96. številka. Ljnbljana, v petek 29. aprila 1898 XXXI. leto. Iibaj* tMk dan muM uedelj« m piamki, ter valja po polti prej«tuaa ca avstro-ogertki defteie ta vee leto 15 gld., m pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Li n hI j» ao ara« potiljaiija aa dom aa vee lato 13 gld., aa Četrt lata 8 gld. 30 kr. aa jedan meeee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje oa dom ratnaa aa po 10 kr. na ujeaee, po 80 kr. aa četrt lata. - Za taja delale toliko vefi, kolikor puttnina anaaa. — Na narocbe, brea istodobns vpoliljatve naročnine, ae n« oaira. Za oinanifa plata)a aa od atinatopne petit-erete po 4 kr., će m oenanilo jedenkr»t tuka, po 6 kr, M aa dvakrat, m po 4 kr., ce ae trikrat ali večkrat tuka. Dopiai Daj te levole fraokovat. - Rokopisi te n« rračujo. — Oredniltvo m apravailtvo te aa Kongrei UpravDiItvo naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije oenanik, t J ve© administrativne aa Kongresnem trgu It 12. stvari. Stranke o Thunovi izjavi. Vse avstrijsko časopisje m bavi s vladno izjavo, ■ katero je ministarski predsednik grof Than otvori) raspravo o jezikovnih naredbab. Vse časopisje komentira to izjavo in priznati se mora, da so ti komentarji * malimi izjemami za vlado dosti povoljni, tako da je miniaterstvo ž njimi lahko zadovoljno. Za nspeh ali neuspeh vladnega poskusa, resiti joaikovno vpraianje ali je vsaj is zbornice same potisniti v jezikovni odsek in mu tako vzeti obče-politicni upliv na ves parlament, će ne za vedno, vender aa nekaj časa, ao merodajne v prvi vrsti nemike stranke, katerim je jezikovno vprašanje povod ali pa pretveza, da zadržujejo vse delovanje parlamentarnega stroja. Te stranke so, v kolikor je moino is pisave njihovih glasil skle pati na njihovo mišljenje v tej sadevi, večinoma za volitev jezikov-n ga odseka in so pripravljene poslati vanj svoje sastopnike. Nemikoliberalni veleposestniki, nemški krščanski socijalisti in pristaši nemike katoliške ljudske stranke u vide vajo, da bi bila prava frivolnost in uprav brezvestno, ako bi se ne udali vsaj toliko, da poskusijo priti do porazumljenja s slovanskimi sastopniki. Nemški radikalci pod vodstvom Wolfa in Schonererja seveda nočejo odnehati, saj oni hočejo boj sa vsako cono in na vsak način in sato odklanjajo vsako porazu mJj en je ter skušajo sploh onemogočiti vsako pogajanje in dogovarjanje s tem, da oglašajo povsem neizpoln ive zahteve in tirjatve. Na privoljenje nemških rsdikalcev tudi vlada ni nikdar računala, pač pa na to, da ostanejo glede jezikovnega odseka osamljeni, a Če se to zgodi, so popolnoma neškodljivi. Postopanje nemških strank ali vsaj nemških naprednjakov je odvisno od tega, kako stališče zavzame najštevilnejša nemška stranka napram Thunovi izjavi, to so nemški nacijonalci. Ako ti ne ▼stopijo v jezikovni odsek, potem je vso vladno akcijo smatrati sa ponesrečeno. Nemški nacijonalci še niso jedini. Stvarnega ne vedo Thunovi izjavi ničesar ugovarjati in to je bil menda vsrok, da je zavladal mej njimi razpor. Jedni, ki se skrivajo za „Deutsche Zeitung*, zagovarjajo nazor, da se mora stranka odzvati vladnemu vabilu in vstopiti v jezikovni odsek, če tudi z zavarovanjem, da si pridržuje najpopolnejšo svobodo in s protestom, da vlada neče razveljaviti jezikovnih naredb, če v to ne privolijo Cehi, drugi, intraosi-gentni nacijonalci, zbrani okoli „Grazer Tagblatta", pa zagovarjajo tisto stališče kakor radikalci. Vlada še ni izgubila vsega uptnja, da privabi tudi naci-jonalce v jezikovni odsek in dela na to z vso silo, z lepim prigovarjanjem pa tudi z očitnimi nedvoumnimi grožnjami. Kskor Nemci tako tudi slovanske stranke ne ugovarjajo bistvu Thunovih izvajanj. Zadovoljna sicer ni nobena, vsaj popolnoma ne, vsaka ima več ali manj tehtne pomisleke, vender se nobena ne upira vladni želji, da se izvoli jezikovni odsek. Ako so verodostojna poročila o pojasnilu, katero je mi nisterski predsednik v parlamentarni komisiji desnice dal svoji izjavi, potem imamo Slovenci mej vsemi narodi še največ vzroka, biti nezadovoljni ali vsaj nezaupni. Po teh poročilih se je grof Thun postavil na stališče, da ne gre vs-m narodom dati jednakih pravic, da je treba čl. 19. postaviti na glavo in po kulturi odmeriti vsakemu narodu pri-stoječe mu pravice, prav kakor da bi se državljanom tudi po stanji njh narodne kulture določevalo dolžnosti in bremena. To je nazor, s katerim se Slovenci nikdar ne bomo sprijaznili in kateri se vsaj s privoljenjem slovenskih poslancev ne bo nikdar uveljavil. Slovenski poslanci se jezikovnemu odseku radi toga seveda niso