska oddaja Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroški spored 18.15 Knjige in misli 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.55 Premor ob glasbi 21.10 Znanost 21.55 Zabavno glasbena oddaja 17. JAN. 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek. Materinščina. Srbski muzeji 11.15 TVvšoli: Pekarna Mišmaš. Tišina mlake. Risanka, Aska in volk 17.25 Poročila 17 30 Tako so živeli: Ariel II. del 17.55 Londonska narodna galerija, serijska oddaja 18.20 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.45 Glasba Jadrana: Piran 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Čipkarica 21.50 Miniature: Dževad Hozo 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Namizni tenis: Jugoslavija : Francija, prenos (do 18.15) 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 21.35 TV dnevnik ČETRTEK 18. JAN. 9.00 11.10 16.45 16.50 17.05 18.00 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 22.00 TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, Boj za obstanek, Materinščina, Glasbeni pouk TV v šoli: Pekarna, Pod snežno odejo, Gozdovi, Pristanišče Poročila Stare japonske pravljice Ogroženo okolje, oddaja iz serije Pogled v prihodnost Na sedmi stezi, športna oddaja Obzornik Babičin vnuk Risanka TV dnevnik Svet neuvrščenih TV dnevnik Oddajniki ii. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Znanost 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 ... gremo 23.00 Poročila 19. JAN. 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka Boj za obstanek. Izobraževalna oddaja 11.00 TV v šoli: Tehnični muzej. Zanimivosti narave, Vesna Parun 17.20 Poročila 17.25 Zverinice iz Rezije: Psi, mačke in miši 17.45 Mathis, otroška serija 18.05 Narodno zabavna glasba 18.35 Obzornik 18.45 Spoznavajjno naše morje 19.15 Risanka ' 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.(K) 625 21.20 TV dnevnik 21.35 Nočni kino: 20. stoletje. II. del. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 2().(K) Kulturna oddaja 21.(K) Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti 21.50 Zabavna glasba 22.40 Simfonična glasba Rešitev novoletne nagradne skandinavske križanke z dne 29. decembra: PA, amba Al), earl rad lov Amerika, novinar, Novo leto, noj. na, ski, Bogataj, GGG, VVH. osoje, udbina. oamaru, psihiater, bratomor, menjave, on, TV pir. jak. Demostenes.Samun ore kareta. tlaka, usta, rasist, stan, MK, Dante, iroke/.i. nimes, S. izolator, šara, .ke. tla. kavč, Vittono, ovinkar. Prejeli smo 1124 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (200 din) prejme: fl^oo<* t»lri Tončka HABJAN, Dražgoše 15, f>4228 Zeleznik. 2. nagrado (1(K) din) prejme: K • Marija KAVClC, Tomšičeva 15, 64000 K ranj 3. nagrado (100 din) prejme: ,)r anm|/.„ni Marica SAJOVIC, Milene Korbarjeve 25, 640b 20. uri 13. januarja amer. barv. risani tom in j'erry večna NEPRIJATELJA ob 18. uri. amer. barv. nisem ti obljubljala VRT ROŽ ob 20. uri 14. januarja hongkon. barv. karate bruce lee pogrešamo te ob 18. in 20 uri 15. januarja avstral. barv. SIN NEVIHTE ob 20. uri 16. januarja ital. barv. ŽELEZNI PREFEKT ob 20. uri 17. januarja amer. barv. pust. SOKOLOVA SENCA ob 20. uri 18. januarja franc. barv. HARMAGEDON ob 20. uri Škofja LokaSORA 12. januarja amer. drama POT K SLAVI ob 17.30 in 20. uri 13. januarja amer. akcij. USODNA DIRKA ob 18. in 20. uri 14. januarja amer. akcij. USODNA DIRKA ob 18. in 20. uri 16. januarja ital. krim. REVOLVER ob 20. uri 17. januarja ital. krim. REVOLVER ob 18. in 20. uri 18. januarja franc. drama VSE ŽIVLJENJE JE PRED TEBOJ ob 20. uri Železniki OBZORJE 12. januarja amer. akcij. USODNA DIRKA ob 20. uri 13. januarja amer. drama POT K SLAVI ob 20. uri . 14. januarja ital. vvest. EL MACO C0WBOY ob 17. in 20. uri 1/. januarja jug. vojni OKUPACIJA V 26. SLIKAH ob 20. uri Jesenice RADIO 12. januarja Span. barv. drama ZA ENO NOC LJUBEZNI ob 17. in 19. uri 13. januarja sov. barv. KRALJ CIRKUSA ob 15. uri (brezplačna predstava Jugobanke za člane Ježkovega kluba), franc. barv. akcij. L'ANIMAL ob 17. in 19. uri 14. januarja franc. barv. akcij. L'ANIMAL ob 17. in 19. uri 15. januarja amer. barv. glasbeni HELLO DOLLY ob 17. in 19.30 16. januarja amer. barv. glasbeni HELLO DOLLY ob 17. in 19.30 17. januarja ital. barv. kom. HUDIČEV VRT ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 12. januarja amer. barv. MOŽ Z IMENOM GENON ob 18. m 20. uri „.. 13. januarja amer. barv. HfcLLO DOLLY ob 17.30 in 20. uri 14. januarja sovj. barv. KRALJ CIRKUSA ob 10. uri. amer. barv. HELLO D0LLY ob 17.30 ini 20. un 15. januarja franc. barv. LANI-MAL ob 18. in 20. uri 16. januarja franc. barv. L AIM1-MAL ob 17. in 20. uri 18. januarja španski barv. ENO NOC LJUBEZNI ob 18. m 20. uri Kranjska gora 13. januarja amer. barv. HOL-LYW00D ALI PROPAD ob 20. 17. januarja amer barv. HELLO I)OLLY ob 20. uri Dovje - Mojstrana 14. januarja amer. barv. HOL-LYWO()D ALI PROPAD ob 19. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka vabi k sodelovanju za opravljanje prostih delovnih nalog: 1 ORGANIZIRANJE IN VODENJE PRIMARNE PREDELAVE LESA Pogoji: - visoka ali višja šola lesarske ali gozdarske smeri, - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece 2. ZAHTEVNA KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA Pogoji: — poklicna šola kovinske stroke — 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo traja 1 mesec 3. ČIŠČENJE PREBIVALNIH PROSTOROV Pogoji: — osemletka Poskusno delo traja 1 mesec Za vse zgoraj navedene proste delovne naloge se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: GRADIŠ TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56 Tekstilna tovarna ZVEZDA, p.o. Kranj, Savska cesta 46 ponovno objavlja prosta dela in naloge na delovnih področjih 1. ORGANIZACIJA IN VODENJE APRETURSKE IZMENE v tehnično-proizvodnem sektorju Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - da imajo srednjo strokovno izobrazbo tekstilno-kemijske ali kemijske smeri, • j ... , , - da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delih m nalogah v apreturi oziroma plemenitilnici, - da imajo odslužen kadrovski rok. 2 OBRATNEGA ELEKTRIKARJA Pogoji: poklicna industrijska šola - elektro smeri ah KV elektri-kar. Zaželene delovne izkušnje pri vzdrževanju električnih naprav na tekstilnih strojih. Odločite se — nudimo vam: — stimulativne osebne dohodke — možnost napredovanja — strokovno izpopolnjevanje — ugodne delovne pogoje Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj oddajo pismene priglasitve s kratkim opisom dosedanjega dela na splošni sektor DO. Podrobnejše informacije daje splošni sektor - telefonska številka 22-651 ali pa se zglasite osebno. Oglas velja do zasedbe del in nalog. Gorenjska oblačila Kranj Delovna skupnost skupnih služb, Cesta JLA 24 / a Kranj Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna področja: 1. 4 VRATARJE -TELEFONISTE 2. POMOŽNEGA DELAVCA 3. KOMISIONARJA V SKLADIŠČU GOTOVIH IZDELKOV Pogoji: pod 1.: poklicna izobrazba, primerne moralnopoli-tične lastnosti. Kandidati bodo morali uspešno opraviti preskus znanja, poskusno delo 3 mesece. pod 2.: dokončana osnovna šola, poskusno delo 2 meseca pod 3.: poklicna izobrazba trgovske ali konfekcijske stroke, poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj svoje prijave pošljejo na splošno-kadrovsko službo, Cesta JLA 24/a, Kranj, v 15 dneh od dneva razpisa. Kandidati bodo o sklepu odbora za medsebojna razmerja obveščeni pismeno v 5 dneh. Odbor za medsebojna delovna razmerja v osnovni šoli PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA razpisuje delovne naloge in opravila UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: Končana višja ali visoka izobrazba — smer matematika — fizika in moralnopolitične kvalitete. Nastop dela takoj. Prijave sprejema odbor za medsebojna delovna razmerja v osnovni šoli Peter Kavčič, Škofja Loka, Šolska ulica 1. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. TRZIC -center CENJENI KUPCI POSLUŽITE SE ni MODELOV IZ KOLEKCIJE POMLAD POLETJE '"19 UMIKATI MOŠKI *fc*e, ŽENSKI 6t 37 OTROŠKI 6fc32 IN ČEVLJI IZDELANI V MANJŠI SERIJ« ENGIN KRANJ RING Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge TAJNICE KOMERCIALNEGA ODDELKA Pogoj za sprejem: — srednješolska izobrazba (ekonomska, upravno-administra-tivna, administrativna), 4-letna in 18 mesecev delovnih izkušenj ali 2-letna in 3 leta delovnih izkušenj — dobro obvladanje tajniškega dela in dela s pisalnim strojem Nastop dela takoj. Poskusna doba 3 mesece. Stanovanj ni. OD po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD in skupno porabo delavcev DO Engineering Kranj. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. IZVRŠNI SVET Skupščine občine Kranj razpisuje dela in naloge ravnatelja vzgojno varstvenega zavoda Kranj Pogoji: — diplomirani pedagog, diplomiran psiholog, socialni delavec, vzgojitelj za predšolske otroke, medicinska sestra otroške smeri ali učitelj — pet let prakse v vzgojnovarstvenem ali vzgojnoizobraže-valnem delu — opravljen strokovni izpit — moralnopolitične kvalitete — organizacijske in vodstvene sposobnosti. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo prošnjo, priložijo življenjepis, dokazila o izobrazbi, strokovnem izpitu in potrdilo o delovnih izkušnjah na naslov: Komisija za kadrovanje in zaposlovanje pri izvršnem svetu Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, Kranj. O rezultatih razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. ELNSI Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Na osnovi 11. in 12. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev in sklepa komisij za delovna razmerja objavljamo dela in naloge TOZD Smuči 1 SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA TOZD Telovadno orodje 2. STRUGARJA Pogoji: pod 1.: — višja izobrazba strojne, kemijske ali lesne smeri in 2 leti prakse ali srednja izobrazba strojne, kemijske ali lesne smeri in 4 leta prakse. Odslužen vojaški rok. Poskusno delo 2 meseca. pod 2.: — poklicna šola ustrezne smeri in 3-mesečna praksa. Odslužen vojaški rok. Poskusno delo 2 meseca. Pismene prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba ELAN tovarna Športnega orodja Begunje na Gorenjskem 8 dni po objavi. O rezultatih objave bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po izteku objave. Delovna organizacija ALPINA tovarna obutve Žiri, Žiri, Stara vas 23, n. sol. o. TOZD Prodaja Žiri, n. sub. o. Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja za TOZD Prodaja objavljamo prosto delovno opravilo PRODAJA OBUTVE za prodajalno obutve Žiri Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — kvalificiran prodajalec obutve, — 6 mesecev delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prijave z vsemi dokazili Komisiji za delovna razmerja za TOZD Prodaja, Žiri, Stara vas 23, v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Krajevna skupnost Poljane nad Škofjo Loko razpisuje s 1. marcem 1979 prosto delovno mesto tajnika — tajnice KS Pismene prijave s kratkim življenjepisom pošljite do 20. januarja 1979. Pogoji: — kandidat naj ima dokončano administrativno šolo z nekaj let prakse na ustreznem delovnem mestu. Prednost imajo kandidati s stanovanjem v Poljanah, oziroma v bližnji okolici. ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete MARIJE AHAČICEVE Vamprečove mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Martinčiču in sestri Štefki za lajšanje bolečin v njenih zadnjih dneh. Hvala pevcem in g. župniku za opravljeni obred Vsi njeni! Senično, 10. 