Št. 239 (16.276) leto LlV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 2(5. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Doberdob1 v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Monteccrt 6-Tei. 0407786300 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432 731190______________ _ _ _ _ „ . _ POŠTNINA PlAČANA V GOTOVNI | 500 LIK Spedizione in abbonamento poslale 45% CARSO / \last. Giraldi R. SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 PETEK, 9. OKTOBRA 1998 Kbsičen metek in nove sik Breda Pahor Začetek v tradiciji, vendar tokrat brez že tradicionalnih finančnih težav. Drevi stopa Slovensko stalno gledališče v novo sezono, za uvodno predstavo so - kot je tradicija- izbrali delo iz svetovne klasike in spoštovali tudi podmeno, da mora biti drama. Hed-da Gabler Henrika Ibsna je torej povsem v skladu z Ustaljeno navado, kar med drugim pomeni, da se novi umetniški vodja Marko Sosič pri oblikovanju letošnjega programa ni oddaljil od glavnih značilnosti dosedanjih repertoarnih usmeritev. Ce je eden glavnih stebrov SSG tradicija, v letošnji sezoni predstavljajo drugega nove sile. Eno jdjuCnih funkcij gledališča je, kot že rečeno, prevzel /tarko Sosič, okrepil in •stocasno pomladil pa se je Judi igralski ansambel. Kot je izjavil prvi gostujoči režiser Bojan Jablanovec, lahko »samo s tem, da v svoje vrste vključi mlade 1gralce, nek teater upa na rast«. Denar ni vse, vendar brez njega je težko: po dolgih letih je bilo ob začetku letošnje sezone poudarjeno, da tokrat s finančnega 'ddika položaj ni dramatičen, kar pomeni, da lahko ustanova redno izplačuje vse, kar je dolžna državi, uslužbencem in sodelavcem. Gledališče je dobilo podporo ministrstva za kulturo Slovenije in posojilo na posredovanje dežele FJK. Kot že stalno naglasata predsednik Rafko Dolhar in ravnatelj bdiroslav Košuta, je zadnja leta bilanca izenačena, kljub temu pa je gledališče komaj preživelo. SSG torej vstopa v novo sezono bolj sproščeno, ker se na finančnem nebu ne zbirajo temni oblaki. Ustvarjalno napeto pa je ozračje, kot je razumljivo in Prav, na umetniškem področju. Slovenci v Italiji premoremo eno poklicno gledališče (se tega komaj Preživljamo) in ne veliko ljubiteljskih dramskih odrov, zato mora SSG biti veC gledališč v enem. Občinstvo, na katerega lahko računa, ni prav Številno, vendar pa tudi ne tako homogeno, da bi isti Program vse enako zadovoljil. Zelja je veliko, »isti-tucionalnih« zahtev prav tako, ob upoštevanju strogih finančnih okvirov ponuditi vsakemu izseku občinstva vsaj eno predstavo, nad katero bo zadovoljen, ni lahko rešljiva, vendar tudi ne nemogoča naloga. Usoda SSG (kot tudi drugih kulturnih ustanov) je pac v tem, da mora dane omejitve premagovati z veliko mero iznajdljivostjo in vsaj zmernim od-nierkom ustvarjalne sreče. ITALIJA / DANES GLASOVANJE O ZAUPNICI V zbornici odločilna bitka za usodo Prodijeve vlade Premier bo najbrž dobil zaupnico, vendar z zelo pičlo večino - Spor o Kosovu RIM - Poslanska zbornica se bo danes izrekla o usodi Prodijeve vlade. Voditelji vseh strank so ostro zabičali parlamentarcem, da morajo biti prisotni brez izjeme, v nasprotnem primeru bodo disciplinske posledice hude. Že to priča o napetem vzdušju in ostrini bitke, v kateri bo vsak glas odločilen. Ce se stvari ne bodo zasukale nepredvidljivo, bo Prodi dobil zaupnico, vendar večina bo zelo pičla. Premier je vCeraj v repliki izpostavil pomen, odločitve Armanda Cossutte in njegovih somišljenikov, obljubil je, da se bo zavzel za 35-umi delovnik, predvsem pa dejal, da bo morebitni vojaški poseg na Kosovu upravičen samo, Ce se bo zanj odločil varnostni svet Združenih narodov. S tem je zadovoljil Cossuttove somišljenike in Zelene, pomisleke pa so imeli v ostalih komponentah vladnega zavezništva, opozicija pa je stališče prikazala kot neodgovorno Sibitev Nata. Na 3. strani Bertmotti vztraja pri svoji radikalni politični liniji RIM - »Sedaj je treba napeti vse sile za opozicijo in hkrati ustvariti politične pogoje za zasuk na levo«. Fausto Berti-notti vztraja pri svoji dosedanji usmeritvi, glede na razkol in na napovedano razcepitev v SKP pa je vidno razočaran. Na seji strankinega političnega sveta - je naglasil v televizijskem intervjuju - smo izbrali jasno politično usmeritev, sedaj pa smo na robu ločitve. Vsi problemi, na katere je v teh mesecih opozarjala SKP, so po njegovem ostali nerešeni, za kar nosi v prvi osebi odgovor- nost Prodijeva vlada. Do tukaj Bertinotti, ki se je skoraj že sprijaznil z odcepitvijo pristašev Armanda Cossutte, do katere naj bi prišlo pojutrišnjem s formalno ustanovitvijo nove komunistične stranke. Dogajanja v SKP pa seveda Se dalje moCno odmevajo med članstvom in med volilci. V Trstu je tajnik Jacopo Ve-nier napovedal odstop, na seji pokrajinskega odbora stranke pa bo prišlo do merjenja sil med Bertinottijevimi in Cossu-tovimi pristaši. Na 3. in 4. strani SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE / DREVI V TRSTU PRVA PREMIERA Za začetek nove sezone Ibsnova Hedda Gabler TRST - V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo drevi prva premiera v novi gledališki sezoni. Z izborom premierne predstave se vodstvo SSG ni izneverilo tradiciji in tako bo na sporedu drama Henrika Ibsna Hedda Gabler, ki jo bo režiral predstavnik mlajše generacije slovenskih gledaliških ustvarjalcev Bojan Jablanovec, ki sicer režira v Ljubljani. V glavni vlogi Hedde se bo predstavila Lučka Počkaj (foto Kroma) , ob njej pa nastopajo Se Vesna Pernarčič, Barbara Cerar, Gregor GeC, Janko Petrovec, Vladimir Jurc in Mira SardoC. Vrh 16 notranjih ministrov držav SEP TRST - Danes se bo v Trstu začela dvodnevna konferenca notranjih ministrov 16 držav Članic Srednjeevropske pobude o boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Sodelovanje je nujno potrebno za uspeSen boj, potrebno je operativno in zakonodajno zbliževanje med vsemi državami SEP, saj predstavlja organizirani kriminal grožnjo za stabilnost vseh držav. Na 5. strani Tri leta zapora za gen. Delfina BRESCIA - Karabinjerski general Francesco Delfino je bil obsojen na 3 leta in 4 mesece zaporne kazni zaradi goljufije, v obremenilnih okoliščinah v zvezi z ugrabitvijo podjetnika Giuseppeja Soffiantinija. Tožilstvo je obtožilo Častnika izsiljevanja, sodnica Anna Di Martino pa je obtožbo spremenila v kaznivo dejanje goljufije v obremenilnih okoliščinah. Proti razsodbi sta napovedala priziv tako tožilstvo kot obramba. Sporazum z EU o odprtju Malpense MILAN - Kot vse kaže, je v zadnjem trenutku prišlo do sporazuma med ministrom Burlan-dom in evropskim komisarjem Kinnockom o odprtju letališča Malpensa pri Milanu. Na podlagi sporazuma bodo danes podpisali ustrezen dekret, s katerim bo mogoCe že 25. oktobra odpreti novo milansko letališče. Kot je povedal Kinnock, je Italija v novem dekretu predvidela take rešitve, ki so v skladu z zakonodajo EU. Zdravstvo razburja goriške politike GORICA - Zdravstvo spet razburja goriske politike, potem ko se je ravnatelj Zdravstvene ustanove Baratti izrekel za selitev splošne bolnišnice v poslopje bolnišnice Janeza od Boga. Deželni odbornik Romoli pojasnjuje, da je to stališče osebno in ne odraža izbir deželne uprave. Zupan Valenti se še vedno zavzema za novo bolnišnico, za katero pa ni jasno, odkod naj bi Črpali denar. Na 10. strani STOCKHOLM Portugalec Jose Saramago Nobelovec za književnost STOCKHOLM-Znani in priljubljeni, 75-letni portugalski pisatelj Jose Saramago je letošnji dobitnik Nobelove nagrade za književnost. »Pisatelj z metaforami, ki temeljijo na fantaziji, soCutju in ironiji, bežno dejanskost vedno znova skuSa narediti oprijemljivo«, piše v utemeljitvi Švedske kraljeve akademije. Nagrado bodo bodo podelili 10. decembra, na dan smrti Alfreda Nobela. Na 8. strani KOSOVO / PO DIPLOMATSKIH NEUSPEHIH Začelo se je vzvratno štetje za napad Med zavezniki pa še vedno ni politične enotnosti - Tujci zapuščajo ZR Jugoslavijo BRUSELJ, LONDON, BEOGRAD - Medtem ko je zveza Nato pričela vzvratno štetje za letalski napad na jugoslovanske vojaške peložaje, pa še vedno ni političnega soglasja, saj nekatere države, med katerimi predvsem Italija zahtevajo dodatni mandat Varnostnega sveta OZN. S tem se seveda ne strinjata niti šefica ameriške diplomacije Albrigto-va in niti sekretar zveze Nato Solana. Obotavljajoče bodo že prepričali. Medtem svojci diplomatov, pomožno osebje veleposlaništev in tujci že zapuščajo Srbijo (na sliki AP beograjsko letališče) , saj so vsi prepričani, da bo do napada prišlo prihodnji konec tedna, kar naj ne hi preprečila niti Rusija. Na 9. strani V prejšnji številki Žarišča je dr. Damjan Hlede strnil misli o sožitju in spravi, ki jih je razvil v svojem zanimivem in miselno bogatem referatu na letošnji Dragi. Predavanje je predstavljalo pravo osvežilno sapico v naši duhovni in kulturni puščavi, kjer se odvijajo kot na tekočem traku le šagre, plesi in razne spominske proslave. Mlad človek ima zelo malo priložnosti, da bi se misleno in duhovno poglabljal. Ta skrb je danes prepuščena predvsem staršem, saj je tudi Cerkev, ki je nekoč posvečala formaciji mladih izredno pozornost, na tem področju precej odpovedala. Čeprav se je na letošnjih študijskih dnevih Draga mladih in Draga zvrstilo veliko predavateljev, ki so poglabljali zanimive in aktualne teme, se je pozornost medijev osredotočila na nedeljsko predavanje dr. Jožeta Pučnika. To pa zato, k6r so v razpravi nastopili nekateri vidni politiki in pa glavni državni tožilec iz Slovenije. Nekateri komentatorji so izkrivljeno poročali o nedeljskem poteku Drage, saj očitno niso bili prisotni na predavanju. Časnikarska deontolo-ška etika in profesionalnost zahtevata od vsakega časnikarja, da novico preveri, preden jo da v tisk. Tudi pisanje profesorja Jožeta Pirjevca v Glosi je zavedlo bralce, ŽARIŠČE Kaj je res povedal Jože Pučnik Nadja Maganja saj ni povedal, kaj je bilo bistvo spora. Jabolko spora je bila trditev prof. Jožeta Pučnika, da je bilo uradno slovensko zgodovinopisje ves povojni čas v službi oblasti in da ni nihče izmed zgodovinarjev naredil do danes najmanjše avtokritike. Profesor Jože Pirjevec je v svojem posegu skušal odbiti to trditev, a je pri občinstvu izzval reakcijo, ki bi bolj spadala v kako športno areno. Torej je šlo predvsem za dva različna pogleda na slovensko zgodovinopisje, in ne za oceno posegov diskutantov. Tudi sama sem mnenja, da Draga ne sme postati forum, kjer se bijejo kopja voditeljev slovenskih strank. (V zamejstvu imamo čisto dovolj domačih zdrah in razboritežev. Tudi mi ni jasno, zakaj smejo politični predstavniki neomejno govoriti, medtem ko je drugim čas odmerjen.) Vendar, vrnimo se k bistvu! Jože Pučnik se je dotaknil zanimivega vprašanja, ki sem si ga večkrat postavila med svojim študijem zgodovine. Do kolikšne mere je zgodovinopisje lahko objektivno in nepristransko? Zgodovina ni veda, kot sta matematika in fizika, kjer dajejo določeni poizkusi težko ovrgljive rezultate, saj je zgodovinsko delo tudi sad filozofskega in političnega gledanja zgodovinopiscev. V zgodovinopisju ni določil, ki bi zagotavljala neovrglji-vost kakih ocen. Gre predvsem za poštenost piscev, če pač skušajo biti pri svojem delu čimbolj objektivni in nepristranski. Znanstvena metoda narekuje zgodovinopiscu, da upošteva vsa dejstva in vse vire, ki jih ima na razpolago, jih kritično obravnava in vrednoti. Z odprtjem arhivov v Sloveniji dandanes z večjo lahkoto presodimo verodostojnost kakega dela. A tudi brez dokumentov lahko ugotovimo, če so zgodovinarja vodili pošteni vzgibi ali ne. Primer: Diegu De Castru, ki predstavlja italijansko plat zgodovinopisja o tržaškem vprašanju, ne bo mogel nihče očitati nepoštenosti, pa čeprav na ista dejstva lahko gledamo . precej drugače. Po tem uvodu naj se povrnem k trditvi gospoda Pučnika. Ali je bilo slovensko zgodovinopisje po vojni res v službi oblasti? Nič novega ne povem, če zapišem, da je v vsaki diktatorski državi zgodovina, zlasti seveda politična zgodovina, tesno pod nadzorom oblastnikov. Že iz rimskih časov poznamo rek: Gorje premaganim. Kot študentka zgodovine sem svojčas zaman iskala razprave o dogodkih, ki so med vojno in po njej tako usodno zarezali v tkivo slovenskega naroda. O njih se je takrat le šušljalo, in kdor je o njih spregovoril, je v Jugo- slaviji tvegal zapor. Zgodovinopisje se je vročih tem izogibalo »-kot hudič žegnane vode«. Kolikokrat sem slišala trditev, da se določenih dogodkov ne da obravnavati, ker ne obstajajo dokumenti o njih. Kaj pa sedaj, ko so »neznanci« izpraznili cele police dokumentov, kot smo slišali v Dragi? Tragične dogodke in povojne krivice so včasih obravnavali le nekateri pogumnejši pisatelji, ki se niso hoteli izneveriti vlogi duhovnih budnikov, čeprav so s tem postavljali kariero in prostost na kocko. V mislih imam predvsem izjemno pogumnega in vsestransko nadarjenega pisatelja Pavleta Zidarja. Njegove knjige so bile prava odkritja za marsikaterega Slovenca v matici. Mi v zamejstvu smo bili nekoliko na boljšem. Poleg italijanskih knjig smo imeli na razpolago tudi'zdomsko literaturo, med nami v zamejstvu so jasno govorili nekateri izobraženci, izhajali so Zaliv in drugi listi. Vendar je bila kljub temu »neprijetna problematika« domena posameznikov. Tudi pri nas je vladal duh molčečnosti in pokorščine in v javnost je prihajala predvsem ideološka analiza preteklih dogodkov, saj so zgodovino naših krajev obravnavali predvsem italijanski in slovenski politiki. POSOČJE / SKLEPI SLOVENSKE VLADE Posegi za odpravo posledic potresa Predstavniki viade in občin se ukvarjajo s prezimovanjem ljudi in namestitvijo živine čez zimo Ljubljana, 8. oktobra (STA) - Vlada je na včerajšnji seji sprejela program javnih del za popotresno obnovo Posočja, katerega cilj je razvojna pomoč temu delu Slovenije ter v skladu s katerim bo v treh letih v programe javnih del vključenih 450 brezposlenih oseb, zanje pa namenjenih 740 milijonov tolarjev, je po seji vlade povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop. Vlada se je seznanila tudi s posledicami močnih padavin v zadnjih dneh ter ukrepih za njihovo odpravo. Vlada je za obnovo 51 objektov, prizadetih v potresu v Posočju, namenila 102 milijona tolarjev, ki bodo namenjeni obnovi kmetijskih, stanovanjskih in poslovnih objektov. Vlada je tudi sprejela obračun po končanih postopkih obnove za 26 upravičencev, katerih objekti so že obnovljeni. Poleg tega je vlada sklenila, da razdeli del sredstev rezerv proračuna, ki so namenjena za odpravo posledic plazenja tal v letu 1997, občinam Ajdovščina, Cerkno, Duplek, Kozje, Litija, Ljubno, Ormož, Pesnica, Ravne-Pre-valje, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentilj, Trbovlje, Zagorje in Selezniki. Za odpravo posledic plazenja bodo navedene občine prejele 136, 6 milijona tolarjev. V Posočju se v teh dneh predstavniki posoških občin, ministrstva za okolje in prostor ter regijskih štabov civilne zaščite pospešeno ukvarjajo s trenutno najbolj aktualnim problemom prezimovanja ljudi in namestitve živine čez zimo. Na območju občine Tolmin je bilo v potresu 5 hiš poškodovanih do stopnje, da ne nudijo več varnega bivanja. Problem prezimovanja treh od petih družin bo rešen z začasno namestitvijo v turističnih apartmajih Soških elektrarn, ena družina bo zimo preživela v manjši stavbi ob njihovi poškodovani hiši, lastnica pete hiše bo zimo preživela pri sorodnikih, medtem ko sta dva stanovalca te hiše zavrnila tri predloge, ki jima jih je za prezimovanje ponudila občina. V kobariški občini načrtujejo nastanitev še za 70 do 140 ljudi s pomočjo sorodnikov in sosedov, Bovčanom pa je referat za odpravo posledic potresa zagotovil, da zime nihče od oškodovancev ne bo preživel v bivalnikih, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor. V zadnjem biltenu z informacijami o popotresni obnovi za prebivalce Posočja, ki ga izdaja ministrstvo, pa pišejo, da velik organizacijski in finančni problem za delo Državne tehnične pisarne v tem trenutku predstavljajo s strani oškodovancev nepodpisane pogodbe, ki so upočasnile delo gradbenih ekip, ki bi na terenu že lahko delale. (STA) Slovenca tihotapila begunce GRADEC - Na jugu avstrijske Štajerske so včeraj prijeli 22 kosovskih Albancev, ki so nezakonito prečkali avstrijsko-slovensko mejo. Nezakonit prehod meje sta organizirala dva slovenska državljana, ki ju je v noči na četrtek aretirala avstrijska obmejna žandar-merija. Dvaindvajset oseb, med katerimi je bilo tudi pet žensk in osem otrok, je potovalo v mi-nibusu za devet oseb, ki so ga v St. Janžu ustavili avstrijski obmejni organi. Oba organizatorja, ki sta najprej pobegnila, so našli in prijeli na koruznem polju. Oba prihajata iz okolice Maribora, proti njima pa so medtem že vložili zaporni nalog. Domnevajo, da sta člana večje združbe, ki se ukvarja s tihotapljenjem ljudi. Nezakonite potnike, ki so za prevoz plačali vsak po približno tisoč mark, utegnejo avstrijski organi po navedbah žandarmerije izgnati v Slovenijo. (STA/APA) KOROŠKA / OB OBLETNICI PLEBISCITA Spet hujskanje proti manjšini CELOVEC - Koroško je ob letošnji 78-le-tnici plebiscita 10. oktobra leta 1920 spet zajela nacionalistična mrzlica. Nemškonacio-nalni krogi z raznimi prireditvami podžigajo vzdušje nestrpnosti do slovenske manjšine, še posebej aktiven pa je skrajno desničarski koroški »Heimatdienst«, ki je tik pred obletnico po vsej deželi razposlal na desettisoce izvodov svojega glasila »Der Kamtner« (Korošec). V njem se kar vrstijo napadi ne samo na manjšino temveč tudi na Slovenijo. Med drugim list poziva koroško prebivalstvo k »večji nacionalni samozavesti in zaščiti koroškega življenjskega prostora«, svari pred nastajanjem »Združene Slovenije« kot posledice pristopa Slovenije k Evropski uniji, v zvezi s slovensko manjšino pa list ponavlja zahtevo nemškonacionalnih krogov po preštevanju koroških Slovencev. Rezultat takšnega preštevanja pa naj bi bil osnova za priznanje pravic in tudi finančnih podpor slovenski manjšini s strani avstrijske države, poudarja Heimatdienst. Zadnja stran pamfleta pa je namenjena podpisni akciji »proti slovenizaciji šol in otroških vrtcev« z odkrito grožnjo, da akcije ne bo konec, dokler na Koroškem otroci in dijaki ne bodo ločeni po jezikovnih kriterijih. Akcijo je doslej baje podprlo že nad 10.000 Korošcev in Korošic. Dokaz spet naraščajoče nestrpnosti v odnosu do slovenskie manjšine je tudi napoved zastopnikov nemškonacionalnih organizacij, da se ne bodo odzvali povabilom slovenskih društev na skupne dvojezične proslave ob 78-obletnici plebiscita v občinah Dobrla vas in Skocijan v okraju Velikovec. Kot razlog za neudeležbo koroškim Slovencem očitajo, da