uprli, saj vedo, da je od vladne izjave do uzakonjenja Thunovega jako čudnega nazora o ravnopravnosti po meri kulture še jako dolga pot, in tu Ji nam se ne zdi potrebno, dokazovati že sedaj knvičnost in sovražnost tega Thunovega stališča, toliko manj, ker po nafti subjektivni sodbi bo državni zbor sicer volil jezikovui | odsek in morda za nekaj časa zagotovil mirne razprave v parlamentu, jezikovnega zakona pa najbrž tudi grof Tbun ne učaka. Državni zbor. Na Dnnsji, 28. aprila. Po dolgi tajni seji, v kateri je zbornica s 127 proti 106 glasom sklenila, naj se podane interpelacije prečitajo v javni seji, se je začela javna seja, v kateri so bile najprej prečitane te in nekatere druge interpelacije, potem pa se je nadaljevala jezikovna razprava. Kfs&.-socijalni poni. princ Liechtenstein je podal na'prej pregled avstrijske zgodovine od dunajskega kongreaa sem, rekši, da prava naloga državnikova ni samo urejevanje financ in skrb za vojno ter za upravo, ampak spoznavati svetovne ideje ia jih postavljati v službo države. To se ni v Avstriji nikdar zgodilo. Naši državniki so vedno hladno in čmerno gledali, če se je masa navduševala za kako idejo, prav kakor da je vse, kar presega njib obzorje, izpod njih dostojanstva. Ustavo smo dobili po močn h porazih, a pri nji sestavi se je delalo prenagljeno in od tod izvirajo vse nerodnosti. Narodnostna ideji je zmagala po vsem svetu in premenila evropski zemljevid, a docim izgubiva drugod svojo intenziteto, ker se je ugodno rešila, je v Avstriji postala naj pereč« j še vprašanje in to koncem veka, ko bi se imeli baviti s socijalnim vprašanjem. Od 19. aprila 1880. imamo češko vprašanje. Kajti prej je bilo narodnostno nasprotstvo omejeno na majhen krog politikov po poklicu. Od tedaj pa narašča jeza nemškega prebivalstva toliko bolj, ker je opravičena. Čehi so bili vajeni, da se morajo učiti druzega jezika, a Nemci se k temu ne dajo siliti, najmanj v času, ko je nemški narod dosegel višek svoje slave. Stremayr , kateri je leta 1880. izdal jezikovne naredbe, pač ni bil psiholog. Nemci na Č-škem žive največ skupno imajo svoje zaključeno ozemlje, zato je trlo nespametno, LISTEK. Tekmec. Spisal Još. O osti c. „K nji moram nocoj na vsak način. Gotovo le misli, da sem pozabil. Obljubil sem ji, da pridem." Zrinčev Pavle je stal na skednju, kjer je imel v senu ležišče, in gledal skozi ozko lino pred domaČo hišo. Čakal je, kdaj bode oče »sklenil vezna vrata. Star je bil Šele 17 let, in oče bi ga hudo ozmerjal, če bi zvedel, da hodi še na vasovanje. Ko je pa tako gledal doli pred vrata, je stopil njegov starejši brat, France, ia veže. Bil je pri vojakih in je oprav tisto soboto prišel domov za par dnij na dopust. „Kam pa greš tako pozno?' je vprašala mati iz veže sina-korporala. »Strijčeve grem obiskat; mislim, da bodo še po koncu.u „0, seveda bodo šef O sobotah se navadno malo delj časa zamude. Pa se nikar preveč ne takasni I" Mati je umolknila, France si je pa popravil us ijati pas z bcdalcem, pogladil višnjevo suknjo in '— eel je. Luna je sijala. Pavel pa je ostal še nekaj časa na skednju, in misli so mu zopet ušle na ljubico, ki se je še nedavno norčevala iz tega brata korporala, ki je silil zaman za njo. Oh, ona je zvesta t Rezek ivenk ga je prebudil iz premišljevanja. Uprl je oči v vezna vrata in slišal, da jih oče ravno zaklepa. Črez par trenutkov pa se je splazil s skednja. Hej, s kakšnim veseljem je stopal, kako lahko in prijetno mu je bilo pri srcu! Le še par stopinj, in stal bo pod oknom, kjer spi in sanja ljubica snabiti ravno o — njem. Od nestrpnosti in hrepenenja mu bije sr-je tako močno, kakor bi mu hotelo prebiti prsa in se mu izmuzniti iz tesne ječe. V naslednjem hipu je stal pred hišo, stopil je k bližnjemu tkfdnju, kjer je visela navadno na dolgih klinih, molečih iz stene, lestvica. Toda danes je ni bilo na navadnem mesto! Napenjal je ori, tipal je z drhtečimi rokami po steni, toda lestvice ni bilo. Obrnil sa je in stopal grozničavih, hitrih korakov proti oni strani, kjer je bilo v višini okno ljubičine sobe, da bi videl, se ne bi li mogel brez lestvice priplaziti do nje. Toda, kaj je to? Lestvica je bila prislonjena k oknu njegove ljubice. Pavle si je pomel oči, misleč, da ga moti vrag, ker nikakor mu ni šlo v glavo, da bi bila to resnica. Ni si mogel misliti, kako bi bilo to mogoče. Prsti so se mu bili kar sami od sebe krčili in stiskali v pest pri misli, da je ravno ona lestvica, po kateri je že tolikrat stopal k njej, služila nekemu drugomu Toda saj se znabiti le vara ? Znabiti jo je kdo po dnevi