1. 79 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice in prababice MARIJE ZUPANOVE roj. Hofnagel — Krčeve mame Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom; vsem, ki so ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti v še prerani grob in tako počastili njen spomin. Posebno se zahvaljujemo dr. Novaku za zdravljenje na domu in pevcem društva upokojencev iz Kranja za žalostinke ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se vsem podjetjem in ustanovam, Tekstilindusu Kranj, Rižanskemu vodovodu Koper, Živila, Elita, Samopostrežni restavraciji in Vzgojno-varstvenemu zavodu Kranj te sodelavcem delavske univerze Kranj. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Želujoči: hčerke Slavka, Mara, Ivanka, Cilka, Julka, Milena, Majda z družinami, sin Janez z družino, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo Kranj. Koper, Tržič ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame in babice JULIJANE PESJAKOVE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem Plamena iz Krope in OŠ Lucijan Seljak iz Kranja, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo dekliškemu komornemu zboru OS Lucijan Seljak iz Kranja in moškemu pevskemu zboru Stane Žagar iz Krope za pesmi. Posebna zahvala velja govornikoma za iskrene in tople besede ob odprtem grobu. Žalujoči: sinova Slavko in Peter z družinama Kropa, Kranj, 9. 1. 1979 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta RAFAELA KOVAClCA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem in znancem za nesebično pomoč, za darovane vence in cvetje ter za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi zdravnici dr. Sajevčevi za pozornost v zadnjih dneh pokojnikove bolezni, gospodu župniku za lep obred in nagovor, pevcem društva upokojencev in vsem ostalim, ki so se udeležili pogrebne slovesnosti. Žalujoči: žena Julka in sin Franci z družino Kranj, 8. 1. 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ALBINE NOČEVE roj. Žemlja se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje, izrekli sožalje, vsem, ki so nam nudili pomoč v teh težkih dneh in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred. Posebno se zahvaljujemo dr. Rojčevi za obiske na domu, za njeno nesebično pomoč in lajšanje trpljenja ob njeni bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Franc in hčerka Slavka z družino MALI OGLASI PRODAM Ugodno prodam KOKOŠI. Zadra-ga 18, Duplje 9606 Prodam SLAMOREZNICO »Spai-ser« in traktorsko SNOPOVEZAL-KO. Kuralt, Žabnica 39 130 TRAKTOR, 18 KM (najraje Pas-quali, Stever) kupim. Ponudbe z opisom in ceno pod »brezhiben« 131 PARKET (44 k v. m jesen - nov in 25 kv. m hrast — rabljen) prodam po ugodni ceni. Mlinaric Jože, Lesce, Železniška 1 132 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Cerkljanska Dobrava 11, Cerklje 133 Prodam športni otroški VOZIČEK za dvojčka (cena 2500). Zdenka Ferenček, Janeza Puharja 5, Planina, stanovanje št. 19 (vsako popoldne) 134 Prodam mahagoni SPALNICO (kompletno). Stiasnv, Gorenjskega odreda 16/VII 135 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK z električnim vžigom, star dve leti in 7 vratnih kril. Informacije na naslov vsak dan popoldan. Zveršen Peter, Naklo 183 136 Prodam TELIČKO, frizijko, staro štiri tedne za rejo in nerjaveča VRATA za krušno peč. Voglje 61, Šenčur 137 Prodam stereo RADIO »Sony re-ciever« 2000 2 x 30 W po zelo ugodni ceni. Grame Marjan, Loka 45, Tržič 138 Trajnožarečo PEČ, »sigma-8«, ugodno prodam. Informacije po telefonu 25-278 139 Prodam PRAŠIČE za zakol in PUJSKE stare štiri mesece. Sp. Se-nica 8, Medvode 140 Prodam KRAVO, težko 380 kg za v skrinjo. Srednja vas 42, Šenčur 141 Prodam tri KAVČE in dva FOTELJA. Drobnjak Milenko, Nazorjeva 10, Kranj 142 Prodam BIKCA, šest tednov starega. Predoslje 21, Kranj 143 Prodam PRAŠIČA, težkega 200 kg. Olševek 40. Preddvor 144 Prodam eno leto stare KOKOŠI. Strahinj 68 145 Kupim lipove DESKE, debelina ni važna. Hafnar Leopold. Zgornja Bela 6 146 Prodam KRAVO brejo sedem mesecev. Podbrezje 18 147 Prodam KRAVO za zakol in štiri PRAŠIČKE po 30 kg težke. Vir-maše 42, Škof ja Loka 148 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Žerovnik Jože, Voglje 53 149 Prodam KOBILO, težko 600 kg, staro 9 let in plemenskega BIKCA, težkega približno 350 kg. Špruk Franc, Lenart 4, Cerklje 150 Prodam mesnatega PRAŠIČA, težkega 170 kg, za zakol in obrana JABOLKA. Križnar, Okroglo 14 151 Prodam KOMPRESOR z vsemi priključki. Jugovic Janez, Sveti Duh št. 2, Škofja Loka, tel. 60-252 152 Prodam KRAVO, dobro mleka-rico, ki bo v kratkem telila. Spodnje Bitnje 1 153 Prodam KRAVO v visoki brejosti. Voglje 106 154 Prodam osem tednov stare PUJSKE. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce, tel. 74-013 155 Prodam OTROŠKI VOZIČEK z avtosedežem. Škrlj, Veljka Vlaho-vića 8, Kranj 156 Prodam 0,60 kub. m lepih hrastovih PLOHOV. Šemrl Franc, Bled, Alpska cesta 3, tel. 74-028 157 Prodam SKOBELJNO glavo s podaljškom za krožno žago in z vrtalno glavo, dolžine 400 mm. Zaje, Gorenja vas 5 158 Prodam pevsko OZVOČENJE »Montarbo 100W«, dobro ohranjeno. Tel. 22-263 180 Zaradi preureditve stanovanja poceni prodam več kosov rabljenega POHIŠTVA. Ogled popoldan. Niko-lič, Partizanska 33 181 AVTOLIČARJI! Kompletno ventilacijsko napravo za lakiranje prodam. Naslov v oglasnem oddelku 182 Ugodno prodam malo rabljeno stilno POHIŠTVO. Cuderman, Kranj, Kališnikova 13 (ob Jezerski cesti 95) 183 Prodam KRAVO s teletom. Jagodic, Lenart 6, Cerklje 184 Prodam PRAŠIČKE. Zalog 30, 185 PRAŠIČA, težkega zakol. Poizve se v trafiki 186 polovico KRAVE za v skrinjo. Zg. Brnik 69, Cerklje 187 Prodam PRAŠIČA za zakol in šest tedno stare PRAŠIČKE. Češ-njevek 31, Cerklje 188 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 150 kg. Češnjevek 24, Cerklje Prodam macesnove HLODE in gradbeni LES. Naslov v oglasnem oddelku. 