Štev. 256.
V Ljubljani, v četrek, O. novembra 1941-XX
teto VI.
Uklfa&aa pooRaKenfa ca oglaleraa)« italijanskega in tnjega | Uredništvo la aprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclastva per I« pnbblicitš di provenienca italiana . izvora! Uaione Pabblidti italiana & A, Milana	=	Redazione, Amminutrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. §	ed	estera:	llnione	PubblicitA	Italiana	S.	A-,	Milan«
Preprečeni sovražnikovi letalski napadi
Tri letala sestreljena — Pri Culquabertu je bil sovražnik razpršen
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Včeraj so sovražna letala zopel izvedla polete nad nekatere dele sicilskih južnih pokrajin. Tri osebe so bile ranjene. Protiletalska obramba je odločno posegla in je sestrelila v morje eno sovražno letalo. Neko drugo letalo je bilo uspešno obsipano z ognjem iz strojnic od enega našega letala nad obalo in treba je imeti letalo za izgubljeno.
Severna Airika: Med letalskim poletom nad področje Bengazija je eno naših lovskih letal sestrelilo dva sovražna bombnika, ki sta v plamenih padla na tla. Naše topništvo in nemški strmoglavci so bombardirali obrambne naprave pri Tobruku.
Vzhodna Airika: Pred utrjeno črto Culqua-berta so naše baterije zadele in onesposobile nekaj sovražnih motornih tovornih vozil, ki so bila polna čet, ki so utrpele izgube. Na ostalih bojiščih tega odseka so bili sovražni oddelki, ki so nasproti naših, napadeni in tudi razpršeni.
Pomen italijanskih uspehov
na vzhodni fronti
Berlin, 5. nov. AS. Pod uvodnimi naslovi na prvi strani objavlja nemški lisk poročila o zmagovitih uspehih italijanskega ekspedicijskega (bora na vzhodnem bojišču. Ta ekspedicijski (bor je dosegel izredne uspehe, ko je po nekaj dnevih najhujšega boja premagal najhajši odpor sovražnih JEet in je vdrl v veliko vas, kjer se vije sedaj italijanska zastava. Nemški listi podčrtavajo junaško obnašanje bersaglierov in pehote. Te čete so razbile sovražne oddelke in so na več krajih prodrle v področje Donca in tam s silovitim napadom zavzele več krajev, med temi tudi veliko mestno središče.
Tesno vofno tovarištvo med Italijo in Nemčijo
Rim, 6. novembra, s. Duce je dobil sledečo brzojavko:
Tesno vojno tovarištvo med Italijo in Nemčijo se ob sedanjih zgodovinskih dogodkih, ko se vse sile obračajo znova v borbo proti skupnemu sovražniku, znova nedvomno še bolj poglablja spričo končnih ciljev obeh revolucij in zavoljo prijateljskega razumevanja med Vami, Duce in med Fiihrerjem. Ko obiskujemo ta bojna poprišča, Vas prosimo, da sprejmete danes tople izraze spoštovanja in občudovanja nemških in italijanskih bojevnikov.
General Reinhardt, voditelj nemške bojevniške zveze, Amilcare Rossio predsednik narodne bojevniške zveze, generalni konzul Orsini Ratta
Rim, 6. nov. 6. Duce je pregledal poročilo o vojaških prevozih po železnicah in po morju, izvedenih v šestnajstih mesecih ostre borbe proti kopenskim silam in proti najmočnejši mornarici cveta. Poudaril je, da so državne železnice in trgovska mornarica v tesnem sodelovanju z glavnima 6tanoma vojske in mornarice v celoti izvršile nar loge, ki so jih narekovale civilne in vojaške potrebe sedanje vojne na obsežnih prizoriščih vojnih operacij, tako na morju kakor na suhem. Duce je rekel, da se bo domovina vedno
priznanjem in ponosom vseh tistih železničarjev in mornarjev, ki so izgubili življenje pri izvrševanju svojih dolžnosti, potem pa je izrekel živo pohvalo voditeljem in vsem članom vodstva držav-nic železnic, trgovske mornarice in glavnega ravnateljstva za prevoze pri vrhovnem vojnem poveljstvu, ki so 6 svojim neutrudnim, vztrajnim de-| lom in z visokim pojmovanjem dolžnosti 6torili vse, da 6e doseže končna zmaga.
Evropa se bo prehranila sama,
zatrjuje nemški strokovnjak za vprašanja preskrbe z živili
Berlin, 6. nov. s. Državni podtajnik v nem-Skem preskrbovalnem ministrstvu Backe je napisal daljši članek o preskrbi Nemčije in Evrope z živili. Pisec pravi, da je Anglija zmerom poskušala s svojim gospodarskim sistemom podjarmiti vse ostale narode. Toda Nemčija ni mogla sprejeti tega angleškega jarma in je zato leta 1934 preosnovala svoje poljedeljstvo tako, da je dosegla največjo možino točko neodvisnosti kar se tiče prehrane. Višina kmetijskih pridelkov, dosežena leta 1930 in naprej, je takšna, da je zgodovina gospodarstva še ne pozna. To je ustvarilo položaj, da Nemčija ni več odvisna od blokade. Prav tako imajo Nemci obsežne pokrajine na Vzhodu na razpolago za obdelovanje. Ta ozemlja lahko dovajajo Nemčiji vedno večje količine živil. Anglo-am ©riška blokada je povzročila, da bo vsi evropski
narodi pospešili obdelovanje zemlje in so začeli gojiti tudi takšne kulture, ki jih prej niso. Francija je n. pr. za 20% povečala svojo setev. Podvojil se je pridelek sladkorne pese. V Belgiji se je povečala površina, posejana z žitom za 16%, s krompirjem posejana površina pa za 36%. Na Holandskem je znašal pridelek krompirja 21% več. Tudi na Norveškem se je pridelek živil povečal za 20%. Finska je letos pridelala 63.000 ton žita za kruh več, kakor pa leto poprej. V Romuniji se je z žitom posejana površina dvignila od 2.36 milijona ha na 2.62 milijona. Sončnice so rasle na zemljišču 300.000 ha, sladkorna pesa pa je dala trikrat večji pridelek kot lani. Vse te številke jasno dokazujejo, da so evropski narodi na tem, da se glede prehrane popolnoma osvobode odvisnosti od tujina
Japonska se opira le na lastno moč
zato noče sporazuma z Združenimi državami za vsako ceno
Šanghaj, 6. nov. s. Razburjenje, ki se je polastilo Angležev in Amerikancev zaradi položaja na skrajnem Vzhodu, se jasno razbere iz neprestanih potovanj vojaških in političnih britanskih osebnosti v različne pokrajine in strateške kraje na Vzhodu. General Wavell, ki naj bi bil sedaj v Perziji zaradi razvoja vojaškega ipoložaja na ruskem bojišču, se sedaj na-
haja v Singaporeju in tam razpravlja z Duff Cooperjem. Duf' ~
VJ	'------    I-,	*—	—---
uff Coopra pričakujejo znova v
Sidneyju, kjer bo imel sestanek s političnimi in vojaškimi osebnostmi Avstralije. Končno je imel poveljnik letalstva, ki je prišel v Hongkong iz Ceylona, grozilen govor na račun Japonske in podčrtaval moč letalskih in mornariških oporišč Velike Britanije na skrajnem Vzhodu. Očitno gre za izraze nervoznosti, kajti anglosaški krogi na skrajnem Vzhodu se zavedajo, da ne smejo podcenjevati japonskih strategičnih postojank, ki so se v zadnjem času močno ojačile.
V Berlinu odobravajo izjave turškega predsednika republike
Berlin, 6. nov. s. Merodajni berlinski krogi so z velikim zanimanjem vzeli na znanje izjave turškega predsednika republike Inenija, katerih točno besedilo so sedaj dobili. Posebno zanimive so odkrite besede, s katerimi je turški predsednik potrdil prisrčnost odnošajev z Nemčijo. Značilno je tudi, da je britanska propaganda mislila, da bo to stanje popravila z lažnjivimi vestmi vsake vrste. »T imesc trdi, da povzročajo vojaške operacije na Krimu in ob Donu neposredno ogrožanje Turčije. Dejansko pa, tako pravijo v Berlinu, predstavlja grožnjo za Turčijo edinole Sovjetslca Rusija. To ve turška vlada sama najboljše. Znano je tudi, da je pri svojem zadnjem obisku v Berlinu Molotov postavil tudi nekatere zahteve na račun Turčije, toda Nemčija tega ni dovolila.
Tokio, 6. nov. s. List »Asahi« piše da se ravnanje Angležev z mohamedanci v feurma-niji lahko smatra kot izraz slabosti britanskega imperija. List »Miako« se bavi z vprašanjem jaiponsko-amerikanskih odnošajev in pravi, da mora tudi v tem vprašanju nastopiti jasnost in odkritosrčnost, vendar tega ni mo-oče pričakovati, ker takšnih lastnosti Ameri-anci nimajo. Na vsak način, končuje list, pa
Ojačen pritisk proti Rostovu
Boji na Krimu so predznak za napad na Kavkaz
ni potrebno, delati si skrbi zaradi nasprotij med Tokijem in Washingtonom, ker je Japon-ska_ pripravljena in se lahko zanese na svojo moč. Tudi list »Niči-Niči« omenja isti argument in pravi, da so vsi amerikanski izgovori zaman, ker ne morejo omajati sklepa Japonske, da se bo borila za svoje pravice.
Madžarska zavrača angleške grožnje
Budimpešta, 6. nov. s. Grozilna kampanja, ki jo je v zadnjih dneh vodila britanska propaganda proti zaveznikom Osi, je vzbudila v tukajšnjih političnih krogih le prezir. Politični krogi pravijo, da poskuša London znova zrahljati vezi med državami, ki so s svojimi četami na vzhodnem bojišču s krvjo potrdile svojo neomajno edinost in jih je za zmerom povezal med seboj skupni boj proti sovražniku civilizacije? Kakor Finska, odgovarja tudi Madžarska nadvse odločno na neumne poskuse Anglije in Združenih držav, da bi ustrahovali države, ki so zaveznice Osi. Smešno je, če kdo misli, da je madžarska prijateljica Velike Britanije zaradi tega, ker ji ni napovedala vojne. Četudi bi Anglija na zahtevo Moskve napovedala Madžarski vojno, bi to dejanskega položaja nič ne spremenilo, kajti Madžarska trdno stoji ob strani Osi v boju proti boljševizmu in je sama zavzela sovražno stališče do tistih- ki zamotavajo novi evropski red
Hitlerjev Glavni stan, 5. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na Krimu se nadaljuje zasledovanje tako v južni, kakor tudi v vzhodni smeri. Da6i je ozemlje zelo težavno, je bilo gorovje Jaila na enem mestu že prekoračeno in je bila dosežena obala Črnega morja. Letalstvo je bombardiralo pristanišča na Krimu Sebas topol, Jalto in Kerč in v vodah pri teh mestih sta bili potopljeni dve prevozni ladji s skupno 10.000 temami in ena stražarska ladja. Pet nadaljnjih trgovskih ladij in majhna sovjetska križarka je bilo z bombami močno poškodovanih.
Pri Petrogradu je propadel sovražni poskus prehoda čez Nevo, dasi je uporabljal močan topniški ogenj. Sovražnik je imel hude izgube, poskus pa se je ponesrečil pri nemški obrambi. Od sto sovražnih čolnov jih je bila polovica potopljena, 06tanek pa 6e je moral vrniti. Na ostalih odsekih je sovražnik znova hotel izpasti s tankovskimi oddelki, ti napadi pa so bili večinoma že med pripravo razbiti.