prislonil k zidu. — A zakaj je ni potem odstranil? Divje mi-li so mu rojile po glavi, ga razburjale, da mu je utripalo v glavi, da so se mu žile napenjale. Tiho, kolikor možno, pleza po lestvici, počasi pomika glavo višje in višje ter obstoji vrhu nje. Upre oči v znano mu sobico, toda ničesar ne vidi, ker črna tema objema vse. S težavo se je držal na lestvici. Objel se je krčevito Itstvičinega držaja in visel kakor pribit. „Kako sem vesela, da si prišel, sicer bi bila mislila, da si pozabil na mu". „ .Kako bi neki pozabil na te, ko si mi vendar tako dobra! Komaj sem čakal, da te zopet vidim!" " »Dvakrat je že prišel Pavle pod okno, toda jaz se n!H-m zmenila Banj." „.Pavle!? Kaj bo lazil že ta otrok po noči okolu"! Pavl^tu >■•• je zdel ta glas nekako znan, vendar ni mogel razločiti, čegav bi bil. Spustil je držaj iz roke. in zdrsnil po lestvi navzdol. Poturu jih siliti k u'enju češkega jezika. N-mec se težko češki uči (\Volf: Glavna stvar je, da se ne mara učiti), a če se nauči, mora ta jezik zopet pozabiti, ker ga v svoji domovini nikdar ne rabi. Čebi so bili vsled Stremajrovih naredb na bolj-em kakor Nemci in ti eo bili prisiljeni iskati krm.a v dmgih nemških pokraj nah, dočim so češki nradniki preplavili nemško ozemlje in se e tam začela vlada tujcev nad domačini. Tudi Gautecbeve naredbe vzdržujejo v bistvu določbo, da morajo uradniki v nemških krajih na Češkem znati Češki, in Nemec še vedno nima pravice do kruha v svoji domovini Ta vladni sistem je prava ironi,a jednakopravnosti. Ako naj se doseže mir, se mora določiti, da se bo v nemških okrajih uradovulo samo nemški, v čeških h.iuio češki, v mešanih pa v obeh jezikih. Nemški državni jezik je potreb; u za točno upravo in mi ga zahtevamo, dasi unio, da ga in Lena vlada slovanski vtčini ne more vsiliti. Mi ga ne zahtevamo iz narodnostnih ozirov, ampak iz avstrijski ga patriotizma. (Vašatv: iz ošabuosti in večvrednosti .) Slovaui meu'jo, daje nemški dižavni jezik past, katero jim nastavlja m j, dasi sauii priznavajo, da m -ra biti v državi neki vsem skupni jezik. Preteklo bo morda precej časa, predno ISlo vani dovolijo v doLčitev d.žavnega jezika. Cehi zahtevajo uveljavljanji češkega diž. prava, v kar Nemci ne privolijo, ker se ne dajo amputirati od države. Kaj se ne čudite sami, kako se oddaljujete od svojega ideala toliko bo'j, kol.kor bolj čut jo Nemci narodni pritisk V Nubeua vlada se ne bo upala razširiti dež. avtonomijo, dokler bi bilo to znamenje domačemu boju. Morda upate, d* pripelje ta kriza državo preko absolutizma v federalizem? Nikar se ne varajte! Absolutizem je nemogoč, a obnovitev oktoberskega diploma prinese nepopolno in za delo nespisoben parlament. Sedanja križane bo imela tako dramatičnega konca. Danes čez leto dnij bodo jezikovne uarodb^ odpravljeue, in parlament bo zopet miriio deloval. Naj store Cehi kar hočejo, to naj pomnijo, da sumo pravično porazum-ljeuje z Nemci zagotovi nj h lastno bodočnost. Razprava se je potem pretrgala. PrihodrJA beja bo jutri. V 1 Juhljuni, 29. aptda. Nagodba z Ogersko- Ogerska kvotna deputacija izjavlja v svojem poročilu, da vstraja na ti-sttm principijalnem stališču, kateri je zavzela prejšnja ogerska kvotna deputacija. Vendar želi 1. da se nagodba tudi to po l s t lene takoj za deiet let, t. j. do lDUtJ. leta; 2. da odpade pratcipuum za vojaško gianico ter fce določi ogerska princsna kvota jednotno ; 3. čisti dohodek carine se proglasi skupnim ter se t orabi za pokritje skupnih izdatkov; 4. glede kvote, ki naj se u,t pokrije, smatra ogerska deputacija sedanjo podlago (basis) za relativno najboljšo, seveda s potrebnimi korekturami; 5. ako se zdi avstrijski kvotni deputaciji ta posvetovalna podlaga nesprejemljiva, je ogerska deputacija pripravljena uvaževati nov tak predlog. pa jo je zagrabil in tresoč se od jeze, jo treščil z močjo ob zid ter se skril. Gori v sobi je b lo vse tiho . . . Tu je skknil počakati svojega tekmeca. Kaj bo stonl ž njim, tega še ni sklenil. Le to mu je bilo jasno, da se mora maščevati, kruto maščevati. U biti ga hoče, ubiti tatu svoje sreče, to mu je najprej zašumelo po glavi, da, to se mu je zdelo jedino možno. Potegnil je nož iz žepa in gledal v peklenskem veselji, kako se je brušena ostrina svetila v luninem sijaju. Ozrl se je proti oknu, in si nestrpljivo, kakor bi stal na žerjavici, mel roki in mendral z nogama. Zopet se je zaglobil v maščevalne misli. Toda, kaj bo ž njim, če ga ubije? Bo li kaj ua boljšem potem? Ti pomisleki so se mu vrinili v glavo. Toda kaj naj stori, kako naj se maščuje? Se je premišljeval, se je ugibal Pavel, kar se tiho in oprezno odpio vezne duri, in tu zagleda pri mesečnem svitu žen.