190 Prodam drobni KROMPIR. Zg. Brnik 44, Cerklje 191 Prodam novo POMIVALNO MIZO, 60 X 120. Češnjevek 14, Cerklje Prodam KRAVE po izbiri. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure popoldne. Naslov v oglasnem oddelku. 193 Prodam mlado KRAVO simen-talko s teletom ali brez. Žirovnica 59 194 Prodam PRAŠIČE za zakol. Kranj, Struževo 7 195 Prodam več PRAŠIČEV od 25 do 30 kg in jahalnega KONJA ali zamenjam za starejšega ali za govedo. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj 196 TELEVIZOR stanovanje 18, 197 Cerklje Prodam 170 kg, za Cerklje Prodam Prodam črnobel Čajevec. Gubčeva 7 Kranj Zaradi bolezni prodam dve čistokrvni TELICI, visoko breji. Mihelič Peter, Podbrezje 82 198 Prodam črnobel TELEVIZOR s stabilizatorjem. Ogled vsak dan popoldan. Križnar Janez, Hafnarjeva 10/b, Stražišče 199 Prodam športni voziček in kuhinjske elemente. Ogled po 17. uri. Kol-man, Sejmišče 2, Kranj 200 Prodam KRAVO za zakol po izbiri. Praše 10 201 Prodam semenski KROMPIR igor, dezire, KOSILNICO Morttel za traktor Ferguson, 35 KM, in staro zidno OPEKO. Podreča 14, Kranj 202 Prodam komplet KASETE skupin: The Beatles, The Doors, Pink Floyd. Kosanovič Miro, Titov trg 25, Kranj 203 Prodam več PRAŠIČKOV od 25 do 25 kg težke. Strahinj 69, Naklo 204 Prodam KRAVO pred telitvijo in mesnatega PRAŠIČA, težkega 120 kg. Lahovče 12, Cerklje 205 Prodam mlade PRAŠIČKE, večjo količino semenskega KROMPIRJA vesna ter FIAT 124, letnik 1970. Pre-zrenje 8, Podnart 206 Prodam mesnatega PRAŠIČA. Srednja vas 41, Šenčur 207 Prodam komletno SPALNICO, novejše izvedbe, lepo ohranjeno ter ostale pohištvene dele in PRALNI STROJ. Oled v soboto in nedeljo od 9. do 18. ure. Lekše Magda, Naklo 92 208 Prodam večjo količino STREŠNE OPEKE špičak in globok OTROŠKI VOZIČEK. Štirn Peter, Jezerska c 91, Kranj ■ 209 Prodam novo PEČ Stadler, 35.000 kal. z bojlerjem. Nunar, Mlaka l3/a 210 Prodam 4 kvv termoakumulacijsko PEČ. Anderle, Zevnikova 8, (Ore-hek) 211 KUPIM Kupim SLAMOREZNICO »Tempo«. Naslov v oglasnem oddelku 178 Kupim PSA, mladiča; nemškega boksarja ali dobermana. Telefon 061-843-146 179 Smrekov, borov in macesnov rezan LES vseh dimenzij v večji ali manjši količini kupim. Naslov v oglasnem oddelku 249 Kupim rotacijsko KOSILNICO, dobro ohranjeno. Arh, Preddvor 10 " 250 Kupim ekscentrično stiskalnico — štanco do 30 t. Lahko je rabljena Tominčeva 26, Kranj, tel. 26-344 PVOZILAi Prodam AUDI 60 L. Žagar, Moše Pijadeja 44, Kranj Poceni prodam R-16, letnik 1966, 15.000 km po generalni, potreben manjšega popravila. Jesenovec Drago, Novi svet 15, Škofja Loka 111 »FIČKA« v voznem stanju, malo karamboliranega, registriranega do julija, prodam za 6000 din. Škrlj, Veljka Vlahoviča 8, Kranj 160 Prodam večjo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Tel. 26-091 161 Prodam »SUNBEAM 1300«, letnik 1974-75. Informacije v dopoldanskem času po tel. 24-440 162 Prodam ZASTAVO 750, motor nov, registriran do oktobra 1979. Zavec Angelca, Hrastje 39 163 Prodam novo 101 — 1300 Lux. Informacije vsak dan od 18. do 19. ure po tel. 24-362 164 Prodam odlično ohranjen Renault 6-TL. Telefon 26-752 165 Prodam TOVORNI AVTO TAM - 4500, dolgi keson. Špiler Blaž, Bistrica 181, Tržič 166 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Rozman Brane, Gasilska 2, Stražišče, Kranj 167 Prodam FORD ESKORT karavan, letnik 1971, lepo ohranjen. In_ formacije po tel. 47-386 168 Izdaja ČP Glaa. Kranj, Ulica MoJe Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjak. tisk Kranj, t i« k: Združeno podjetje Ljudaka pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-605-31»»'» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprav. Zajedništvo 21-835, novinarji 21-8§0, malo-ogiaani in naročniški 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din. cena za 1 "ev"*° v kolportati 4 dinarjev. - Oproace-no prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 /72. J I Petek, 12. januarja 1979 Prodam FIAT 750, letnik 1976 de* cember, prevoženih 29.000 km, cena 46.000 din. Zg. Brnik 7, Cerklje 169 Za VVARTBURGA kupim luč, masko, tri obroče za kolesa in havbo. Benedičič Žane, Prezrenje 15, Pod-nart 64244 170 Dobro ohranjeno ZASTAVO 101 kupim. Pogačar Jerca, Jermanka 14, Bled 171 Prodam avto VW 1200, v voznem stanju, neregistriran, starejši letnik. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. Knific Zvone, Ročevnica 18, Tržič 172 V najem vzamem ENOSOBNO ali VEC SOBNO STANOVANJE za dobo enega leta v Skofji Loki. Možnost predplačila. Tel. 60-774, Primožič 243 V Kranju prodam DVOSOBNO STANOVANJE s centralnim ogrevanjem. Ponudbe pod Gotovina 244 15. stran O prireditve Proda STROJ in dele od prinza. Ropret, Velesovo 35, Cerklje 213 Prodam FIAT 750, letnik 1970, po zelo ugodni ceni. Dvorje 44, Cerklje 214 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Zalog 74, Cerklje 215 Prodam OPEL REKORD 1700, letnik 1965, tudi na posojilo. Sredo-jevič Branko, Gorenjesavska 13, Kranj 216 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Jelovčan, C. na Rupo 3, tel. 25-242 217 Prodam AUDI 100 LS, letnik 1971, dobro ohranjen. Jože Volčič, Gorenja vas — Reteče 52, Škofja Loka 218 Prodam Diano, letnik 1977, Križnar Alojz Naklo 229 219 Prodam FORD 15 M po delih. Stružnik, Begunjska 8, tel. 22-718 220 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1971. Šenčur, Štefetova 24/a 221 Ugodno prodam KOMBI IMV diesel, letnik 1972. Jarc, Okroglo 19, Naklo 222 Prodam FIAT 1300, letnik 1972, dobro ohranjen, delno tudi na posojilo. Ogled popoldan. Potočan Stane, Simona Gregorčiča 18, Radovljica 223 Prodam dobro ohranjen avto PZ 125, prevoženih 70.000 km, registriran do 1. 