postavljajo za večino »nesprejemljive in radikalne zahteve po uresničevanju manjšinskih pravic«. Poleg tega pa se nekateri Slovenci tudi še danes ne priznavajo k »nedeljeni Koroški«. Ivan Lukan . '(/t/iuitero- c/e/ /anoro e c/e//a k&vvic/e/izer ’ loc/a/e Ufficio Centrale OPRL AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Deželna direkcija za poklicno izobraževanje Objektiv 2 AKCIJE, KI JIH SOFINANCIRA EVROPSKI SOCIALNI SKLAD OBJAVA OBVESTIL O PREDSTAVITVI IZOBRAŽEVALNIH PROJEKTOV V B.U.R. ( deželnem uradnem listu) bodo 14. oktobra objavljeni sledeče objave s katerimi začenja teči rok za vlogo izobraževalnih projektov povezanih z realizacijo Docup-a (enovitega programskega dokumenta) Objektiva 2, ki jih sofinansira Evropski socialni sklad : * Os 1: Ustanovitev in razvoj podjetij - Akcija 1.6-lzobraževanje: posegi v korist brezposelnih, ki zadevajo sledeče profile: - Tehnik za mednarodne pogodbe (post diplomski univerzitetni študij - 400/800 ur); - Tehnik za logistiko in varnost v transportu (post diplomski univerzitetni študij - 400/800 ur) - Tehnik za logistiko in pretovor blaga (po-maturitretna kvalifikacija 600/800 ur) - Tehnik za multimedijsko produkcijo (po-maturitetna kvalifikacija 600/800 ur) Projekti morajo prispeti na Deželno direkcijo za poklicno izobraževanje do 11. novembra 1998, do 19.00 ure. Glede na vsak posamezni poklic bodo finančna sredstva dodeljena po sistemu najvišjega števila dosešenih točk. Na razpolago je 1,4 milijarde lir. * Os 1: Ustanovitev in razvoj podjetij - Akcija 1,6 - Izobraževanje: posegi, ki sodijo v izobraževalne tipologije »Osnovno podjetniško izobraževanje (200/800 ur) in »Permanentno izobraževanje homogenih skupin (50/400 ur)« za katero je na razpolago 2,5 milijard in 2,0 milijard lir. Namenjeni so brezposelnim, ki imajo maturitetno spričevalo ali diplomo više ali visoke šole. Akcijo »Osnovno podjetniško izobraževanje« morajo spremljati tudi mere v oporo »start up« fazi podjetja; kar pa zadeva »Permanentno izobraževanje homogenih skupin« morajo biti v oporo tercijarni krajevni dejavnosti, s pov-darkom na storitvah za podjetja s področja financ in marketinga v korist izbojlšanju okolja, upravljanju s človeškimi resursi in turizma. Projekte je mogoče , vse od naslednjega dne od objave obvestila v B.U.R (uradnem listu) vložiti pri okencu , ki bo odprto v uradih Deželne direkcije in bo delovalo do'30. novembra 1999, razen, če bodo pred tem izčrpana vsa sredstva. Vsak predlagatelj sme predstaviti mesečno največ dva projekta za vsak posamezni poklicni profil. Ocenjevanje je opravljeno enkrat mesečno glede na vrstni red vložitve prošenj, kakor izhaja iz poštnega žiga in zaporedne protokolne številke. * Os 3 - Prekvalifikacija teritorija - Akcija 3.4. Razvoj podjetništva na naravovarstvenem področu in področju prekvalifikacije urbanega okolja: posegi, ki sodijo v izobraževalne tipologije »Osnovno podjetniško izobraževanje (200/800 ur)« za katere je na razpolago 4,5 milijard lir. Projekti so namenjeni: brezposelnim z opravljenim obveznim šolanjem brezposelnim, ki imajo maturo srednje šole, diplomo višje ali visoke šole; Niso predvidene akcije, ki bi združevale profile uprabnikov pod a) in profile pod b). Projekte je mogoče , vse od naslednjega dne od objave obvestila v B.U.R. (uradnem listu) vložiti pri okencu , ki bo odprto v uradih Deželne direkcije in bo delovalo do 30. novembra 1999, razen če bodo pred tem izčrpana vsa sredstva. Ocenjevanje bo opravljeno enkrat mesečno glede na vrstni red vložitve prošenj, kakor izhaja iz poštnega žiga in zaporedne protokolne številke. * Os 3 - Prekvalifikacija teritorija - Akcija 3.4 Razvoj podjetništva na naravovarstvenem področju in področju prekvalifikacije urbanega okolja: posegi sodijo v izobraževalne tipologije "štipendije za visoko izobraževanje in raziskovalno prakso". Na razpolago je 1,4 milijarde lir. Akcije so namenjene brezposelnim, ki imajo maturo srednje šole, diplomo višje ali visoke šole. Projekti morajo biti povezani s cilji referenčne osi in še posebej z akcijo 3.2 "Prekvalifikacija urbanega okolja in teritorija". Morajo se torej navezovati na: - urbanizacijske posege namenjene prekvalifikaciji degradiranih urbanih sredin, ki imajo posebno zgodovinsko-okoliško vrednost - posege, ki so namenjene ozelenitvam, ureditvi kolesarskih in peš poti, opremi bivalnega okolja ter rekreacijskih površin - posege, ki želijo ovrednotiti naravo, obnoviti in vzdrževati naravno bogatsvo - posege potrebne za upravljanje in uporabo zaščiteneh območij namenjenih obiskovalcem, ureditvi poti za oglede, območij za počitek, centrov za obiske in s tem povezanih storitev. Projekte je mogoče, vse od naslednjega dne od objave v B.U.R (uradni list) vložiti pri okencu, ki bo odprto v uradih Deželne direkcije, in bo delovalo do 30. novembra 1999, razen če bodo pred tem izčrpana vsa sredstva. Ocenjevanje bo opravljeno enkrat mesečno glede na vrstni red vložitve prošenj, kakor izhaja iz poštnega žiga in zaporedne protokolne številke. * Os 4 - Ovrednotenje človeških resursov - Akcija 4.1 - Različne izobraževalne dejavnosti: posegi sodijo v izobraževalne profile »Štipendije za visoko izobraževanje in raziskovalno prakso«. Na razpolago je 2.0 milijard lir. Akcije so namenjene brezposelnim z maturo srednje šole, diplomo višje ali visoke šole. Projekti so prečni glede na posege predvidene v akcijah ostalih osi Docupa-a; vsekakor mora biti praksa opravljena v podjetjih in/ali v delovnih okoljih na območju zajetem v objektivu 2. V pripravi in temu sledečem vodenju projektov, morajo dejavniki spoštovati navodila iz dokumenta »Direktive za udejanjanje izobraževalnih programov, ki jih sofinansira Evropski socialni sklad«, objavljenega v B.U.R (uradnem listu) dežele št. 17 iz dne 29. aprila 1998, vključenega v stran Internet-a www.regione.fvf.it. Spomnimo naj, da je operativno dodatno okence za predložitev izobraževalnih projektov, ki sodijo vos 1. Akcija 1.6 namenjenih delavcem zaposlenih v podjetjih, ki imajo sedež na območju zajetem v objektivu 2. To obvestilo je bilo objavljeno v B.U.R.f uradni list) dežele št. 33 iz 24. avgusta 1998, S.S. št. 15. Deželni direktor (dr. Maria Emma Ramponi) RIM / OPOZICIJA NAPADA VLADO, CEŠ DA SE JE POMAKNILA ŠE BOLJ NA LEVO Danes v zbornici odločilna bitka za usodo levosredinske vlade Prodi se je obvezal, da bo pospešil 35-urni delovnik in zahteval sklep VS ZN za poseg v Kosovu RIM - »Z Oljko in s somišljeniki Armanda Cos-sutte bomo lahko nadaljevali po naši poti z zadostnim elanom, da udejani-mo naš reformistični projekt.« Predsednik vlade Romano Prodi je včeraj v repliki poudaril pomen zavezništva, ki je zmagalo na volitvah aprila 1996. Ob podpori somislejnikov Cossutte, »lahko postavimo temelje za novo in bolj strnjeno večino«. Predsednik italijanske vlade, vsaj sodeč po včerajšnji repliki, ni zaskrbljen za izid današnjega glasovanja o zaupnici, predvsem pa je manj zaskrbljen od Massima D’Aleme (Levi demokrati) za trdnost večine, ki bo v zbornici komaj zados-tna.Po mnenju predsednika vlade, ki je včeraj zahteval zaupnico, in ki igra v teh dneh odločilno politično bitko, je v italijansko politično prakso že Prodrl koncept bipolarnosti, kar bo »zajamčilo večino, ki bo sposobna nadaljevati po dosedanji poti in celo pospešiti svojo hojo«. Prodi se je večkrat zahvalil Cossutti, Diliber-tu in tistim komunističnim poslancem, ki so sklenili da bodo podprli vlado, v isti sapi pa se je obvezal, da se bo zavzel in napel vse sile za odobritev zakona o 3 5-urnem delovnem času, morebiten vojaški poseg proti Miloševiču zaradi brutalne represije na Kosovu, pa je podredil predhodni odobritvi Varnostnega sveta OZN. Tudi finančni zakon je mogoče popraviti. je menil premier, Ce-Prav skupnih izdatkov ni mogoče povečati. Prodi je že v začetku Premier Romano Prodi in podpredsednik vlade Walter Veltroni (Ap) replike poudaril »zagrenjenost« zaradi togosti Fausta Bertinottija. »Ne razumem njegovega stališča, mislim, da ni utemeljeno in je škodljivo tako za državo kot za stranko samo,« je menil premier. V nadaljevanju je spet izpostavil dosežke vlade in dejal, da so bili »zelo pomembni«. Svetovna kriza je sicer upočasnila rast italijanske proizvodnje, kljub temu pa »imamo vidne znake, ki dokazujejo, da se na področju boja proti brezposelnosti nekaj premika in da je naše gospodarstvo Se vitalno«. Dosežki na podpro-Cju zaposlovanja in odkrivanja davčnih utaj »kažejo, da smo na pravi poti«. V to smer vodi tudi letošnji finančni zakon, »ni pa nobene ovire, da bi ob potrditvi večinskega pakta, ne spet pregledali skupaj sprejete obveze in razloge, ki so te izbire narekovali«. Nekaterih postavk proračuna ni mogoče spremeniti, kljub' temu pa »je še dovolj prostora, da lahko skupaj ocenimo in morebiti tudi okrepimo nakazane izbire«. Cossutta in njegovi somišljeniki so bilio zelo zadovoljni ob taki repliki, Se zlasti sta jim prijali obvezi o 35-urnem tedenskem delovnem Času in o Kosovu. Ostali elani večine niso ocenjevali Prodijevega govora, zato pa je bila replika izhodišče za nove napade Kartela svoboščin. Voditelj Krščanskega demokratskega centra CCD Pierferdinando Casini je menil, da je »krpa slabša od luknje«. Sploh je Kartel svoboščin z Gianfran-com Finijem, Casinijem in predstvaniki Berlusconijeve Forza Italia, poudaril po eni strani vse večjo odvisnost vlade od maj- Ime komunistične stranke in torej premik politične osi na levo, po drugi strani pa Številčno omejenost večine, kar naj bi dokazovalo, da je politična izkušnja Oljke izčrpana. Vsi predstavniki so tudi kritizirali premiera, ker je po njihovi oceni razbil solidarnost v zahodnem zavezništvu ob vprašanju Kosova in tako oSibil NATO. Predsednik vlade je bil videti včeraj optimist. Bitka v poslanski zbornici pa še ni zmagana. O tem, da ne bo lahka, priča dejstvo, da so vse stranke zabičale svojim poslancem, da morajo biti prisotni brez vsakršne izjeme. Fini pa je svojim zagrozil z izključitvijo iz skupine, Ce se ne bodo udeležili današnjega glasovanja o zaupnici, pri Forza Italia pa so poslanci »na prisilnem vploklicu v Rimu« že od včeraj. Bertinotti razmišlja o novi opoziciji RIM - »Sedaj je treba napeti vse sile za opozicijo in hkrati ustvariti politične pogoje za zasuk na levo«. Fausto Bertinotti (na sliki) misli vztrajati pri svoji dosedanji usmeritvi, glede na razkol in na napovedano razcepitev v SKP pa je vidno razočaran. Na seji strankinega političnega sveta -je dejal v intervjuju za Telemontecarlo - smo izbrali neko politično usmeritev, sedaj pa smo že na robu ločitve. Vsi problemi, na katere je v teh mesecih opozarjala SKP, so po njegovem ostali nerešeni, za kar nosi v prvi osebi odgovornost Prodijeva vlada. Do tukaj Bertinotti, ki se je, kot vidimo, skoraj že sprijaznil z odcepitvijo pristašev Armanda Cossutte, do katere naj bi prišlo pojutrišnjem s formalno ustanovitvijo nove komunistične stranke. Da je treba na ta sklep morda počakati še nekaj časa je včeraj poudarila podpredsednica senata Ersilia Salvato, ki je vendarle bila in je še danes med najbolj odločnimi kritiki Bertinottija in njegove politike. Razkol je vsem na dlani - je dejala - sedaj pa bo treba razsodno preveriti vse možnosti za oblikovanje novega političnega subjekta. Dogajanja v SKP pa seveda še dalje močno odmevajo med članstvom in med volilci. Sindikalisti milanske CGIL, ki se prepoznavajo v stranki, so pozvali vsedržavne voditelje, naj preprečijo najhujše, saj bi imela odcepitev katastrofalne posledice. Tako razmišljajo tudi voditelji milanske federacije stranke, medtem ko se je v mnogih deželnih in pokrajinskih federacijah SKP pravzaprav že razbila. To se je npr. zgodilo v Firencah, kjer je bila do pred kratkim večina voditeljev na Cossuttovi strani, na zadnjem odločilnem glasovanju pa je prevladala Bertinottije-va usmeritev. Razkol v stranki že vpliva tudi na priprave na novembrske delne upravne volitve. V mnogih pokrajinah in občinah je SKP že sklenila volilna zavezništva z levosredinsko Oljko, katerim se verjetno tudi v spremenjenih razmerah ne bo odpovedala, odprto pa je vprašanje v upravah, kjer so še v teku pogajanja za liste in kandidature. Nekatere komponente Oljke (zlasti Ljudska stranka) bi želele takoj prekiniti pogovore s SKP, drugi (posebno levi demokrati) pa vztrajajo na zavezništvu med levo sredino in komunisti. Medtem ko vodja notranje skrajnolevi-Carske frakcije Marco Ferrando napoveduje vsedržavno mobilizacijo za ohranitev enotnosti stranke, je Nerio Nesi že zahteval mesta za Cossuttove privržence v upravnih svetih velikih (in vplivnih) javnih ustanov. Nesi, nekdanji vidni predstavnik leve frakcije v Craxijevi PSI, je med tistimi, ki vneto zagovarjajo direktni vstop Cossuttovih pristašev v Prodijevo vlado, seveda Ce bo slednja prestala današnje kljuCno glasovanje o zaupnici. K RIM / NIZKOTNO TRGOVANJE RIM / PROTESTNA AKCIJA Organe ponujajo po internetu V Rimu aretirali Američana, ki je prodajal človeške organe Neapeljski brezposelni na stolnici sv. Petra V Neaplju spopadi s policijo - Nevarnost da camorra izkoristi nezadovoljstvo RIM - Ameriški državljan, ki so ga karabinjerji aretirali zaradi prekupčevanja s Človeškimi organi, je bil že nekaj dni v Rimu, kjer bi moral skleniti kupčijo. Preiskava je trajala dalj Časa, začela se je pred letom dni, ko so na evropski ravni izsledili ameriško organizacijo, ki se je ukvarjala s to trgovino in za katero so delali ljudje, ki so potovali po svetu kot posredniki. Rimski karabinjerji so premagali nezaupljivost Američana s tem, da so pokazali zelo dobro tehnično pripravljenost, dobro so bili poučeni o čakalni dobi, prevozu, presaditvi in podobno. Tujec s sabo ni imel pravega kataloga z organi, temveč vrsto formularjev z rekviziti, ki so potrebni za presaditev: formularji so omogočali »vključitev v krog«, in ko jih je zainteresirana oseba vrnila, so jo vključili na nekakšen prednostni seznam. Osebe na tem seznamu so prišle na vrste prej kot bi prišle v javnih strukturah. Organizacija je bila povezana s tujimi zasebnimi kliničnimi centri, kjer kontrola o izvoru organov ni tako stroga. Del stroško je bilo treba poravnati v trenutku vključitve na seznam, preostalo po operaciji. V stikih z lažnimi kupci je American omenjal tudi cene: za ledvico je terjal okrog 40 tisoč dolarjev, organi, ki jih je ponujal, pa naj bi prihajali z azijskega tržišča. Med preiskavo so agenti ugotovili, da se nekateri za trgovino z organi poslužujejo tudi interneta, kar že počnejo s pornografijo, pedofilijo in morda tudi z mamili. Nekdo je pu-SCal sledove ali sporočila, zasledil jih je tudi neki rimski zdravnik, ki je takoj opozoril sodstvo. Opozorilo ni bilo odločilnega pomena, bilo je le de-talj, vendar značilen signal za to, kar se dogaja po internetu. Danes je na internetu zgibanka, nekakšen katalog s cenami, očitno je nekdo pomislil na izkoriščanje italijanskega tržišča, na katerem 10 tisoč oseb čaka na presaditev (a 33% jih je doslej presaditev opravilo v tujini) in kjer je poprečje darovalcev najnižje v Evropi. Italija tudi nima organskega zakona, ki bi urejeval to področje, z ustreznim zakonskim osnutkom se po številnih odložitvah Sele ukvarja poslanska zbornica, potem ko je pristojna kol-misija zaključila obravnavo že julija. Izvedenci pa zaenkrat izključujejo možnost, da bi v Italiji bile možne ilegalne presaditve, Ceš da kaj takega preprečuje cela vrsta zapletenih postopkov in kontrol. NEAPELJ - Brezposelni iz Neaplja so včeraj priredili vec protestnih manifestaciji. V samem glavnem mestu Kampa-nije je prišlo do izgredov, vendar se je medijsko najbolj zanimiva protestna akcija odvila v Rimu. Tu je skupina t.i. organiziranih brezposelnih splezala deset metrov visoko na zidarski oder gradbišča stolnice sv. Petra (na telefoto AP). Popustili so Sele po dve-urni protestni akciji, ko so na Trg sv. Petra prispeli predstavniki gibanja organiziranih brezposelnih, ki so bili na razgovoru na ministrstvu za delo. Tu jih je sprejel podtajnik Pizzinato, ki je zagotovil, da bodo v roku desetih dni dali odgovor na njihova stališča; zavrnili pa so zahtevo, da bi lahko predstavili svoje zahteve neposredno predsedstvu vlade. Medtem so vatikanski varnostni organi sporoči- li, da protestnikov ne bodo prijavili italijanskemu sodstvu, ki je pristojno za prekrške na Trgu sv. Petra. Dolgoletni brezposelni iz Neaplja, ki zahtevajo socialno koristna dela vendar v obliki stalne za- poslitve, so včeraj protestirali tudi v neapeljskem srediSCu, kjer so se spopadli s policijo, ki jih je razgnala s solzilnim plinom. Vec tisoč brezposelnih je demonstriralo tudi v bližnjem Salernu in sploh najavljajo vročo sindikalno jesen v Kam-paniji. Sindikati menijo, da je treba Cimprej rešiti vprašanje brezposelosti, tudi zaradi preteče nevarnosti, da camorra izkoristi nezadovoljstvo za svoje kriminalne dejavnosti. SKR / PO POLITIČNEM RAZKOLU NA VSEDRŽAVNI RAVNI Pokrajinski tajnik Venier ponuja odstop Kmalu dve novi komunistični stranki V prihodnjih dneh odločilna seja pokrajinskega odbora stranke - Razhajanja v izvoljenih telesih V ponedeljek bosta na Tržaškem, kot drugod po državi, skoraj gotovo dve komunistični stranki. Ob Stranki komunistične prenove se bo namreč rodila Stranka italijanskih komunistov Armanda Cossutte, ki nasprotuje vladni krizi in hoče ohraniti zavezništvo z Oljko, medtem ko je Fausto Ber-tinotti za odločno opozicijsko usmeritev. Razkol boleče odmeva tudi na krajevni ravni, kjer se je tajnik Jacopo Venier (na sliki-levo) brez oklevanj opredelil za Cossutto, večina strankinega političnega odbora pa naj bi bila za Bertinottija. Pogojnik je obvezen, ker o tem vprašanju na zadnji seji niso glasovali, večina di-skutantov pa se je opredelila za radikalno tajnikovo linijo. Venier je včeraj vsekakor ponudil odstop, o katerem bo na prihodnji seji odločal politični odbor in takrat bo jasno, kdo je v večini in kdo v manjšini. Tajnik tega ne ve, pač pa je prepričan. da ima za seboj večino volilcev SKP in vso levičarsko ter demokratično javnost. Opredelil se je za Cossutto, ker noče, da bi Italija padla v roke Pinij evi in Berlusconijevi desnici, naredil sem ta korak - dodaja Venier -ker hočem, da bi se SKP izognila samouničenju oziroma, da bi postala neke vrste manjšinska in politično mrtva sekta brez vsakršnega stika z delavci in z javnostjo. Bertinottijevi pristaši seveda razmišljajo popol- noma drugače. Menijo, da se je v stranki odvijalo demokratično in svobodno soočenje ter da bi morali sedaj vsi spoštovati sklepe vsedržavnega političnega sveta, ki se je opredelil za vladno krizo. Ločitev, ki jo napovedujejo Cossuttovi privrženci, je po njihovem neutemeljena in škodljiva, SKP