-ko, kije bila nezvestnica, zraven nje pa nekdo — v vojaški obleki. V istem hipu se duri zapro, ljubica izgine za njimi, mož v vojaški obleki, svetlo bodalce držeč v desnici, pa se izgubi v temi. Kakor je popreje Pavel pretil in žugal, je vendar ostal mirno v svojem zatišju, ne toliko iz strahu pred bodalcem, nego-li iz silnega strmenja. Spoznal je namreč v vojaku — svojega brata, kor po rala Franceta. Vzhodna Azija in nemški državni zbor Državni tajnik pl. Blilovv je israsil vladino veselje, ker je Anglija prostovoljno isiavila, da ne bo napadala nemških interesov v Vzhodu j i Aziji, kar je dokaz prijateljstva Nemčije i Anglijo. Nemčija nikakor ne želi, da bi se Kitajska razdelila. Bulovv tudi ne verjame, da pride kdaj do tega. S Kiao-Čau luko je pridobila Nemčija važno strategi<5no in politično pozicijo, s katetre bode lahko uplivata na bodoči razvoj usode Vzhodnje Azije. Srbija in Rusija. Homatije v Srbiji, ki vzbujajo povsod senzacijo, postopanje Milana in sedanje vlad*, fanatično in nasilno preganjanje srbskih ra-dikalcev, vse to je provzročdo, da se je razmerje mej Rusijo in Srbijo jako ohladilo, in da so diplomatske zveze skoraj pretrgane. (Inki poslanik v Belem gradu je vedno „na dopustu". Peterburške „Novosti* pišejo, da se je Rusija povsem odtegnila Srbiji, ter da ji, dokler bode vladal sedanji sistem, ne more biti prav nič druzega, kakor v daljavi stoječ gleJalec. Evropske velevlasti in špansko ameriška vojna. Doslej so izjavile Italija, Angliji in Frau-c ja, da ostanejo mej bodočo vojuo nevtralne. Nemčija pa se brani, podati tako izjavo, ker so njeni trgovinski interesi na Filiuinah vsled vojae jako zadeti. Anglija in Rusiji ostaneta baje Ameriki naklonjeni, dasi se ne bodeta vtikali v boj. Dosedanji državni tajnik v \Vashingtonu, Sherman, je bil nasprotnik Angležev, pa tudi nasprotnik ideji, da se Kuba anektira. Zato y moral baje odložiti svoje dostojanstvo svojemu namestnika Daya. Ustaj* v Arabiji. V vilajeta Y eme n je bil pred kratkim krvav Ostanek. Ko je prišel v Taas bataljon, ki naj bi pobral davke, -zjavilo je prebivalstvo, da je davke že plačalo. Vslei t«ga je nastal mej Arabci in mej turšk'mi vojaki boj. Bataljon j ■ izgubil poveljnika in polovico častnikov, izmej moštva so pa imeli Turki 23 mrtvih in 60 ranjencev. Vojaki so se morali končno precnag mi umakuiti. Vali v Vemenu, Abmed Feifi pa"*a je odstavljen, in vojaška komisiji bode preiskovala, kdo je ustajo zakrivil. Dopisi. Iz KaninUUe okolice, 25. aprila. Kakor čujemo, namerava se v tuhiajRki dolini napraviti b sedežem v Gornjem Tuhinju konsamno društvo, kojega pravila so ba,e že predložena pri-stoj u i oblasti. Mi sicer dvomimo, da bi bila ta veat resnična, ker se pa zopet m zopet od mnogobrojnih strani sliši, da je ustanovitev konsumneg* društva gotova stvar, si dovoljujemo o tem podati naše po m sleke, in to na podlagi XII. odstavka spravne pogodbe, sklenjene mej obema narodnima strankama na Kranjskem. Ta tučka h - doslovno gl-ni: „K-r se snovanje konsumu-h društe7 z narodnega stališča zamore odobravati ls tam, kjer je slovenski žtVr-lj v boju z drugorodoim življem, z narodnogospodarskega stališča pa le tam, kjer domača trgovina ne ustreza gospodarskim razmeram konsumentov, — zavezujeta se oba sprijateljena kluba, delovati na to, da se v takdi krajih dežele kranjske, kj-r niso zgorajšiji predpogoji, konsumna društva ne snujejo. Kad ir bi se pa v kakem kraji imelo osno vati konsumno dru.stvo po uplivu ali inicijativi jedne ali druge stranke, je volstvo konsumno društvo Bnujoče stranke zavezano, o tem obvestiti vodstvo prijateljske stranke, da se doseže skupno postopanje". Opiraje se na ta dogovor, konstatiramo v prvi vrsti, da v tuhinjski dolini slovenski živelj ni v boju z drugorodnim življem, ter da za ustanovitev konsum nega društva tudi z naroduo-gospodarskega stališča ni nobene potrebe, ker že eeiianja domača trgovina ustreza popolnoma gospodarskim razmeram, oziroma ker je ta itak že v celi dolini pretirana. Ustanovitev konsumnega društva bila bi potem za celi kraj osodepolna, ako se uvažuje fakta m, da bi moralo vsled tega priti mnogo trgovcev ob kruh. Tako po stopanje rodilo bi le ta sad, da bi se socijalna demokracija le še bolj razširjala, kakor se je že eedaj. Mi smo sicer trdno prepričani, da obe ondotni slovenski strank o tem namenu prav ničesar ne vesta, prisiljeni pa smo op raje se na člen XII. spravne pogodbe, isti vprašati, se je li zarad ustanovitve