11. 1979. Trškan, Mestni trg 39, Škofja Loka 224 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, neregistriran v voznem stanju po zelo ugodni ceni. Zalog 80, Cerklje 225 Prodam avto OPEL KADETT. Jezerska cesta 89, Kranj 226 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, delno na kredit. Naslov v oglasnem oddelku. 227 Ansambel TRGOVCI igra na plesu vsako nedeljo ob 16.30 v dvorani na Primskovem 231 TVD PARTIZAN LJUBNO vas vabi vsako soboto ob 19. uri na mladinski PLES. Igra SELEKCIJA. Prostori dobro ogrevani. Vabljeni! 232 Vsako nedeljo ob 18. uri mladinski ples v SORI. Igra SPEKTER. Vabljeni! 233 Vsak petek in soboto je PLES ob 20. uri v hotelu KAZINA na Jezerskem. Zabava vas ansambel SIBI-LA. Vabljeni! 234 OO ZSMS Podnart prireja mladinski ples v soboto, 13. 1. 1979, ob 19. uri v kulturnem domu v Podnar-tu. Igra skupina ŽAREK. Med odmori Disco glasba 235 KOLESARSKO DRUŠTVO KOKRICA prireja vsako nedeljo ob 16.30 ples. Igra skupina SELEKCIJA. Brezplačni avtobus tja in nazaj! 236 posesti= zaposlitve; HIŠO ali STANOVANJE kupim v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »Devize« 230 GOSPODARSKO POSLOPJE za preureditev v delavnico, tudi v slabem stanju, kupim v bližini Kranja. Ponudbe pod »za obrt« 127 Parcelo v Bašlju zamenjam za parcelo v smeri Cerklje—Kranj —Radovljica ali kupim. Ponudbe pod »Dovoljena montažna hiša« 173 Zazidljivo PARCELO kupim v okolici Kranja. Dremelj, Hotemaže št. 46 174 Prodam starejšo HIŠO z vrtom v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 175 Kupim majhno hišo ali del hiše kjerkoli v Bohinju ali zamenjam za komfortno garsonjero v Ljubljani. Ponudbe pod »Ravne« 176 Večji prostor z vodo in elektriko oddam za mirnejšo obrt v Skofji Loki. Ponudbe pod »april« 177 ELEKTRIKARJA ali kovinarja za posebna maloserijska dela sprejmem. OD po dogovoru. Peter Avbelj, Kajuhova 23, Bled 90 Zaposlim pomočnika KLEPARJA ali delavca za priučitev. Bohinc Janez, Radovljica, Šercerjeva 1 123 Takoj zaposlim delavca za delo na stružnih avtomatih. OD po dogovoru. Jenko, Šenčur, Kuraltova 2 124 V varstvo sprejmem dva otroka stara od osem mesecev do dveh let. Naslov v oglasnem oddelku 245 SK TRIGLAV, alpska sekcija, sprejme v dopolnilno delovno razmerje upokojenega poklicnega šoferja za vožnjo klubskega kombija. Informacije dobite po tel. 25-523 v popoldanskem času. 246 Iščem samostojno NATAKARICO. Zaposlitev takoj. Gostilna Majdnek, Lesce, tel. 75-660 247 Honorarno ali redno sprejmem delo kovinoplastike ali prešivalke na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 248 IZGUBLJENO Izgubil se je črnorjav VOLČJAK, star sedem mesecev. Najditelja prosim, naj sporoči v Hotemaže 46 159 iOSTALO; ^stanovanja! Mlad fant nujno išče sobo v Kranju ali okolici. Plačam za pol leta v naprej. Ponudbe pošljite na naslov Znidar, Sebenjska 6, Bled 237 ENOSOBNO ali DVOSOBNO stanovanje v Kranju ali okolici iščeta fant in dekle. Ponudbe pod Redna in dobra plačnika 238 Manjša domača družina vzame v najem DVOSOBNO STANOVANJE. Šifra: stanovanje 239 Uslužbenka išče opremljeno sobo s kopalnico v Kranju ali Skofji Loki. Pod šifro Uslužbenka 240 Oddam opremljeno SOBO ali DVOSOBNO STANOVANJE v novejši hiši v Skofji Loki. Ponudbe pod Predplačilo 241 Miren fant išče SOBO v Skofji Loki ali okolici. Ponudbe pod Pošten 119 Iščem SOBO v Kranju. Ponudbe pod Nekadilec 242 Ce želite imeti hitro popravljen pralni stroj, se oglasite na naslov: Pegan Ljubo, Zupanova 5, Šenčur 128 Expres vezava diplomskih nalog, kasiranje slik. Informacije po tel. 25-447 228 Vsem Jjubiteljem petja, posebno vsem članom Društva upokojencev Kranj in ostalim občanom, sporoča Moški pevski zbor Društva upokojencev Kranj, da bo 13. januarja 1979 v koncertni dvorani Delavskega doma Kranj ob 18. uri jubilejni pevski koncert. Moški pevski zbor praznuje 15-letnico delovanja in bo zapel narodne, partizanske in umetne pesmi. Vstopnina bo 10 din za dijake, študente in vojake, za vse ostale pa 15 din. V prodaji bodo tudi jubilejne značke. Vljudno vabljeni! Odbor pevskega društva 229 r ZAHVALA Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Kranj se zahvaljuje Antonu Grošeljnu za prispevek slepih namesto venca na grob pokojnega Bojana Tajnika. Istočasno se zahvaljujemo za darovane obveznice, kot posojilo za ceste spodaj navedenemu podjetju in posameznikom: Exoterm Kranj, Lah Angelca, Kavčič Ber-ta, Gerdej Marija, Gerdej Jože, Šoberl Leopold, Mrak Peter, Ro-stohar Radislav, Koblar Jože, Peternelj Srečo, Ponjavič Marko vsi z Jesenic, Zupane Milena s Hrušice, Udir Ivanka iz Koroške Bele, Arnež Tanja iz Javornika in Kovinsko podjetje Kranj 251 ČGPDELO TOZD PRODAJA LJUBLJANA podružnica Kranj Koroška 16 prodaja ENONADSTROPNO HIŠO v središču Kranja na Tomšičevi 30. Hiša je podkletena in primerna za skladiščne, prodajne, servisne ali gostinske prostore. Pismene ponudbe za nakup hiše pošljite na naslov: CGP DELO, podružnica Kranj, Koroška 16. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nase drage mame, stare mame, sestre in tete ANGELE PERICEVE roj. Traven se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in nam izrazili sožalje. Hvala vsem zdravnikom, sestram in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Golnik, ki ste ji lajšali bolečine v zadnjih dneh njenega življenja. Zahvaljujemo se tudi delovnim kolektivom PTT Kranj, enoti Šenčur, Tekstilindusu, obrat II in restavraciji Iskra Kranj. Nadalje se zahvaljujemo gasilskemu društvu Šenčur, RK Šenčur, pevcem iz Naklega in gospodu župniku za pogrebni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: otroci Janez, Angelca ter Marinka z družinama, sestre in brata z družinami Šenčur, Kranj, 1. 1. 