Močni oddelki bojnega letalstva 60 podnevi močno napadli motorna vozila in za letalsko industrijo pomembno mesto Gorkij. Bombe težkega kalibra so v polno zadele avtomobilske tovarne Molotov in pristanišča ob Volgi in v železniških napravah je nastalo veliko razdejanje. Izbruhnili 60 tudi obsežni požari.
Pri letalskih napadih na Petrograd 60 začele goreti vojaško važne naprave. Tudi Moskva je bila ponoči bombardirana.
Na morju okoli Faroerskih otokov 60 bojna letala potopila tovorno ladjo 5000 ton in bombe so v polno zadele še neko drugo trgovsko ladjo. Stražarski čolni so v Rokavskem prelivu odbili uspešno ponovne napade angleških hitrih čolnov. V topniškem dvoboju je bila potopljena sovražna hitra ladja, dve pa sta bili poškodovani.
V zalivu pri Suezu je nemški bombnik dne 3. novembra poškodoval angleški torpedni čoln.
Angleški bombniki so ponoči izvedli brezuspešne napade nad zahodno in severozahodno Nemčijo.
Budimpešta, 6. nov. s. Na osrednjem odjeku vzhodnega bojišča se nadaljuje ofenziva nemških, italijanskih in madžarskih čet z istim zagonom, kakor prejšnje dni, navzlic mnogim težavam. V donski kotlini pa nemško in italijansko letalstvo neprestano uničuje sovražnikovo zaledje in umikajoče se ruske čete. V don-ški kotlini pa zavezniške čete onemogočajo sleherni poskus sovražnika, da bi s svojimi protinapadi preprečil napredovanje zavezniških čet. Pri teh protinapadih je imel sovražnik krvave izgube in-rje pustil zaveznikom tudi mnogo ujetnikov in ogromno vojnega materiala. Pritisk na Bostov je čedalje hujši. Sovjetsko poveljstvo bi rado rešilo vojni material. Zasedba Krima in spodnjega Dona pa vedno bolj otežkočata obrambo Rostova. Z zasedbo spodnjega Donca in Dona se usmerjajo operacije zavezniških čet proti severnem Kavkazu in proti Kaspiškem morju. Po končanih bojih na Krimu, kjer sedaj nemške in romunske čete čistijo ozemlje, bo vrhovno poveljstvo brez dvoma začelo z novimi vojaškimi operacijami. Značilno je dejstvo, da je zmagovito zaključena akcija na Krimu zbudila na Angleškem globok vtis in živo presenečenje. Britanska propaganda je namreč tako prepričala javno mnenje, da je pričakovalo, da bo njihov sovjetski zaveznik zelo dolgo vzdržal v obrambi angleških interesov. Sedaj pa, ko je sovjetsko bojišče razbito, pa skuša London prepričati Moskvo o pomenu Kavkaza in jo vzpodbuja, da bi žrtvovala še dve novi armadi za brezuspešen poskus, da bi z njimi zaprla poti, ki vodijo do petrolejskih polj.
Helsinki, 6. novembra, s. En sovjetski bombnik je priletel nad kraj Hamina ter vrgel več bomb, ne da bi povzročil škodo. Ob Finskem zalivu so obrežne baterije zadele in potopile pri Jinmaji-kiju sovražni parnik. Finsko letalstvo je v zadnjih štiriindvajsetih urah bombardiralo železnico v Murmansku ter zadelo vlake, ki so vozili vojake in hrano. Na karelijskem bojišču so finski lovci sestrelili en sovjetski lovec. En finski lovec je bil sestreljen, toda pilot se je rešil s padalom na finsko ozemlje. Poročajo tudi, da so Finci zajeli na otočju pred Kojivistom velike količine materiala, mnogo vozil, zaloge žita in mnogo vojnega materiala. Po zadnjih vesteh so bile še tri druge sovjetske vojne enote, ki so skušale prodreti skozi minsko polje v Finskem zalivu, zadete. Dve drugi ladji pa so zadeli izstrelki finskega obrežnega topništva.
Ripi, 6. novembra, s. Kakor piše londonski >Daily Maik, je treba smatrati, da se je bitka za Kavkaz že začela. Bombni napad nemškega letalstva na važno pristanišče Novorosijsk na vzhodnem obrežju Črnega morja, je po mnenju londonskega lista napoved nove trde borbe za Kavkaz in za petrolejska polja.
Berlin, 6. novembra, s. Leningrajska posadka je znova poskusila z napadalnimi akcijami, vendar so bili vsi poskusi zaman zaradi naglega odgovora Nemcev, še preden je sovražnik prispel do prvih nemških črt. Sovražnik je imel težke izgube. Sovražnikovo topništvo je uničilo med drugim več oklepnih vozil, številne oklepne avtomobile in pet bombnikov.
Newyork, 6. novembra, s. Poročilo o nemškem letalskem napadu na Gorkij je vzbudilo med ameriškimi industrijskimi krogi veliko pozornost, ker je bilo to sovjetsko industrijsko središče zgrajeno po vzgledu severnoameriških industrijskih središč. Velika avtomobilska tovarna Molotov, za katero je nemško sporočilo javilo, da je poškodovana, je bila postavljena po načrtih ameriških tehnikov.
Berlin, 6. novembra, s. V torek je nemško letalstvo nadaljevalo z bombnimi napadi na mornariške naprave ob Črnem morju. Na morju pri Krimu so bili napadeni številni prevozi, s katerimi so Sovjeti poskušali odpeljati s polotoka vojake in vojni material. Pri vseh teh napadih, kakor tudi pri napadih na pristanišča na Krimu, so nemška letala razrušila ogromne količine vojnega materiala in povzročila sovražniku krvave izgubo
Na južnem odseku vzhodnega bojišča je nemško letalstvo uspešno bombardiralo železniške zveze in druge cilje. Petnajst vlakov je bilo zadetih in uničenih, povrh pa še sedem drugih lokomotiv. Enaka usoda je doletela 25 železniških vagonov, ki so stali na postajah. 26 drugih vlakov in tri lokomotive pa so bile zadete od bomb in so obtičale sredi prog.
Budimpešta, 6. novembra, s. Čete italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji so prispevale lep prispevek k uspehu vojnih operacij, pišejo madžarski listi. Italijanske čete so v 23 dneh napredovanja in neprestanih bojev podale dokaz za svoje junaštvo, telesno odpornost in za svoj nezlomljivi duh. Italijanske čete so zasedle pomembna središča v donški kotlni in so od tam naprej napredovale brez odmora in vselej preprečile sovražnikove poskuse, ki je hotel to napredovanje ustaviti.
Helsinki, 6. novembra, s. Finske čete so nadaljevale s čiščenjem na otokih pri Kojivistu, katere so zavzeli finski napadalni oddelki. Na drugih odsekih severnega bojišča so Finci zasedli nova ozemlja. Vsa ta ozemlja so Finci osvojili po trdem boju, ker so se Sovjeti ogorčeno branili.
Vesti 6. novembra
Sedanja vojna je za Rusijo izgubljena, sodi francoski general Duval v listu »Journal«. Za Rusijo ni bilo več zmage že takrat, ko je bila zlomljena Stalinova črta. Sovjeti se sedaj bore samo zato, da bi pridobili na času. General Duval prav tako dvomi v možnost uspešnega angleškega posega, tedaj ko bodo Nemci napadli Kavkaz.
Predsednik Roosevelt je znova pozval ameriško delavstvo, naj se potrudi in izdela čim več vojnih strojev ter naj se izogne vsem stavkam, ki pomagajo edinole sovražniku.
Glede ameriških poročil o potopitvi nove ameri-riške ladje na Atlantskem oceanu, so v Berlinu izjavili, da nimajo nobenih poročil in podatkov, pač pa so rekli, da ameriške vesti znova potrjujejo dejstvo, »da potuje v pogin sleherna ladja, ki vozi proti Angliji«.
V zadnjem tedna so znašali angleški vojni stroški
po več kakor 17 milijonov funtov šterlingov dnevno. Ti vojni etroški se od dne do dfie večajo, kajti pred dobrim mesecem je angleški finančni minister Wood povedal, da so tedaj znašali vojni izdatki 12 milijonov funtov.
V turških krogih se zelo zanimajo za usodo ruske
črnomorske mornarice, katere položaj ni preveč razveseljiv, kajti Nemci so z zasedbo Krima in s stalnimi letalskimi napadi na črnomorska ruska pristanišča začeli ogražati zadnja pribežališča ruske mornarice. Turki menijo, da ruski mornarici ne bo preostalo drugega, kot boriti se do zadnje kaplje krvi.
Obširen načrt za javna dela v Transsilvaniji je sestavila madžarska vlada. Zgradili bodo več novih železnic, 12 mostov in dolgo avtomobilsko cesto, ki bo vezala Madžarsko z novo pokrajino.
Skupina nemških časnikarjev pod vodstvom poslanika Schmitta bo v nedeljo prišla v Bolgarijo in tam obiskala bolgarske tovariše.
Po vsej Ameriki so se pojavili protestni glasovi
proti stališču, kakršno1 je ameriška vlada zavzela do Finske.
V Zadru je bila ustanovljena Zadružna zveza za Dal-
macijo, katere namen je, da zastopa in pomaga zadružnim ustanovam v tej pokrajini in da izvaja nad njimi obvezno nadzorstvo. Za komisarja pa je imenovan dr. Rosario La Badessa, šef nadzornega oddelka nacionalne fašistične zadružne ustanove. Vseh dalmatinskih zadrug je okoli 300.
Zaradi številnih " letalskih nesreč v Združenih državah je republikanski poslanec Knudsen zahteval preiskavo pred kongresom. Poslanec je ugotovil, da je od 4. sept. t. 1. dalje strmoglavilo 23 vojaških in civilnih letal in povzročilo smrt 112 oseb.
Ker je neki angleški mornar dejal v New Porto, da bodo Združene države najbrž v kratkem vključile v državno zastavo k 12 obstoječim črtam še rumeno črto, je prišlo do velikega pretepa med angleškimi in ameriškimi mornarji. Rumena črta pomeni v jeziku mornarjev obtožbo podlosti. V ta pretep je morala poseči tudi policija.
Zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev je v Angliji premalo premoga. Razen tovornih vlakov se je zmanjšal tudi promet osebnih vlakov.
V Baltskem morju je bil potopljen švedski par-
nik >Sigrid< (1700 ton). Od 16 mož posadke so rešili samo 6 mornarjev.
Hrvaški državni podtajnik za javna dela, Buril1, je v spremstvu glavnega ravnatelja cestnih del prispel včeraj v Rim. Ostal bo nekaj dni v Italiji.
Rudarji stavkajo v bakrenih rudnikih v Riu Tintu
pri Mountain Cityju v Nevadi. Stavka je izbruhnila zaradi mezdnih zahtev in delo popolnoma počiva.
Strokovna zveza ameriških mornarjev protestira proti oborožitvi trgovskih ladij, kakor tudi proti temu, da so ameriške mornarje izkrcali s parnikov, ki plovejo pod panamsko zastavo, da tako napravijo prostora tujcem, ki bodo delali za manjšo plačo
V Angliji ^bodo na karte prodajali vsa konzervi-
rana živila. Minister za prehrano je izdal ta ukaz zaradi tega, ker ta živila prihajajo iz Amerike in je dovoz po morju kočljiv.