pa mora v vsakem primeru še naprej obstajati. Razkol Cossutta-Berti-notti prečno zajema vso stranko, svetovalske skupine in tudi slovensko komponento. Tajnik je z bivšim predsednikom, pokrajinski predsednik Giorgio Canciani (na sliki-desno) pa s tajnikom, večina pokrajinskega tajništva je, kot kaze, z Venierom, večina članov pokrajinskega odbora pa s Cancianijem. V mestni skupščini je razmerje med frakcijama ena proti ena (Venier in Igor Canciani, ki je z Bertinot-tijem), kar velja tudi za pokrajinski svet, kjer sta Dennis Visioli (Bertinotti) in Giuliana Zagabria (Cossutta) na različnih stališčih. V deželnem svetu sta Gianluigi Pegolo in načelnik skupine Roberto Antonaz s tajnikom, Bruna Zorzini Spetič je pristaš Cossutte, Paolo Fon-tanelli iz Vidma pa je doslej Zagovarjal kolikor toliko nevtralno stališče. V sekcijah in med članstvom pa je razmerje sil precej negotovo. V Nabrežini se je občinska svetovalka in sindikalistka Stanka Mokole javno opredelila za Bertinottija in isto je v Dolini naredila Nadja Hrovatin lerin. Dolinska sekcija je med najmočnejšimi v pokrajini, zato bo njena odločitev še kako pomembna, kar velja tudi za močno kraško sekcijo, ki zajema Vzhodni in Zahodni Kras. Po neuradnih podatkih kaže, da uživajo Bertinottijeva stališča več podpore v mestnih sekcijah, kot v okolici, kakšno je v resnici realno stanje pa bo razvidno šele v prihodnjih dneh. Pozornost članov je vsekakor sedaj uprta v Rim, kjer bodo danes glasovali o vladni zaupnici, v nedeljo pa naj bi se formalno rodila nova komunistična stranka. Nekateri še upajo, da se bo vihar v zadnjem trenutku na nek način umiril in da bo na koncu vendarle prevladala enotnost (dve frakciji pod isto strankarsko strehd), ponekod potihoma, drugod na glas pa se že govori o neizbežni razcepitvi. Ce bo ločitev travmatična ali pa vzajemna pa še ni dano vedeti. Gibanje za Oljko na strani pristašev Armanda Cossutte Gibanje za Oljko, ki je doslej resnici na ljubo precej odmaknjeno spremljalo burna dogajanja o usodi Prodijeve vlade, se je včeraj oglasilo s tiskovnim sporočilom, v katerem izpostavlja dosedanje dosežke vlade, ki so tudi sad doprinosa SKP. Sedaj so ti dosežki v nevarnosti, v veliki nevarnosti pa je zaradi enostranskih izbir (očitno Bertinottije-vih) tudi težko dosežena politična stabilnost. Zato Gibanje za Oljko ocenjuje kot pozitivno stališče, ki ga je glede vsedržavnih dogajanj zavzela tržaška federacija Komunistične prenove, pri čemer je najbrž mišljena predvsem znana usmeritev njenega krajevnega tajnika Jaco-pa Veniera. Glede na notranje soočenje v SKP je pokrajinski koordinator Gibanja za Oljko Daniele Gouthier prepričan, da bodo napovedani premiki (morda ima Gouthier v mislih že nastajajočo novo komunistično stranko) odprli pot novim in boljšim odnosom med levosredinskimi komponentami. Gibanje za Oljko je organizacija, ki je od vsega začetka politično najbližja predsedniku vlade Romanu Prodiju, nekaj drugega pa so stranke in politične komponente, ki na vsedržavni ravni sestavljajo levosredinsko koalicijo Oljke. Allegro, andante, vivace.„ Počasi! V nedeljo, 11, oktobra trgovina v Trstu odprta. Cesta Videm - Tricesimo REANA DEL ROIALE (UD) Odprto: torek • petek 19.00- 12.30 D 5.00 - 19.301 V soboto NON - STOP : 9.00 [19,30: Otta della Calzatura PITTARELLO Korzo Italia, 25 TRST Odprto: ponedeljek 115,001 19.30 [ torek • petek [9.00- 13.00 [ 15.00 - 19.30 j V soboto NON - STOP 19.00119.301 TVM / PO NAPOVEDI 250 »DOLGIH MOBILNOSTI« KRIZA / POSEG SEN. CAMERINIJA Sindikati terjajo točna pojasnila Nujen sestanek s Fincantieri in VVatsilo Kriza Alcatel Italia bi lahko prizadela tudi tržaški obrat Tajnik FIM-CGIL Bruno Galante za zdaj kolikor toliko optimist Tovarniški svet Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu in pokrajinski sin-dikati kovinarjev FIM-CGIL, FIOM-CISL in UILM zahtevajo nujen sestanek z lastništvom obrata, se pravi s predstavniki družb Fincantieri in VVartsila, da bi si prišli na jasno, zakaj je vodstvo tovarne pred nedavnim vložilo prošnjo na mini-strstvo za delo za vpis 250 delavcev v t. !• »dolgo mobilnost«. To je glavni sklep, ki so ga sprejeli na včerajšnjem sindikalnem vrhu v boljunskem obratu. Sestanka so se, poleg predstavnikov tovarniškega sveta udeležili pokrajinski tajniki FIM-CGIL Galante, nOM-CISL Steli in UILM Minius-si. Za natacnejSe razumevanje zadeve naj Pojasnimo, da »dolga mobilnost« v italijanskem sindikalnem žargonu pomeni nekakšno predčasno upokojitev, točneje do največ 7 let podaljšan režim dopolnilne blagajne za starejše delavce, ki predstavljajo odvečno delovno silo in ki bi v primeru odpusta iz službe po vsej verjetnosti ne imeh možnosti nove zaposlitve. Seveda je za priznanje taksne »dolge mobilnosti« predviden poseben postopek oziroma enkratna (nerutinska) odobritev na ravni ministrstva za delo. Vest, da je vodstvo TVM pred nedavnim vprašalo ministrstvo za vpis 250 delavcev v »dolgo mobilnost«, je delavce in njihove sindikalne predstavnike povsem iznenadila. Sindikati so namreč pred komaj desetimi meseci podpisali sporazum z družbo Fincantieri, tedanjo edino lastnico TVM, na osnovi katerega je ob vstopu finske grupe VVartsila v lastništvo prišlo do klestenja 170 delovnih mest. To so sindikati napravili v prepričanju, da bodo na tak, sicer boleč način boljunskemu obratu zagotovili produktivno prihodnost. Očitno pa so se zdaj pojavile nove težave - ali pa gre za premišljeno nespoštovanje sprejetih obveznosti. Prav to nameravajo sindikalni predstavniki zdaj razčistiti na sestanku z predstavniki novega lastništva. Do srečanja naj bi prišlo že prihodnji teden. Galante, Steli in Miniussi so zagrozili, da so pripravljeni oklicati stavko v primeru, Ce bi naleteli na zaprta vrata, kakor tudi v primeru, Ce ne bi prejeli zadovoljivih pojasnil. Napovedali so, da bodo zahtevali dosledno spoštovanje lanskega decembrskega sporazuma, vključno določil, ki pravijo, da bodo za delavce, ki so že bili odpuščeni iz službe, poskrbeli ali predčasno upokojitev ali alternativno zaposlitev, kakor tudi določil, ki zagotavljajo, da bo TVM po preustroju zaposlovala najmanj 1.400 ljudi. Podčrtati velja, da so bila vsa ta določila doslej le delno spoštovana, saj npr. 80 od 170 odpuščenih delavcev še vedno Čaka na novo delovno mesto v tovarni posebnih cevi, ki naj bi nastala v bivšem Arzenalu sv. Marka v Trstu, v sami TVM pa je trenutno zaposlenih kakih 1.250 delavcev, 150 manj od dogovorjenega. Tržaški senator Fulvio Camerini je skupno z drugimi parlamentarci Oljke naslovil parlamentarno vprašanje na ministra za industrijo Bersanija, v katerem poziva predstavnika vlade, naj se pozanima za usodo grupe Alcatel Italia oziroma za zaposlene v njej. Grupa Alcatel je namreč na mednarodni ravni napovedala klestenje 30 tisoč delovnih mest od skupnih 180 tisoC, s katerimi razpolaga, na italijanski ravni pa klestenje 1.500 delovnih mest od skupnih 6 tisoC. Vse to zanima tudi Trst, saj ima grupa Alcatel Italia tu svojo tovarno, v kateri je kakih 300 zaposlenih. Senator Camerini in ostali podpisniki parlamentarnega vprašanja pripominjajo, da je grupa Alcatel Italia minulega 28. julija podpisala sporazum, na osnovi katerega bi morala preriodicno seznanjati ministrstvo za delo in druge pristojne dejavnike o položaju, v katerem se nahaja, kakor tudi o ukrepih, ki jih namerava sprejeti za izhod iz krize, v katero je zabredla. Kaže pa, da se Alcatel Italia tega dogovora ne drži, saj je npr. pred nedavnim opustila nekatere dejavnosti pri Milanu, ne da bi obvestila sindikatov. Na osnovi vprašanja senatorja Camerinija smo se pozanimali pri tržaških sidnikatih, kako je s tovarno Alcatel Italia v Trstu. Pokrajinski tajnik kovinarjev FIOM-CGIL Bruno Galante nam je dejal, da trenutno ni znakov, na osnovi katerih bi lahko sklepali, da bo v Trstu prišlo do zmanjšanja produkcije oziroma do krčenja osebja. Nasprotno, prav pred kratkim so sindikati od vodstva tržaškega obrata prejeli zagotovila, da bodo proizvodnjo tehnološko posodobili in Se okrepili. Kljub tem zagotovilom pa tržaški sindikati s pozornostjo spremljajo razvoj dogodkov, da ne bi prišlo do kakega neprijetnega presenečenja, kakršnim smo na Tržaškem, žal, vajeni. ZNANOST / VZLET PREDVIDEN 29. T.M. DO NEDELJE, 11. OKTOBRA Tržaški teleskop UVSTAR v kratkem spet v vesolju Vrsta prireditev ob »Barcolani« Muzeji bodo odprti dije kot običajno - Jutri tudi umetni ognji Konec tega meseca bo predvidoma spet poletel v vesolje tržaški vesoljski teleskop oziroma ul-traviolicni spektrograf UVSTAR. Zgradil ga je konzorcij CARSO (Center for advanced resear-ch in space optics - Center za visoke raziskave v vesoljski optiki) v Znanstvenem parku pri Pa-dricah, in sicer na osnovi projekta, ki-so ga skupno izdelali izvedenci z Univerze v Trstu in z Univerze v Arizoni (ZDA), v vesolju pa je bil že dvakrat, in sicer Prvič leta 1995, drugič pa lani. UVSTAR je naprava, ki zaznava in meri ultra-violicna žarcenja, tako da je zmožna »pogledati« na se neraziskana območja vesolja. Njen idejni oce je prof. Roberto Stalio z Univerze v Trstu, pri projektu pa sodeluje tudi slovenski znanstvenik Pavel Tram-Puž, ki je odgovoren za računalniško programsko opremo. Teleskop je zdaj že na krovu vesoljske ladjice Discovery na vzletišču Cape Canave-ral na Floridi. Ladjica bo Predvidoma vzletela 29. oktobra, razen ce ne bo Prišlo do odložitve zaradi vremenskih ali tehničnih težav. Omenimo naj, da bo vesoljska odprava trajala 9 dni, se pravi dva dneva manj kot sta trajali odpravi v letih 1995 in 1997. Pristaviti pa je treba, da se bo Discovery tokrat vrtel okrog Zemlje na orbiti kakih 575 kilometrov visoko nad mor- sko gladino, se pravi približno 200 kilometrov višje kot v prvih dveh odpravah, kar bi moralo omogočiti teleskopu UVSTAR, da bo zbral kakovostnejše podatke, saj bo opazoval vesolje s točke, kjer je atmosfera silno redka. Vesoljski odpravi z oznako STS 95 bo načeloval poveljnik Curtis L. Brovvn, na krovu Disko-veryja pa bo tudi bivši kozmonavt John Glenn, ki je sedaj ameriški senator. Glenn je star 77 in, Ce bo slo vse po sreči, bo postal najstarejši človek v vesolju. V okvir prireditev ob Barcolani sodi cela vrsta manifestacij, tako da ne bodo prišli na svoj raCun samo ljubitelji morja in jader. Odborništvo za kulturo Občine Trst prireja razstavo »Ladja v ledenem okle-.pu. Odkritje otočja Franca Jožefa.« Razstavo so odprli včeraj v občinski dvorani na Trgu Unita 4 in bo na ogled do 8. septembra od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, bodisi ob delovnikih kot ob praznikih (danes, jutri in pojutrišnjem pa je urnik naslednji: 10.00 -13.00 in 17.00 - 22.00). Razstava prikazuje avstro-ogrsko ekspedicijo na Se- verni tečaj v letih 1872-1874, organizirali so jo z namenom, da bi odkrili nov prehod v smeri severovzhoda. S parnikom Tegetthoff so odpluli 13. junija 1872, usmerili so se proti Novi zemlji, vendar so kasneje, 21. avgusta, ostali dokončno ukleščeni v ledu, ki je parnik nosil proti severovzhodu. Zglodalo je, da je odprava doživela popoln polom, ko so 31. avgusta 1873 zagledali neznano zemljo. Z raziskavami so priceh Sele marca naslednjega leta, mesec kasneje so zapustili parnik in odšli na pot s sanmi in rešilnimi Čolni. Dosegli so zahodno obalo Nove zemlje, kjer jih je 25. avgusta rešil ruski ribiški sku-ner. Za izredno odprtje razstave »Ladje Diega de Hen-riqueza« so se odločili pri »Mestnem vojaškem muzeju za mir Diega de Hen-riqueza« v Ul. Revoltella 37. Razstavo si lahko ogledamo tudi jutri, 10. in v nedeljo, 11. tm. od 9. do 13. ure. Mestni muzej Sar-torio (Largo Papa Giovanni XXm, st. 1), kjer je razstava »Zidovske družine v Trstu 1814-1914«, pa bo do 11. t.m. izjemoma odprt od 9. do 22. ure, podobno kot naravoslovni muzej, morski akvarij ter Revoltella, kjer je razstava o Davidu Bymeju. Pokrajina Trst pa bo skupaj z Občino Milje in Trgovinsko zbornico od danes do nedelje na Pomolu Audace odprla promocijsko stojnico, v kateri bodo 14-letni Mattia Pressi-ch, svetovni jadralni prvak v razredu »optimist« in s prostovoljke Italijanskega združenja multiple skleroze v dobrodelne namene delili razglednice s posebnim poštnim žigom. Tržaška občinska uprava bo skupaj z organizatorji Barcolane, društvom SVBG, poskrbela tudi za umetne ognje, in sicer jutri ob 22.30 na Pomolu Audace. Na pobudo SVBG bomo na maksi-ekranu na Trgu Unita od danes lahko sledili raznim fazam jadralne manifestacije. V nedeljo popoldne bo na pobudo Radia Punto Zero glasbena prireditev v znamenju latinskoameriške glasbe. ________KONCERTNA PRIREDITEV___________ Spomin na padle v Bazovici Predstavila se bosta MePZ Lipa in Mladinski zbor Bazovica S svojevrstno koncertno prireditvijo se bodo v nedeljo, 11. t.m., poklonili spominu na padle vaščane v Bazovici. Na pobudo SKD Lipa in Mladinskega krožka Bazovica bo namreč v Kinodvorani z začetkom ob 18. uri na vrsti koncert, ki so mu dali pomenljiv naslov Spomin na padle. V njem se bodo predstavili pevci mešanega zbora Lipa, ki ga vodi Tamara Raseni, in mladinskega zbora Bazovica, ki ga vodi Kenija Brass, nastopili bodo samostojno in pa skupaj s elani Godbenega društva Viktor Parma, s katerimi pod vodstvom kapelnika Leandra Pegana pripravljajo niz treh skladb, vsebinsko povezanih na temo odporništva in domoljubja. V tem zaključnem koncertnem nizu se bo kot solo pevec predstavil tudi baritonist Damjan Locatelli. Glasbene točke bosta s podajanjem partizanske lirike dopolnjevala gledališka igralca Tanja Pečar in Danijel Malalan. Nedeljski priredbi daje pokroviteljst- vo Zveza slovenskih kulturnih društev, želi pa še posebej izzveneti kot kultur-no-umetniski poklon voj im žrtvam ob letošnji 25-letnici postavitve spomenika padlim NOB v Bazovici, (dam) Barcolani bodo sledile tudi mlade prizadete osebe Združenje prostovoljcev »Petra«, ki mu predseduje Alda Paoletti, nadaljuje z vključevanjem duševno in telesno prizadetih oseb v razne dejavnosti. V okviru bogatega programa, ki ga bodo uresničevali v prihodnjih tednih, je predvideno tudi sodelovanje na Barcolani. Skupini mladih z zavoda Ritmayer, ki imajo težave z vidom, in mladih prizadetih oseb se bosta vkrcali na patruljni Čoln obalne straže in neposredno sledili regati, za kar imata zaslugo Fulvio Moli-nari, odgovorni za Barcolano, in admiral Sergio De Stefano. SREDNJEEVROPSKA POBUDA Notranji ministri 16dižavSEPza enotne pobude proti kriminalu Danes in jutri bo v Trstu konferenca notranjih ministrov 16 držav Članic Srednjeevropske pobude (SEP) o boju proti organiziranemu kriminalu. Članicama Evropske unije Italiji in Avstriji ter 14 državam srednje in vzhodne Evrope, med katerimi je tudi Slovenija, se bo prvič kot gost pridružilo tudi zastopstvo Ruske federacije. Italijo bo zastopal minister Giorgio Napolita-no, možno pa je, da danes ministra Se ne bo zaradi znanih razpletov politične krize, saj za preživetje Prodijeve vlade terja prisotnost vseh poslancev v parlamentu. Slovenijo bo zastopal minister za notranje zadeve Mirko Bandelj. Za konferenco so se domenili na vrhunskem srečanju predsednikov držav SEP, ki je bilo lanskega novembra v Sarajevu. O nujnosti skupnega nastopa proti organiziranemu kriminalu je bil govor že na srečanju predsednikov parlamentov SEP, ki je bilo pred enim letom v Trstu, ko je predsednik italijanske poslanske zbornice Luciano Vio-lante naglasil, da je nujna skupna pobuda proti mednarodni mafiji. Računajo, da vsako leto kriminalne organizacije imajo promet v vrednosti dveh odstotkov celotnega svetovnega bruto proizvoda, kar znaša približno 500 milijard dolarjev oz. 800 tisoC milijard lir, od tega navrže tiho-tepljenje mamil 400 milijard dolarjev oz. 650 tisoC milijard lir. Izvedenci menijo, da približno 80 odstotkov mamil namenjenih na evropska tržišča potuje po t.i. balkanski poti, ki pelje prek naših krajev. Na konferenci bodo ministri ocenili nevarnost, ki jo predstavlja organizirani kriminal, še posebej na področju tihotapljenja mamil in kemičnih prokurzorjev, nezakonitega kapitala in s tem povezanega pranja denarja, tihotapljenja ljudi in izkoriščanja nezakonitega priseljevanja, govorili pa bodo tudi o tihotapljenju žensk in otrok za prostitucijo. Uspešen boj proti tej obliki kriminala je možen le ob aktivnem in doslednem sodelovanju vseh držav SEP ter na podlagi doseženega političnega dogovora, ki je temelj za prihodnje sodelovanje na operativni ravni in hkrati daje večjo težo vsem projektom, ki se v praksi že izvajajo. Predvideno je, da bodo ministri sprejeli deklaracijo o organiziranem kriminalu, .ki predstavlja grožnjo stabilnosti držav Članic SEP in je zato boj proti mednarodnemu kriminalu eden od prednostnih ciljev skupnega interesa držav clanic SEP. Za dosego tega cilja bo potrebno pospešiti približevanje zakonodaj držav clanic ter še povečati prizadevanja pri preiskovanju nezakonitih dejavnosti, ki jih vodijo kriminalne organizacije. Zagotoviti bo treba centralizacijo informiranja o kriminalnih organizacijah na državni ravni ter razviti enotne statistične kazalce. S hitrejšo izmenjavo informacij bo omogočeno boljše poznavanje kriminalnih organizacij, izboljšati pa bo potrebno tudi sodelovanje med samimi preiskavami in s tem zagotoviti uspešen pregon organiziranih kriminalcev in izsleditev nezakonitih in opranih dobičkov. NOVICE Svetovno zasedanje o psihiatriji Od 20. do 24. otobra bo v Trstu prvo mednarodno zasedanje o umskem zdravju ob 20-letnici odobritve zakona 180 o zaprtju umskih bolnišnic. Prenovitev psihiatrije, ki jo je prav v Trstu sprožil pokojni psihiater Franco Basaglia, je v teh desetletjih postala predmet zanimanja in posnemanja po vsem svetu. Zasedanja se bo udeležilo 1.500 gostov in 200 poročevalčev iz vrst psihiatrije, pa tudi javnega zdravstva z vsega sveta. Osrednja tema bo možnost razvoja, ki jo človeku nudi skupnost, in to tako posamezniku kot večjim skupinam: v ospredju bo torej tudi vprašanje družbene pravičnosti in odnosov med Severom in Jugom sveta z namenom, da bi ustvarili »svetovno mrežo človeškega razvoja in proti družbenemu izobčenju.