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete MARIJANE KUHARJEVE Cegelnica 21 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo sva dolžna dobrim sosedom Trohovim, Bratinovim in Petrovičevim, ki so nama v težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč. Enako se zahvaljujeva sodelavcem tovarne Tekstilindus — tkalnica I, prav tako pevcem iz Naklega in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej najina topla zahvala! Milka s Silvom v imenu ostalega sorodstva! Naklo, 30.12.1978 ZAHVALA Ob smrti našega očeta in starega očeta VINKA MARKLJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za izkazano spoštovanje na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Lip Bled, društvu upokojencev Bled, predstavnikom krajevne skupnosti Bohinjska Bela ter kolektivom Dravskih elektraren in ZG-Ljubljana za darovani venec, godbo in poslovilne besede. Žalujoči: sinova Tone, Vinko in hčerka Valentina z družinami! Ljubljana, Žalec in Dravograd, 4. januarja 1979 ZAHVALA V štiriinosemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA BROLIH Žnidarjeva mama Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Žgajnarju iz Preddvora ter zdravstvenemu osebju Kliničnega centra Ljubljana — oddelka za opekline in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: sin Janez in hčerka Milka z družinama, brat Miha z družino in ostalo sorodstvo Tupaliče, Šenčur, Primskovo Voznik pobegnil KRANJ — Postaja milice Kranj naproša očividce prometne nesreče, ki se je pripetila 29. decembra lani ob 21.20 uri v Kranju, da se oglasijo na PM. Nesreča se je pripetila, ko je neznani voznik zastave 750 svetle barve pri zavijanju s Koroške ceste na Trg revolucije proti stavbi skupščine občine Kranj na prehodu za pešce zbil pešakinjo Smiljano Novakovič. Voznik je po nesreči ustavil, pomagal pone-srečenko prenesti na pločnik, nato pa se je odpeljal z izgovorom, da gre obvestit) PM in Zdravstveni dom, kar pa ni storil, niti se ni vrnil nazaj na kraj nesreče. Nekaj očividcev je povedalo ponesrečenki, da so si zapomnili registrsko številko avtomobila, zato jih PM prosi, da se zaradi razjasnitve nesreče oglase na PM, Stritarjeva 6. Lani 52 mrtvih na gorenjskih cestah Tudi za pešce šola? Čeprav velja, da so slovenske in jugoslovanske ceste lani dosegle kaj žalosten rekord kar zadeva prometne žrtve, pa to ne velja za gorenjske ceste. Lani se je namreč na gorenjskih cestah pripetilo 521 prometnih nesreč s hujšimi posledicami, umrlo je 52 ljudi, leto prej pa je v 564 nesrečah umrlo kar 76 ljudi. Dan po nesreči umrl Kranj — V nedeljo, 7. januarja, ob 19.25 se je na Cesti JLA v bližini vojašnice pripetila prometna nezgoda. Avtobus, ki ga je vozil Ivan Prestor iz Cegelnice, je pred vojašnico zadel kolesarja Mira Hribljana (roj. 1923) z Mlake. Kolesarja je voznik prepozno opazil, izogibal se mu je v levo, vendar je do nesreče kljub temu prišlo. Hribljana so prepeljali v zdravstveni dom, po zdravniški pomoči pa so ga odpustili domov. Dan kasneje pa je Hribljan doma umrl; obdukcija bo pokazala, če je umrl zaradi poškodb v nesreči ali iz drugega vzroka. Pešec po sredini ceste Podvin — V torek, 9. januarja, ob H8.35 se je na magistralni cesti med Podvinom in Črnivcem pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil ranjen Tomaž Svetina (roj. 1937). Svetina je hodil po sredini ceste po klancu navzdol. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila Božidar Torkar (roj. 1948) iz Lesc, ki je pešca opazil na nasprotnem voznem pasu; ko pa se mu je približal, je ta stopil na njegov vozni pas, ker je prav tedaj iz nasprotne smeri pripeljal nek avtomobil. Voznik Torkar je Svetino zadel, da je padel in huje ranjen obležal. Prepeljali so ga v Klinični center. Nezgoda pešca Škofja Loka - V sredo, 10. januarja, nekaj minut pred 6. uro zjutraj se je na Kidričevi cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Venceslav Fojkar (roj. 1953) iz Škofje Loke je zadel Marjana Sinka (roj. 1956), ki je hodil preveč od roba ceste Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Statistika je torej, kar se tiče primerjave s prejšnjim letom kar ugodna, vendar pa kljub temu ni nobenega vzroka za pretirano zadovoljstvo. Vzroki nesreč namreč ostajajo iz leta v leto isti, še posebej zaskrbljujoče pa je, da se neprestano večajo smrtne žrtve med pešci. Lani je namreč umrlo 24 voznikov motor-, nih vozil, med pešci pa je bilo kar 23 žrtev, med sopotniki pa le 5. Že nekaj let nazaj statistika beleži vse več prometnih nesreč, ki jih povzroče pešci ali pa obratno, da vozniki motornih vozil ogrožajo pešce. Še posebej izstopa pri tem kranjska občina, kjer je bilo lani 24 mrtvih, to je največ med gorenjskimi občinami. Med temi žrtvami prometa je kar 11 pešcev, 10 je voznikov motornih vozil, 2 kolesarja in 1 sopotnik. »Prav te številke so tako zgovorne, da skoraj ne potrebujejo komentarja,« je povedal inšpektor za promet pri UJV Kranj Alojz Novak. »Vsekakor pa bo najbrž treba v tem letu posvetiti več pozornosti preventivi. Le tako bo najbrž moč ob sicer nespremenjenih pogojih prometa, se pravi na sedanjih ozkih in vse bolj obremenjenih cestah, vplivati na prometno varnost vseh udeležencev. Pešci so — kot se zdi na cesti vse bolj raztreseni in nepazljivi, saj stopajo nenadoma na zaznamovan prehod, tako da presenetijo voznika za volanom. Ni tako redko, da so pešci na cesti tudi vinjeni, da hodijo po cestišču, čeprav je hoja varnejša po pločniku.