Norveški radio je ponovno napadel Švedsko zaradi govora švedskega zunanjega ministra in obtožuje Švedsko sebičnosti in materializma. Govornik v radiu pravi dt Švedska misli, da iahko ostat® o./ strani z rokami v že-P'«, bo s'. Finska vojskuje proti boi,iševizrjjjir
Zasedanje sosveta Ljubljanske pokrajine
Visoki Komisar je podrobno razložil politični, gospodarski in socialni položaj in še enkrat opozoril tiste,
ki so zašli na stranpot
Ljubljana, 6. novembra
Za včeraj ob 10 dopoldne je Visoki Komisar sklical na sejo člane sosveta Ljubljanske pokrajine. Navzoči so bili vsi sosvetniki in številni izvedenci Visokega Komisariata.
Sejo je začel Eksc Emilio Grazioli, ki je v svojem govoru najprej poudaril, da je to prva seja sosveta Ljubljanske pokrajine v dvajsetem letu fašistične dobe ter v imenu vsega sosveta izrazil zahvalo Vladarju in Duceju. Potem je bil prebran zapisnik zadnje seje, nakar je Visoki Komisar podal nekaj izjav o političnem in gospodarskem položaju v Ljubljanski pokrajini. Dejal je, da se politični položaj, kakor ca je označil na zadnji seji konzulte, ni zboljšal pač pa prej poslabšal, to pa zaradi delovanja skupine komunističnih rovarjev. Ta skupina, ki je organizirana v komunističnem slogu si je zamislila in izvedla nekaj atentatov na vojake, pa tudi na Slovence, ki so sodelovali iz italijanskimi oblastmi. Najtežja dejanja so zagrešili po nekaterih krajih, kjer so bili napadeni vojaki, tisti vojaki, ki so se odlikovali ob tveganju lastnega življenja pri gašenju hudih požarov, ki so grozili z uničenjem iste vasi, katero si^ je la tolpa izbrala za tarčo svojih napadov. Te skupine podpira neka plast ljudstva, ki sodeluje pri tem bodisi prostovoljno, ali pa zaradi tega, ker jo strahujejo.
Visoki Komisar je povedal, da je bilo od 6. oktobra do danes ubitih 39 tolovajev, ranjenih 10, zajetih pa 58. Ukrepe smo šele začeli izdajati — je naglasil Visoki Komisar — ki bodo vedno ostrejši, dokler komunisti in straho-valci ne bodo strti. Za njimi pa bodo zatrti tudi tisti, ki jim pomagajo. Visoki Komisar je potem omenil, da je od prvih dni po zasedbi teh krajev že večkrat dejal, da je italijanska vlada pravična in velikodušna, da pa dela z vso odločnostjo in bodo Zato ukrepi proti tistim, ki se ne pokoravajo obstoječim predpisom, vedno ostrejši. Gotovo ie, da prehitra prilagoditev, več ali manj izsiljena, glasom okrožnic in odredb teh nekaj raztrganih razbojnikov, prilagoditev, ki jo ie ljubljansko prebivalstvo pokazalo, ne dela časti temu razumnemu prebivalstvu. Če namreč zadostujejo štiri anonimna pisma in štirje atentati, da kakšna pokrajina podleže peščici komunistov, potem je treba priznati, da dotična pokrajina zasluži takšno usodo. Treba je tudi poudarili in priznati, da dober del prebivalstva ne deli svojega prepričanja z napadalci. Očitno je — je nadaljeval Vis. Komisar
—	da sem zasledoval vedenje tega prebivalstva in sem prišel do takšnega zaključka, da si prebivalstvo s svojim vedenjem ustvarja svojo lastno sedanjost in preteklost. Upam. da'se bo v dobrobit prebivalstva to sodelovanje, kakršno je bilo v prvih mesecih in ki je bilo delno okrnjeno v teh zadnjih mesecih, obnovilo v interesu zlasti tega ljudstva. Kadar se izdajajo izredni ukrepi, ie naravno, da ti ukrepi zadenejo vse.
Prosimo g. Grčarja Alojzija, gradb. teh. •^[' akviziterja zu »Slovenčevo knjižnico«, da se takoj javi pri podpisani upravi. — Uprava »Slovenčeve i(ib knjižnico*, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6.
Veter humorja. Narodno potujoče gledališče B. Klajiča priredi v soboto 8. in v nedeljo 9. t. m. »Večer humorja« v frančiškanski dvorani. Na sporedu so’ Nušičcve in Klajičeve komedije, skeči ter druge točke, kakor pesmi, kupletl, step-ples. Kouferencier papači Danilo. Sodeluje duet step »Aster«. Igra Kroupa-jazz. Začetek: v soboto ob 18.30, konec ob 20.20; v nedeljo ob 16. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Šelenbur-gova ulica.
Rektor Anton Trost je član izredno muzikalne Trostove družine. V Ljubljani je študiral gimnazijo in v istem času tudi klavir v šoli Glasbene matice, kjer je bil izredno nadarjen gojenec. Klavirske študije je nato dovršil na dunajski glasbeni akademiji. Vrnil se je v Ljubljano in nastopil službo učitelja na šoli Glasbene matice. Ker pa je užival sloves izrednega pianista, ga je poklical mladi hrvatski violinski virtuoz Zlatko Balokovič kot spremljevalca in sokoncertanta za svoje prve umetniške turneje. Po teh turnejah se je stalno naselil na Dunaju, kjer je poučeval in koncertiral. Vsa leta svojega bivanja na Dunaju je ostal zvest svojemu narodu in domovini. Vneto je sodeloval v dunajskih naših društvih in vodil naše tamošnje kulturno delo. V domovino pa je hodil stalno koncertirat, dokler se ni vrnil v Ljubljano leta 1940. kot redni profesor in rektor naše Glasbene akademije. Pianist Auton Trost je velik umetnik klavirske igre z izredno bogatim sporedom. Njegov prihodnji koncert bo v ponedeljek, dne 10. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki filharmonični dvorani.
ČEBELNi VOSEK, voščine, smrekovo in borovo smolo, kakor tudi seme sončnic in buč kupi — PHARMACEUTSKI ZAVOD, MIRNA.
tudi tiste, ki z drugimi niso istega mnenja, toda dokler bodo ljudje, ki bodo še vedno verovali, da Rusija zmaguje, da je izbruhnila revolucija v Milanu. Trstu in v Bologni, potem ti pač zaslužijo udarec v živo. Da bi pa zadostovali štirje proglasi, naj ljudje ostanejo doma in naj ne zapuščajo hiš. je smešno. Določena je bila bolj zgodnja policijska urn, bo pa določena še bolj zgodaj, če se bo pokazalo, da ljudje hodijo rajši zgodaj spat...
Središče, ki ustvarja tak položaj, je Ljubljana. Odtod prihaja podpora, tu se izdajajo odredbe itd. Ljudi, ki so prosili in nas rotili, naj jih tu sprejmemo, najdemo potem v vrstah oboroženih tolp. Zato smo lahko prepričani o potrebi, da se pošljejo ti ljudje nazaj v tisle kraje, od koder so prišli, prav tako tudi njihove družine, kajti očividno se slabo počutijo pri nas.
V	zvezi z razširjenjem italijanskega državljanstva. je Visoki Komisar opozoril člane sosveta na strogost, s katero se bo podeljevalo državljanstvo. Dobili ga ne bodo tisti, ki tega ne zaslužijo.
Ljubljansko vseučilišče
Eksc. Grazioli je omenil tudi vseučilišče. Opozoril sem novega rektorja — je dejal — in predstojnike posameznih fakultet na neznanstveno delovanje, ki se razvija na vseučilišču. Priznati morate, da Italija ni samo držala svojih obljub, pač pa da je ljubljansko vseučilišče še okrepila. Zato pa je treba upoštevati, da če bo univerzo treba zapreti iz razlogov, ki niso odvisni od naše volje, tudi ne bo nikdar več odprta.
Preden je Visoki Komisar končal svoja iz- | vajanja, je izrazil še upanje, da bo ta njegov •
novi opomin spravil tiste, ki so zašli na slaba pota, spet na pravo pot.
Nato je Eksc. Grazioli prešel
na gospodarski položaj
Omenil je, da je zadnji ljubljanski velesejem dosegel uspeh, ki ga je mogoče označiti za briljantnega. Vesele jem je bil, kakor vsi vedo, prirejen izključno v korist Ljubljanske pokrajine, kajti čeprav je bila to tradicionalna prireditev, je bila vendar temeljni element za gospo-, darsko prerojen je.
Dejstvo, da se je na tem velesejmu, ki je bil prirejen v korist Ljubljane, našel nekdo, ki je poskušal preprečiti prireditev, kaže kakšni so pravi nameni teh temnih elementov z ljudstvom. Toda kljub tem poskusom je obiskalo velesejem, kakor je znano, 120.000 ljudi in so bili navezani številni trgovski stiki, vse to pa v korist ljudstva.
Gospodarski položaj Ljubljane ni preveč ugoden, to je znano, in brez pomoči fašistične Italije Ljubljana ne bi mogla živeti. Zadostovalo bi, če bi jo prepustili, da bi hodila svojo pot, bi bila v nekai letih izčrpana. Zato je treba upoštevati prizadevanja Italije, da bi jo obdržala in ustvarila nove činitelje, ki bi zagotovili bodočnost.
Delo za sistematizacijo in ureditev gospodarstva je v teku. Vse to daje velike možnosti za obstoj Ljubljanske pokrajine. Eksc. Grazioli je proučil tudi razmerje med delodajalci iti delavci, kakor tudi vprašanja, ki se nanašajo na ravnotežje med plačami in cenami na trgu. Ugotovil je, da bodo družinske doklade pripomogle k zboljšaniu življenjskih pogojev, v katerih žive delavci. Postopno — je dejal Visoki Komisar — se bo domače gospodarstvo v pokrajini izravnalo s položajem v Kraljevini. Da
Krompir in fižol za Ljubljano
Krompirja je manj kot preračunano, fižola bo dovolj
Ljubljana, 6. novembra.
Konec meseca oktobra so zastopniki Mestnega preskrbovalnega urada in Prevoda, kakor smo v enem na&ih prejinjih poročil napovedali, — obiskovali posamezne podeželske kraje ter nakupovali krompir za preskrbo Ljubljane. Znano je, da je vsaka zasebna kupčija s krompirjem za-branjena, je bil odziv na poziv naj oddajo krompir, le bolj pičel ter pod pričakovanjem. Prva potreba Ljubljane, da krije primanjkljaj krompirja čez zimo, znaša 90 vagonov. Toliko krompirja je potrebno, da se preskrbe do meseca marca s tem živilom tisti sloji, ki si niso mogli sami preskrbeti krompirja od pridelovalcev ali kje drugje, torej po večini reveži.
Akcija obeh ustanov meseca oktobra pa je dosegla mesto preračunanih 70 do 100 vagonov le 60 vagonov. Zato so ta teden uradniki Mestnega preskrbovalnega urada in Prevoda zopet na deželi ter zbirajo Se potrebni krompir in ga pošiljajo v Ljubljano. Upati je, da bo zbrana potrebna količina, tako, da bo Ljubljana čez zimo v zadostni meri preskrbljena s krompirjem.