« Pobudo Centra za umsko zdravje Franco Basaglia podpirajo krajevne ustanove. Svetovna zdravstvena organizacija, Evropski odbor za pravico in psihiatrijo ter italijanska ministstva za zdravstvo, socialna vprašanja, pravosodje in enake možnosti. Srečanje o enakih možnostih Prihodnjega 16. oktobra bo v Hotelu Jolly prvo vsedržavno zasedanje o enakih možnostih v teh-nicno-zdravstvenih poklicih. Pobudo o pravicah žensk v tehničnih poklicih prirejajta združenji radioloških tehnikov. ODPELJALI ZDRAVILA / V SPOMIN NA PADLO RAIEVO EKIPO Slovenska solidarnost otrokom iz Mostarja Enajst milijonov lir zdravil dosežek nabiralne akcije KRAŠKI OKTOBERFEŠT Sinoči tekmovali v zobanju grozdja drevi pa se bodo pomerili v žaganju Danes zjutraj bo odpotovalo vozilo Rdečega križa, s katerim bodo odpeljali v mostarsko otroško bolnišnico zdravila, ki so jih zbrali ob smrti rajeve ekipe v Mostarju pred štirimi leti. Ob tragični smrti Marca Lucchette, D ari a D'Angela in Saše Ote je v okviru slovenske skupnosti stekla akcija, za katero sta dali pobudi uredništvi Primorskega dnevnika in Radia Trst A, in zbrali so približno 11 milijonov lir. Med lanskim obiskom bosanskega ministra za zdravstvo v Trstu so določili, da bodo sredstva namenili mostarski otroški bolnišnici: prav otroke je snemal nesrečni Saša Ota, ko so drobci granate pretrgali še kratko življenjsko nit mladega slovenskega snemalca in njegovih kolegov. Seznam potrebnih zdravil je posredoval odgovorni regionalnega zdravstvenega centra dr. Safed Mujič in sinoči je dolinski župan Boris Pangerc kot nekdanji predsednik ZSKD, ki je vodila zbirno akcijo, iz- ročil zdravila predstavnicama Rdečega križa (ena je domačinka Majda Bonifacio), ki sta jih danes zjutraj odpeljali v Mostar. V nedeljo, 11. oktobra bo v Devinu na sporedu zanimiv glasbeni dogodek Ob 18. uri bo v starem skladišču soh (Devin št. 74, pri karabinjerski postaji), kjer je sedež Glasbene akademije »Musid Artis«, nastopila poljska pianistka Kornelia Ogorkovma s koncertom Chopinovih skladb. Pobuda spada v okvir mednarodne revije »Pianissimo«, prirejene pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina. Komeha Ogorkovma trenutno živi v Liegeu v Belgiji, kjer se ukvarja z umetniškim vodstvom Združenja »Musiči Artis Lie- S sinočnjo glasbeno otvoritvijo z nastopom breške godbe Long Zlunk je tudi letos končno štartal Kraški Okto-berfest. Priljubljeni praznik že tretje leto zaporedoma organizira SKD Vigred na vaškem prireditvenem prostoru v Praprotu, kjer je šem-polajsko kulturno društvo »za vsak slučaj« namestilo tudi primerno velik šotor. Po nastopu breških godcev je sinočnji večer popestril ansambel Dori z Laškega, med plesom pa se je odvijalo nadvse originalno tekmovanje v...zobanju grozdja. Prav tako originalno bo tudi danes zvečer, ko se bo lahko vsakdo izkazal v starodavni gozdarski spretnosti žaganja ge«. Diplomirala je na pariški Ecole Normale »A. Cortot«, kjer ji je komisija podelila posebno nagrado. Zatem je z odliko opravila drugostopenjsko diplomo na »Royal Conservatoire« v Liegeu. Zmagala je na pomembnih mednarodnih tekmovanjih in nato pričela nastopati kot solistka pod vodstvom mae-strov Simonova, Bartholo-meea, Merdera in Gushal-bauerja s filharmoničnin orkestrom iz Liegea, z orkestri iz Strasbourga in Luksemburga, z belgijskim državnim orkestrom in najpomembnejšimi poljskimi orkestri. borovca s tradicionalnim »žagun’n«. Naj še dodamo, da pravilnik predvideva moško in žensko kategorijo ter da se je lani prijavilo kar dvanajst dvojic. Za veselo razpoloženje bo danes poskrbel miljski ansambel Annie Oakley Coun-try Band, ki je prav pred kratkim izdal novo zgoščenko. Seveda ne bo primanjkovalo niti pristne domače kapljice, poštenega piva ter številnih kuhinjskih specialitet. (gb) VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 9. oktobra 1998 JANEZ Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 18.31 - Dolžina dneva 11.18 - Luna vzide ob 21.24 in zatone ob 11.22 Jutri, SOBOTA, 10. oktobra 1998 JANEZ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17.7 stopinje, zračni tlak 1013.7 mb narašča, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, morje skoraj mimo, temperatura morja 19,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Valentina Bazo, Christian Zurini, Gianluca Moratto, Giaco-mo Farosich. Umrli so: 75-letna Elisa-betta Milic, 76-letna Irma Grgorich, 92-letni Servolo Persico, 75-letna Bianca Sanzin. ; ; LEKARNE Od ponedeljka, 5. do sobote, 10. oktobra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (tel. 040 300940), Barkovlje - Mira-marski drevored 117 (tel. 040 410928). Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 040 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L’eta inquieta«, r. Bruno Du-mont. - Prepovedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Elisabeth«, i. Cate Blanchett. EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.50, 19.55, 22.15 »Racconto d’autunno«, i. Erič Rommer. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Delito perfetto«, i. Michael Douglas. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.15, »Godzilla«, i. M. Broderick. 20.30, 22.15 »Sei giorni, sette notti« i. Harisson Ford in Gwyneth Paltrow. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.00, »La spada magica alla ricerca di Ca-melot« - risanka. 20.30, 22.15 »Sliding Doors«, i. Gwyneth Paltrovv. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II signor 15 palle«, i. Francesco Nuti, Sabrina Ferilli. NAZIONALE 4 - 17.00, 19.30, 22.00 »Ar-mageddon« i. Bruce Wil-lis, Liv Tyler. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Le perversioni anali di Caligola«, prepovedan mladini pod 18/ letom. CAPITOL - 17.45, 20.00, 22.10 »Godzilla«, risanka. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »I piccoli maestri«, r. Daniele Luc-chetti, i. Stefano Accorsi in Stefania Montorsi. PRIREDITVE DEKLIŠKA PEVSKA SKUPINA VALENTIN VODNIK vabi na prvi samostojni koncertni večer, ki ga pod pokroviteljstvom ZSKD prireja v okviru 120-letnice SKD Valentin Vodnik danes, 9. oktobra 1998 ob 20.30 v cerkvici Sv. Martina v Dolini. SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabita jutri, 10. oktobra ob 20. uri v dvorano Finžgarje-vega doma na Opčinah, Narodna 89, na ogled komedije F. G. Lorce Lepa čevljarka. Nastopila bo gledališka skupina KPD Planina iz Sel na Koroškem. GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi v nedeljo, 11. oktobra, ob 16. uri v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brande-sia 27, na lutkovno predstavo Ferija Lainščka »Brat-je, škrat-je, tat-je«. Nastopa Lutkovno gledališče Buba iz Šmihela na Koroškem. SKD VIGRED prireja v okviru III. kraškega Okto-berfešta 3. izvedbo Kraškega Muzikfešta -srečanje amaterskih glasbenih skupin domače glasbe, v nedeljo, 11. oktobra ob 16. uri. Vabljeni so amaterski godci, ki igrajo različne inštrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do kvinteta ali večje skupine. Dobrodošli so tudi pevci. Udeleženci se lahko prijavijo pri društvenih odbornikih, na ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20 od 10. do 16. ure oziroma na prireditvenem prostoru v Praprotu do nedelje, 11. oktobra. SPOMIN NA PADLE -KD Lipa in Mladinski krožek Bazovica pod pokroviteljstvom ZSKD vabita na koncert ob 25-letnici postavitve spomenika padlim vaščanom, ki bo v nedeljo, 11. oktobra 1998 ob 18. uri v Kinodvorani v Bazovici. Sodelujejo: GD Viktor Parma, MePZ Lipa, M1PZ Bazovica in gledališka igralca Tanja Pečar in Danijel Malalan. GLEDALIŠČE / LA CONTRADA Premiera Kezicheve igre Igro v dialektu »Američan pri Sv. Jakobu« so včeraj predstavili CJRTRIESTE F0NMZI0NE Današnjo predstavo »L‘Americano a San Giacomo« se v Teatru Cristallo prične gledališka sezona Contrade. Za narečno delo, ki ga je napisal priznani filmski in gledališki kritik Tullio Kezich (drugi z leve na sliki - foto KROMA), vlada med tržaškim občinstvom veliko pričakovanje. Zanimanje za igre v dialektu namreč iz leta v leto narašča, tako da se pri Contradi morajo ukvarjati s težavami zaradi prevelikega števila abonentov. Tega uspeha se ne veselijo le gledališčniki, pač pa tudi pri fundaciji CRT, ki že dalj časa podpira tržaško kulturno ponudbo in skrbi za nadaljnji gospodarski razvoj kulturno-turistične stvarnosti. Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki se je odvijala na sedežu fundacije CRT je o nocojšnji komediji spregovoril umetniški vodja, režiser Francesco Macedonio ter sam Kezich. Slednji je predstavil igro -dogajanje katere je postavljeno v Šentjakobsko mestno čert v povojnem času - ki obravnava povratek starejšega moža v rojstno mesto, kjer v politično-ideološkem nabitem ozračju sreča sorodnike, nekdanje prijatelje (lik voditelja Komunistične partije Vittoria Vidalija), itd. Ob komediji, ki jo bodo glavni igralci Orazio Bobbio, Ariella Reggio, Lidija Kozlovič in Mario Valgai uprizarjali do 25. oktobra, so prireditelji poskrbeli tudi za prikaz daljše reportaže, ki je posvečena tržaškim umetnikom Kezichu, Callistu Kosulichu in Francu Giraldiju. (Danes, gledališče Miela, ob 18. uri), postavitev fotografske razstave slik iz petdesetih let, (gledališče Cristallo do 25. 10.) ter srečanje z igralci (sedež Generali, Trg Du-ca delli Abruzzi 1,14. oktobra ob 17.30). Matej Caharija Srečanje pobratenih občin FJK ter avstrijske Koroške in Štajerske To soboto se bo v Trstu odvijalo 5. srečanje pobratenih občin iz Furlanije-Julijske krajine ter iz avstrijske Koroške in Štajerske. Povod za srečanje daja proslavitev 25-letnice pobratenja med občinama Trst in Gradec, ob tej priložnosti pa se bo na tržaškem županstvu odvijal tudi posvet na temo: »Evropska unija, nacionalne države in krajevne uprave - institucionalni in gospodarski odnosi«. Posvet se bo pričel ob 9.30 s pozdravnima nagovoroma tržaškega župana Riccarda Illyja in veleposlanika Enrica Aillauda, predsednika Združanja Italija-Avstrija. Nato bosta govorila docenta ustavnega prava na Univerzi v Trstu Sergio Bartole in na Univerzi v Gradcu VVolfgang Mantl, zaključno besedo pa bo imel evropski komisar Mario Monti. V okviru srečanja, ki se bo odvijalo pod pokroviteljstvom predsednikov republik Avstrije in Italije, bo okrog 14. ure sprejem z zakusko v rezidenci avstrijskega konzula v Trstu Artura Schu-schigga, popoldne pa bo še koncert v Miljah, na katerem bosta nastopih godbi na pihaja iz Beljaka in Obervellacha. Danes in jutri nastop folk skupine »Le Mitiche Pirie« Tržaška folklorna skupina »Le Mitiche Pirie« bo danes in jutri s pričetkom ob 21.30 nastopila v »Biergarten St. Michael« pri piceriji Ischia v Ul. San Michele. Predstavih se bodo z ljudsko glasbo območja Alpe Jadran (Bavarska, Štajerska, Ko- roška in Slovenija) z vložki tržaške narečne glasbe, lahke glasbe in »svvinga«. Vstop je prost. Vandali pri Sv. Justu Nekatere predstavnike združenja anfibijske izkrcevalne enote je med obiskom na griču sv. Justa čakalo neprijetno presenečenje. Konec prejšnjega meseca, ob 3. državnem združenju, so postaviti spominsko obeležje, s katerim so želeti počastiti svoje padle. Ko so se v sredo, 7. tim., podati do obeležja, pa so opaziti, da so neznani vandali odstranili bronast grb. Hotela sta se znesti celo nad karabinjerji Ustavljala sta avtomobiliste in jih nadlegovala, sedaj sta v zaporu, moški v Koroneju, ženska pa v Vidmu, ker v Trstu ni ženskega oddelka. Očitno sta ga imela precej pod kapo, enemu od avtomobilistov sta celo hotela ukrasti vozilo, vendar je pravočasno vzel ključe z armaturne plošče. Medtem so prišli miljski karabinjerji, ki so jih poklicati mimoidoči. Nasilneža sta jih napadla, vendar se je zanju bolj slabo končalo, prijeti so ju in aretirati. Prijeli tri Romune Miljski karabinjerji so na križišču med uticama Flavia in Montedoro prijeli tri romunske državljane, ki so na pordočju Glinščice ilegalno prestopili mejo. Odpeljali so jih do mejnega prehoda pri Rabojezu, kjer so jih izročiti pristojnim slovenskim organom. GLASBENA DEJAVNOST n V Devinu v nedeljo nastop poljske pianistke Smwii OTVORITVENA PREDSTA V A SEZONE 1998-99 HENRIK IBSEN H£Wfi GAUBfZ Režija: BOJAN JABLANOVEC Premiera danes, 9. t. m., ob 20.30 - RED A PONOVITVE: jutri, 10. t. m., ob 20.30 RED B v nedeljo, 11. t. m.. ob 16.00 RED C v sredo. 14. t. m., ob 20.30 RED D v četrtek, 15. t. m., ob 20.30 REDE v petek, 16. t. m., ob 20.30 RED F Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4 - tel. 040 362542. 1878 1998 SKD VALENTIN VODNIK DOLINA Pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev KONCERTNI VEČER Dekliške skupine Valentin Vodnik zborovodja: TATJANA JERCOG Danes, 9. oktobra 1998, ob 20.30 v cerkvici sv. Martina OBVESTILA fotokrozek trst vabi na običajno sejo, danes, med 20.00 in 20.30 v Gregorčičevi dvo-rani. Priporočamo se za udeležbo. KLUB SLOVENSKIH 11 nizettijeva ulica 3 ŠTUDENTOV TRST pri- 20.30. yeja jutri, 10. oktobra pri jadralnem klubu Cupa BIG študent zur v sklopu vseslovenskega študentskega srečanja Trst 98. Začetek ob 20. uri: ples, Pivo, vino, golaž in dobra glasba v družbi študentov Ljubljane, Kopra, Nove Gorice in se in Se. Tržaški Študentje in študentke pridružite se nam! V DOMU JAKOBA UKMARJA v Skednju bo v nedeljo, 11. t.m., na sporedu predvajanje videoka-sete »Recital ob 50. jubilejnem Marijanskem shodu«. Začetek ob 15.30. KNJIŽNICA pinko tomažic in tovariši, skupina TRST 85, CIR-COLO ISTRO-VENETO {STRIA, KULTURNI KROŽEK OB PECINI-LA KUPE - v ponedeljek, 12.10.1998, ob 20. uri Predstavitev knjige: Anion Kacin »Grammatica della lingua slovena«. O delu bosta spregovorila Marija Kacin, ki je izdajo dopolnila, in Marko Pavcar, predstavnik založbe. Srečanje bo uvedla Patrizia Vascotto. društvo slovenskih IZOBRAŽENCEV v Irstu vabi v ponedeljek, 12. oktobra, na srečanje s SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE in SERVIS Dzoj-Srl obveščata cenjene elane in stranke, da bodo od 9. 10. 1998 dalje uradi sedeža v Trstu in podružnic zaprti ob petkih popoldne Prosimo za razumevanje: Za informacije kličite na tajništvo: tel. 040/362949 RADIJSKI ODER .,/• >. v sodelovanju s samtažife slovensko prosveto Gledališki vrtiljak ŠEST OTROŠKIH GLEDALIŠKIH PREDSTAV od 11. oktobra do 14. marca Vse predstave bodo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu ob nedeljah, ob 16. uri. Cena abonmajev: 35.000 lir za prvega otroka + 25.000 lir za drugega otroka oz. spremljevalca ostali abonmaji za člane iste družine so zastonj Vstopnice za posamezne predstave bodo stale 7.000 lir. Prodaja in informacije: Radijski oder, Trst - Ul. Donizetti 3, Tel. 040-370846. predstavniki Krščanske kulturne zveze in instituta Urban Jarnik iz Celovca. Predstavili bodo nekaj svojih publikacij in izid raziskave o bralni kulturi med Slovenci na Koroškem. Začetek srečanja v Peterlinovi, dvorani, Do-ob OSNOVNA SOLA F. ŠALEŠKEGA FINŽGARJA V BARKOVLJAH organizira v okviru Ljudske univerze tečaj slovenskega jezika za začetnike. Prvo srečanje bo v torek, 13. oktobra, ob 19.30, v prostorih osnovne šole v Ul. Cerreto 19. SKD VIGRED prireja v novi sezoni sledeče tečaje: začetni teCaj angleščine za odrasle, kuharski tečaj za zacetni-ce-ke, kuharski tečaj prve stopnje, tečaj vezenja »Stikanja«, in Šivanje nos. Informacije in vpisovanje na 3. Kraškem Oktober-feStu v Praprotu, oz. pri odbornikih društva. V PROSTORIH SKD VIGRED bo v primeru zadostnega zanimanja potekal teCaj Šivanja vseh stopenj. Informacije na tel. 040/225322. TI JE VSEC NARAVA, pustolovščina in zabava? To je tvoj svet, pridi k skavtom v 1. steg. Sestanki so v Nabrežini (žu-pnijšce) in v Križu (osnovna Sola), ob sobotah ob 15. uri. Razdeljeni smo po starostnih skupinah: 7-11 let, 11 - 16 let in 16 - 21 let. ...Ne misli, da si prestar, da o tebi nam ni mar! Pridi, ne bo ti žal! Za informacije poklici na tel. St. 040-220155 (Sara) ali 220518 (Elena). NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo ponovno odprta v ponedeljek 12. oktobra. Prvi teden (od 12. do 16.10.) bo poslovala samo za izposojo in vračanje knjig od 12. do 16. ure, od ponedeljka 19. oktobra bo ponovno odprta z običajnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. SKD PRIMOREC Trebče ob skorajšnjem praznovanju 100-Ietnice, vabi vse glasbene, gledališke, plesne in druge skupine, ki se na katerikoli način udejstvujejo na kulturnem področju, da do 31.10.1998 prijavijo svojo udeležbo na kulturnem maratonu, ki bo v soboto, 12.12. in v nedeljo, 13.12.1998, od 14. do 24. ure v velikem ogrevanem Šotoru na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Za prijave in podrobna pojasnila naj interesenti pokličejo vsak dan, razen nedelje, od 12. do 14. ure na tel. St. 040-212811 ter vsako sredo, od 19.30 do 22. ure na tel. St. 0338/4482535. SKD VIGRED prireja 3. KRAŠKI OKTOBERFEST pod šotorom v Praprotu. Danes ples z ansamblom Annie Oakley country band, med plesom tekmovanje v žaganju. Jutri, ob 15. uri ex-tempore za otroke in mladino, ples z ansambom Zamejski kvintet. V nedeljo, 11. 10., od 10. do 11. ure zbirališče in vpisovanje za pohod Spoznajte znamenitosti naših vasi, ob 16. uri 3. kraški Muzikfest, ples z ansamblom Gašperji. V ponedeljek nastop plesne skupine Show chance, ples z ansamblom Status symbol. TPK SIRENA sporoča, da je reprodukcija Cupe na ogled v sosednjem klubu SV Barcola-Grignano -organizatorju Barcolane. ODKRIVAJMO SVOJO TELESNOST (vegetotera-pija, bioenergetika, re-birthing) v nedeljo, 11. oktobra bo v dijaškem domu Simon Gregorčič, Ul. Monte Santo 84 v Gorici, celodnevna delavnica od 10. do 13.30 in od 15. do 18.30. Delavnico bo vodil dr. Gustave Mariconda, psiholog in psihoterapevt iz Centra W. Reich v Tre-visu (inf. na tel. st. 040-220130 Milena). OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 1 5. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure SD MLADINA - BALETNI ODSEK sporoča, da je po posvetu s starši določil treninge od 16.30 za prvo in od 17.30 za drugo skupino, dvakrat tedensko, ob torkih in petkih, v osnovni Soli A. Sirk v Križu. Ob navedenih dneh sprejema tudi vpisovanja. PLESNA SKUPINA VIGRED obvešča, da bodo vaje v novi sezoni ob četrtkih v društvenih prostorih v Sempolaju od 16.15 do 17.30. Prvo srečanje v Četrtek, 15. oktobra. RADIJSKI ODER obvešča, da lahko kupite ali rezervirate abonma za GLEDALIŠKI VRTILJAK, to je abonma za 6 otroških gledaliških predstav, vsak dan od ponedeljka do petka (od 9. do 17. ure) v uradih Slovenske prosvete v Trstu, Ul. Donizetti 3 ali tudi po telefonu na St. 040-370846. Dvignete jih lahko tudi pred začetkom prve predstave, ki bo Ze to nedeljo, ob 16. uri, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Na sporedu bo lutkovna predstava BRATJE, ŠKRATJE, TATJE. ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH organizira v ponedeljek, 12. oktobra romanje po poteh škofa Antona Martina Slomška. Na Slomškovem grobu v mariborski stolnici bo romarska sveta masa. Ogledali si bomo St. Andraž, St. Pavel v Labotski dolini in Tinje na Koroškem. Po Slomškovih poteh nas bo vodil poseben vodic. Odhod ob 7. uri izpred openske cerkve (Proseska ulica). Na razpolago je Se nekaj prostih mest. Plačilo na avtobusu. Prijave sprejemamo na tel. St. 040/212200 vsak dan od 13. do 14. ure in od 20. do 21. ure. SKD CEROVLJE Mavhinje prireja v nedeljo 18. oktobra 7. Jesenski pohod na Grmado in okolico, od 9. do 10.30 izpod KohiSCa. Delovale bodo tudi okrepcevalne točke. Vljudno vabljeni! SKD SLAVEC Ric-manje-Log prireja tudi letos v mesecu novembru kuharski teCaj. Datum vpisovanja in vse potrebne informacije bomo sporočili. KD IVAN GRBEC - Skedenjska ul. 124 - obvešča, da je vpisovanje za teCaj slovenščine ob ponedeljkih in sredah od 20. do 20.30 v društvenih prostorih do 14. oktobra 1998. TeCaj je odprt tudi za začetnike. TPK SIRENA, Mira-marski drevored 32, vabi ob priložnosti 30. regate Barcolane na ogled razstave RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA V TRŽAŠKEM ZALIVU. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Razstava, ki jo je pripravil in uredil kap. Bruno Lisjak Volpi, bo odprta do 25. oktobra. Za morebitne informacije pokličite na tel. St. 040-422696. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE razpisuje ABONMA 98/99. Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. St. 040-362542. TEČAJI: ANGLEŠČINA (30 ur) teCaj za začetnike in teCaj konverzacije; ITALIJANŠČINA (20 ur) za visokošolce - sestava spisov, literarne vaje, obnavljanje; SLOVENŠČINA (25 ur) za tujce in za utrjevanje materinščine. SKLAD MITJA CUK - vpisnina in potrebne informacije na tel. St. 040-212289 d 9. d 15. ure. TEZE: SKLAD MITJA CUK nudi lektoriranje tez v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku. Za interesente tel. št. 040-212289 vsaj 15 dni pred oddajo teze. UNIVERZITETNI IZPITI: priprava, ponavljanje, utrjevanje, uCne tehnike. Pomoč pri SKLADU MITJA CUK. Informacije od 9. do 15. ure na tel. St. 040-212289. SKLAD MITJA CUK obveSCa, da je na sedežu Sklada na razpolago logopedinja. Tel. St. 040-212289. SKLAD MITJA CUK obveSCa, da vsak dan potekajo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Tel. St. 040-212289. VZGOJNO-ZAPOSLIT-VENO SREDISCE MITJA CUK zbira majhne lesene predmete (omarice, police, pručke, stole ipd.) in blago. Informacije na tel. St. 040-212289. ARHIV SLOVENSKE ZAMEJSKE SKAVTSKE ORGANIZACIJE isCe material za razstavo (stare rute, srajce, značke ipd.). Pokličite na tel. st. 040-417829 (Rudi). Vinotoka se je v znamenju tehtnice rodil nas vinSCak Miran S polnimi kozarci najboljšega mu nazdravljamo vsi, ki ga imamo radi: »KoVkor hektov tol’ko let!« E3 ČESTITKE ... »Vse najboljše, dragi MIRAN, vse najboljše tebi!« pojemo Sanja, Emil, Val in Tisa. JASMINA KERMOLJ praznuje danes 18. rojstni dan. Da bi ostala Se naprej taksna »fajn punca« kot doslej ter da bi se ji uresničile vse skrite želje, ji Zeli Pamela. Živijo NATAŠA! 25 let je že minilo odkar si vzela v roke svoje življenjsko krmilo. Naj tvoja barčica naprej srečno pluje in naj se v Križu ustavi, kjer mi te vabimo k zabavi. Skupaj se bomo Kržanke zbrale in veselo s tabo praznovale. Vse najboljše! H ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. B_____________IZLETI SEKCIJA SSK DOLINA sporoča udeležencem izleta v Rezijo v nedeljo, 11. oktobra, da bo odhod avtobusa ob 7.15 iz Doline, ob 7.30 iz Boljunca in ob 7.40 iz Boršta. .50-LETNIKI občine Zgonik in Devin-Nabrezi-na prirejajo 17. oktobra izlet in ogled beneških vil ob reki Pad. Udeleži se ga tudi ti, ne bo ti žal. Poklici ob uri obedov na tel. št. 040-200522 - Bogomil, 040-200757 - Jožica ali 040-229293 - Gigi. Izlet je tudi za nečlane. SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG organizira izlet v Benetke, v nedeljo, 18. oktobra 1998. Vpisovanje Se danes, 8. oktobra od 19.30 do 21. ure v Kulturnem domu v Ric-manjih. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PODARIM lepo malo muco. Tel. St. 040-200079. SLUŽBO dobi pomožna kuharica v Euro restavraciji Palače Hotel v Gorici, Ul. Corso Italia 63 -fax 0481-31658. NUJNO iščem delo kot pleskar. Tel. St. 0481-78188. GOSTILNA na Krasu iSCe natakarico ali natakarja in kuharja. Tel. 040-200151. PICERIJA VETO -Opčine (tel. St. 040/211629) sprejme takoj v službo 18/25-let-no natakarico za večerno izmeno. Interesentke z resnim namenom naj se javijo po telefonu ali osebno na Opčinah, Proseska ul. 37 (g. Rino). PODARIM dve volneni žimnici v zelo dobrem stanju. Tel. 040/8320135. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Za informacije tel. St. 040/232151 ali 0335/8045700. LEKCIJE RUŠČINE, tolmačenje, strokovne in tehnične prevode, nudi poklicna prevajalka - nosilka jezika. Tel. st. 040-813161. IŠČEMO izkušeno osebje z lastnim prevoznim sredstvom, za zadrugo za čiščenje. Tel. na st. 040-307391 izključno od 19.30 do 21. ure. IZVAJAMO vsa gradbena dela ter keramična in pleskarska dela. Firma SEGATA, tel. St. 0038666-33640 ali 0338-3801540. UGODNO PRODAM Fiat 500 Suite, letnik ’97, rdeče barve, 11.000 pre-vožeih km s klimatizacijo in radiom. Tel. v večernih urah na št. 040-231685. ISCEM ljudi, ki jih zanima preventivna medicina. Tel. na št. 040-327171. 30-LETNO dekle z diplomo učiteljišča išCe delo kot uradnica ali katerokoli drugo resno delo. Tel. št. 040-946393. OPREMLJENO kuhinjo staro dve leti, dolžina 3 m, prodamo po zelo ugodni ceni. Ogled v Devinu. Tel. St. 040-208592 ali 040-229191. PRODAM VVINDSURF Fantaic Fox Lightvvind race 370 s tremi jamborji (2 x 4,20 m in 1 x 4 m) in burni (spremenljive dolžine), dve jadri North sail (površina 5,5 in 4,4 kv.m.), eno jadro UP (Kevlar, 6,4 kv. m.). Kupcu podarim Se manjšo desko ročne izdelave (približno 3,10 m) in trapez. Cena vsega je 700.000 lir. Tel. ob jutranjih urah ali zvečer na St. 040-212736. ZADRUGA zaposli Zensko in moško osebje, z italijanskim državljanstvom, za CiSCenje uradov. Tel. 040 943294 ali 0335-6776696. UCENCI GOS PINKA TOMAŽIČA v Trebčah potrebujemo italijansko Čtivo. Sprejemamo tudi že rabljene knjige. Darovalci se lahko glasijo vsak dan od 8.15 do 16.15 na tel. št. 040-214300. NUDIM NEGO starejši osebi 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure. PRANJE IN LIKANJE - poceni in hitro - List, Ul. Vena 1 - Opčine, od ponedeljka do sobote. FOTOKOPIJE - tudi barvne do formata A3 -List, Ul. Vena 1 - Opčine, od ponedeljka do sobote. FAXI - pošljanje in sprejemanje od 8. do 19. ure od ponedeljka do petka, ob sobotah pa od 8. do 12.30. List, Ul. Vena 1 - Opčine. PRISPEVKI V spomin na Slavico Pahor darujeta Rada in Duško z družinama 100.000 lir za osnovno Solo Alberta Sirka. V spomin na Tončko Kalc darujeta Stana in Sonja 30.000 lir za pevski zbor SKD Skala iz Gropade. V spomin na učiteljico Paolo Antončič Paoletti darujejo bivši kolegi 200.000 lir za GOS Mara Samsa - Ivan Trinko Zamejski. V spomin na Danjo Daneu darujeta Magda in Marjan Bukavec 50.000 lir za cerkev na Kontove-lu. V spomin na Danjo Daneu daruje Luciana Picu-lin z Blažem in Mitjo 50.000 lir za onkološki center CRO iz Aviana. V spomin na Danjo Daneu darujejo Nerina, Gianni in Nada Piculin 100.000 lir za onkološki center CRO iz Aviana. Namesto cvetja na grob drage Danje Daneu darujeta Anica in Bruna Ciani 50.000 lir za malo kontovelsko cerkev. Namesto cvetja na grob Danje Daneu darujejo Marija Sonce, Darja in Mariza 60.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Danjo Daneu darujeta Danila in Danilo Ukmar 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Danjo Daneu darujejo starSi Markovih sošolcev 100.000 lir za SD Konto-vel-. V spomin na Danjo Daneu darujejo Anica, Darko, Zdenka in Mira z družinama 150.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Milko Grgič vd. Kalc darujeta Anica in Dino Fontanot 50.000 lir za SKD Skala iz Gropade. V spomin na Tončko SosiC darujeta Ladi in Karlo Kalc 40.000 lir ter Marija in Mario Pregare 15.000 lir za SKD Skala iz Gropade. V spomin na Tonco Kalc darujeta Marija in Mario Pregare 15.000 lir za SKD Skala iz Gropade. Namesto cvetja na grob Valerije Osi vd. Zidarič daruje Fani Kosmi-na 30.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Valerije Osi vd. Zidarič darujeta Dorica in Katja Kosmina 50.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Danje Daneu darujeta Luciana in Ančko iz Križa 25.000 lir za SD Kontovel. Namesto cvetja na grob Danje Daneu daruje Marjan Starc 50.000 lir za SD Kontovel. Namesto cvetja na grob Danje Daneu darujeta Nadja in Bogdan Bogateč 50.000 lir za SD Kontovel. Ob priliki memoriala Milan Starc daruje oCe 100.000 lir za SD Kontovel. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev'in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. RAZGLASITEV V STOCKHOLMU Nobelova nagrada za književnost Portugalcu Saramagu Nobelovo nagrado za književnost bo letos prejel portugalski pisatelj Jose Saramago. Za to prestižno priznanje se je potegoval že od leta 1990 in lani ga je le za nekaj glasov prehitel Dario Fo. Prav italijanski dramaturg je bil med prvimi, ki se je včeraj oglasil v javnosti, potem ko je prišel razglas Švedske kraljeve akademije. »Zelo sem srečen«, je dejal Dario Fo, »Zame je še posebna čast, da sem prejel isto nagrado, ki so jo danes dodelili Joseju Saramagu«. Prva reakcija portugalskega pisatelja, ki je za prijetno vest izvedel ravno v trenutku, ko se je odpravljal, da zapusti frankfurtski knjižni sejem (to je seveda takoj spremenilo njegovo odločitev in je ostal v Nemčiji), je bil izraz velikega zadovolstva. »Zame je to velika odgovornost, je dejal, ker sem prvi portugalski pisatelj, ki mu je bila podeljena ta prestižna nagrada. Zadovoljen sem zase, za svojo državo in za svoj jezik, ker bo na ta način portugalščina prišla med večje število bralcev v svetu«. »Pisatelj z metaforami, ki temeljijo na fantaziji, sočutju in ironiji, bežno dejanskost vedno znova skuša narediti oprijemljivo«, piše v utemeljitvi švedske kraljeve akademije. Po mnenju akademikov iz Stockholma je še rečeno, da je v Sa-ramagovem romanu »Priročnik slikarstva in pisave« iz leta 1977 ključ za branje nadaljnjih dogodkov. Večji del te knjige je mogoče brati kot avtobiografijo, ki pa vsebuje tudi razmišljanja etičnega značaja, razne impresije ter poglede na posameznika in družbo. Eno najpomembnejših Saramagovih del je tudi »Leto smrti Riccarda Reisa'« iz leta 1984, piše še v utemeljitvi. Delo je am-bientirano v Lisboni leta 1936, to je v času Salazarjeve diktature, ohranja pa neko posebno atmosfero irealnosti. Saramagova umetnost dosega nenavadne globine, se nadaljuje ute- meljitev, in vsa jegova samostojnost se navezuje na tradicijo, tako da bi ga v sedanjem kontekstu lahko opredelili kot radikalnega umetnika. Dejansko je bil Saramago, ki se je rodil leta 1922 v Azinhagi, navzkriž z oblastjo, ker je vedno neizprosno bičal njene pomanjkljivosti, šibkosti in deviacije. Bil je vedno na strani šibkega in tlačenega proti nasilnežem in nasilju, pa naj je bilo fizično ali duhovno. Vedno se je in se še proglaša za komunista, a obsoja stalinizem. Eno najbolj znanih del 75-letnega Saramaga, ki je prevedeno tudi v slovenščino, je Esej o slepoti. Napisal je še celo vrsto znanih del kot n.pr. Dežela z imenom Alentejo, Zgodovina obleganja Lizbone, Potovanje po Portugalski, Kamniti splav itd. Nobelovo nagrado za književnost spremlja denarna nagrada v višini okoli 142 milijonov tolarjev. Podelili jo bodo v Stockholmu in sicer 10. decembra, na dan smrti Alfreda Nobela. SREČANJE Z DAVIDOM BVRNOM Zanimivi pogledi in ideje vsestranskega umetnika V teh dneh si v Revoltelli lahko ogledamo njegovo razstavo V tržaškem muzeju Revoltella se v teh dneh odvija fotografško-umetniška razstava umetnika Davida Byma z naslovom Your Action VVorld. David Byme se je rodil pred 46 leti v mestecu Dumbarton na Škotskem. V mladih letih se je njegova družina preselila v New York Tu je obiskoval najprej šolo dizajna Rhode Island in potem še Maryland Institute College of Art, kjer je izpopolnjeval ljubezen do fotografije. Kulturni in življenjski vrvež tistih let pa je njegovo ustvarjalno pot popeljal v popolnoma drugo smer in s sošolci Tino Weymouth in Chris Frant-zom ustanovil bend Talking Heads. »Govoreče glave«, katerim se je hitro pridružil še Jeny Harrison, so v dvanajstih letih delovanja dosegli številne uspehe, predvsem pa so prinesli novega vetra v to kulturno zvrst Talent, genij in sposobnost Byma in ostalih so spreme-nili rock glasbo. Med prvimi so se poda-li v raziskovanje »tretjega« glasbenega sveta, odkrili nove ritme in prvine in jim dodali etnične ritme, spremenili nekatere klasične standarde rock glasbe in zabavali publiko in tudi same sebe v nastopih v živo. Lahko bi rekli, da so Talking Heads bili glasbi tisto, je Andy Warhol in njegova pop-art bila le nekaj let prej za kulturno umetnost. Leta 1988 se je skupina razšla, David Byme pa je nadaljeval glasbeno kariero in se precej veš časa posvetil tudi svoji prvi ljubezni, fotografiji. Škotski mojster se je preteldi teden mudil v Trstu, kjer je osebno sledil in vodil postavljanje razstave, M je na ogled v palači Revoltella do vključno 2. novembra. Med postavljanjem nam je uspelo iztržiti pol ure, v kateri smo se prosto pogovarjali o njegovi ustvarjalnosti. David Byme je zelo razgledana in vsestranska osebnost, ki te prevzame že na prvi pogled. Kot dober del anglosaških umetnikov, predvsem glasbenikov, je na štiri oči izredno preprost človek, s katerim je pravi užitek vzpostaviti pogovor. Letos se je njegova glasbena dejavno- st omejila na nekaj koncertov in na raziskovanje novih glasbenikov (David Byr-ne je tudi odličen producent z glasbeno hišo LuakaBop) in novih glasbenih stvarnosti. Pred nekaj tedni je nastopil tudi na Expoju v Lizboni, kjer je svoji glasbi dodal nekaj prvin novega portugalskega vrveža. Ta koncert bo ponovil nocoj v klubu Knitting Factory v New Yorku, kjer bo z njim tudi brazilski glasbenik Caetano Veloso, s katerim bo v naslednjih tednih nadaljeval pregled novih južnoameriških glasbenikov. Kaj pa fotografija? »Fotografija je bila moja prva ljubezen, čeprav ne v pravem smislu besede«, nam je povedal David. »V šolskih letih sem sledil tečajem fotografije in presedel dolge večere v temnicah, že od samega začetka pa sem raje gledal posnetke in negative drugih sošolcev in se mučil med povečevalniki v temnici. Fotografija je zame tudi osebna predelava že obstoječih posnetkov, kar lahko zelo dobro vidite tudi na razstavi v Trstu«, je nadaljeval Byme. Ta njegov »konjiček« je David razvil v delo pred štirimi leti. »Želel sem nekaj pokazati, a newyorška scena je bila tedaj zaprt vrtiček izbranih ljudi, tako da sem moral počakati kar nekaj časa predno sem lahko v svojem mestu razstavil svoja dela. Upravitelji kluba CBGB’s, kjer smo Talking Heads prvič nastopih v popolni sestavi, so slišali o moji novi dejavnosti in me poklicali. 2e nekaj tednov kasneje sem v njihovem coffee-sho-pu imel prvo samostojno razstavo. Od takrat sem postavil razstave po vsem svetu, v galerijah, muzejih in na sejmih umetnosti, le v New Yorku, če izvzamemo manjšo razstavo v-neki galeriji, mi to še ni uspelo«. Nekatera njegova dela so med dragim tudi v stalnih zbirkah muzejev sodobne umetnosti v San Franciscu in Bostonu, v Trstu pa si lahko ogledamo njegova dela zadnjih let. »Do razstave v Trstu je prišlo po naključju. Pred dvema letoma sem v Rimu v okviru nekega sejma umetnosti spoznal Marca Puntina in začel sodelovanje s tržaško galerijo sodobne umet- nosti LipanjePuntin. Po februarskem koncertu v Benetkah sem si ogledal Trst in muzej Revoltella in privolil povabilu te galerije in občinske uprave ter pripravil razstavo Your Action VVorld, na kateri predstavljam tudi nekaj novih fotografij. Gez nekaj dni (od 16. oktobra dalje) bom drago, sicer manjšo razstavo imel tudi v galeriji LipanjePuntin z naslovom Surama Scientiae Mundi, kjer bom razstavljal drago serijo manjših fotografij«. David Byme označuje svoj opus kot osebni pogled na vsakdanje stvari. Tematike so si lahko zelo različne in gredo od skoraj »polaroid« posnetkov raznih razgledov in objektov, v katerih prevladujejo močne barve in geometrični liki, ki puščajo vtis osamelosti današnjega človeka (ljudi, oz. oseb na njegovih fotografijah ni skoraj nikoli, saj se mu zdijo na fotografijah še bolj statični od samega zidanega okolja), a vendarle dopuščajo možnost izhoda (npr, sosledje odprtih vrat, geometrične smernice, ki silijo izven fotografije ipd). Druga večja serija umetnin, ki jih lahko vidimo v Trstu, so velike svetlobne table (lightbojd), s katerimi želi Byr-ne poudarih močno prisotnost reklamnih sporočil v današnjem svetu in razmerje med orožjem in denarjem, ki je danes sveta vladar. Odkupiš dve dobri fotografiji iz izredno obširnih katalogov specializiranih agencij, si izmisliš pravo misel in vse skupaj na računalniku sestaviš. Rezultat je zelo učinkovit in, dodamo mi, zelo globok Bymu pa se kar bleščijo oči, ko želiš kaj izvedeti o njegovih lutkah, oz. o seriji Super-Ego. Ko se je pred tremi leti začel ubadati s predelavo reklamnih fotografij, je spoznal precej ljudi iz sveta oglaševanja, med katerimi tudi japonskega mojstra Yujija Voshimota, ki je zanj pripravil štiri lutke, ki ga pooso-bljajo v štirih različnih pozah. Osebnost v četrti dimenziji, globoko razmišljanje o čustvenem stanu človeka ali samo narcizizem? Aleš VValtritsch NOVICE MK: Dvojezične izdaje petih mojstrov lirike Založba Mladinska knjiga (MK) je predstavila prvih pet knjig nove zbirke Mojstri lirike (ML), dvojezičnih knjig izborov iz poezije Petrarce, Shakespeara, Baudelaira, Rilkeja in Lorce; gre za enkraten poskus, "avtorje vrhunske poezije predstaviti bralcu v neponovljivem izvirniku in v doslej najboljšem slovenskem prevodu", je pojasnil urednik ML Aleš Berger in pripomnil, da je s tem "razprava o prevajalskih postopkih in meri svobode lahko znova odprta, vendar slovenščini v družbi teh petih jezikov ni treba zardevati". (STA) Camnina Siovenica bo gostovala v Kanadi in ZDA Mladinski zbor Carmina Siovenica bo v torek, 13. oktobra, odpotoval na desetdnevno koncertno turnejo po Kanadi in Združenih državah. Udeležil se bo glasbenega festivala ob 20. obletnici zbora Toronto Children‘s Chorus. Po nadvse uspešnih tekmovalnih turnejah leta 1994 po Kanadi in leta 1997 po ZDA, kjer je zbor Carmina Siovenica prejel najvidnejša odličja, ter po absolutni zmagi na mednarodnem zborovskem tekmovanju na Danskem, kjer je dosegel 100-odstotne točke, tako ni naključje, da je kot eden najuglednejših v mladinskem zborovskem gibanju prejel povabilo kanadskega organizatorja. V okviru omenjenega festivala bo zbor koncertiral v Torontu, nato pa koncertno turnejo nadaljeval v mestih Breslau, Guelph in New York. Koncerti, ki jih bo zbor Carmina Siovenica izvedel na tej turneji, sodijo v projekt pod naslovom Glasba v službi miru (Musič at the Service for Peace), ki ga bo uresničeval v naslednjih dveh sezonah na koncertih doma in na tujem. Pobudnik tega projekta je Unesco, povod pa proglasitev