« Treba pa je seveda dodati, da bi se morali vozniki pozimi, ob slabi vidljivosti in v naseljih še posebej zavedati, da lahko naletijo na cesti na pešca, ki hodi po robu ceste. Kratko osvetljevanje ceste z dolgimi lučmi, previdno srečevanje z drugimi vozili, previdna vožnja v megli, sneženju, dežju, primerna hitrost v naseljih in podobni ukrepi, na katere pa vozniki včasih pozabijo, bi marsikateremu pešcu rešili življenje. Tudi takšna »malenkost«, kot je svetlo oblačilo, svetlobna nalepka na prtljagi ali pa narokavni svetleči trak, ki se na žalost težko dobi, lahko dobro zavaruje. Ce za koga potem velja za pešce, da premalo mislijo na svojo varnost na cesti. Šolarji sicer o tem slišijo v šoli in se pri pouku prometne vzgoje prilagajajo na prometne razmere, odrasli pa se največkrat na cesti obnašamo, kot da bi o pravilih ponašanja pešcev še nikoli ne slišali. Lani sta na gorenjskih cestah umrla v prometu le dva otroka, vendar pa je bilo 73 otrok huje ali lažje ranjenih v nesrečah. Prav gotovo prometna vzgoja v šolah zelo veliko pomeni; ker pa je veliko prometnih žrtev med odraslimi pešci, bi to lahko pomenilo, da bi pač odrasli morali v šolo za pešce. Vseh nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci, je bilo lani 152 na Gorenjskem: to pa nikakor ni malo. L. M. Zgorel v hiši Neprevidno v megleno križišče Bukovica - V ponedeljek, 8. ja nuarja, nekaj pred 13. uro je zagorela lesena montažna hiša na Bukovici, v kateri je stanoval Jože Zver (roj.J, 1926), zaposlen v obratu kmetijskega gospodarstva Škofja Loka na Bukovškem polju. Še okoli 10. ure je bil sin pri njem skupaj še z enim delavcem. Ko je zagorelo, je sin pritekel in s sekiro razbil vhodna vrata, vendar pa zaradi ognja in dima ni mogel več priti do očeta. Tudi gasilci, ki so kasneje prihiteli, niso mogli več pomagati. Komisija je ugotovila, da je tuja krivda izključena in da si je po vsej verjetnosti pokojni odločil sam na tak način vzeti življenje. Nespretno s plinom Bohinj — V torek, 9. januarja, okoli 14. ure je v sobi gostišč;« Lev pri Bohinjskem jezeru nastal ogenj. Gost v sobi je skušal sestaviti plinsko svetilko. Ko je pritiskal polli-trsko steklenico plina v nastavek s svetilko, je posodo s plinom predrl in plin je začel uhajati Zaradi toplote v sobi se je plin tudi vžgal. Priseben gost je sam takoj pogasil ogenj, tako da je škode le za okoli 1000 din. Nezgoda pri delu Kokrica — V torek, 9. januarja, ob 13. uri se je pri delu ponesrečil Albin Podobnik (roj. 1931), delavec v Gradbincu Kranj, tozd lesni obrat Kokrica. Podobnik je pomagal viličarju nalagati železni opaž iz dveh plošč. Podobnik je hotel z železnim drogom plošči razdvojiti, pri tem pa se je ena plošča prevrnila in padla na Podobnika, da mu je zlomila obe nogi. Na dve leti zapora je senat Okrožnega sodišča v Kranju obsodil 43-letnega Valentina Martinjaka iz Velesovega, ker je sredi oktobra 1977 zakrivil prometno nesrečo, v kateri sta umrla zakonca Silva in Martin Ančimer. Nesreča se je prepitila v meglenem jutru 18. oktobra. Mar-tiniak je s tovornjakom pripeljal iz Šenčurja proti regionalni cesti Kranj — Mengeš. Ura je kazala približno 5.25, na cesti pa je bila precej gosta megla, tako da je bila vidljivost približno 25 metrov. Voznik sicer meni, da je ustavil pred križiščem in pogledal levo in desno, vendar pa ni videl ničesar. Zato je zapeljal na cestišče in zavijal v levo, prav tedaj pa je pripeljal v fiatu 750 voznik Ančimer in z vso hitrostjo treščil v bok tovornjaka, ki se je prikazal pred njim. Voznik Martinjak namreč potem, ko je prevozil namišljeno črto med ne-prednostno in prednostno cesto, niti ne bi mogel več preprečiti nesreče; lahko pa bi jo, če bi ustavil na tej namišljeni črti in se s pogledom prepričal, kaj je na cesti. Voznik Ančimer je namreč imel prižgane luči in te bi voznik Martinjak lahko videl, če bi se vključeval na prednostno cesto s primerno previdnostjo. Voznik Ančimer je sicer vozil prehitro, vendar je sodišče ugotovilo, da bi do nesreče kljub temu prišlo, tudi če bi vozil počasneje, le posledice bi morda ne bile tako hude. Voznik Martinjak je peljal naložen tovornjak od doma; čeprav je vedel, da ima zjutraj vožnjo, je zvečer pil, tako da še zjutraj ni bil povsem trezen, kar je ugotovila tudi preiskava krvi na alkohol. Sodišče se je poleg kazni dveh let odločilo tudi za varnostni ukrep prepovedi vožnje za tovorne avtomobile in avtobuse in sicer za dve leti po prestani kazni. Sicer pa je sodišče ob izreku kazni upoštevalo, da je Martinjak zelo prizadet zaradi te nesreče, da ima štiri majhne otroke, po drugi strani pa so seveda bile okoliščine tudi zelo obtežilne: kot poklicni voznik bi moral sesti za volan popolnoma trezen, v nesreči pa sta umrli kar dve osebi. Kamna Gorica — V nedeljo, 7. januarja, okoli polnoči je zagorel skedenj last Leopolda Cvetka iz Kamne Gorice. V požaru ie zgorelo okoli 4 tone krme, 3 do 4 metre reznega lesa, traktor, slamoreznica, več kmetijskega orodja in butare. Škode je za okoli 500.000 din. Vzrok požara še ni znan -Foto.S.Saje Priprave na sejem V sredo so se v Kranju sestali organizatorji in glavni sodelavci letošnjega kmetijskega in gozdarskega sejma, ki bo aprila v Kranju vimo« po izredni raznolikosti kmetijske mehanizacije, kar povzroča obilo težav predvsem pri preskrbi S rezervnimi deli. Letošnji sejem bo ohranil specialistični značaj, čeprav tudi ne bo manjkalo predmetov, nepogrešljivih na vsakem sejmu. Organizator a letos ponovno odloča za živinorejske razstavo, za razstavo ovac, ki je tt lani presegla vsa pričakovanja, zi prikaze najrazličnejše kmetijske ir gozdarske mehanizacije ter za pred stavitev najrazličejših kmetijski izdelkov. Pozornost bo veljala krneč kemu turizmu, sejem pa bo skuša pripraviti posvetovanja o mle karstvu (sodelovanje je že obljubi Mlekarski šolski center), pridelovanju krompirja in drugih aktualnih kmetijskih temah, združena z ogle dom družbenih in zasebnih kmetij skih obratov. Novost bo vključita lovcev v sejem. Lovska razstava bo govorila o odnosu človeka