Kar se tiče koruze, je sedaj seveda V6a pospravljena s polja, je pa zaenkrat težko oceniti pridelek. Sploh naši kmetje le premalo sade ko-
Hrvaška športna delegacija v Ljubljani
Ljubljana, 6. novembra.
Včeraj popoklne ob 16.30 je prišla iz Zagreba v naše mesto hrvaška športna delegacija, ki jo je vodil hrvaški športni vodja Mirko Zebič. Na ljubljanskem kolodvoru jo je sprejel podzveznj tajnik comm. Gatti, predstavnik CONIja Buratti, hrvaški konzul, predstavnik fašistične stranke Mešani in še drugi.
S kolodvora so se gostje takoj odpeljali na Visoki komisariat, kjer jih je sprejel v svoji delovni sobi Visoki komisar Eksc. E. Grazioli. Visoki komisar je pozdravil delegacijo, posebno pa vodjo, in jim želel iskreno dobrodošlico pri prihodu v Kraljevino. Nadalje je poudaril, da bodo tesni etiki rodili uspehe ne le na področju športnega udejstvovanja, ampak se bodo tudi utrdile prisrčne vezi med obema zaveznikoma. G. Zebič se ie za prisrčen pozdrav toplo zahvalil in vzkliknil Duceju, Poglavniku in obnovljeni hrvaški državi.
Takoj potem so se gostje za kratek čas ustavili v nekem mestnem hotelu. V njihovi družbi je bil tudi Eksc. Grazioli in nekateri drugi odličniki. Ob 17.45 pa se je delegacija odpeljala z vlakom z ljubljanske postaje proti Rimu.
ruzo, komaj toliko, da jo imajo sami zase za spremembo v hrani in za pitanje prašičev. Za prodajo konzumentom pa naša pokrajina koruze ne pridela sama skoraj nič. Treba bo misliti kje dobiti koruzo drugje, to se pravi, da jo bo treba kupiti izven Ljubljanske pokrajine. Tudi na drugi strani pomeni pičlost pridelka koruze za Ljubljansko pokrajino veliko izgubo. Ljubljanska pokrajina je namreč še ob začetku tega leta štela okoli 60.000 prašičev. Z malo dobre volje bi se dalo to število povečati in imeli bi sami dovolj svinjske masti in mesa. Toda pri nas pokoljejo kmetje po večini še nedorasle, neizpitane prašičke, ker nimajo dovolj koruze za polno izpitanje. Ko bomo imeli dovolj koruze, bomo mogli misliti tudi na pitanje prašičev v večjem obsegu.
Letošnja koruza je še v storžih ter se suši. Ocenitev letine torej še ni mogoča. Res je, da jo je nekaj več kakor običajno druga leta, vendar pomeni pridelek koruze le prav majhno postavko v naši skrbi za prehrano.
Drugače je s fižolom. Fižola je naša pokrajina
firidelala dovolj in tudi od poprej je še nekaj za-og. Tudi za fižol pa se je pojavila nevarnost čezmernega kopičenja, tako da bi premožni vsega pokupili in bi ga za manj premožne ne ostalo nič. Fižol je namreč tako živilo, ki ostane zelo dolgo. Ako ne bi bilo splošnega stremljenja po kopičenju fižola, sploh ne bi bilo treba uvesti racionaliziranje preskrbe. Tako pa je bilo treba najprej
Prepovedati vsako kupčijo in vsak prevoz fižola, osebnih izkaznic za fižol najbrže ne bo treba uvesti, pač pa se bo v Ljubljani oddajal fižol približno tako kot krompir: na družinske izkaznice za meso. Vsako kupičenje zalog fižola bo nadalje onemogočeno. Zato pa bodimo brez skrbi, fižola bomo imeli vsi do prihodnje letine dovolj.
Na ta način upamo, bomo prebrodili te težke čase. V prehrani se bomo morali pač omejiti in se odreči marsikateremu priboljšku — samo, da bomo vzdržalil
V treh vrstah...
Na Spodnjem Štajerskem so bile določene
nove cene za pivo.
Železniški D vlaki so tudi na Štajerskem omejeni.
V novosezidani ljubljanski vseučiliški knjiž-nici so bili te dni odprti prostori tudi za javnost. Knjižnica je začela poslovati. Posebno bogata knjižnica ima že lepo število stalnih obiskovalcev.
V Ribnici in proti Kočevju je še nekaj nad pol metra snega. Kakor je videti, sneg ne bo skopnel in bo počakal kar nove pošiljke.
pa se prepreči neravnotežje, je treba vse izvajati postopoma .
Potem pa se je Visoki Komisar bavil 6 položajem državnih uslužbencev in nekaterih vrst upokojencev ter je poudaril, da ima v načrtu tudi njim pomagati. V zvezi 6 tem je omenil, koliko italijanska država prispeva krajevni bilanci
Delo na socialnem polju
Nato je prešel na vprašanje brezposelnosti in na socialno podporo ter je omenil ustanovitev posebnega podpornega društva, ki bo vsem zagotovilo potrebno prehrano in bo koordiniralo in spravilo vse delo na tem polju v normalni tir. Tako bo v Ljubljani sami, kakor tudi drugod v pokrajini. Povedal je tudi, da je v teku delo za podpiranje otrok na ta način, da bodo dobili zastonj obed, ki ga bodo delili po možnosti v vseh šolah. Pripravljajo pa tudi darila, ki jih bodo otrokom razdelili za božič.
Visoki Komisar je končno poročal 606vetu o pripravah za ustanovitev Pokrajinske zveze delodajalcev, ki bo ustanovljena kmalu za Zvezo delavcev. Razložil je enotno zamisel teh pobud. Ti predpisi bodo sledili postopno za tistimi, ki so bili izdani glede preureditve Trgovske in industrijske zbornice, in bo končno ustanovljen Pokrajinski svet. Sledile bodo potem reforme sedanjih občinskih 6vetov po sistemu sodelovanja, ki bo prineslo vsem vretam delavcev možnost udejstvovanja na vseh področjih, po mestih in na deželi, tako da bodo interesi vseh zaščiteni, ne več po nesposobnih ljudeh, pač pa po zastopnikih umetnosti, trgovine in rokodelstva.
Visoki Komisar je slednjič ponovno poudaril, da je popolnoma na prosto dano vsem, ali 6e hočejo vpisati v fašistična društva in je razložil tudi smernice, ki jih je dal, za postopno vključitev teh organizacij v fašistično stranko.
Pri naslednji točki dnevnega reda, pri kateri so obravnavali
vprašanje dobave živil
je Visoki Komisar na kratko razložil celotni položaj ter opozoril na nekatere podrobnosti, zlasti pa na vprašanje krompirja, mleka, ovsa, prašičev, premoga in lesa, o čemer je podal poročilo dr. Moseri.
Eksc. Grazioli je končno sporočil, da ima v načrtu melioracijska dela v Ljubljanski pokrajini in da na štirih krajih teko priprave za osuševalna dela in da ni_ izključeno, da se bodo dela začela že v prihodnji pomladi, O predmetih, ki so o njih na zasedanju razpravljali, 6o govorili tudi sosvetniki gg. Smerkolj, Kavka, inž. Pirkmajer, Heinri-har, dr. Slokar, Krušeč, Lavrenčič, Sitar in Ba6aj.
Ljubljana, 6. novembra.
Besede, ki jih je Visoki Komisar Ekscelenca Grazioli spregovoril na včerajšnjem zasedanju sosveta Ljubljanske pokrajine, so vet ko jasne in ne dopuščajo nobenega dvoma o tem, kakšne so smernice delovanja italijanskih oblasti doma v Italiji in na zasedenem ozemlju in kolikšna je tudi skrb za vse sloje ljudstva v teh krajih.
Govornik se je podrobno bavil 8 političnimi, gospodarskimi in socialnimi razmerami v novi pokrajini in je povedal, koliko je doslej Italija na vseh poljih storila. Politični položaj se od prejšnjega zasedanja sosveta sicer ni nič zboljšal, rajši še poslabšal, kakor je ugotovil v svojem govoru Eksc. Grazioli, to pa samo po zaslugi tistih, ki še zdaj niso spoznali, da njihovo delovanje ne prinaša nikomur koristi, najmanj pa prebivalstvu Ljubljanske pokrajine, ki je po veliki večini dobro in zasluži, da je njegova bodočnost zagotovljena. Na drugi strani pa se je gospodarski in socialni položaj v Ljubljanski pokrajini precej zboljšal, to pa po zaslugi oblasti, ki so tem vprašanjem kot najvažnejšim posvetile takoj v začetku največjo pozornost. Pošteno slovensko ljudstvo se teh uslug dobro zaveda in je zanje res hvaležno, kajti priznati je treba, da bi Ljubljanska pokrajina, če ne bi dobivala pomoči iz Italije in bi bila prepuščena sama sebi, počasi morala shirati.
Tega naj bi se vsaj zdaj zavedli tudi tisti, ki mislijo, da zanje vsi številni predpisi, ki so bili dozdaj izdani, ne veljajo in da lahko počenjajo karkoli. Včerajšnje besede Visokega Komisarja naj jim bodo zadnji opomin, naj se spametujejo in nehajo z rovarjenjem in s prevratnimi dejanji, ki prinašajo nesrečo tudi mirnemu prebivalstvu, ki je položaj takoj v začetku razumelo in se novih predpisov vestno drži, zavedajoč se, da ni na mestu prelivati krvi poštenih državljanov brez haska.
J.	N.	VOL	K H	A	============= M E		R
O S 03AN						1	
Z	G O	D O V 1 N	S K 1	R	O M	A	N
41
Nekaj dni po Ljudmilinem begu je prišel v šentjurij grof Malenstein, da bi se vrnil s hčerko na svoj rodni grad, katerega že toliko let ni videl. Opatica jn s strahom pričakovala njegov prihod, a je menila, da pride pozneje, šele na pomlad. Ko je izvedela za beg in je zaman poskusila z nezadostnimi samostanskimi sredstvi, da bi nesrečnico dohiteli, ji ni kazalo drugega, ko odkritosrčno in obzirno pisati grofu, kaj se je zgodilo. Pismo je bilo spisano in le še zapečatiti ga j‘° bilo treba, kol se je grof naznanil. Opatica se je zbrala in mu šla naproti, pripravljena na vse.
Grof jo je pozdravil in vprašal takoj po hčeri.
»Preden vam odgovorim, preberite to pismo, ki bi vam ga jutri s posebnim slom odposlala v Krakov,« mu je odgovorila.
»AH je mrtva?«
»Mislim, da ne.«
»Samo mislite? Povejte, kaj je z njo!«
»Berit?!«
»tal, ne znam brati.«
»Preberi pa ti, Vihburga, kar si napisala!«
Nima je brala in brala, grof pa je od besede do besede nolj trepetal, naposled vzkliknil, si začel puliti lase in se zgradil, kakor bi ga bUa zadela kap.
Vež tednov je ležal grof Malenstein bolan y. ŠL Vid«. Ko je
okreval, je š-i še enkrat v samostan, želel je izvedeti vse podrobnosti in ko so mu nune povedale vse, kar so vedele, je pomislil na zadnje dogodke v Krakovu ter sklepal, da je laški podlež odpeljal Ljudmilo k Boleslavu na Ogrsko. Nunam je priznal, da niso nič krive, in se potem poslovil, da odjezdi in poišče hčer.