Združenih narodov leta 2000 kot "leta miru". (STA) Bogata jesenska ponudba v svetu FOKUS Nova sezona, ki se te dni začenja za marsikatero glasbeno organizacijo ali zavod, se nam predstavlja kot zelo pestra in raznolika. Večja mesta naše dežele se namreč po sezoni poletnih koncertov na odprtih prostorih polagoma spreminjajo v središča glasbene kultme. Letošnja bogata ponudba bo nedvomno zadovoljila najrazličnejše okuse. Medtem ko je jesenska simfonična sezona tržaškega gledališča Verdi že sredi svojega delovanja, bodo v naslednjem tednu štartali tudi tržiški in videmski koncerti. Prvi trije večeri v tržiškem občinskem gledališču so si med seboj nadvse različni. V petek, 16. oktobra, bo nastopila indijska plesna skupina Kalatharamgi-ni Troupe, 23. t.m. bo na vrsti eden izmed viškov revije, in sicer ameriški skladatelj Steve Reich s svojimi glasbeniki, 4. novembra pa se bo v naše kraje vrnil priznani kanadski pianist Louis Lortie. Na začetnem koncertu videmske sezone v novem gledališču Giovanni da Udine, ki bo v četrtek, 15. t.m., bo nastopil Ensemble les Con-certes des Nations, 24. novembra pa bo ob spremljavi videmskega filharmoničnega orkestra koncertiral veliki čelist Msti-slav Rostropovič. Pristašem lahke glasbe pa priporočamo koncerte Vinicia Capossele (Trst, 15. t.m.), Angela Branduar-dija (Videm, 14. t.m.), predvsem pa Carlosa Santane (Trevi-so, 17. t.m.) NOVE PLOŠČE Resna glasba Dir. Richard Bonynge, »Giuseppe Verdi - Emani«, Decca Dir. P. McCreesh, »Cristobal De Morales - Requiem«, Archiv. Irina Meioueva (klavir), »Felix Mendelssohn - Bartholdy - Piano Works«, Denon Christine Scha-fer (sopran), »Robert Schumann -Lieder«, Hyperion Jazz T. Gibbs/B. Defranco Quintet, »VVham«, Chiaroscuro Jaco Pastorius, »Pastorius Broadway Blues & Teresa«, Jazz-point Rava/Fasoli/D’Andrea, »Icon«, Flex Lahka glasba Asere, »Guban Soul«, Label Bleu Bad Religion, »The Gray Race«, Sony The Crocketts, »We May Be Skinny & Wirey«, Universal Delta V, »Spazio«, BMG Fratelli di Soledad, »1988-1998 - 10 anni di Fratelli di Soledad«, Polygram Gilberto Gil, »O sol de Oslo«, ACT Alessandro Mara, »Amarsi cos’e«, CGD Ugly Kid Joe, »The Very Best Of Ugly Kid Joe«, Polygram PLOŠČA TEDNA Razni izvajalci, »Midnight Jazz - The Jazz Ballade Collec-tion«, Edel Records Antologija »Midnight Jazz -The Jazz Ballade Collection« nas pelje v prefinjene in suverene interpretacije petdesetih let, ko je bila ameriška lahka glasba še narazdružljivo vezana na jazz, swing in be-bop. Zgoščenka nam podaja znane uspešnice, kot so »My Baby Just Cares For Me«, »Night And Day«, »If You Can Smile And Say Yes«, »Georgia On My Mind«, »Smoke Gets In Your Eyes« v interpretaciji velikih pevcev, kot so Nina Simone, Frank Sinatra, Nat King Cole, Ray Charles, Dinah Washing- ton. Plošča prepričljivo obnavlja čar in atmosfero magičnih newyorških noči. Spominčice, dvajset nepozabnih zimzelenčkov, ki oblikujejo pravi klasični album, primerna podlaga za dremave začetne jesenske dni. KONCERTI Danes: Orkester in zbor gledališča Verdi, dir. Julian Kovat-chev, solist Ferruccio Furlanetto (bas), na sporedu: Stravinski), Musorgskij, Cajkovskij, Trst, gledališče Verdi, jesenska simfonična sezona. Danes: Dir. A. Cavallaro, režija N. Petropoulos, Giacomo Puccini: Tosca, Jesi, občinsko gledališče Pergolesi. Jutri: Modena City Ramblers, Milan, Leoncavallo 11.10.: Michel Petrucciani, Cor-temaggiore (Piacenza), Fillmore 11.10. : Tenores di Orosei, E. Fa-vata - Voyage En Sardaigne, Benetke, Palafenice 14.10. : Angelo Branduardi, Videm, športna palača P. Camera 14.10. Paradis, Trst, dvorana Tripcovich, Mednarodni baletni festival 15.10. : Vinicio Capossela & Kocani Orkestar, Trst, gledališče Miela 15.10.: Ensemble les Concerts de Nations, dir. Jordi Savall, Videm, gledališče Giovanni da Udine 15.10.: Pitura Freska, Codroipo (Videm), Teatro tenda 15.10.: Santana, Turin, Palastampa Aleksi Jercog KOSOVO / ZVEZA NATO BO PRIPRAVLJENA 2E V DVEH DNEH Začelo se je vzvratno štetje za napad, še vedno pa ni politične enotnosti Napad pričakujejo konec prihodnjega tedna, v primeru, da se Miloševič ne bo spametoval BRUSELJ, LONDON, BEOGRAD - Zveza Nato je že začela vzvratno Štetje, saj bo že čez dva dni v stanju sprožiti letalski napad na srbske vojaške položaje. Tega pa za sedaj še ne moremo pričakovati, saj so še v teku politična usklajevanja, dogovori in zadnji pritiski na Slobodana Miloševiča, tako da bi lahko do napada prišlo šele prihodnji konec tedna. Clintonov posebni odposlanec za Balkan Richard Holbrooke je včeraj ameriški državni sekretarki Albrightovi poročal o svoji neuspeli misiji v Beogradu. Ta je po včerajšnjih srečanjih v Bruslju in londonskem sestanku s kontaktno skupino za nekdanjo Jugoslavijo Holbrooku ukazala, naj se vrne v Beograd z novim ultimatom. Tako Albrightova kot generalni sekretar zveze Nato Solana se strinjata, da 23. septembra sprejeta resolucija Varnostnega sveta OZN št. 1199 vsebuje avtomatizem vojaškega napada. S tem se seveda strinja Clinton, ki mora premostiti delna nasprotovanja kongresa, strinjata se Velika Britanija in Francija, zeleno luč za napad sta dali nizozemska in belgijska vlada, napad pa je podprl tudi danski parlament. Nemčija se bo razjasnila v prihodnjih urah, saj je zaradi pogajanj o sestavi nove vlade morebitni nemški vojaški poseg pod vprašajem. Brez dodatnega mandata OZN napadu v bistvu nasprotuje samo Britanski diplomat pozdravlja odhajajočo ženo (AR) Italija, a še ta pušča odprto pot, v primeru da bi nanjo ostali zavezniki odločno pritisnili. Navsezadnje bo ob morebitnem napadu Italija odigrala pomembno logistično vlogo. Italijanska vojska je že aktivirala protiletalsko obrambo, letalstvo je na jug premestilo lovce prestreznike tornado ADV in F-104, mornarica pa bo poskrbela za radarsko kritje pred morebitnim srbskim protinapadom. Glavnina sil bo seveda odpadla na ZDA, ki bodo prvič testirale dva nevidna bombnika B-2, ki staneta po 2 milijardi dolarjev vsak in ki lahko izstrelita 20 ton »inteligentnih« bomb. ZDA bodo dale na razpolago 12 lovcev F-117 stealth, 260 drugih letal, šest bombnikov B-52 in 72 letal z letalonosilke Eisenhower, ki pluje po Jadranu. Kot rezervo imajo ZDA še 120 letal. V zvezi Nato pa ne skrivajo, da bodo tokrat imeli opravka z izredno nevarnim sovražnikom, ki si je priskrbel vsaj osem najnovejših protiletalskih sistemom sam-6, ki ima balistične rakete scud in frog ter 16 lovskih bombnikov mig-29. Migi 21, orli in galebi ne zaskrbljajo zavezniških sil, prav tako ne tanki in drugo »Zelezje«, bolj jih skrbi jugoslovanska topniška protiletalska obramba. Prav zato bodo pred letalskim napadom poskušali z manevrimimi raketami raketami onesposobiti vsaj del tega srbskega vojaškega potenciala. Po zadnjih vesteh so vso to mašinerijo poskrili v protiletalske predore širom države. Ob vsem tem ni nič čudnega, da »nepotrebni« tuji diplomati in njihovi svojci že zapuščajo ZRJ, da so se jim pridružili skoraj vsi tujci in da je končno Farnesina tudi Italijanom svetovala, naj zapustijo Jugoslavijo. V Srbiji namreč vsak čas pričakujejo pravo gonjo proti tujcem, saj so domačim radijskim postajam prepovedali predvajanje tujih radijskih postaj v srbščini, uvedli neke vrste cenzuro, ki naj prepreči »defetizem« v srbskih silah. V Beograd je včeraj ponovno prispel ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki pa ne bo spremenil položaja, saj sta tako Albrigtova kot Solana povedala, da bodo napadli tudi brez ruskega privoljenja. Ameriška državna sekretarka Albrightova in Clintonov posrednik Holbrooke (AR) ZDA / CLINTONOV SEKGATE Poslanci dali zeleno luč za impeachment Med demokratskimi poslanci je Clintonu obrnilo hrbet tudi 31 odpadnikov VVASHINGTON - Spodnji dom ameriškega kongresa je včeraj dal zeleno luč postopku za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona (impeachment). Poleg republikanskih poslancev je hrbet Clintonu obrnilo tudi 31 demokratskih poslancev. Zaman je torej Clintonova žena Hillary v zadnjih urah napela vse svoje sile, da bi omilila izdajstva. Pogoltnila je dejstvo, da jo je mož varal in se kot tolikokrat prej odločno postavila v njegov bran. Clintonu so hrbet obrnili predvsem tisti poslanci z južnih rizičnih volilnih okrožij, ki so se zbali, da bi jih volilci kaznovali, če bi podprli »prešuštnika« Billa Clintona. Med »izdajalci« pa so bili tudi napredni demokratski po- slanci, ki se ne bojijo za izvolitev, a so besni zaradi Clintonovega ravnanja v spolnem škandalu z Monico Lewinsky. Če so zadje javnomnenjske raziskave točne, pa so se ti poslanci zmotili, saj jim grozi, da se jim bodo volilci maščevali. Kar 55% intervjuvancev se je namreč zavzelo za omejeno preiskavo, ki mu ne bi sledil impeachment, le 37% pa se zavzema za impeachment. Po mnenju Stana Greenberga, enega od odgovornih za javnomnenjske raziskave, je popolnoma jasno, da imajo možnosh za ponovno izvolitev le tisti demokratski poslanci, ki so se zavzeli za omejeno preiskavo in niso podprli republikanskega stališča. Ameriško javno mnenje je kot kaže sito sexgata in kongresa, ki hoče za vsako ceno odstaviti ameriškega predsednika. Kar 55% se ne strinja z ravnanjem kongresa, ki ga podpira samo 44%. Se bolj porazni so podatki priljubljenosti republikancev glede impeachmenta, saj je podpora zdrknila s 43 na 34%. Za nemeček pa upada tudi priljubljenost Billa Clintona, ki ga je 10. septembra podpiralo 66% Američanov, sedaj pa 63%. Nazadovanje ni tako dramatično, a nesporno dokazuje, da so Američani siti sedanjega cirkusa. Sondaže seveda ne bodo zaustavile postopka za impeachment, lahko pa bi pogojevale glasovanje v senatu, kjer republikanci nimajo dvotretjinske večine. KATALONIJA / TRAGIČEN KONEC BREZSKRBNEGA IZLETA NOVICE Brodolom turistične ladje na jezeru Banyoles je terjal najmanj 20 življenj Na ladjo, ki bi lahko sprejela le 80 potnikov, so vkrcali kar 141 turistov MADRID - Brezskrben izlet francoskih turistov, tned katerimi je bilo tudi precej upokojencev, na malem španskem jezeru Banyoles na severovzhodu Katalonije ob istoimenskem mestu nedaleč °d Gerone se je včeraj hagično končal. V brodolomu turistične ladje se je namreč po uradnih podatkih katalonskih oblasti utopilo 20 Francozov, 38 jih je bilo ranjenih, 81 jih je nesrečo preživelo brez poškodb, dva pa pogrešajo. Na ladji je bilo 141 potnikov, čeprav je bila ladja registrirana za največ 80 ljudi, je povedal katalonski notranji minister Xavier Pomes. Po prvih podatkih preiskave se je kapetan ledje kmalu po odplutju zavedel nevarnosti po- ložaja, zato je skušal ladjo obrniti. Pri tem pa je potnike, večinoma francoske upokojence, zajel preplah, nato pa se je ladja prepolovila in se potopila. Pri reševanju so pomagali tudi helikopterji, potapljači in prostovoljci, ki so s čolni takoj prihiteli na kraj brodoloma in so tako preprečili, da bi bil končni obračun še hujši, ker priletne osebe ne bi dalj časa vzdržale v relativno hladni jezerski vodi. Prav potapljači so včeraj ves dan iskali trupli pogrešanih tako v ladijskih prostorih kot na dnu nedaleč od brodoloma. Na sliki (telefoto AP): reševalci so na čoln potegnili truplo utopljenca, ki so ga takoj zavili v odejo. Silovit spopad na meji Irana t Afganistanom TEHERAN, ISLAMABAD - Na iransko-afgani-stanski meji so se včeraj spopadle elitne enote iranske vojske (pasdarani) in afganistanska talibanska milica. Iranski državni radio je poročal, da so Talibani s težkim in lahkim orožjem streljali na iransko obmejno postajo Saleh-Abed pri mestu Torbat-e-2am na severovzhodu Irana, na kar so iranske sile odgovorile z vso močjo, tako da so se morali Talibani umakniti, iranski pasdarani pa so jih zasledovali in pobili kakih sto talibanskih gverilcev. Predstavnik za tisk Talibanov v Islamabadu je te vesti zanikal kot izmišljotine.Afaganistan-ska opozicija pa je v New Delhiju sporočila, da Talibani pripravljajo silovito ofenzivo proti silam Ahmada Saba Masuda severno od Kabula. V prejšnjih dneh se je Talibanom pridružilo kakih 10 tisoč v civiliste preoblečenih pakistanskih vojakov. Zeleni in SPD v težavah BONN - V pogajanjih med socialdemokrati (SPD) in Zelenimi za sestavo nove nemške vlade prihaja do zapletov glede davčne reforme in ekoloških davkov. Predvsem radikalno krilo Zelenih, pod vodstvom Jiirgena Trittina, zahteva višje davke na električno energijo, plin in kurilno olje, predvsem pa na bencin. SPD in Zeleni so do sedaj našli skupni jezik glede zaposlitvene politike, zatika pa se pri davkih. Bodoči kancler Schroder in vodja Zelenih Fischer sta sinoči odpotovala v Wa-shinton, kjer ju bo sprejel ameriški predsednik Clinton. BOLNIŠNICA / NOVA GRADNJA ALI SELITEV? Spet polemike toda denarja ni Romoli in Valenti odgovorila Barattiju »Trditve ravnatelja Zdravstvene ustanove o bodoči ureditvi bolnišnic v Gorici so zgolj osebne in ne odražajo stališča deželne uprave«. Tako je deželni odbornik za finance Ettore Romoli včeraj komentiral stališče ravnatelja Zdravstvene ustanove Barrattija, ki je na sestanku z odgovornimi za zdravstvene storitve govoril o selitvi splošne bolnišnice v poslopje bolnišnice Janeza od Boga, kot da gre za že sprejeto izbiro. Barattijeve izjave so izzvale tudi odgovor župana Valentija, ki jih je označil za nerazumljive in je zahteval razčiščevalno srečanje. Vnema se torej nova polemika o zdravstvenih strukturah, ki jo je bilo že slutiti pred nekaj tedni, ko se je deželna Agencija za zdravstvo izrekla v prid selitvi k Janezu od Boga, ker naj bi ta varianta bila cenejša kot gradnja nove bolnišnice, za katero se je opredelila konferenca županov aprila 1996. Za novo gradnjo naj bi potrebovali okrog 70 milijard, ki bi jih delno Črpali od prodaje nepremičnin Zdravstvene ustanove. Agencija za zdravstvo trdi, da bi selitev k Janezu od Boga stala le 54 milijard, na kar pa Zupan Valenti ugovarja, da v tem znesku niso všteti stroški za odkup kompleksa in drugi stroški, upoštevajoč katere bi za selitev potrosili enako kot za novo bolnišnico, kot je bilo svojcas jasno predstavljeno konferenci županov. Barattija tudi sp o- NOVICE V Novi Gorici danes potrditev pobratenja s San Vendemianom Pred Četrt stoletja je bila podpisana listina o pobratenju in sodelovanju med občino Nova Gorica in San Vendemiano v Venetu. V vseh teh letih se je med krajema razvijalo in poglabljalo sodelovanje na različnih področjih. Nastale so pristne prikja-teljske vezi med mladimi, med družinami, sodelovanje je zajelo tudi gospodarsko področje. Srebrni jubilej bodo v Novi Gorici obeležih danes, ko bo ob 17. uri v stekleni dvorani na Občini podpis potrditvene listine o pobratenju. Zatem bo, ob 17.30, v avb občinske hiše odprtje razstave o občini San Vendemiano, ob 18.30 pa proslava v veliki dvorani Kulturnega doma. Tragične namere ni izvedel Policija, gasilci, elani dežurne ekipe za hitro pomoč so včeraj nekaj po 17. uri prihiteli v Oberdankovo ulico, kjer je moški, v trenutku stiske, grozil, da bo naredil samomor in skočil v globino. Tragični dogodek se je razpletel, na srečo na pozitiven način, tako, da se je moški pustil prepričati. Prisotnost tolikega števila službenih vozil in policije je pritegnil pozornost mimoidočih in kmalu se je pred hišo št. 13, zbralo kar precej radovednežev. Zveza slovenske katoliške prosvete Prosvetno društvo ŠtandreZ KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM Gledališka skupina Planina iz Sel uprizori igro Garcie Lorce LEPA CEVLJARKA Rezija FRANCI KONČAN A' Nedelja, 11. oktobra 1998, ob 17, uri ' ^ Standrez, zupnuska dvorana Anton Gregorčič J HONDA ZASTOPSTVO SERVIS REZERVNI DELI BRA i FMi /jKsrese, £»« alpin&stars hUJJAEA 6 SO siiss Gorica, ul Crispi 5, Tel. 0481/533580 Servis: Moš (GO), drž. cesta Gorica - Videm minja, da je takrat prav študija Zdravstvene ustanove označila selitev k Janezu od Boga kot tehnično neizvedljivo. V ozadju polemik pa je tudi finančni problem. Sedanja deželna uprava je vseh letos razpoložljivih 51 milijard za bolnišnice namenila Vidmu. Romoli je sicer obljubil, da bo za Gorico poiskal v deželnem proračunu drugih 50 milijard, vendar res ni videti odkod. Razumljivo prihaja zato spet na dan predlog selitve k Janezu od Boga, ki pa bi najbrž pomenila še dodatno krčenje bolnišnice. »Kot dobro ve tudi sam Baratti«, trdi župan Valenti,»tja noter nikakor ni mogoCe spraviti bolnišnico s 360 ležišči«. Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca so tudi letos pobudnice niza prireditev Koroški kulturni dnevi na Primorskem, s katerimi želijo med Slovenci v Italiji predstaviti del kulturnega utripa slovenske manjšine na Koroškem. Prireditve se bodo letos zvrstile od 9. do 18. oktobra. V tem sklopu je na Goriškem napovedanih pet prireditev. Prva bo, v sodelovanju s PD Stan-drež, v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri v župnijski dvorani Antona Gregorčiča v Standrežu, kjer bo gledališka skupina Planina iz Sel nastopila z igro Lepa Cevljarka. Naslednji dan, v ponedeljek, 12. oktobra, ob 9.30 in ob 10.45 bo v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža gostovala mladinska gledališka skupina Buba iz GORICA / PRIJETNO SREČANJE S STARIM ZNANCEM Kardinal Ambrožič v Bratuževem centru Torontski nadškof in kardinal je povedat da mu Gorica pomeni drugo Slovenijo »Rad prihajam v Gorico, ker mi pomeni drugo Slovenijo, pa tudi ozračje je drugačno kot na Kranjskem, od koder sem doma«, je na srečanju, ki je bilo v sredo zvečer v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža povedal torontski nadškof in kardinal Alojzij Ambrožič. V Gorici se je ustavil na poti v Ljubljano, kjer bo danes tudi srečanje z novinarji. Poudaril je svojo posebno navezanost na Gorico, ki mu je od zmeraj pomenila drugo Slovenijo in tak odnos ohranja do tukašnje stvarnosti še danes. Dobrodošlico uglednemu gostu je izrekla predsednica centra Franka Žgavec, dobrodošlico v glasbi pa komorna skupina. O pred kratkim imenovanem kardinalu slovenske narodnosti - drugem v zgodovini slovenske Cerkve - je na srečanju spregovoril dr. Oskar SimCiC ter se zlasti zaustavil o stikih, poznanjih in prijateljstvih, ki so nastajala pred štiridesetimi in več leti v Parizu, kjer je študirala kar lepa skupina slovenskih študentov. Takrat je dr. Ambrožič tudi spoznal nekaj uglednih Goričanov in tako so se vzpostavih stiki z Gorico, stiki so se z leti samo še krepili in poglabljali. Uglednega gosta je v imenu društva SKAD pozdravila tudi g. Marilka Koršič - Cotar. Uradni del srečanja se je sklenil z nastopom zbora »Mirko Fi-lej«, kramljanje se je zatem nadaljevalo v sproščenem vzdušju, ob kozarcu vina. Na sliki (foto Bumbaca) s srečanja v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža KULTURA / NA GORIŠKEM PET PRIREDITEV Koroški kulturni dnevi '98 Prva bo v nedeljo v Štandrežu z nastopom gledališke skupine Šmihela z lutkovno igro Brat-je, škratje, tat-je. Predstavi sta namenjeni otrokom slovenskih vrtcev in osnovnih šol in sodita v abonmajski spored Goriškega vrtiljaka. V Četrtek, 15. in petek, 16. oktobra, se bosta v raznih slovenskih osnovnih šolah na Goriškem predstavili koroški pesnici Lenčka Kup p er in Nika Kup-per. V petek, 16. oktobra, ob 18.30 bo v KG Lojzeta Bratuža srečanje in nastop gojencev Glasbene šole na Koroškem in slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emila Komela. Letošnji Koroški dnevi se bodo sklenili v nedeljo, 18. oktobra, ob 16. uri v župnijskem domu F. B. Sedeja v Steverjanu s kulturno prireditvijo, na kateri bodo nastopili otroški pevski zbor, vokalna in folklorna skupina kulturnega društva iz Globasnice. POKRAJINA / Z REKTORJEM VIDEMSKE UNIVERZE Podpis treh sporazumov o sodelovanju Zadevajo uporabo palače Alvarez in sodelovanje na področju visokega šolstva Čez mesec dni se bo v prostorih obnovljene palače Alvarez (nekdanje bolnišnice usmiljenih bratov) redno začela dejavnost Videmske univerze. O selitvi iz dosedanjih dveh lokacij v Ul. Brigata Pavia in Ul. Brass je govor sicer že lep čas, vendar pa so šele včeraj s podpisom konvencij sklenili dolgotrajni postopek. Konvencije sta na krajši slovesnosti, na sedežu pokrajinske uprave podpisala Predsednik pokrajine inž. Giorgio Brandolin ter rektor Videmske univerze prof. Marzio Strassoldo (na sliki - foto Bumbaca) . Prva konvencija se nanaša na uporabo prostorov v prenovljenem objektu v ulici Diaz. Druga konvencija zadeva sodelovanje med Videmsko univerzo in Pokrajino na področju visokega šolstva in izobraževanja, tretja konvencija pa zadeva uporabo 300 milijonov lir za pri- pravo načrta o razvoju kmetijske in vinogradniške dejavnosti na območju Brd. Gre za naCrt, ki je že v pripravi in pri katerem bodo sodelovale, poleg strokovnjakov Videmske univerze, pokrajine in izvedencev, tudi občine. Univerza bo za institucionalno dejavnost za do- bo 15 let imela v uporabi približno 2/3 prostorov prenovljene palače Alvarez. Prav tako b015 let trajala prva faza sodelovanja med Pokrajino in Videmsko univerzo glede promocije in podpiranja visokošolskega študija. Podpis konvencij sta Predsednik pokrajine in rektor Univerze izkoristila za predstavitev zanimivih podatkov o prisotnosti Univerze v Gorici in dejavnosti, ki se odvija od leta 1993 in ki se postopoma širi. Novost je skorajšnje odprtje teCaja za komuniciranje z javnostjo. Gre za tečaj, ki je pravzaprav novost v državnem merilu. Tečaj v Gorici je drugi v Italiji, oziroma prvi v organizaciji javne institucije. Prijavilo se je že 250 slušateljev, kar ustvarja precejšnje težave zlasti prostorske narave. Tako bodo v začetnem obdobju koristih prostore UGG (kar je občinski odbor sprejel na seji v sredo). Prof. Marzio Strassoldo je na srečanju podčrtal ugodne verižne reakcije tudi na gospodarskem področju, ki jih sproža prisotnost visokošolske institucije v mestu. Na treh tečajih Videmske univerze bo letos okrog 400 študentov, od teh pa je večina izven pokrajine. KINO GORICA VTITORIA 1 17.45-20.00-22.15 »Qty of angels«. I. Ni-cholas Gage in Meg Ryan. VTITORIA 3 17.00-18.50-20.40-22.30 »Sei giomi e set-te notti«. Harrison Ford. CORSO 20.00-22.15 »Truman show«. TRŽIČ COMUNALE 17.30-19.45-22.00 »Gosi ridevano«. Rež. Gianni Amelio. 3 ŠOLSKE VESTI SDZPI prireja v šolskem letu 1998/99 tečaje: angleščina za poslovno uporabo (80 ur), fiskalne novosti za srednja - mala podjetja (65 ur), uvod.v PC (50 ur). Informacije in prijave v tajništvu SDZPI ul. della Croce 3 tel. 0481/81826, vsak delavnik razen sobote od 9. do 13. ure. ■M PRIREDITVE KD JADRO E ROMK prireja tečaj slovenščine za odrasle. Prvo srečanje bo 19. oktobra ob 20. uri na sedežu na Trgu sv. Stefana 7/C. Informacije na tel.: 413084, 776123,482015. PARTIZANSKI PIKNIK sekcije VZPI Dol-Jamlje bo 25. oktobra, ob 16. uri v nekdanji OS na Palkišču. Za veselo glasbo bo poskrbel har-monikaš. Prijave, sprejemajo Ettore Moro, Ferfolja Jožef in Mario Croselli do 19. oktobra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja martinovanje 15. novembra v restavraciji Al fogolar v Gaglia-nu pri Čedadu. Prijave do 25. oktobra na sedežu in pri poverjenikih. IZ3 obvesiTla CICIKLUB v Sovodnjah sporoča, da bodo otroške delavnice vsak ponedeljek od 16. do 17.30. Vabljeni so otroci iz vrtca in osnovne šole. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. oktobra, v Kulturnem domu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da se bodo začele redne pevske vaje zbora upokojencev v ponedeljek, 12. oktobra, ob 19. uri v domu A. Budala v Standrežu. ODKRIVAJMO SVOJO TELESNOST (vegetoterapija, bioenergetika, rebirthing) v nedeljo, 11. oktobra, bo v Dijaškem domu S. Gregorčiča, Svetogorska 84, celodnevna delavnica od 10. do 13.30 in od 15. do 18.30. Delavnico bo vodil dr. Gustave Mariconda, psiholog in psihoterapevt iz Centra W. Reich v Trevisu (inf. na tel. 040-220130 Milena). KD BRIŠKI GRIČ organizira tečaj sprostilne telovadbe v domu na Bukovju. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 19. oktobra, ob 20. uri. Prijave pri Maji (tel. 884187). LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU - Al Lago - Pri ježem, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI DANES: 8.30, Giovanna Collenz vd. Petrusi iz bolnice Janeza od Boga v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče. VIDEM / POSLEDICE HUDE VREMENSKE UJME Voda je odtekla v struge, za sabo pa je pustila pravo razdejanje Zaradi razmočene zemlje veliko usadov - Gasilci in prostovoljci ves dan no delu Ob ugotavljanju gmotne škode tudi prve polemike VIDEM - Včeraj zjutraj je v večini krajev Furlanije še vedno pršil dež, vendar je bilo videti, da bo dan prinesel izbojlsa-nje. 2e noC je bila mirnejša in reke ter potoki so se v glavnem vrnili v svoje struge. Popoldan Pa je posijalo sonce in kot bi trenil so bile tegobe zadnjih dni bistveno olajšane. Izboljšanje vremena Pa je nudilo tudi priložnost za podrobnejši ogled prizadetih krajev. Razdejanje je res veliko, tako da se bo treba z njim še dolgo ukvarjali. Domačini iz okolice Speha pravijo, da tako narasle Nadiže ne pomnijo že okroglih štirideset let. Leta 1958 je bil vodna njma sicer še hujša, pri današnjih posledicah pa se po splošnem mnenju Pozna dolgoletna odsotnost temeljitih vzdrževalnih del, bodisi na cestnem omrežju kot na vodnih odtokih in javnih objektih. Krajevne uprave ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi, da bi bile temu kos, večina del pa po zakonu tudi ne spada v njihove pristojnosti. Ko sem pri Barnasu fotografiral razpenjeno in trenutno nic kaj prijazno Nadižo, me je nekdo zamenjal za funkcionarja tehničnega urada Dežele in mi brž naštel nekaj »gorkih« na račun neumnosti, ki so bile storjene v preteklih letih in posledice katerih se zdaj plačujejo. Malo naprej, v občini Podbonosec, sta še vedno odrezani skupini zaselkov, vzhodno v smeri Ruonca, zapadno pa v smeri Črnega vrha. Skupno gre za kakih 350 prebivalcev, ki se ne bodo tako kmalu rešili izolacije. Na cesti za Ruonac je v zaselku Domeniš odkrhnilo kakih trideset metrov cestišča, nevarnost zruše- nja pa obstaja tudi za bližnji dve hiši, v katerih na sreCno nihče ne stanuje. Cesta proti Črnemu vrhu pa je v še slabšem stanju, zmanjkalo je je v dolžini kakih petdeset metrov, videti pa je tudi, da je cestna podlaga močno razmajana. Tehniki cestnega podjetja skušajo udor zasilno zaobiti z nekakšnimi by-pass stopnicami, ki bodo dosegle cesto onstran udora. Tako bodo lahko ljudje šli mimo vaj peš, kar pa je v resnici bolj žaltava tolažba, ker so Črni vrh in zaselki pred njim veC kilometrov daleč. Tehniki ocenjujejo, da je za normalno prevoznost obeh poškodovanih cest potreben najmanj mesec dni dela, Ce bo vreme ugodno. Medtem skušajo za dostop do Ruonca in Črnega vrha ponovno usposobiti nekatere stare poljske poti, po teh pa brez terenskega vozila zanesljivo ne gre. Položaj se je včeraj izboljšal tudi v drugih krajih Furlanije, Čeprav ostaja v gorskih predelih zaprtih še mnogo cest, večinoma zaradi plazov, ki so se zaradi razmočenega terena pojaviljali tudi včeraj. Precej usadov je v okolici Cente, Ahtena, Fojde in Nem, kjer je oddrsel v dolino tudi cel vinograd znamenitega Ramandola. Ta pozna sorta grozdja je še vsa na trtah in trgatev bo po prestanem dežju najbrž dokaj skromna. Včeraj sta veC prizadetih krajev Furlanije obiskala predsednik Dežele Roberto Antonione in predsednik Paolo Ciani. Najprej sta na operativnem sedežu civilne zaščite v Palmanovi formalizirala začetek del za odpravo posledic naravne ujme. Odbornik Ciani pa je zatem skupaj z direktorjem civilne zaščite s helikopterjem preletel velik del poplavljenega ozemlja. (D.U.) GORICA - Na poplavljenih območjih na Goriškem so si vCeraj končno nekoliko oddahnili. Stanje se je povsod bistveno izboljšalo. Voda je v glavnem spet odtekla v struge rek in hudournikov, za sabo pa pustila blato in razdejanje. Največ težav so včeraj imeli še v Medeji, kjer sta bili neprevozni dve od treh cest, ki peljejo v vas, in na Tržiškem, zlasti na območju Škocjana, Pierisa in Starancana, kjer se je zaradi padavin in povečanega pretoka SoCe dvignila podtalnica in poplavila polja in na desetine kleti. Vreme se je vsekakor bistveno izboljšalo. Padavin, Ce izvzamemo kratkotrajno opoldansko ploho, ni bilo, popoldne pa je posijalo tudi sonce. Gasilci, stanovalci poplavljenih hiš in prostovoljci občinskih skupin civilne zaščite so imeli še polne roke dela s prečrpavanjem vode iz ga- raž in kleti, ki jih je poplavilo v prejšnjih dneh. Na desnem bregu SoCe so veC desetin takih posegov opravili v Medeji, nekaj pa tudi v Krminu, Gradišču in Versi. V Krminu in drugod v Brdih, kjer so se sprožili številni novi plazovi, so zaceli z ugotavljanjem stanja in preverjanjem ukrepov, ki bodo potrebni za sanacijo. Začelo se je tudi ugotavljanje škode, ki je seveda ogromna. Voda je v prizadetih središčih poplavila na stotine hiš, trgovin in delavnic in povzročila škodo tako na nepremičninah kot na opremi. Zupani na prizadetem območju so že zahtevali razglasitev izrednega stanja, kar bi sprostilo pot financiranjem za odškodnine in posege za sanacijo cest in drugih javnih infrastruktur. V ta namen bodo potrebne desetine milijard, saj ne gre le za odpravo posledic ujme, med katere gre všteti usade v Brdih, temveč tudi za preprečevanje ponovnih poplav, ki so na Krminskem v zadnjem obdobju na dnevnem redu. S tem v zvezi naraščajo, v obratnem sorazmerju z upadanjem voda, polemike tako glede samega poteka reševalne akcije kot glede potrebne hidrogeoloske sanacije. Zupani Medeje in drugih prizadetih občin so se že v prejšnjih dneh hudovali, da jih je deželna civilna zaščita pustila na cedilu. Pri reševalni akciji so najveCje breme nosili gasilci, po svojih močeh so poma- gali prostovoljci občinskih skupin civilne zaščite, na pomoC pa so priskočili tudi pripadniki vojske in varnostnih sil, ki jih je mobilizirala prefektura. Deželna civilna zaščita pa je menda vso pozornost posvetila prizadetim območjem v Furlaniji in pozabila na Goriško. Drugo, zahtevnejše vprašanje pa zadeva sanacijo območja, kjer sta Idrijca in še posebno Birša že večkrat v preteklosti povzročili poplave. Za ureditev njunih strug so tudi že bila dodeljena finančna sredstva iz financiranja, ki je bilo svojCas namenjeno na Črtu za jez na SoCi pri Podgori, ki je bil nato opuščen. Kot kaže pa je vsaj 30 milijard za ureditev teh dveh vodnih tokov še neizrabljenih zaradi birokatskih zamud pri državnih organih, ki so pristojni za poseganje na rečnih strugah. Zupani prizadetih občin, predsednik goriške pokrajine Giorgio Brando-lin in tudi prefekt Corra-do Spadaccini so izjavili, da so zamude nedopustne in da je skrajni Cas, da se denar konCno uporabi za prepotrebne posege. Pri tem pa bo najbrž koristno prisluhniti tudi priporočilom geologov, ki so te dni javno opozorili na potrebo po rednem čiščenju in vzdrževanju vodnih tokov, pa tudi po upoštevanju naravnih zakonitosti pri človekovih posegih v okolje, (mm) Na fotografiji pogled na prizadeto območje s helikopterja finančnih stražnikov Velika škoda tudi v Sloveniji LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji obravnavala informacijo o posledicah, ki so jih v Sloveniji povzročile moCne padavine med 5. in 7. oktobrom, ter tudi ukrepe za njihovo odpravo. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Bojan Ušenicnik, so padavine povzročile veliko nevšCenosti, vendar stanje ni izjemno kritično. Padavine, poplave in zemeljski plazovi so bili namreč napovedani, zato so se občine nanje pripravile, kar je marsikje prepredlo hujšo ško-do.DeZ je povzročil proženje številnih zemeljskih plazov, naraščanje hudournikov ter tudi večjih vodotokov v zahodni, južni in osrednji Sloveniji. Posledice so najhujše v Posočju in v porečju Selške Sore. Od večjih rek so poplavljale SoCa, ki naj bi dosegla 20 letne visoke vode, Reka, Sora, Ljubljanica, Sava, Mirna, Krka, ki naj bi dosegla 50 letne visoke vode, Meža, Dmva in Dravinja. Posledice marsikje še odplavljajo. V posameznih delih države je padlo veC kot 250 litrov padavin na kvadmtni meter, je povedal Ušenicnik, po Cigar besedah sd zemeljski plazovi največ težav povzročili pri Krnu, Tržiču in Loškem potoku. Narasle reke so že včeraj začele upadati, tako da trenutno večina rek upada, stanje pa se umirja, razen ob Dravi pod Mariborom, je povedal Ušenicnik. Drava je zaradi močnih padavin v Avstriji včeraj še naraščala in je začela upadati šele danes zjutraj, zato je bilo poplavljenih več hiš in se nekaj drugih objektov. Danes zjutraj je začel popuščati jez na gramoznici v Dupleku, zato je voda zalila okoli 350 hiš ob Dupleški cesti. Uprava za zaščito in reševanje zdaj na vseh prizadetih območjih skuša zagotoviti osnovne življenjske razmere in vodi aktivnosti v zvezi s sanacijo, pri Čemer ima težave z državnimi rezervami in rezervami občin, kd so nepopolne, je še povedal Ušenicnik. (STA) Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 gospodarstvo in finance Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. nz o ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 BORZE / SE EN CRN DAN V EVROPI Šibki dolar in Wall Street potisnila borze navzdol Povsod velika negotovost - Minimalne vrednosti dolarja MILAN - Nadaljuje se nihanje borznih tečajev, za katere se zdi, kot da bi se vozili na toboganski železnici v lunaparku. Spremembe so tako hitre, da jim je nemogoče slediti, dejstvo pa je, da je v zadnjem času padcev veliko več kot vzponov. Včerajšnji dan tako ni bil drugačen od drugih, pri čemer pa se je končal še z enim hudim padcem vrednosti na vseh evropskih borzah, ki so bile pod vplivom vse večje slabosti ameriškega dolarja in pa negativnih poslov ob začetku poslovanja na Wall Streetu, kjer je indeks Dow Jones na polovici poslovnega dne izgubljal 3, 18 odstotka svoje vrednosti, Precejšen vpliv na nov črn dan je imela tudi frankfurtska borza, ki je sklenila poslovanje s 5-odstotnim znižanjem vrednosti delnic. Se »najbolje« je šlo borzi v Londonu, ki je izgubo uspela omejiti na 2, 69 odstotka, medtem ko je negativni rekord včeraj dosegel Stockholm s 6, 65-odstot-nim povprečnim znižanjem vrednosti borznega indeksa. Močan padec je zabeležil tudi Pariz (-4, 49%), takoj za njim pa je bila milanska borza, kjer je indeks Mib-tel zabeležil 4, 17-odstotno znižanje vrednosti in se spustil na vrednost 16.812 lir. Po višini izgub je bil včerajšnji dan na milanski borzi sedmi najslabši letos, indeks Mibtel pa od včeraj beleži 2, 3 odstotno izgubo od konca leta. V Milanu se je že zjutraj poslovanje začelo v znamenju negotovosti, toda po Prodijevi repliki v poslanski zbornici se je vzdušje popravilo in indeks Mibtel je dobil celo minimalni pozitivni predznak. Toda vse skupaj ni trajalo dolgo in pod pritiskom šibkega dolarja, črnogledih napovedi o poslovanju na Wall Streetu in tudi premajhnega znižanja obrestnih mer v Angliji se je položaj naglo poslabšal. K negativnemu izidu so precej prispevale delnice Telecoma, ki so izgubile kar 9, 23 odstotka vrednosti. Precej sta izgubila tudi Tim (-5, 3%o) in Olivetti (-7, 33%). Izgube so razen zavoda Banca Roma (+2, 59%) zabeležile tudi delnice vseh bank. Med industrijskimi podjetji so. Fiat, Pirelli in Eni izgubili več kot 3 odstotke. Na valutnem področju se še naprej nadaljuje padanje vrednosti dolarja. V primerjavi z liro je včeraj padel pod vrednost 1590 lir, toda najhujši padec je zabeležil na Japonskem, kjer je v enem samem dnevu izgubil kar 8, 2% vrednosti in je bil včeraj vreden samo še 112 jenov. Šibkost dolarja je bila še posebej opazna tudi na evropskih valutnih trgih, kjer je prvič po začetku leta 1997 padel pod vrednost 1, 60 marke in z 1, 5872 marke za dolar zabeležil najnizjo vrednost po novembru 96. MARIBOR / SEJEM GOSTTUR Na peti turistični borzi rekordna udeležba Organizator Cenena promocijo turizma Slovenije Prisotna je bila tudi tržaška turistična agencija Aurora MARIBOR - Sejemski prostor na Tabom se je včeraj končno razživel, ker je dež nekoliko ponehal in so se Mariborčani podali na ogled, predvsem pa zato, ker je bila včeraj zelo dobro obiskala turistična borza. Tokrat so jo na Gostturu priredili že petič in poželi rekordno udeležbo tujih organizatorjev potovanj, potovalnih agentov, prevozniških podjetih in slovenskih turističnih ponudnikov. Letošno borzo je ob podpori ministrstva za malo gospodarstvo in turizem organiziral Cener za promocijo turizma Slovenije. Po uradnem odprtju v Kazinski dovorani slovenskega narodnega gledališča Maribor se je 77 direktorjev in tržnikov iz več kot petdesetih slovenskih podjetij srečalo na poslovnih pogovorih z 91 tujimi potencialnimi partnerji iz Nemčije, Itabje, Avstrije, Velike Britanije, Nizozemske, Danske, Finske, Švedske, Madžarske in Hrvaške. Rezultati teh stikov bodo seveda vidni šele čez nekaj časa, vendar je uspeh borze tudi zanesljivo jamstvo za večjo prepoznavnost Slovenije v tujini in za boljšo umeščenost Maribora z njegovo okolico na mednarodnem turističnem trgu. Med udeleženci turistične borze je bila tudi slovenske potovalna agencija Aurora iz Trsta, ozorima njen prvi človek Egon Kra-us, ki se je strinjal s splošno oceno, da je bila letošnja borza veliko boljša od lanske, z večjo ponudbo in v glavnem nespremenjenimi cenami glede na lanske. Aurora so zanimali predv- NOVICE Sedma obletnica denarne osamosvojitve Slovenije LJUBLJANA - Na včerajšnji dan leta 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. Sedemletno