do narave in divjadi in prijetna popestri Kranj — Po uspešnem novoletnem sejmu, ki ga je obiskalo skoraj 60.000 ljudi, promet pa se je gibal okrog 80 starih milijard dinarjev, so se na Gorenjskem sejmu že začeli pripravljati na aprilski kmetijski in gozdarski sejem. Kranjski kmetijski in gozdarski sejem je razen sejma v Gornji Radgoni osrednja tovrstna kmetijska in gozdarska prireditev v Sloveniji in med največjimi in najpopolnejšimi v Jugoslaviji. Kot takšen je tudi vključen v program zvezne gospodarske zbornice, kar pa terja od organizatorjev še temeljitejše priprave. Že dosedanji kmetijski in gozdarski sejmi, popestreni na primer z živinorejsko razstavo, prikazom ovčjereje in razstavo sirov, so bili uspešni, letošnji pa utegne vsa pričakovanja preseči. V sredo so se v Kranju sestali predstavniki Gorenjskega sejma in zastopniki glavnih sodelavcev pri pripravi kmetijskega in gozdarskega sejma, ki bo aprila v Kranju. Nadvse koristnega pogovora so se udeležili zastopniki republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospodarske zbornice, kmetijskih in gozdarskih organizacij ter lovcev. Aprilski sejem bo kljub prostorski stiski široko zasnovan in ne bo imel le komercialnega pomena, temveč tudi izobraževalnega in vzgojnega. Razstavljavci bodo skušali na sejmu prikazati čim več novega in primernega za razmere, značilne za naše kmetijstvo in gozdarstvo. Sejem naj postane tudi mesto za preverjanje uporabnosti posameznih artiklov. Znano je, da Slovenci »slo- Krajevni samoprispevek na Gorjušah Občani in delovni ljudje krajevne skupnosti Gorjuše-Ko-privnik so se odločili, da bodo pripravili referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Referendum bo v nedeljo, 14. januarja. Če se bodo krajani zanj odločili, bodo z zbranim denarjem reševali nekatere pereče komunalne probleme v krajih, popravili vaške poti in ceste. 20 odstotkov zbranega denarja pa bodo namenili za gradnjo družbenega centra v Bohinjski Bistrici. D. S. sejma. J. Košnjek DEŽURNI NOVINAR: 21-860 Seja varnostnega sveta - Pa dolgotrajnih zapletih se ho danes na zahtevo Kampučije le žarela seja varnostnega sveta Organizacije združenih Mrodov. Najverii nasprotmri seje sta liili Sovjetska zveza in ('ešknslovaška. ki sta menili (ia je tO le notranja zadeva Kampučije. Za zda) pa še ni jasno, ali bodo na seji smeli sodelovati zastopniki novega revolucionarnega kampučijskega rezilna. Zahvala Slovencev na Koronkem — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem se je uradno zahvalila avtorjem dunajske televizije za izredno oddajo n težkem gospodarskem položaju na .Južnem Koroškem Znano je, da je dvignila oddaja med uradnimi koroškimi političnimi krogi obilo prahu. Vodstva strank trdijo, da temu ni tako. prav tako menijo, da bi se morali avtorji oddaje posvetovati s celovško vlado in deželnim televizijskim studijem. V Alžiriji mladinska organizacija — V glavnem alžirskem mestu so delegati mladih Alžircev ustanovili mladinsko organizacijo. V zaključnem sporočilu ustanovnega kongresa pišejo, da bodo podpirali politiko, ki jo je zacerpokojni predsednik Rumedien, in se zoperstavljali politiki kolonializma. neoknlonalizma. imperializma in drugih oblik nadvlade Otežkocen promet — Zaradi močnega sneženja je promet na naših cestah otežkočen. Gorenjski mejni prehodi terjajo zimsko opremo vozil in verige, Ljubelj pa je zaprt za tovornjake in priklopnike Pa tudi sicer priporoča Uprava javne varnosti previdno in razmeram na cesti primerno vožnjo. Snežna odeja debelejAa — Z gorenjskih smučarskih in turističnih središč poročajo o debelejši snežni odeji, ki zagotavlja prijetno smuko. l'o današnjih (četrtkovih) podatkih je na Krvavcu 80 centimetrov snega, na Starem vrhu od 20 do HO centimetrov, v Kranjski gori 70. na Voglu 170 in na Pokljuki I H) centimetrov snega. Vožnja na Pokljuko terja zimsko opremljena vozila. Brez nesreč — Uprava javne varnosti iz Kranja je včeraj popoldne sporočila, da kljub težjim voznim razmeram na Gorenjskem ni bilo prometnih nesreč, kar je vzpodbudno! Voznikom želimo tudi v prihodnje srečno in varno vožnjo. .1 Košniek ZADEVA: POCUKRANl OTOK Našega stalnega bralca m dopisnika z Bleda, Alojzija Vovka, pisanje v Ježu z dn( 5. januarja, ni prav nič razve selilo. Če so bili koledarji t »pocukranim otokom« hkrati obrabljena motivika, pravi, ka ko so šele obrabljeni podobni prospekti in razglednice. Vem. nadaljuje, da si z navedenimi pripomočki želimo pridobiti čimveč deviznih gostov, kar najbrž ustreza tudi Glasu. Verjetno, da je tudi kateri od kritiziranih koledarjev zašel t\ inozemstvo. Vsi skupaj, še posebno pa sredstva javnega obveščanja U lahko že zdaj začnemo prizadevati, da se napake ob koncu leta 1979 ne bi ponovile ali da ne bi razsipali s cukrom. Recimo, do bi poiskali skrite rezerve moti vov slavnih mož od Valvazorja do danes, zaslužnih Uteratov. spomenikov in spomenikov i: NOV. Če bi bili taki koledar}, v prodaji, verjemite mi, da bt ga kupil. Tudi živali in sploh vse, kar je v zvezi z varstvo* narave in okolja, je najbri manj obrabljeno kot pa modo avtomobil, NLP... Morda bomo za leto /00 dobili tudi voščilnice UNICEF katerih kljub TV reklami, vsaj na Bledu ni bilo. Želim vam čimveč dobrih in formacij in veliko novih narot nikov - tudi na območju »obrabljene motivike«. Dajem kapo dol m se opra vičujem. Niti pomislil nisem, do boste to tako razumeli, Čeprn se seveda da tudi tako razumeti. Nič huhudega sluteč sef hotel le povedati - sila neroo no, žal - da so prave bele tH ne izvirni, drugačni, nevsakdo nji koledarji tn da mi Je h zato zaničevani Isknn fto/eoV kar všeč. Blejski otok sevedfi ni pocukranija, daleč od tega le da nam je pač tako vsakdo nji, da si želimo na steni ^ sih tudi kaj drugega. I