Vihburga ga je morala spremljati do port-\
»Gospod grof,« mu je rekla ob vratih, »ne vem, ali boste s tem svojim potovanjem dosegli kaj ali nič, vendar mi nekaj v moji notranjosti pravi, da boste še veseli spet videli svojo 'hčer. Bog vas obvaruj!«
Besede so bile to, a izgovorila jih je s toliko vero, da so bile prava tolažba za globoko užaloščeno očetovo dušo.
i	•	*	*
Ljudmila je prevzdihovala vso žalostno zimo v tesni sobi, ki je imela samo eno okno, a še to majhno in zamreženo. Gledalo je na širne lagune, kamor ni prišla nikdar kaka ladja tako blizu, da bi na njej slišali, ko je klicala na pomoč. Od prvega dne, ko je prišla v Benetke, je bila tu zaprta in Basilio ji je odkrito povedal, naj ne sanja več o kralju, da jo je nj:?J in da je samo v njegovi oblasti, ki pa misli z njo samo dobro, kakor bo še videla.
Pa je ob njegovi dobroti le bridko jokala, čeprav so ravnali boljše z njo, kakor se je spočetka bala. Basilio je prihajal k njej le redko in samo za trenutek, da je pogledal, kako je z njo. Ženska ji je prijazno stregla, imela je lepo, čisto posteljo, jesti več, kot je zmogla, in še lutnjo, s katero si je preganjala dolg čas.
Basilio je bil pač računar, ki je v vsem iskal svoje koristi. Ugrabljenko je mislil prodati kot sužnjo na kako orientalsko ali afriško ladjo. Upal je, da jo bo tem dražje prodal, čim lepše bo ravnal z njo.
Ljudmilino lathkomišljenost so pregnale solze, a solze so se umaknilo molitvi, ko se je vedno bolj spominjala opominov svetega škofa Stanislava. Tako je vzrastla iz šole trpljenja bogu-
vdana, zmodrena in iz notranjega miru vedra Ljudmila.
uasilio, ki je dolge mesece zaman gledal po lagunah, j«, naposled opazil neko saracensko ladjo, ki je pristajala. Urno je odhitel domov. Ljudmila se je morala okopati, stara -ženska ji je umila glavo in ji sčesala bogat? lase, jih namazilila z dišečim oljem ter jih ji spletla v lepe kite. Obleči je morala preprosto, zelo lahko obleko iz tenke svile, nakar so jo ogrnili z gostim pajčolanom in odpeljali v gondolo, ki je bila že pripravljena.
»Če si boš upala le črhniti med vožnjo, t? vržem v vodo!« ji je zagrozil Basilio, ko je vstopila.
Ko je privozil do tuje ladje in sta prestopila nanjo, so jima pokazali v gospodovo kajuto. Ljudmila se je Saracena ustrašila, čeprav je bil videti plemenit in resen in je ni skoraj pogledal. Basilio ji je snel tenčico in je začol z izbranimi besedami hvaliti njeno lepoto.
»Ne maram je,« mu je odgovoril Saracen po laško.
»Na lutnjo zna igrati in poje, pa devica je! Ne skuda nočem zanjo, če ni res!«
Ljudmila se je zgrudila na kolena pred Saracenom. Misleč, da hoče biti njegova, jo je spet s temnim glasom zavrnil: »Ne maram te, izginita!«
Hitro je vstala in se obrnila proti vratom, a Basilio, ki se ni dal tako lahko odpraviti, jo je zadržal.
»Res ni debela, a je še mlada, zdrava in tudi dobro hranjena, oglejte si jo nago! Sleci se, brž, hitro, sicer strgam sam obleko s tebe!« jo je še hvalil Saracenu in srdito glodal, ali ga bo poslušala.
»O brezmadežno čista, presveta Devica, pomagaj mit« Je v/kriknila po nemško. Saracen jo je tedaj pogledal, kakor bi blisknilo v njegovih očeh.
»Pred mojimi očmi nobenega nasilja!« je rekel odločno. »Koliko zahtevaš za sužnjo?«
»Pet sto zlatih hizantincsv^
Ljubljanski prehranjevalni odbor se briga za prehrano meščanov
Zadnji četrtek je bila seja mestnega preskr-oovalnega urada, na kateri so razpravljali predvsem o preskrbi Ljubljane, ki dela meščanom toliko skrbi. Sejo je vodil župan dr Adlešič in je takole dejal:
Od zadnje seje 2. oktobra smo dobili nekatere spremembe pri ureditvi preskrbe prebivalstva ter predvsem omenjam na novo uvedene nakaznice za obleko in obutev, ki jih bo razdeljeval mestni preskrbovalni urad. Te nakaznice bodo 'preprečile čezmerno nakupovanje tepta blaga po premožnejših ter izravnale prednosti premožnejših slojev s pravicami man j premožnih. Druga sprememba pa obstoji v tem, da bodo 1. novembra znižane nekatere količine ra-cioniranih predmetov, zato bodo pa dobili ročni delavci, ki mednje spadajo tudi gospodinje brez poslov, k navadni karti še 50 gr kruha, da ga bodo sedaj dobivali po ^00 gr na dan. Moke so doslej dobivali samo 200 gr. odslej je bodo pa dobivali do 255 gr na dan. Še večji dodatek pa dobe težki delavci, ki bodo dobivali po 400 gramov kruha ali po 500 gr moke. Poleg tega pa bodo težki delavci ohranili tudi sedanji dodatek pri rižu in pri testeninah po 500 gr ter bodo dobivali na mesec t.50 kg riža in še toliko testenin.
Težko vprašanje je pa še vedno preskrba s krompirjem.
V	tem pogledu navajam Prevodovo uredbo, da edino on razpolaga z vsem krompirjem v Ljubljanski pokrajini in ga dodeljuje mestnim občinam, kolikor ga preostane od konzuma do^ mačih prebivalcev Na ta način smo ga doslej prevzeli že 40 vagonov, dobili ga bomo pa v Kratkem še okrog 40 vagonov. Zato sem naročil preskrbovalnem uradu, naj z razdeljevanjem Krompirja takoj začne, ter boste ureditev razdeljevanja brali že v današnjih listih.
Kakor smo se doma potrudili za krompir, lako ga iščemo tudi po drugih kmjih ter je tik pred zaključkom pogodba za dobavo krompirja s Hrvatsko, kjer upamo dobiti večje množine, če ne pridejo kake nepričakovane ovire. Obrnili smo se na merodajne kroge tudi za nakup krompirja iz Madžarske in drugih krajev, vendar pa zagotovil za uspeh še nimamo.
Zavedamo se pomena krompirja in znto smo temu viprnšanju posvetili toliko truda za obvarovanje zlasti delavstva ter javnega in zasebnega uslužbenstva pred pomanjkanjem in draginjo.
Sedaj bomo krompir dali trgovcem na drobno, pri njih bodo pa družine, ki ga še nič nimajo, dobile po 25 kg krompirja za osebo po maksimalni ceni 1.20 lire. Kakor sem že omenil, je ves krompir zrasel v naši pokrajini ter imamo sedaj samo beli krompir, kakršnega je naš kmet pridelal.
Opomniti pa moram tiste, ki so že preskrbljeni s krompirjem naj ne segajo po tem krompirju, ker bomo strogo postopali proti onim, kj bi ta krompir izkoriščali v škodo drugih, ki ga nimajo.
Mestni preskrbovalni urad je doslej prodajal krompir na dveh in tudi na štirih stojnicah, ob torkih in petkih je pa oddajal krompir
Cordial Campari... un magico norita che e ripotuto ogni giorno in tutto le lingue del globo; un soave liquo re che rianima nelle avverse circo st anze, ed esalfa nelle o re liete.
DAVIDE CAMPARI 4 C. *MiJono, Vio Mortoni 1?
Cordial Campari... čarobno ime, katero ponavljajo vsak dan v vseh jezikih sveta; lahek liker, ki v neprijetnih okoliščinah poživlja in v veselih urah navdušuje.
DAVIDE CAMPARI & C. Milano, Via Mamoni 19
tudi na Viču, v šiški in Mostah. Samo ta mesec smo oddali že nad 100.000 kg krompirja po maksimalni ceni in s tem obvarovali prebivalstvo pred izkoriščanjem.
Na mestnih stojnicah pa oddajamo tudi dobra, trpežna jabolka po 2 liri kilogram ter smo jih v 14 dneh oddali čez 16.000 kg. Tako smo Ljubljančane, predvsem pa seveda našo mladino, preskrbeli s poceni jabolki, predvsem smo pa z našo ceno obdržali cene drugih jabolk na primerni in znosni višini.
Tudi uvoženo čebulo smo priskrbeli našim gospodinjam ter jo sedaj že oddajamo po 1.75 lire, torej kar 0.55 lire pod maksimalno ceno. Doslej smo je prodali 12.000 kg.
Mraz je letos zaostril vprašanje preskrbe s kurivom, vendar nas pa ni presenetil nepri-pravUene.
Kakor boste slišali iz poročila načelnika preskrbovalnega urada, smo z drvmi preskrbljeni skoraj enako kot lani. Še meseca septembra so bile naše zaloge do6ti manjše od lanskih, sedaj se je pa ta razlika skoraj že popolnoma izravnala. Nova uredba izvoza lesa nam je zagotovila večje množine drv in na? skoraj popolnoma rešila skrbi pred zmrzovanjem. Nuj^ no potrebno pa je, da se uredba izvoza lesa popolnoma. natanko in v celoti izvaja.
Po tej uredbi namreč izvoznik ne dobi dovoljenja za izvoz, preden ne odda najmanj polovice za izvoz namenjenih drv domači tvrdki. Zbornica za trgovino in industrijo nam je dala zagotovilo, da do ne ta način tudi mestni preskrbovalni urad dobil večjo množino drv.
Premoga bo sicer nekoliko manj kot lani, vendar se razlika med lanskimi in letošnjimi zalogami manjša, ker sedaj dobivamo premog iz več rudnikov. Opažati pa je, da si nekateri tudi glede premoga delajo prevelike skrbi ter se skušajo založiti za več let, kar bi utegnilo motiti naša prizadevanja m zmanjšati njihov uspeh za preskrbo drugega prebivalstva s premogom. Računsko pa je preskrba Ljubljane za to zimo skoraj že krita.
Pri preskrbi prebivalstva z zelenjavo in sočivjem ter zeljem so nas pa podpirali tudi naši pridni trnovski in krakovski zelenjadarji ter naši uvidevni zeljarji, da imamo na trgu vedno dosti zdravega blaga tudi pod maksimalnimi cenami in se nam ni podražilo kislo zelje, ker se je našim zeljarjem posrečilo ustaviti izvoz zeljnatih glav.
Prav razveseljiv uspeh pa je mestni tržni urad dosegel s propagando za nabiranje in uživanje gob, ko je na živilskem trgu priredil stalno razstavo ter v ta namen nastavil posebnega strokovnjaka. Lahko se pohvalimo, da je Ljubljana prvo mesto, ki je tako dobila pravo šolo za spoznavanje in izkoriščanje gob. Želim, da taka propaganda za gobe ostane tudi nadalje, ker ima od nje veliko korist tudi podeželje.
Kakor vidimo, se mestna občina ljubljanska na vse načine trudi za olajšanje današnjih razmer pri preskrbi prebivalstva z zdravimi živili in z drugimi življenjskimi potrebščinami po čim nižjih cenah. Posebno si pa mestni preskrbovalni urad prizadeva za nabavo čim večjih zalog, kar mu je deloma tudi uspelo. Pri svojih predlogih smo pokazali mnogo iniciativnosti, ki so jih višji in merodajni činitelji vedno tudi upoštevali ter nas podpirali, za kar jim izrekamo prav posebno zahvalo, predvsem pa Visokemu komisariatu in Prevodu.