konsumnega društva v Gornjem Tuhinju, katero bi imelo svoj delokrog v območji tuhinjske doline, storilo kako sporazumljenje? Ako ne, je po nemorodajnem našem mnenju sveta dolžnost obeh vodstev, storiti nemndoma vse, da se ne krši spravna pogodba, ker to bi povzročilo le kmalo zopet nepotrebni razpor, ker bi se moralo misliti, da je pogodba le na papirju, in da seje zanašati na to, da se bo v drugih točkah sprave ravno tako postopalo. Dalje apelujemo v tej zadevi tudi na trgovsko in obrtniško zbornico, da tozadevno va ruje obstanek trgovine in da prepreči propad do tičnih obrtnikov. Visoko c. kr. deželno sodišče, ozi roma druge kompetentne oblasti pa prosimo, da eventuvalno že predložena pravila konsumnega društva v Gornjem Tuhinju, ne odobre preje, dokler as ne doseže tozadevno sporazumljenje, oziroma, da ustanovitev prepovedo, ker za to iz navede nih uzrokov ni nobene potrebe. Is Spodnje Idrije, 28. aprila. V proslavo cesarjeve 50letnice ustanovila se je v naši občini že dolgo zaželjena podružnica c. kr. kmetijske družbo v Ljubljani. Takoj ob ustanovitvi pristopilo je podružnici nad 30 udov domačinov in nekaj tudi is okolice ter pričakujemo, da se to Število še znatno pomnoži. K ustanovnemu zborovanju dne 17. aprila prišel je na prošnjo mnogih občanov predavat vodja c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire Predavanje, katero se je vršilo v šoli, prišlo je poslušat mnogo ljudij. Izvrstni govornik razložil nam je v jedrnatih besedah pomen podružnice in nas poučil o raznih za kmetijstvo važnih rečeh. Najbolj naa je zanimal pouk o umni živinoreji in o sadjarstvu. Gosp. vodja priporočal nam je zlasti, naj si napravimo takoj svojo sadno drevesnico, kateremu nasvetu so vsi navzoči pritrdili ter sklenili, da se ista napravi na zemljišču gospoda Ivana Kende, kateri nam je potrebni prostor radovoljno prepustil. Z ureditvijo drevesnice se takoj prične. Dal Bog, da bi novoustanovljena podružnica v prospeh kmetijstva vrlo in krepko napredovala! Gospodu vodju GuBtavu Pircu izrekamo v imenu vseh udov najtoplejšo zalivalo za njegov trud ter pričakujemo, da nas o priliki zopet obišče. V odbor so bili izvoljeni: Franc Cadež, predsednik; Leopold Punčnh, Ivan Keuda, Jurij Gnezda in Franc Novak, odborniki. Pismo iz Amerike. Z Novega Vurka, začetkom aprila. Veliko hrupa so zagnali naši nJingosw — to so vročekrvni patrijoti, kateri ob vsaki priliki kaj radi s sabljo roljijo in jim je , Monroe doctrine" sveto p'Hino, — ko se je v havanski luki razletel vojni parnik „Mame". Uzrok temu razletenju še ni popolnoma znan, preiskovalna komisija na lica mesta je s potapljalci končala svoje delo in se vrnila v Zjed. države, da v VVaschingtonu poroča, kaj je vse našla. Kar so časniki o tej zadevi dosedaj pisali, ni istinito, ali pa le zelo malo, ker komisija in potapljalci so dobili povelje, da morajo molčati, dokler ni poročana zadeva zvezni vladi. Nikakor pa ni dvomiti, da bi se na paruiku dogodila nesreča, pač pa je že skoraj gotovo pribito, da je bila „Mame" od zunaj razstreljena ali po kakem torpedu, ali pa podkopa, ker Spanci na Kubi no zelo razljučeni na Vankee zaradi vspešne podpore, katero dobivajo vstaši iz Zjed. držav. Naj si bode že kakor hoče, toliko je gotovo, da ponosna „Maine" leži razbita v havanski laki; 253 pomorščakov je pa žrtvovalo svoje življenje. „Maine" je veljala okolu dva in pol milijona dolarjev, a na uho si ljudjs, poznavalci razmer šepetajo, da je od te svote marsikik tisočak padel v žep višji gospodi za „komisijonu, ker to je v tej deželi navada, da si človek ne more mislii kupčije ali prodaje ali karkoli bodi, da ne bi bilo govora o „komisijonu". Vrišč in hrup je zavladal po razprostranih Zjed. državah zaradi „Mainea, užaljen je bil patri-jotizem; pomnožil je to še bolj bivši španski poslanik v \Va ihiugtonu de Lome, ko je v Ilavano p;sal nekemu uredniku zabavljivo pismo o Mac Kinleyu in tega imenoval politika na nizki stopinji itd. Seveda je moral de Lome pobrati svoja šila in kopita ter je osramočen odšel domu na Špansko. Jednako so se hoteli Španci revanžirati n id generalom Lep, ameriškim višjim konzulom v Havani, ali ako bi Zjed. države tega s Kube poklicale, bi gotovo nobenega druzega tja ne poslale, pač pa mr.