Kamen in pomen verske šole. (Dalje.) Vi morebiti mialite, da je v zadajem 6aau bolje. Jaz Vas moram izaeaaditi ter aaveati govore pri u6iteljakib zborovaajih ia sklepe. V Celovci je aekdaj peta občaa avstrijska učiteljska skupš6iaa skleaila to-le resolucijo: ,,Z ozirom na to, da ae veraki poduk opira aa dogaie, katerih vaebiaa je v aaaprotji z aaravoalovjem ia prakti6aimi zautevami vaakdaajega življeaja, izre6e se peta ob6aa avstrijska a6iteljska aknpšeiaa iz pedagogi6aili vzrokov proti veroaauku v šoli". (Prav dobro! Čujte, 6ujte! aa deaaici.) Leta 1885 je aeki učitelj ia vredaik drustva nekega liata aa shodu aižje-avstrijakega učiteljskega v Mistelbacbu imel govor, ki je bil a pobvalo sprejet. Dotičao mesto se glasi: ,,Nemogo6e je z duhovaiki sodelovati; učitelj uči podlago moderae vedaoati, dahovaik sredajeveško šolastiko, učitelj uči boj za obstaaek, dubovaik veselje aebes; aepremoatljiv prepad je med obema vzgojiteljema človeštva, mi ae nioremo nazaj, mi aioramo vedaosti učiti, kakor jib daje kaltura". (Veselost aa desaici). Ugovarjali mi bote, da je to iz leta 1885 ia ae iz leta 1889. Gospoda, miaolo poletje Vam je še blizu. V Gradci je bil učiteljski aliod, kjer so bili goapodje aezadovoljai z mojim predlogoai. Z velikim veseljera so pozdravili Nestorja liberalaih a6iteljev, ki je rekel med drugim: nPo mojem prepričaaji ne pride šola aikoli do trdaega stališeaj vedao bo stvar pre- pira ia boja, dokler se popolaoma ae Io6ite cerkev ia šola. Tu so aaaprotja, ki ae ne morejo poravaati. Tisti, ki mieli, da morete šola in cerkev biti pod jedao atreho, je po moji misli bedak, omaaljiv zaačaj, ali pa dobrosrcea aiož, ki boče obema prav atoriti, ali to ae ae da zvršiti. Bodimo skroami; trdimo, da no moremo dokazati, kar cerkev ači v dogmah; mi aočemo aikogar odgovarjati od vere, pa tudi aikomur je vsiljevati". (Dr. Polak: Dobro!) Gospoda, sami sodite, ali še smemo takim učiteljem, ki imajo take aameae, izročiti versko vzgojo aašega ljadstva brez verakega aadzorstva? Zelo ia odkritosrčao spoštnjem plemeaiti ia trudapolai poklic ljadskega a6iteija, ki služi človeštvu. Kar so podčastaiki za armado, to so ljudski učitelji za moderao kalturo, ki dobo duba otroka kot aoviaca, učijo ga vboditi ia aajboljšega orožja, jezika ia pisave. (Cujte, čujte!) Čislara ia spoštujem učiteljstvo, dokler v svojib mejab vestao zvršuje svoj pokllc; ako pa učiteljski voditelji prestopijo meje poklica ter gredo na političao polje aa povelje stranke, katere glasila se jira dobrikajo, aa slovstveno polje a liipotezami, ki so v modi, ia aa versko polje v imeau aeke premo6ae filozofije, poteai smemo pa5 vprašati po aaalovih, ki opravičujejo to poatopaaje. Te aaslove moraaio iskati zuaaj strokovae omike, ki je potrebaa za vaak staa, te moramo iskati v aplošaji omiki, ki ae dobi v pripravaicab. To'je aavadao šest razredov gimnazije brez grš6iae ia aemš6iae. Ia iz te svetle visočiae gledajo na aaa revae aevedaeže (Prav dobro!), ki amo ae po gimaazijskib aaukib pbsvetili juriatičaim, bogoalovskim, diplomatiškim ali vojaškim vedam, iz te visočiae gledajo aa aaaprotje med vedaostjo ia vero, med vedaostjo, kateri se ravao aiso poaebao približali, ia vero, katero lažje zavržejo, aego se je uč6 ia apolajujejo. (Pohvala aa desnici.) Secohi, največji moderai astroaom, sola6ai fizik ia spektralai aaalitik je zaal zvezati slavo učeajaka z duhovaikovo pobožaostjo, ia Pasteur, aajvečji živeči biolog, veruje aa Boga, kakoi- vaak aajpriprostejši clovek. Toda liberalai elemeati učiteljstva zaaledili so strašao naaprotje med vero ia vedaostjo ia ga kot svoj sklep objavljajo svetu. (Prav dobro! aa desaici.) Ia z ozirora aa ta javai boj proti veri, ki se ponavlja vsako leto ia objavlja v uradai obliki, očita poslaaec za trgovsko zboraicd v Hebu oai stranki, katero je ljudatvo sem poslalo, da bi rau braaili vero, da je iz farizejev. Gospoda moja! Tako oeitaaje ae potrebuje preaiisleka. Veadar pa moramo obžaljevati, da se mož tolikega imeaa poslužuje zaaieevaaja, ko ni imel dokazov. (Glasaa pohvala aa deaaici.) Pa sam je 6util, da mora še za jedea korak aaprej, ia tu se aam je izpovedal. Rekel je, da prizaa, da je krščaastvo podlaga aaše kultare, da je človeka po8tavilo pred ajegovega Boga, da je vera railobe ia strpljivosti; jaz aem le obžaljeval, da je prej opoamil, da ae govori ae v svojera, ae v svoje straake imeau. (Veselost aa deaaici. — Ugovori aa levici.) (Dalje prih.)