Posebno izrazito se je to sodelovanje pokazalo pri nabavljanju krompirja za ljubljansko prebivalstvo. Posebno moram podčrtati, da je pri tej priliki naš kmet izkazal mnogo dejanskega čuta za potrebe meščanstva, ko je odstopil svoj živež ljubljanskemu prebivalstvu ter ga tudi po več ur daleč vozil in celo nosil na zbirališča. Kmečke občine so pokazale res pravo solidarnost podeželja z glavnim mestom ter nam požrtvovalno pomagale pri preskrbi ljubljanskega prebivalstva. -Železnica nam je naglo dala potrebne vagone, podpiralo nas je uslužbenstvo Prevoda in — kakor vedno — nas tudi pri razdeljevanju krompirja prav požrtvovalno podpirajo naii trgovci, da bodo posebno manj premožni sloji naglo založeni s krompirjem. Vsem izrekam najtcplejšo zahvalo v imenu mesta Ljubljane in vseh konzumentov.
Pri debati je odbor posebno razpravljal, kako bi bilo treba zagotoviti krompir najrevnejšim slojem, ki nimajo sredstev za nabavo niti po 25 kg krompirja za vse člane družine hkrati
Načelnik preskrbovalnega tirada dr. Frelih je pa pojasnil, da bo tudi mestni preskrbovalni urad, kolikor bo mogoče, vskladiščil večjo množino krompirja ter ga tudi še ob potrebi oddajal n. pr. vsakih 14 dnd na stojnicah tistim, ki si ga na debelo ne morejo nabaviti.
Zastopnik Prevoda je opozarjal, da je bila letina krompirja zelo slaba in da letošnji krompir zelo gnije. Zato naj prebivalstvo krompir posipa z živim apnom ter ga večkrat prebira, da jie bo prevelike škode. Za zalogo posebno priporoča rdeči kočevski krompir, ki ga bo zato vskladiščil
Podaljšujemo čas za naročbo celotne zbirke Slovenčeve knjižnice nepreklicno do 25. t. m.
Vsak, kdor naroči celotno zbirko (24 knjig), bo dobil 25. knjigo zastonj!
Na številna vprašanja onih, ki se zanimajo za Slovenčevo knjižnico, vljudno sporočamo, da bomo prvo knjigo Slovenčeve knjižnice »Trop brez zvoncev« ponatisnili v zadostnem številu izvodov, samo počakati bo treba nekaj časa.
»Trop brez zvoncev« v novi nakladi bo izšel v nekaj tednih.
Vsak naročnik »Slovenčeve knjižnice« ima pravico tudi do »Slovenčevega koledarja« za ugodnostno ceno 9 lir in 2 liri za pošiljatvene stroške, skupno torej za 11 lir. — Nenaročniki »Slovenčeve knjižnice« in naših listov pa lahko dobe koledar za 20 lir. — Prihodnja knjiga »Slovenčeve knjižnice«, ki bo izšla 15. novembra, je prelep roman iz naše preteklosti »Podkrnoški gospod«. — Naslovno stran te knjige je prav lepo ilustriral Jože Beranek.
Vsaka knjiga »Slovenčeve« knjižnice« stane le 5 lir!
»Slovenčeva knjižnica — Ljubljana — Kopitarjeva ulica št. 6
tudi mestni preskrbovalni urad zlasti za poznejše potrebe revnejšega prebivalstva. Predvsem pa preskrbovalni odbor opozarja prebivalstvo, naj drug drugega nadzoruje, da s krompirjem ne bo zlorab.
Zaradi prejšnjih kritik pri oddaji krompirja na mestni stojnici je pa župan pojasnil, da je takoj naročil odpreti več stojnic na živilskem trgu in tudi stojnice v Šiški, v Mostah in na Viču, da zlasti materam z otroki ni bilo več treba dolgo čakati na najpotrebnejšo hrano.
Pri razpravi o preskrbi s kurivom je načelnik dr. Frelih obširno poročal o tem vprašanju z vsemi podrobnostmi in statističnimi podatki, ki so dokazali županova uvodna izvajanja, da nam za kurivo ni treba imeti težjih skrbi, pač pa moramo svariti, naj ljudje ne delajo prevelikih zalog premoga, zlasti ne kar za več let Premoga je namreč za normalne razmere dosti zagotovljenega za potrebe vsega ljubljanskega prebivalstva ter bi vse prevelike zaloge posameznikov lahko povzročile pomanjkanj« premoga na drugi strani.
Po vsestranskem pretehtavanju ie odbor glede preskrbe s kurivom sklenil naprositi Zbornico za trgovino in industrijo, naj uredbo o izvozu lesa ie nadalje izvaja z vso natančnostjo. Mestna občina si bo prizadevala pri Prevodu, naj da prevoznikom s kurivom dovolj ovsa na razpolago, a direkcijo drž železnic bo naprosila naj podaljia rok 6 ur za odvoz s kolodvora na daljii čas, ker ni mogoče v tako kratkem času izprazniti več vagonov krompirja, drv, premoga ali drugega blaga za preskrbo.
Zastopnica gospodinj ee je pri raznoterostih zavzela za boljšo preskrbo severnega dela Ljubljane z mlekom in načelnik dr. Frelih je takoj pojasnil, da je že sam interveniral pri Prevodu, ki mu je zagotovil vso pomoč, da severni del Ljubljane pri mleku ne bo prikrajian. Potem je bila seja zaključena. Župan se je navzočim zahvalil za obisk ter jih prosil naj tudi v bodoče sodelujejo tako skrbno za prebivalstvo Ljubljane kakor so I do sedaj.	1
Koledar	^
Danes, četrtek 6. novembra: Lenart, opat. Petek, 6. novembra: Engelbert.
Obvestila
Nočno službo iinajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9: mr. Humor, Miklošičeva c. 20; mr. Murrnayer R., Sv. Petra c. 78.
Terase nad Ljubljanico ob tromostovju so še pred kratkim razveseljevale naše oči z živo zelenim žametom svojih t-at, ki so sedaj odete z mehko belo blazino, skratka, te terase na opornem zidu ob Ljubljanici so okras Ljubljane, ki ga pa nekateri smatrajo za smetišče, mladina pa za svoje igrišče. Starši so občudovali svoj naraščaj, ko je na terase iznajdljivo znosil mizico in stoličke ter se tam vdomil kakor na domačem vrtu ali dvorišču. Shojena trata je kmulu pokazala rjave maroge, ker so otroci teptali travo kot hunski konji, seveda vse pred očmi občudujočih staršev! Otroci in odrasli so pa poleti metali in tudi sedaj še mečejo papir in druge še lepše odpadke, ker jf pač tako dIizu in priložno, če smeti ni treba oddajati smetarju. Sploh pa nekateri Ljubljančani vse bregove Ljubljanice smatrajo za javno smetišče ter jim ni mogoče dopovedati, da tudi za te prostore veljajo predpisi o redu in snagi, ki jih upošteva večina Ljubljančanov v čast vsega mesta in tudi vsega našega naroda. Zato pa opominjamo grešnike na to grdo razvado, naj se je čim prej odvadijo ter ne smete več po terasah, poteh in bregovih Ljubljanice, ker jih bo drugače gotovo prav v kratkem odvadila policija, ko bo kar nenadoma nastopila z vse strogostjo.
Naznanilo. Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani obvešča, da zbira v svojem oddelku za oblačila staro obleko, obutev, perilo, posteljnino itd., namenjeno beguncem in ujetnikom. Darovi se sprejemajo pri »Oddelku za oblačila«, ki posluje v poslopju Delavske zbornice v Čopovi ulici št. |, drugi vhod. pritličje vsaJa dan od 9. do 12. ure. Telefon 21-23.
Važno opozorilo delojemalcem iz Ljubljane
Po sklenitvi enotnih kolektivnih pogodb za brivsko in frizersko 6troko ter za 6tavbno delavstvo, ki veljajo na območju ljubljanske pokrajine, je pristopila Pokrajinska delavska zveza s priključenimi ji sindikati k pogajanjem za ureditev delovnih pogojev tudi v drugih strokah.
Na vrsti so 6edaj pogajanja za mizarsko, kleparsko, montersko, 6oboslikarsko in pleskarsko, krojaško stroko in za žagarsko industrijo. Mezdna Ribanja so v teku še v papirnici Vevče, pivovarni Union, Kemični tovarni, tovarni pletenin Hribar, cestni železnici ter pri vseh rudnikih na območju ljubljanske pokrajine, kjeT bodo dopolnjene že obstoječe in sklenjene nove pogodbe.
Povsod, kjer ob6taja|o delavski sindikati, je delavstvo na delu za ureditev in zboljšanje delov-nih pogojev.
Ker 6e vrše mizarska pogajanja že v ponedeljek 10. XI. 1941, ostala pogajanja pa se bodo vršila še tekom novembra, sklicuje Pokrajinska delavska zveza skupno e prizadetimi delavskimi sindikati delavstvo prizadetih strok na sestanke, ki 6e bodo vršili v njenih prostorih (bivša Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22) po sledečem razporedu:
v petek, 7. XI. ob M19. uri za mizarske pomočnike;
v soboto, 8. XI. ob J418. uri za pleskarje in , soboslikarje;
v nedeljo. 9. XI. ob 10. uri za dimnikarske pomočnike;
v ponedeljek, 10. XI. ob 19. uri za pomočnike in pomočnice v krojaških in damskih salonih.
Za klepareke in monterske pomočnike bo sestanek kasneje.
Vabimo na ta sestanek vse delojemalce, da sodelujejo pri sklepanju kolektivnih pogodb, s katerimi se bodo za daljšo dobo enotno uredili in zboljSali njih delovni pogoji.
Pridite na sestanek zanesljivo in točno!
Pokrajinska delavska zveza.
Sindikat lesnega delavstva, Skupina dimnikarskih pomočnikov. Sindikat oblačilnega delavstva, Skupina pleskarskih in soboslikarskih pomočnikov.
Nad 100 milijard hranilnih vlog v kraljevini.
Pred kratkim je podal predsednik konfederacije denarnih zavodov senator Capitani izjavo, v kateri je povedal, da je skupna vsota vseh hranilnih vlog v italijanskih denarnih zavodih, hranilnicah in kreditnih zavodih že presegla visoko številko 100 milijard. Senator je rekel, da to visoko število hranilnih vlog jasno govori za varčevalnost italijanskega človeka in tudi o n^govem prepričanju, da je denar popolnoma varen, kakor tudi, da bo italijansko orožje končno zmagovito.
SAN 1 Ospedaietti • • • c il toro dima mitissimo MOSTRAFLOREALt	REMO * Bordishera ... /n njihova skrajno mila klima CVETLICNA RAZSTAVA
TIRO AL PICCIONE	streljanje golobov
CONCcRTl SlNFoN.C	SINFONlt. KONCERT«
	
S
A
N
R
E
H
O
BV#KI Cino Alberco signortle — la Casa di lusso
Gosposki hotel, luksus
ALBERGO MIRAMARE Ravnateljstvo Mor#*"#
ALBERGO ASTORIA ALBERGO MAFALDA
rasa signorilmente lamiRliare-Giardino-Pahnilo- Posl/.ione solegglatn e trami niha. - Gosposko družinski hotel, vrt. p<. Ime. sončna in mirna lesa
ALBERGO PARADiSO - PENSI0NE BEUARIA
Siilla oassegiriHta a inaru. — Ob poti k morju.