čno brodovje in barbaričnim Spancem s topovi odgovarjalijter jih prisilili Kubo za vse čase zapustiti. Oboroževati so se pričeli po vseii Zjedinjenih državah; v stare pozabljene trdnjavice ob lukah in obrežju morja so pričeli naglo dovažati novošegne brzostrelne topove in vojno potrebščino; noč in dan delajo okope in nasip", pomnožuje se topništvo in pehota. Vse vojne ladije, tudi one, na katere «o ža skoraj i ozabili, oborožujejo, popravljajo in s pomorščaki oskrbujejo, nove pa hitro izdelujejo, v tuje-zemstvu pa nove kupujejo. Po orožarnah, livarnah krogelj za topove in puške, kakor tudi za druge vojne potrebščine, delajo noč in dan; delavske moči so se pa podvojile. Newyorška luka je dobila v svoje trdnjave in na otoke ogromne topove, jednako drugi važneji kraji ob obali. Naročenega je 250.000 ton premoga, kateri mora biti v kratkem času v Key-Westu za brodovje pripravljen. Pokladajo že celo torpede in podkope, ter jih s žico zvezujejo z baterijami na kopnem. Nabirajo se prostovoljci za mornarico in tudi stalno armado, katero žele na vsak način od 25.000 pomnožiti na 50.000, in kaj je to za državo s sedemdeset milijoni prebivalci proti drugim evro-peJBkim državam? Glavni namen kapitalistov je tudi stalno armado zvišati na 50.000 mož, ker ob kaki veliki prekuciji delavcev imajo vsaj zanesljive hlapce, da jih ščitijo. Da je pa vee to mogoče doseči v kratkem času, pomaga največ denar. Tega je v tej deželi v rokah posameznikov in družb ogromno. Za prvo potreb-ščino je kongres dovolil vojnemu tajniku 50 milijonov dolarjev za oboroženje; naši nevvvorški kapi* talisti na VVall Street so ponudili Mark Hanni, —, ker t« je seda) pravi vladar v Zjediojenih drŽavah, Mac Kinley je samo njegovo orodje, — ako nastane vojna, 500 milijonov dolarjev v posojilo, seveda za dobre obresti in koncesij«; kje so pa draga mesta kakor: Cbicago, Fdadelfija, San Francisco, Boston itd , kjer je tudi kapital nakopičen?! «ava«a«MBBHaav^««MmMaHMHMa*HMai^aHaa^ Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. aprila — (Občinske volitve.) Danes so bile končane volitve Tadi volitev iz I. razreda je prinesla narodnim kandidatom popolno in sijajno zmago. Na ta razred so Nemci osredotočili vso svojo agitacija. Delali so z vsemi silami, z vsemi pripomočki in tudi res spravili vse svoje volilce na noge. Vseh volil" ev je v I. razredu 570. Ako se pomisli, daje mej temi mnogo tacih, ki bivajo zunaj Ljubljane in tudi več korporacij, se lahko reče, da so se volitve udeležili skoro vsi volilci, kajti odamh je bilo 445 glasov. Izvoljeni so bili vsi narodni kandidat je in sicer so dobili gg. dr. Krisper 284, Lenče 275, dr. Hodnik 2G7 in Predovič 252 glasov, nasprotnieka kandidata pa sla dobila gosp. Luckmann 180, g Drelse pa 165 glasov Narodni kandidatje so bili torej izvoljeni z jako veliko večino. Kakor smo že rekli je bila agitacija zlasti z nemške strani jako intenzivna, umevno je torej, da je izid volitve obudil največjo radost, veliko navdušenje v vseh narodnih krogih. — (Deželni zdravstveni svet) Za člene dež. zdravstvenega sveta ho za dobo treb let imenovani gg. ravnatelj dr Val en ta, primarij dr. Bock, primarij dr. šlajmer in vladni svetnik v p. dr. K e e s b a c li e r. — (Efektna loterija mesta ljubljanskega.) Kakor znano, dovolil je pres vitli cesar vsled potresa toli prizadetemu mestu ljubljanskemu prireditev etek n ■ loterije, katnra je založena z 27O0 glavnimi in stranskimi dobitki v vrednosti 10O0OO kron. Prvi glavni dobitek v znesku 50 000 izplačal se bode, ako bo lastnik dotične srečke to zahteval, v gotovini v zlatu Cisti dohodek efektne loterije na menjen je zakladu za regulacijo ljubljanskega mesta. Z ozirom na občekoristno svrho te loterije in na nizko ceno srečk nadejati se je živahno udeležbe vseh slojev našega prebivalstva. Srečke se dobivajo po kroni (50 krajcarjev) v vseh tabačnih trafikah, loterijah in menjalnicah. Javno Žrebanje vršilo se bode nepreklicno dne 4. oktobra. 1898. — (V proslavo zmage pri obč. volitvah) se zbero nocoj ob 8. narodni volilci v Sokolovi dvorani v ^Narodnem domu" na prijateljski sestanek, pri katerem bo svirala vojaška godba in bodo sodelovali tudi pevci. — (Ubogi Celjani!) Iz Celja se nam brzo javlja: Naši Nemci so dobili iz Ljubljane obvestilo, da je zmaga nemškh kandidatov pri ljubljanskih volitvah v I. razredu „popolnoma zagotovljena" in so bili zajedno naprošeni, naj to zmago proslave z razsvetljavo celjskega mesta. Res so ee celjski Nemci lotili agitacije in že vse pripravili za razsvetljavo, a ko je došlo poročilo, da so Nemci pogoreli, jih je minila vsa dobra volja. V kavarni „Central" se drže tako, kakor da mesto črne kave pijo sam strup. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 17. do 23. aprila kaže, da je bilo novorojencev 27 (=4009«/?o) umrlih20 (= 29 70 °/0o), mej njimi so umrli za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 12. Mej njimi so bili tujci 4 (==20°/oo iz zavodov 9 (=45%), za infekcijo-znimi boloznimi so oboleli, in sicer za dušljivim kašljem 1. — (Šišenska čitalnica in podružnica sv. Cirila in Metoda) priredita 15 maja pri „Ma-tjanu" v Zgornji Šiški popoludansko veselico na korist Ciril in Metodovemu društvu. — (Šolstvo.) Deželni šolski svet je odredil razširjenje jednorazrednic v Železnikih, v Ihanu in v Stopicali v dvorazrednice in ustanovitev novih jednorazrednic v Dolu in v S a b r j a h. — (Nemško »Filharmonično društvo" v slovenskem Kranja.) Neverjetna vest prišla je iz Kranja. Neki gospod, katerega je vlada poslala v Kranj, a menda ne za to, da bi zgago delal, snuje nemško „Filharmonično društvo" in to v gorenjski metropoli, katera se je vedno odlikovala po svoji narodni zavednosti. Gospodje so se pač naveličali lepega miru, a prepričajo se kmalu, da znajo biti Kranjci jako energični, in dane prenašajo nemških izzivanj. — (Zborovanje sadjerejoev v Novem mesta.) Kmetijska podružnica novomeška priredi v četrtek po binknšfih, t j dn« 2. junija t. I. v Novem m°stu shod sad|er»jc-v, pri kiterem se bodo razpravljala vsa vprašanja, tičoča se povzdig« sadjarstva na Do-lenj^k^m zlasti pa vprašanja, kateri kraji na Do lenjskem s » posebno pripravni za pridelovanje sadja, kako bi blo po teh krajin pospeševati in razširiti sadjerejo in katere vrste sadje kaže v veliki ra ri zasiditi, da se povzdigne sadna kupčija in postane sadjereja b"lj dob čkonosna. — Vabimo s t»*m vse naše veš'ake in vnet^ sadierejee. da na podlagi dosedanjih izkušenj in z ozrom na sadno trgovino pr>u e ta vpr im.,ii|h in se mnogoštevilno udeleže važnega zborovanja — (Sankoijoniran zakon.) Cesar je sankci-joniral od d-ž zbnra kranjskega sprejeti zakon glede razdelitve občine V-iika dolina v tlve samostojni občini. — (Imenovanje). Praktični zdravnik v Ogleju gospod dr. M o r i c W e i s e r je imenovan okrož. zdravnikom v Velik h Laščah. — Učitelj g. Fran P o t o k a r pri I) M v Polji je imenovan učiteljem-vodi tel jem jodnorazrednice v Dragi, provizorična učiteljica gdč Franica Eržen je imenovana za stalno učituljico na Vihniki. — (Poreško puljski škof Flapp) je bil te dni v avdiienci pri papežu. Italijanski listi tržaški so trdili, da je potovanj« Flappovo v Rim v z.ezi z rasporom, kateri je buje nastal m~j Kiappom in škofom Sterkom, dočini javljajo „Katoličke LiHty", ki veljajo za glasilo kardinala Schouborna da je bil Flapp poklican ad audiendum verbum v Rim, in da b 88. 29. ■ ft uvečer 7. ajntraj 2. popol. IBtffi 72^4 72V6 130 144 174 ■ r. jsah. 'skoro jas. sr. jzah. ! jasno sr. jzah. oblačno 00 Srednja včerajšnja temperatura 136*, aa 1.9* nad MMafJoaa, ID v T TI e^SJrTSl dne 29. nprila Bkupnl driavni dolu t notah . . . Bkupni drtavni dolg v srebra avstrijska tlata renta .... avstnjaka kronska renta 4'/t • • Ogerska tlata renta 4» , .... Ogerska kronska renti« 4*/, . . Avatro-ogerske banane delnloa Kreditna delnic«...... London viste........ Neenaki dri. bankovci aa 100 m.vrk 20 mark......... 20 frankov........ Italijanski bankovci .... C. kr. cekini .... borza 1898 102 gld. — kr 101 . 75 , »21 . 16 . 101 „ 60 , 120 , 70 , 99 , 05 , »13 . j 3Sb t 25 . 120 . 65 . 6» . 75 , H . 76 . 9 . MVs 44 . 0.« . - & . 65 . Umrli m«j v aLjiii»ljMiil: Dne S4. aprila: Anton Kovačih, delavčev sin, 2 m«s. Strelilke ulice It. 8, boijaat. Dne Iti. aprila: Anton Cerar, mizar, 55 let, Poljanski nasip it. 48, jetika. V deielni bolnici: Dne 21. aprila: Ana Novak, dekla, 24 let, jetika. — Usa Selan, mestna uboga, 70 let, osUrelost. Dne 2*2. aprila.- Matij* Antič, sidarski pom., 45 let, ubil se je. Dne 23. aprila: Marjeta Hribar casebnica, 71 let, os t*r* losi. Dne 25. aprila: Resa Pečnik, gospodarica, 59 let, divje meso. — Marija VerbiČ, 2ele*. delavca vdova, 68 let, pljučnica. V otroiki bolnici: Dne 24. aprila: Vincenc Schmalz. redarjev sin, 4 naes., vnetje sopil. — Anton Žete, sirota, 8 let, jetika, V hiralnici: Dne 24. aprila; Ivana Vončina, rudarjeva hči, 23 let, jetika. — Ana Langerholi, obrtnikova žena, 51 let, suš e* naoigan. Zahvala. Globoko ginjeni asnjamo si tem potom izreči najiskrenejfio zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem na isr»2eno nam aotalje ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in tasta, gospod* Štefan Furlan-a kakor tudi vsem, ki so se udalesili sprevod« k večnemu počitka, posebno pa slavnemu katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov, prečastitim gg. pevcem' in darovateljem vencev. Rekviem obhajal se