ACDASnAtA EfTi Gasa famiitliare Fosizione incantevole -III Družinska hiša. Čarobna lega
ALBERGO SVIZZERO Pieno ™Ior“°cfgto Juino podnebje
Igor Zagrenjen:
5 j
Zavetje v pečevju
Prav oprezno izvleče sabljo! No, jaz ti bom dal posedati v gošči! Najbrž si plahutar! To bo nekaj! Saj že lep čas nisem nikomur preklal butičke! Kar dober teden bo že! Na Goljavi, onega pla-hutarja, pki se je smolil in oprezoval za nami, tega sem zadnjega česnil tako, da so mu možgani kar privreli ven, tako se jim je mudilo! Čakaj, dečko, tebe bom pa še lepše 1 Naj vidi moštvo, kaj se pravi mojstrski udarec!
Prav previdno se plazi bliže.
Zdaj, zdaj, še tri korake, še dva!
Srce mu začne burno razbijati.
Kaj pa je to, Danton? Saj ti sicer ni nikoli! Pa tudi prsti se ti tresejo, da komaj drže ročaj! Ali je to od pijače? Ali se ti popivanje začenja že poznati?
Ah, kaj bi! Zdaj!
Počasi dvigne sabljo nazaj nad ramo in se pripravi k zamahu.
Ta hip pa oni človek, ki je sedel preč, presunljivo zažvižga in plane kakor vzmet prožno kvišku.
Bliskovito se obrne, Dantonu je zastala roka.
Sami smrti je pogledal naravnost v lice.
Zviška strine vanj kakor oglje žareče oči iz strašnega, bledega obraza. Ta človek je velik kakor smreka.
To je bilo zadnje, kar je Danton videl.
Z grozotno silo mu zvizne sekira na
glavo. Z razklano lobanjo piči na stezo kakor bi ga podrla strela.
Samo »aah« se mu kakor dih izmuzne z ust in nek ogromen, žareč, blazno drveč kolobar se razprši na tisoč majhnih isker v črni temi.
Gošča je oživela.
»Sekaj, bij!« se zaori zviška od vseh strani
Z brega počijo streli, potem pa se iz mraka med debli in grmovjem poženo na ostrmelo tropo črne postave po strmini dol.
Dolgi plahutar, ki je z enim zamahom ubil Dantona, plane naprej. Strašno mlati njegova sekira na dolgem toporišču.
Ljudje v črnih plaščih delajo tiho. Le redek Francoz se utegne upreti, vojaki so preveč zmedeni, da bi se branili. Drug za drugim padajo. Kdor se postavi in poskuša sneti puško, ima takoj dva proti sebi, s samim nožem pa proti sekiram ne more nič. Uiti ni mogoče, z vseh strani jim je zastavljena pot.
Nazadnje je delo v kraju. Spet je mir kakor prej. Samo stok ranjencev se sliši. Kakor blisk naglo je bilo vse opravljeno.
»Ti si Vresk? Tone?« je vprašal dolgin, ko so ga spoštljivo obstopile temne postave.
Debel in mračen, pa ne zopern je bil njegov glas.
Tone je prikimal.
Neznanec je brez besede potegnil nož in mu prerezal vezi.
»In ti Gradišar?« je vprašal drugega.
»Gradišar, Gradišar, stari Gradišar!« je ta zatrdil z vnemo »Sam ljubi Bog vas je poslal pravi čas! Naj vam stokrat povrne! Kaj bi bilo iz naju, če naju vi ne bi pravi čas oteli iz krempljev teh nejevercev! Bog naj vam poplača sto in stotisočkrat!«
»Pusti ga pri miru, on ima s svetniki in z nebeško glorijo preveč posla! — —
—	Jaz sem Lukec!« je čez čas pristavil dolgi plahutar.
V	temi je Tone sam pri sebi sredi med neznanci pomolil — tako daleč preč od njih — kakor popolnoma sam človek v gorki hiši, za mizo, ob prijazni svetilki, ko zunaj v viharni noči po šipah bijo deževne kaplje, ure in ure daleč pa ni žive duše:
»Gospod Bog! Počaščeno in hvaljeno bodi Tvoje ime! Ti si me rešil, Ti mi boš dal tudi moč, da bom prebolel vse, kar Mk je zadelo! Zdaj vidim pot in vem, IT kaj sem bil izbran! Hvala Ti, o Bog na višavah!«
Kakor otrok je bil ganjen, lica so mu gorela. Nekakšna gorkotu, burna od navdušenja in prijetna od sreče ga je preplavila kakor bi bile vanj gorko dihnile neznane moči
»Kar je še živega, brž v zvonik z njimi! Za navčke bodo dobri! Enega mi pustite!« je zdaj ukazal Lukec.
Možje, ki so se podvizali, da bi izpolnili te besede, so bili po vsem videzu dobro vajeni svojega posla.
nn
Andrejčkov 3 o ž e:
Žalost in veselje
Risal Jožo Beranek =:r. Besedilo priredil Mirko Javornik
o m a n slikah
nn
m
151.
Tam je za mizo sedel širok možak, zagorelega lica, dolgih las in ves zaraščen. Do pasu je bil gol in v ušesih je nosil zlate obroče. Kadil je plitvo pipo ter prebiral nekakšna pisma. Eden mornarjev je stopil bliže ter mu rekel nekaj besedi, ki jih Aleš ni razumel.
Poveljnik je Aleša nekaj časa meril od nog do glave, da ga je oblival mrzel pot. Potem ga je v laškem jeziku in z glasom človeka, ki je vajen le zapovedovati, vprašal:
»Kdo si in od kod prihajaš?«
153.
Aleš se je zravnal in na kratko dejal: »Avstrijski vojak sem!«
»Vojak? Kako pa si prišel sem?«
»Po naključju.«
»Hm, ali veš, v čigavih rokah si?« je vprašal oni posmehljivo.
Pravni položaj italijanske žene v zakonu
Najvažnejši del preureditve je v tem, da se priznava katoliško sklenjenemu zakonu državljanskopravna veljava
Pred kratkim je izšla pod naslovom »Italijanska žena« zanimiva knjiga, ki jo je napisala Maria Castellani in v kateri pod posebnim poglavjem »Pravni položaj italijanske žene v zakonu« beremo naslednje:
V	letu 1929. 60 se izvršile na podlagi sklenitve konkordata 6 Cerkvijo v italijanski zakonodaji o zakonu (braku) nekatere spremembe.
Za sklenitev zakona potrebna starost
je bila znižana za moške od 18 na 16 let, a za ženske od 15 na 14 let. Privoljenje staršev ali pa varuhov je 6edaj potrebno pred dovršenim 18 letom za ženske in pred dovršenim 21 letom za moške, dočim je bila ta doba po prejšnji zakonodaji določena z 21, odnosno 25 letom starosti. UK>,(Državni odvetnik pri apelacijskem 6odišču mora-spregledati privoljenje iz važnih razlogov. qoTC>Najvažnejši del preureditve obstaja v tem, da se priznava
katoliško sklenjenemu zakonu državljanskopravna veljava
Po zedinjenju kraljestva so vladala skozi več desetletij huda nesoglasja med verskim obredom in državljanskopravnim sklepanjem zakona. Predvsem podeželski 6loji so pripoznali prvega in puščali v nemar drugega.
To je našlo svojega izraza tudi na otrocih, kar je izviralo odtod, da 60 se smatrali včasih starši po zakonskih učinkih, kakor da živijo v nezakonski skupnosti.
Tudi onim venskim organom, kateri niso bili katoliške vere, je bila dana možnost, da poročajo, tako da imajo sklenjeni zakoni državljan6kopravne učinke.
S sklenitvijo zakona prevzame žena možev priimek in državljanstvo, ali bol1 točno, dodaja po italijanskem običaju svojemu priimku moževega.
Pri mnogih narodih pa, nasprotno ženin priimek popolnoma odpade, kakor na primer v Franciji, Veliki Britaniji in Severnoameriških Zedinjenih državah, ali pa, kakor na primer na švedskem, ga more zadržati, ako to izrecno izjavi ob priliki sklepanja zakona.
Zakonodaja o ženinem državljanstvu vsebuje važne določbe, temeljnega značaja z ozirom na rodbinsko tovarišico.
Uprava nad doto
Drugo važno vprašanje pri proučevanju položaja žene v rodbini se nanaša na pravice, katere ji gredo pri upravljanju dotalne imovine, dalje njene proste imovine ter tega, kar si zasluži 6 svojim delom.
Po določbah italijanskega državljanskega zakonika se smatra za dotalno imovino vsa ona imo-vina, katero prinese iz tega naslova žena (ali jo dajo drugi zanjo) možu v 6vrho lajšanja zakonskih bremen. Pravni posel, kateri je dvostranski ali tristranski, že po tem, ali ga sklepata samo zakonca, ali pa ženin s tretjo osebo, se sklepa pred sklenitvijo zakona pred javnim beležnikom in ga bo sklenitvi zakona ni več mogoče spreminjati.
Dota pa ni materialna obveznost in hčerka ne more tožiti svojih staršev, da ji jo, kakor je bilo to pripoznano po zakoniku iz leta 1865, dajo. Ako ni kako drugače določeno v ženitni pogodbi, ni mogoče na noben način niti octevojiti, niti omejiti dote, razen ob pristanku obeh zakoncev ali pa na podlagi sodnega sklepa.
V nekaterih primerih, kakor na primer za zakone častnikov, je zakon sam zahteval doto. Fašizem, kateri je vedno stalno na načelu, da pospešuje sklepanje zakonov, je znižal število teh primerov na nainižjo mero s tem, da je izenačil z doto poklic, katerega izvršuje žena, ali pa je to obveznost sploh ukinil.
V času, dokler traja zakon, pripada upravljanje imovine možu, žena sama pa ima na podlagi zakona iz leta 1919 upravo V6e svoje osebne imovine. To pravno pripoznanje je bilo podeljeno ženam, potem ko so prestale pripravljalne preizkušnje med svetovno vojno.
Oni, ki terjajo od žene svoje terjatve, katere so nastale šele po ustanovitvi dote, nimajo proti njej nobenega zahtevka. Oni pa, ki imajo proti njej 6voje terjatve iz časa pred nastankom dote, morejo zahtevati, da se dota izpodbija, »ko se dokaže, da je bila ustanovljena z namenom, da 6e jih prevara.
Dalje je 6pomo, ali morejo pridobiti moževi upniki zastavno pravico, ali pravico sekvestiranja donosov dote. Mnenja o tem vprašanju niso enotna.
Kadar pride dota zaradi sprememb v moževi imovini ali zaradi njenega zmanjšanja v nevarnost, tedaj ima žena pravico, da zahteva 6odno ločitev imovine.
V primeru ločitve
zakona zaradi moževe krivde, ali zaradi krivde obeh, ima žena svobodno upravo dotalne imovine, katere se ne sme v nobenem primeru odsvojiti.
V primeru ločitve imovine je žena zavezana, in sicer v sorazmerju s 6vojo in moževo imovino, prispevati k izdatkom za gospodinjstvo in za vzgajanje otrok.