bode v torek, dne 8, maja, ob '','). uri dopoldne v cerkvi pri sv. Antonu v Verdu. V Ljubljani, dne 28. aprila 1898. Žalujoči ostali. Odda se zaradi bolezni za več let Trgovina z galanterijo in igračami Iv. Kordik-a LJubljana, Preširnove (Slonove) ulica št. 10-14 priporoča svojo bogatj zalogo emajlirane kuhinjske posode prve vrate, kakor tudi patent-lonce z bakrenim obitkozn in druge jednake reči po prav »lakih eenuls ; nadalje: namizne svečnike nože in vilice iz pakfona, medi in alpake. za baluto, deserte in drugo. Hazlične reči is alpake in alpaka-arebra lz najboljfie c. kr. priv tovarne W. Bacrini a un & Comp. s Dunaja. /.uuau|a\ naročila U%r*u|«-|o ae sočno in po nlaulk ceuah. (645—3) Viktor Tolazzi zidarski mojster na Bledu M priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo Htroko spadajoča dela, z zagotovj ljenjom najsolidnejta in uajctin«jsH postrežb*. Ker se pa tukaj na BUdu dva zid»rska mojstra enako piševa, pio*iui p. u. občinstvo, da b< na moje ime Viktor, dobrohotno botnlo se ozirati, ako bodem komu mogel postrefii. (G05—2) z blagom ali brez blaga. Trgovina je na deželi in v dobrem teka. — Kje? pove npravuifttvo „Slov. Naroda". (590—5) Jedna ali dve nemeblovani sobi ugodni za drnatve, pisarno, skladišče itd. oddati ne v najem na Miarem trgu it. ■• u»«I- ■trop|e na levo. (660—1) Tržaška tvrdka na Kranjskem dobro vpeljana, iftče poštenega ter spretnega posredovalca proti visoki proviziji. Ponudbe pod „Poftteo4 na uredništvo tega lista. (665) Na voglu Reseljeve in Sv. Petra ceste štev. 3 se odda velika prodajalnica cela ali le polovica iste, takoj ali pa za avgustov termin. Povpraša uaj se istotam. 628—6) poleg Pral otvorila se bode v nedeljo 1. maja. NaroČila na kopanje v lesenih in kamnnitih banjah se tudi vzprejemajo. K obilnemu obisku vabi nsjuljndneje (654-3) Josipina Ziakowsky. Naznanilo, C šojam ai naznanjati al. občinstvu, da je prvega gostilna „Tosti" v Cerkvenih ulicah sonet odprta, kamor uljudno vabim a), občinstvo sa obilen obiak (663) Blagajničarka katera je ie službovala kot prodajalka, skromna in marljiva, l»če la trff+vln* drohnf|(M blaga. Ponudbe, pogoji in alika, katera ae v vsakem slnčajL povrne, naj ae poBiljajo p. Koatlč-n v Olji. (622—2) "VzpreJrcM-etei se dva praktikanta sa neki komptoir proti plači, ali is stroke a manufakturnim la drobnim binaren*.. Zahteva se popolno snanje slovenskega in nemškega jeaika v govoru in pismu in jako lepa ročna pisava. Ponudbe v obeh jesikih naj se polilja.o upravniltvu .Slov. Naroda". (594—6) K sejmu! Na voglu Št Feterske in Resljeve ceste se bode od Si. do i O. sesa | a porcelan in rajava kuhinjska posoda prodajala po <«>»—») najnižjih cenah. Do 1. Junija la od 1. septembra stanovanjska _tarife 2S"/Q snltano_ Zdravišče Krapinske Toplice od zagorjanske želesnilke postaje ..Zabok Kraptnike-Toplioe" oddaljene za jadno uro vožnje, so odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30° do 35° R. gorke akratotsrme, ki eminentno uplivajo proti protinn, mišični in čloniki revml, in njih posledičnim boleznim, pri iskii, nevralgijl, kožnih boleznih in ranah, kronični Brlghtljevi bolezni, otrpnenlu. kroničnem materničnim vnetju, eksuiata purin termalnih vesta. Velike tatinske polne, separatne kopeli, kopelji v mra-mornatih banjah in tuina kopelji, izvrstno urejene potilnlce (sndarfji), msiats, elektrika, ftved. zdravilna gimnastika. Priležna itancvanja Dobro in ne drage goitilne; stalna topli-ka godba. Obširni senčni sprehodi itd. Od I. maja vozijo slednji dan ommbasi v Zabok in Polčans. Kopal tki zdravnik dr. Ed. 2f il — BroBure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja (621 -2) kopališko ravnateljstvo. Za spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Oralu, hrane, lopni«*, motike, krampe, vile, vsakovrstne sai;e, pile, lonci železoliti in plofičo-vina iti , ttjsgreHuI krlal, različna mliuntba, te- SMrnka, kljličavul-earskn, ko trnih ta in u Mii j ari* U is orodju. 6teilllulUI, p**ti, kovanu In iskljano Ae-lesu, vsakovrstno kult, lu I »ko oro«l|e. ko-\ h n j m za o U o u. vrsta In cel« niae. Žfleani-ike Alae ats oboke, Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena (603—1) popolna razprodaja vsakovrstne železnine ^ po tovarniških cenah ► Najlep&a prilika Rosp. trgovcem vsakovrstno Železnino najcenuje si naročiti. Andr. Druškovic železarija, Mestni trg št. 9/10. eeuit-nt, Štorje an Ntropo, dratrnoe In «lrn*>, vsakovrstne tehtnico, vsakovrstua plo-eeevluat auealuaasUa, pakfouHHla, bakreua, riiika«ta, bela lu Aru« in pocinkana. Tronsbe aa vr«*