Ako zakon preneha zaradi smrti enega izmed zakoncev, ali zaradi uničenja zakonske vezi, 6e mora vrniti dota takoj, brez odlašanja, ako je ženina lastnina, ali pa &e jo mora zahtevati šele po enem letu, ako je moževa lastnina.
Pravice žene do svoje lastne plače
je danes pripoznana v skoraj vseh zakonodajah. V Italiji ta pravica ni bila nikoli osporavana. Sedaj pa se pojavlja v stremljenjih žen različnih držav težnja, da 6e gmotno upošteva tudi gospodinjsko delo žene. To delo bi moglo biti {»plačano bodisi v obliki dajanja denarja »za drobnarije«, ali pa v pravicah, katere more imeti žena na tem, kar je bito pridobljeno za časa trajanja zakona.
Takšno pripoznanje ima gotovo 6voj velik pomen, ker predstavlja delo žene v krogu družine pogostokrat zelo odločilen činitelj za srečo in blagostanje družine. Bilo bi zatorej prav primerno, da bi se v rodbinskih zakonikih to, sicer tiho, a plodovito delo žene upoštevalo.
V Italiji je prinesla sprememba državljanskega zakonika pomembne spremembe tudi v imovinsko-pravni ureditvi družine. Ena izmed njih 6e nanaša na uvedbo rodbinske imovine, kar predstavlja pomembno ustanovo, katere ustanovo najdemo samo v ameriškem »home 6tead« in v švicarskem zakoniku.
V novem fašističnem državljanskem zakoniku se obravnava ureditev imovinskih odnošajev kot stvar, ki je tesno povezana z ureditvijo rodbinske ustanove. Načrt predlaga, da 6e
zamenja ženitna pogodba z ženitnim imovinskim redom
Ta novost bi dovoljevala sklepanje imovinskih dogovorov tudi po sklenitvi zakona. Dota bi se mogla ustanoviti tudi za ča6a trajanja zakona, ob upoštevanju koristi rodbine in otrok, za kaitere predstavlja dotalna imovina zanesljivo gospodarsko oporo.
Pod vidikom višjih dolžnosti zakoncev na-prarn svoji rodbini vsebuje novi državljanski zakonik korenite novosti, ki se nanašajo na imovin-sko skupnost, katere se ne sme jx>jmovati kot skupnost vse sedanje ali bodoče imovine, ampak kot imovinsko skupnost vseh pridobitev za časa trajanja zakona z namenom, da se osnuje imovina,
katera naj bi ustrezala rodbinskim zahtevam. Iz takšne ureditve bodo imeli korist predvsem delavski razredi in malomeščanstvo.
Ako je prepuščeno upravljanje skupne imovine možu, je pa vendar potrebno ženino privoljenje za odsvojitev in zastavitev imovine, kar predstavlja določbo, katere pomen je zelo velik, kajti dovoljuje, da se vzpostavlja ono. ravnotežje, katero mora nuditi ženska preudarnost 6 tem, da sodeluje pri moževih odločanjih. Popolnoma nov del je oni, ki 6e nanaša na rodbinsko imovino, katero je ustanovil eden od njiju ali pa oba in katera je ne-odsvojljiva, razen v primeru nujne potrebe, katere primere ugotavlja sodnik.
To predstavlja zopet novi mogočni steber, na katerem sloni rodbinska ustanova, katera je važnega pomena za gospodarski napredek naroda.
Poglejmo sedaj, kakšen je v Italiji
pravni položaj žene kot matere
Tako v naši državi, kakor pri drugih narodih morajo otroci dobiti za sklenitev zakona očetovo privoljenje; vendar pa je v Italiji dovoljeno iskati pomoči pri sodnih oblasteh, da 6e rešijo posebni spori.	a
Pri nas je žena prepuščena kot varuhinja otrok in v primeru ločitve morajo otroci ostati v prvih letih pri materi.
Fašistični režim je težil za tem, da olajša sklepanje zakonov, kadar so starši prosti vezi. Kadar fKJveljavljenje ni mogoče, se skuša na vsak način doseči vsaj pripoznanje materinstva, čeprav predstavlja to znatne težave in mogoče je, kadar se hoče ugotoviti istovetnost otroka z detetom, katerega je res rodila.
Iskanje očeta
pa je mnogo bolj težavno in zapleteno, zato je potrebno, da se^ takoj postopa z veliko opreznostjo. Fašistični državljanski zakonik vsebuje določi)«, katere se morajo smatrati kot zgledne te vrste.
Na poseben način pravične presoje se obravnavajo pripoznanja otroka, zaplojenega z zakono-lomstvom; po določbah nekaterih zakonodaj se more izvršiti takšno pripoznanje v tajni obliki, ali pa tudi javno, odkrito, kadar je dal za to privoljenje drugi zakonec.
Rimsko pravo je odrekalo vsakršno vrednost nezakonskemu očetovstvu, pretiravalo pa je položaj nezakonske matere s tem, da ga je izenačevalo s položajem zakonskih mater.
Danes pa skušajo varovati otroka z ozirom na očeta in ublažiti učinke nezakonskega materinstva, Znanstveni razvoj in večja pravna dovršenost gredo torej za tem. da uvedejo pomembne spremembe za položaj nezakonskih otrok.
A. POGAZZARO I.
Riž z gomoljikami.
Mrzel veter je vel če* jezero, kakor da hoče s svojim besom razgnati sive oblake nad temnimi gorskimi vrhovi. In res ni še deževalo, ko sta gospod in gospa Pasottijeva dospela z Abogasia Superiore v Casarico. Grmeč so butali valovi ob obrežje in premetavali privezane čolne. Tu pa tam so brizgnile bele pene celo na nasprotni resni breg pod goro Doi. Na zahodu, na koncu jezera, se je zasvetilo. Bilo je prvo znamenje, da bo veter utihnil in se valovi polegli. Izza trmnega Monte Caprina se je začel kaditi dež.
Gospod Pasotti je v črnem fraku, s svetlim cilindrom na glavi in z debelo bambusovko v roki nemirno stopical po obrežjn, se oziral, jezno bil s palico ob tla, klical čolnarja, ki se ni in ni hotel prikazati, t"r ga zmerjal, da je 06el.
Črn čolnič z rdečimi blazinami, z belo platneno streho, s povprek postavljenim pr?roakljivim sedežem, ki je bil le za parade, z vesloma, na krmi naslonjenima in prekrižanima, se je boril z valovi, ki so ga premetavali med dvema velikima barkama, naloženima s premogom, da sta se komaj zibali.
»Pini« je klical Pasotti, čimdalje bolj razjarjeno. »Pin!«
Odgovorilo mn je samo enolično, neprestano butanje valov ob obrežje in medsebojno zadevanje bark. človek bi bil mislil, da ni žive duše v vsem Casaricu. Samo star, slaboten glas, podoben globokemu glasu človeka, ki govori s trebuhom, je stokal iz temnega, pokritega hodnika:
•	»Pojdiva peš! Pojdiva pešlc
Nazadnje se je prikazal Pin tam od San Mamette.
»Brž!« mu je namignil Pasotti z roko. Pin je začel teči.
»Tepec!« j? kričal Pasotti. »Niso ti dali zastonj pasjega priimka.«*
»Pojdiva peš, Pasotti,« je stokal slabotni glas. »Pojdiva peš!«
Pasotti se je še nekaj'jezil nad čolnarjem, ki je v naglici odvezoval verigo svojega čolniča od obroča na bregu. Nato pa se je zapovedujoče obrnil proti hodnikn in nekomu namignil, naj prid?.
»Pojdiva peš, Pasotti!« je spet zastokal glas.
Skomignil je z rameni, oblastno zamahnil z roko in stopil proti čolničn.
Tedaj se je prikazala izpod hodnika stara gospa. Njeno suho telo je bilo zavito v indijski ogrinjač, izpod katerega je padalo črno, svileno krilo, na glavi je imela gosposki klobuk, ki je bil pretirano visok ter okrašen z rumenimi rožami in črnimi čipkami. Dva črna kodra sta ji robila obraz, poln gub, iz katerega je sijalo dvoj? velikih, prijaznih in meglenih oči; široko zgornjo ustnico ji je pokrival lahen pnh.
»O, Pin,« je dejala in skrbno skladala rumene rokavice. Pri tem je obstala na bregu in sočutno gledala čolnarja: »Ali naj se res prepeljemo ob takem jezera?«
Mož je še bolj zamahnil zapovedujoče in pogledal šc osorne j še. Sirota je brez besede šla do čolniča, kamor ji je mož pomagal. Vsa se je tresla.
»Priporočila se bom Materi božji Caravinski, dragi moj Pin,« je rekla. »Joj, kakšno jezero!«
»še nekaj,« je zaklical Pasotti,* »ali imaš tudi jadro?«
•	Mn je v ondotnih krajih običajno pasje ime.
»Gori v hiši je,« j? odgovoril Pin. »Naj grem ponj? Gospa se bo najbrž bala. Glejte, glejte, valovi že udarjajo čez.«
»Pojdi!« je velel Pasotti.
Gospa, ki je bila gluha ko zemlja, in ni slišala niti besedice pogovora, se je zelo čudila, ko je videla, da je Pin odšel. Vprašala je moža, kam gre.
»Po jadro!« j? zavpil Pasotti nanjo.
Sklonila se je naprej in odpirala usta, da bi ujela kak glas, a zaman.
»Po jadro!« je ponovil še glasneje in prislonil roke k ustom.
Mislila je, da je razumela, zato se je vsa tresla od strahu. S prstom je zapisala po zraku nekakšen kljukast vprašaj. V odgovor ji je tudi Pasotti naredil nekakšen krog po zraku in pihnil vanj. Potem je pokimal, ne da bi bil kaj rekel. Vsa trepetajoča je žena vstala, da bi stopila iz čolna.
»Ven pojdem!« je rekla, vsa v strahu. »Izstopila bom. Peš pojdem.«
Mož jo je zgrabil za roko in jo potisnil nazaj na sedež; pri tem jo je jezno pogledal.
Tedaj se je vrnil čolnar z jadrom. Uboga žena se je zvijala zdihovala in imela solzn? oči. Milo se je ozirala na breg, a vendar je molčala. Pin je dvignil jambor in privezal spodnja konca jadra. Pa vprav ko je hotel čolnič odriniti, je zagrmel s hodnika debel gl as s
»Počakajte, počakajte, gospod nadzornik!« Hkratu se je prikazal rdečeličen duhovnik s precejšnjim trebuščkom. Na glavi je imel črn slamnik, v ustih smotko in pod pazduho je tiščal dežnik.
»O, gospod župnik!« je vzkliknil Pasotti. »Krasno! Tudi vi na kosilo? Greste z nami v Cresogno?«
»Če me vzamete s seboj!« je odgovoril župnik iz Purio in stopil navzdol proti čolnu. »O, glejte, tudi gospa Barbora je tu!«
In zalito lice se mu je razjasnilo, njegov močni glas pa je postal mil in sladak.
Z« Ljudsko tiskarno » Ljubljani, Jože Kramarič - Izdajatelj; Inž. Sodja - Urednik, Mirko Javornik - Rokopis ne vračamo - »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob fl Mesečna naročnina jo t lir, za Inozemstvo 10 lit — Uredniitvoi Kopitarjev, .lica WID - Oprav«, Kopitarje« ulica 6, Ljubi jan* - T e I«! m	#mi
Kodtaialcaj Novo mestom ~	-i