obdobje lastnega denarja je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Kot so ob tej priložnosti sporočili iz Banke Slovenije (BS), slovenska centralna banka skupaj z drugimi dejavniki v državi in v okviru svojih pristojnosti vodi in bo vodila politiko stabilnega tolarja v smeri zniževanja inflacije in ob upoštevanju uravnavanega drsečega tečaja tolarja. Ena od glavnih nalog je tudi skrb za dolgoročno devizno likvidnost in upravljanje z deviznimi rezervami države, ki so na zadovoljivi ravni. Azijska kriza v Sloveniji zaradi reguliranega priliva kratkoročnega, pretežno špekulativnega tujega kapitala, na področju portfeljskih naložb zaenkrat ni povzročila neposrednih težav. Morebitno širjenje denarne krize v svetu na druga področja z vsemi posledicami bo tudi na področju denarne politike zahtevalo od BS aktivnost, da se bo zaupanje v domači denarni sistem obdržalo in okrepilo, poudarjajo v slovenski centralni banki. V prihodnje bo BS v okviru svojih pristojnosti in nalog posvetila ustrezne aktivnosti pri pridruževanju Slovenije Evropski uniji in Evropski denarni uniji. Pri tem bo ustrezno pozornost namenila tudi prehodnemu obdobju, v katerem bo morala država sprostiti nekatere ukrepe, ki omejujejo navzočnost tujcev in ščitijo domače subjekte. Telita! bo britanski družbi Vodafone ' dobavil za 20 milijard lir telefonov GSM TRST - Edini proizvajalec satelitskih in mobilnih telefonov v Italiji, Tehtal s Proseka, bo enemu glavnih britanskih upravljalcev telefonije družbi Vodafone dobavil GSM telefone v vrednosti preko 20 milijard lir. Gre za prvo dobavo tovrstnih telefonov družbi Vodafone, ki ima približno 4 milijone naročnikov in ki je doslej od Tehtala že kupila 150 tisoč analognih telefonov Etac. Iz vodstva tržaškega podjetja so sporočili, da predstavlja podpis tega dogovora za Tehtal doslej največje enkratno naročilo za naprave GSM v tujini, istočasno pa je to tudi potrditev ugleda, ki ga Tehtal zaradi svoje kakovosti uživa v Veliki Britaniji. O tem priča tudi dejstvo, da je Telitalov model mobitela Giotto februarja letos prejel priznanje revije What Cellphone kot najboljši telefon leta. Razširitev sodelovanja z družbo Vodafone tudi na področje GSM odpira Telitalu nove perspektive na mednarodnih trgih, kjer igra Vodaphone pomembno vlogo, saj ima deleže v številnih upravljalnih telefonije v Evropi in v drugih državah po svetu. CESTNI PREVOZ / ITALIJA-SLOVENIJA Za Slovence več dovolilnic Nove dovolilnice bodo dodeljene glede na vrsto blaga RIM - Na drugem sestanku mešane slo vensko-italijanske komisije o prometu, ki je bil v torek in sredo v Rimu, so se dogovorili, da bo slovenskim prevoznikom po 30. novembru na voljo 1500 dodatnih dovolilnic, predlagali pa so tudi, da bi v naslednjem letu uvedli letne dovolilnice za določeno vrsto blaga, kar mora italijanska stran še potrditi. Sicer pa je za naslednje leto po besedah slovenskega državnega sekretarja v ministrstvu za promet in zveze Igorja Zajca na voljo 53.300 dovolilnic. Glede uporabe ponarejenih dovolilnic pa sta se strani dogovorili, da prevozniki, ki so jih doslej uporabljali, novih dovolilnic ne bodo dobili, poleg tega pa bodo na slovenskem ministrstvu pripravili dovolilnice, ki se jih ne bo dalo ponarediti. Pogovarjali pa so se tudi o uvedbi stalnega svežnja letnih dovolilnic za določeno vrsto blaga, kar mora italijanska stran do omenjenega datuma še potrditi. Gre za prevoze naftnih derivatov, kontejnerjev, lesa in gradbenega materiala, pri čemer bi za vsako vrsto omenjenega blaga bilo na razpolago 50 letnih dovolilnic. Glede uporabe ponarejenih dovolilnic s strani slovenskih prevoznikov pa so se dogovorili, da bodo italijanski organi posredovali slovenskim spisek prevoznikov, ki so uporabljali te dovolilnice. Gre za 2600 ponarejenih dovolilnic, je dejal Zajec in poudaril, da na željo nasprotne strani ti prevozniki ne bodo več prejeli novih dovolilnic. Državni sekretar je še poudaril, da bodo v prihodnje pripravili dovolilnice, ki jih ne bo mogoče ponarediti, prav tako bodo povečali nadzor. Sicer pa je bilo tokratno srečanje prvo uradno, saj je italijanski parlament šele 19. maja potrdil medvladni sporazum o medsebojni ureditvi cestnega potniškega in tovornega prometa, dosedanja srečanja pa so bila le tehnične narave. (STA) sem aranžmaji za individualne goste v slovenskih gorah, za skupinske izlete pa predvsem Štajerska s Celjem, Mariborom in Rogaško Slatino. »Poznamo v glavnem vse ponudinke, saj sodelujemo s slovenskim turizmom že 35 let,« je dodal naš sogovornik. Tudi direktor centra za turistično promocijo Slovenije Franci Križan je bil z včerajšnjo borzo zelo zadovoljen: »Pričakujemo ugodne poslovne rezultate. Ne bi rad izdal nekaterih turističnih podjetij, vendar lahko rečem, da je bilo sklenjeno kar nekaj zelo konkretnih poslov. Nekatera pogajanja nikakor niso bila preprosta in lahka, vendar po nekaterih sijočih obrazih lahko sodim, da je bila borza uspešno zaključena.« Poleg slovenskih naravnih zdravilišč je svojo organizirano ponudbo uče-raj prvič predstavilo tudi podeželje, kar je po besedah Francija Križana rezultat ustanovitve Združenja turi-tičnih kmetij Slovenije. Po borzi so udeleženci obiskali sejem Gosttur, nato pa se je 90 tujih udeležencev odpravilo na dvodnevno študijsko potovanje po Sloveniji. Med ostalimi spremnimi prireditvami sta bila včeraj posvet o slovenski kulinariki v turistični ponudbi, katerega osrednji predmet je bila ponudba slovenskih avtohtonih jedi domačim in tujim gostom, ter strokovni posvet Šport in turizem 1998. Primorski dnevnik je skupaj z drugimi manjšinskimi mediji medtem na stojnici (NE) znano zejem-stvo deležen precejšnje radovednosti obiskovalcev. 50 izvodov nedeljske številke je kar čez noč pošlo, ljudje pa so spraševali: »Kakšen časopis pa je to?« Na Štajersko naš dnevnik pač ne seže, zato seveda ljudje odkrivajo svet, ki ga povečini sploh ne poznajo. Spoznavanje med šolsko maldi-no, kakršnega naj bi razvijal projekt Neznano zamejstvo, bo zato zanesljivo naletelo na zelo plodna tla. Vlasta Bernard < 5* 8. OKTOBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1574,00 1600,00 nemška marka 980,00 996,00 funt šterling 2680,00 2735,00 švicarski frank 1205,00 1230,00 belgijski frank 46,83 48,83 francoski frank 289,00 299,00 danska krona 254,00 264,00 norveška krona 212,00 222,00 švedska krona 200,00 210,00 kanadski dolar 1022,00 1062,00 portugalski eskudo 9,13 10,03 nizozemski gulden 861,00 886,00 avstrjski šiling 138,25 142,60 španska pezeta 11,11 12,21 grška drahma 5,38 6,18 irski šterling 2423,00 2503,00 japonski jen 12,42 13,23 avstralski dolar 927,00 997,00 madžarski florint 7,00 8,50 hrvaška kuna 255,00 280,00 slovenski tolar 10,25 10,45 8. OKTOBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1569,00 1599,00 nemška marka 981,00 999,00 ■francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 862,00 887,00 belgijski frank 47,10 , 48,90 funt šterling 2661,00 2751,00 irski šterling 2421,00 2516,00 danska krona 255,00 265,00 grška drahma 5,50 5,97 kanadski dolar 1024,00 1059,00 švicarski frank 1206,00 1231,00 avstrijski šiling 138,40 142,90 slovenski tolar 10,15 10,48 hrvaška kuna 260,00 280,00 8. OKTOBER 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1596,220 EKU 1950,260 nemška marka 989,290 francoski frank 295,060 funt šterling 2741,510 nizozemski gulden 877,280 belgijski frank 47,949 španska pezeta 11,638 danska krona 260,140 irski šterling 2469,990 grška drahma 5,692 portugalski eskudo 9,645 kanadski dolar 1047,040 japonski jen 13,649 švicarski frank 1233,550 avstrijski šiling 140,600 norveška krona 217,310 švedska krona 203,030 finska marka 324,940 MILANSKI BORZNI TRG 8. OKTOBER 1998 INDEKS MIB 30: -4,61 delnica cena var. % Alleanza Ass. Bca di Roma Bca Fideuram Bca Intesa Compart Comit Credit Edison Eni Fiat Generali Imi Ina Italgas 16.647 2.287 6.128 6.501 848,82 9.543 6.376 12294 9.227 4.108 50.352 22.801 4.163 7.423 -4,17 -4,02 4,16 4,28 -3,58 4,50 -2,70 -1,48 -3,46 -2,14 -3,95 -0,91 -2,04 +0,80 delnica cena var. % Mediolanum Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras Rolo San Paolo To TIM Telecom Ita 30.177 11.024 13.603 1.452 2.806 2.231 3.556 15.898 30.360 21.864 8.719 9.448 -8,59 -2,04 -5,26 -3,52 -7,96 -2,49 -6,39 -3,45 -3,24 -0,69 -5,71 -6,75 O ljubljanska banka Podružnica Milano NOGOMET / PRED TEKMO S ŠVICO KOŠARKA / EVROPSKA LIGA PRVAKOV NOVICE Zoff resno zaskbljen »Govori se o vsem razen o tekmi,« pravi selektor Z odlično igro bolonjski Kinder popolnoma nadigral berlinsko Albo Danilovič, Nesterovič in Rigadeau najboljši FIRENCE - Dino Zoff je resno zaskrbljen. Časopisne stolpce so v teh dneh polnile vesti o dopingu, o prvenstvu in o napovedani reorganizaciji evropskih lig, za jutrišnjo kvalifikacijsko tekmo v Vidmu za nastop na prihodnjem evropskem prvenstvu proti Švici pa se nihče ne zmeni. Pred odhodom v rodno Furlanijo, ki zaradi poplav prav tako ni zelo zazrta v jutrišnje dogajanje na stadionu Friuli, je selektor »azzurrov« posvaril pred prevelikim optimizmom. »Švica ima vse možnosti, da se poteguje za uvrstitev na EP. Gre za močno in izkušeno moštvo, ki ni nič slabše od Danske, o kateri vsi govorijo, da je naš edini nasprotnik. Proti Jugoslaviji je Švica dolgo časa gospodovala na igrišču. V obrambi in na sredini so zelo dobro organizirani, Chapuisat pa je zelo nevaren napadalec,« je včeraj strnil misli Zoff. Selektor je tudi poudaril, da v njegovem moštvu ni nihče nenadomestljiv. Odločitev, da Maldini odslej igra v osrčju obrambe, ne pa na pasu, je predvsem vezana na dejstvo, da mu ta pozicija lahko podaljša kariero. Zoff je tudi dejal, da se med Di Biagiom in Albertinijem še ni odločil, koga bo poslal na igrišče, obeh hkrati pa gotovo ne. Zoff je tudi pohvalil novinca Tottija in Ventolo, češ da se dobro vključujeta v reprezentanco. »Zelo se veselim povratka v Furlanijo. Tu sem kot trener odigral prvo tekmo, potem ko sem zapustil predsedniški stol Lazia. Zmagali smo! Zelo sem navezan na Enza Bearzota, ki je veliko naredil za naš nogomet, čeprav mu tega nočejo priznati. Vem, da nas bodo v Vidmu toplo sprejeli, aplavze pa si bomo morali nato tudi zaslužiti z dobro igro,« je še dejal Zoff. Danes se bosta v Cremoni (pričetek ob 20.45, TV Raitre) pomerili reprezentanci mladih do 21 let. Proti Švici bo Italija nastopila s sledečo postavo: De Sanctis; Grandoni, Longo, Zanchi; Mezzano, Gattuso, Baronio, Rirlo, Zambrotta; Rossini, Comandini. Mlada reprezentanca Slovenije se bo danes v Kranju (ob 16. uri) pomerila z Norveško, člani pa bodo proti Skandinavcem, kot znano, igrali jutri v Ljubljani. SKUPINA A Varese - Tau Vitoria 86:78 (40:31) VARESE: Pozzecco 14 (1/1, 3/9), Mrsič 17 (4/7, 2/4), Vescovi 2 (1/3), De Pol 7 (2/5, "0/2), Galanda 9 (3/4, 1/1), Meneghin 26 (8/9, 2/7), Z anus Fortes 2 (l/l), Santiago 9 (3/3). TAUGRES: Angulo 11 (3/4, 1/2), Garbajosa 16 (5/7), Bennett 1£ (2/9, 4/6), Millera 3 (1/3), Machovvski 10 (1/3, 2/3), VVinters 2 (1/3), Espil 5 (1/2, 1/6), Gehrke (0/1 za tri), Zvvikker, Beric 13 (1/2, 2/6). Prosti meti: Varese 16:22, Taugres 18:31. Skoki: Varese 33, Taugres 35. Tri točke: Varese 8:23, Taugres 10:24. Ostala izida 3. kola: Au-todor Saratov - Zaljgiris Kaunas 87:82 (45:44), Pau Orthez - Feuerbache Istanbul 73:48 (44:28). Vrstni red: Pau Orthez, Feuerbache in Saratov 4, Zaljgiris, Vares ein Tau Vitoria 2. Prihodnje kolo (15.10.): Feuerbache - Saratov, Tau -Zaljgiris, Varese - Orthez. SKUPINA B Izidi 3. kola: Mamesa -Maccabi tel Aviv 72:65, Gibona Zagreb - Panathi-naikos 61:69 (29:39), Efes Istanbul - Crvena zvezda Beograd 73:60 (Drobnjak 27, Naumoski 19; Jestratijevič 14, Topič 13). Vrstni red: Panathinaikos in Efes Pilsen 6, Manresa 4, Gibona 2, Cr-venza zvezda in Maccabi 0. Prihodnje kolo (15.10): Panathinaikos - Manresa, Crvena zvezda - Maccabi, Efes Pilsen - Gibona. SKUPINA C Kinder Bologna - Alba Berlin 78:52 (50:26) KINDER: Danilovič 16 (8/11, 0/2), Crippa 6 (2/3 za tri),' Abbio 9 (3/4, l/l), Nesterovič 11 (5/8), Sconochi-ni 8 (3/6), Binelli 6 (3/6), Frosini (0/1), 0‘Sullivan, Paspalj 6 (3/8), Rigaudeau 16 (6/8,1/4). ALBA: Lutcke (0/1 za tri), Nakič 10 (1/5, 1/2), Fe-merling 5 (1/8), Hammink 2 (1/3, 0/1), Alexis 11 (4/10, 0/1), Bogojevdč 5 (1/3, l/l), Maraš 1, Garris 12 (4/7, 0/1), Pešič 6 (1/3, 0/2), Schultze. Prosti meti: Kinder 4:4, Alba 20:31. PON: Abbio (72:46). Skok: Kinder 42, Alba 23. Tri točke: Kinder 4:10, Alba 2:9. BOLOGNA - Že po štirih minutah je Kinder vodil s 13:2, v 30. minuti pa so imeli Bolonjčani 32 točk prednosti (66:34). Igra Bo- lonjčanov je bila na meji brezhibnosti. Obramba je Nemcem, za katere igrata tudi ameriška reprezentanta Alexis in Garris, dovolila vsega šest košev iz igre, v napadu pa je imel Kinder 71% uspešnosti. Danilovič je popolnoma okreval, dobro pa je igral tudi Nesterovič (11 skokov), najboljši pa je bil Francoz Rigadeau. Ostala izida 3. kola: Zadar - CSKA Moskva 82:79 (Naglič 20, Kovačič 19; Ka-rasov 20, Kudelin 17), 01ympaikos - Ulker Istanbul 58:72.Vrstni red: Kinder, Ulker, CSKA in 01ym-piakos 4, Zadar 2, Alba Berlin 0. Prihodnje kolo: CSKA - Kinder, Ulker - Alba, 01ympiakos - Zadar. SKUPINA D Izidi 3. kola: PAOK -Union Olimpija 76:68 (41:30), Asvel - Teamsy-stem, 71:66 (32:23), Real Madrid - Samara 101:72 (56:35). Vrstni red: Villeur-banne 6, Real Madrid in Paok 4, Teamsystem in Union Olimpija 2, Samara 0. Prihodnje kolo (15.10.): Teamsystem - Paok, Samara - Union Olimpija, Real Madrid - Villeurbanne. .kolesarstvo / na sp v vožnji na kronometer Po pričakovanjih Olano Hvastija izpolnil obljubo Slovenec 13. Zmagovalec: »Na cestni dirki brez ambicij« VALKENBURG- Peta disciplina na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Valken-burgu na Nizozemskem je bil kronometer v kategoriji ‘elite1. Na 43, 8 kilometra dolgi progi je bil najhitrejši Spanec Abraham Olano, ki je za 37 sekund premagal rojaka Mel-chorja Maurija, tretje mesto Pa je zasedel Ukrajinec Sergej Gončar, ki je zaostal 47 sekund. Slovenska predstavnika sta bila sohdna; Martin Hvastija je z zaostankom minute in 54 sekund zasedel 13. niesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev na svetovnih prvenstvih, Branko Filip pa je zaostal dve minuti ter 28 sekund in zasedel 18. mesto. Spanci so tako po letu 1995, ko je v Kolumbiji zmagal legendarni Miguel Indu-rain, Olano pa je bil drugi, spet dosegli dvojno zmago. Olanovo prvo mesto je Pričakovano, saj se je izkazal že na dveh kronometrih dirke Pp Španiji, ki se je pred slabim tednom končala v Madridu. Takrat je na prvem zanesljivo zmagal, na drugem pa je zaostal le za Švicarjem Alexom Zuellejem, ki na Nizozemskem, tako kot tudi še dva favorita, Francoz Laurent Jalabert in Nemec Jan Ullrich, ui nastopil. »Vsekakor so mi odpovedi nekaterih odličnih tekmovalcev olajšale delo, toda mislim, da sem trenutno v taki formi, da se ne bi bal nobenega. Uspeh na Vuelti mi je utrdil samozavest, tako da sem bil v osvojitev medalje Prepričan. Tome spominja na svetovno prvenstvo leta 1995 v Kolumbiji, kjer sem doživljal najlepše trenutke svoje kariere, saj sem v cestni vožnji osvojil zlato, v kronometru pa srebrno medaljo. Zlati odličji je težko primerjati obe sta mi enako pri srcu -, zadovoljen pa sem, da imam zdaj obe. V cestni dirki nimam večjih ambicij,« je žarel od zadovoljstva 28-letni Bask, doma iz okolice San Sebastia-na. Ce zmaga Olana ni veliko presenečenje, pa je to prav gotovo drugo mesto Maurija, ki je po zmagi na dirki po Španiji leta 1991 dosegel svoj največji uspeh v karieri. Katalonec je imel tudi nekaj sreče, saj je tretjeuvrščeni Ukrajinec Sergej Gončar, sicer moštveni kolega Hvastije v ekipe Canti-na Tollo, padel in izgubil nekaj dragocenih sekund. "Drugo mesto zame pomeni toliko kot zmaga," je svoje zadovoljstvo nazorno pokazal nosilec srebrne kolajne. Hvastija je povsem izpolnil pričakovanja, čeprav zaenkrat edini slovenski profesionalec, ki tekmuje v tujini, ni bil najbolj zadovoljen. »Se nikoli nisem vozil v takem mrazu. Zadnji kronometer sem vozil pri 32 stopinjah, danes pa je bila temperatura za 20 stopinj nižja. Zeblo me je predvsem v roke, tako da nisem mogel normalno prestavljati. Tudi pravega ritma nisem ujel; vseskozi sem namreč imel izredno slab občutek. Po kronometrih na dirkah po Španiji in Italiji 15 minut nisem mogel govoriti, tokrat pa sem na cilj prišel povsem spočit,« je dejal Hvastija, ki pa je na koncu vendarle dosegel predviden zaostanek. Ce bi bil le dobrih pet sekund hitrejši, bi se celo uvrstil med deseterico najboljših, že tako pa je premagal nekaj tekmovalcev, ki bi morali biti "na papirju" hitrejši (Italijana Malberti in Velo, Francoz Teyssier...). S 13. mestom je Hvastija za pet mest popravil najboljšo slovensko uvrstitev v kronometrih na svetovnih prvenstvih. Doslej je bil z 18. mestom »njen lastnik« Valter Bonča (Lugano). Končni vrstni red: 1. Olano (Spa) 55:09:60, 2. Mauri (Spa) + 37, 47, 3. Gončar (Ukr) 47, 72, 4. Armstrong (ZDA) 56, 73, 5. Peschel (Nem) 1:07, 21, 6. Zberg (Svi) 1:11,45, 7. Vau-ghters (ZDA) 1:13, 15, 8. Sandstod (Dan) 1:34, 28, 9. Jekimov (Rus) 1:47, 83, 10. Dekker (Niz) 1:49, 41, 13. Hvastija (Slo) 1:54, 48,18. Filip (Slo) 2:28,44. (Igor Cimperman, STA) Danes igra za vas Totocalcio Andrej Gregori Atalanta - Ravenna 1 Brescia - Cosenza 1 X Cesena - Napoli X 2 Andria - Lucchese X Reggiana - Lecce 1 X Ternana - Monza X Torino - Chievo I Treviso - Cremonese 1 X 2 Verona - Reggina 1 C. di sangro - Foggia X Nocerina - Ascoli 1 X Sanremese - Pralo 1 Cavese - Messina 1 X 2 Andrej Gregori (letnik 1969) se je začel ukvarjati z jadranjem pri osmih letih pri TPK Sirena. S tem društvom je tekmoval najprej z optimisti, nato z laserji, naposled na kajutnih jadrnicah. Sodeloval je med drugim na štirih regatah Rimini - Krf, na katerih je osvojil celo dve prvi in eno absolutno prvo mesto z Dušanom Puhom. Andrej seje ukvarjal tudi s košarko pri Kontovelu. Sedaj je špornti direktor pri TPK Sirena. Prejšnji teden je Christian Slavec pravilno napovedal kar 12 rezultatov. Čestitamol KOnjSke dirke piše: Giorgio Plettersech 1. dirka (Rim): možnost baze s konjem Viching Cro-nos (2). Varenne (X) je njegov edini resen tekmec. Prince (1) lahko doseže dobro uvrstitev. 2. dirka (Rim): Vampa Lady (2) je favorit, ce ne zaga-lopira. Vega LB (X) je v odlični formi. Ventanilla (1) zasluži omembo. 3. dirka (Padova): Shema dirke ustreza agresivnemu! Terence OR (1). Schipper Kind (X) se bo boirl za zmago. Super Gramer (2) lahko preseneti. 4. dirka (Padova): omenimo naj kobilo Tavora Bell (X). Tinar (1) bi lahko presenetil tekmece. Vampa Lady (2) zasluži pozornost zaradi voznika. 5. dirka (Montegiorgio): Turbo Spurt (1) je v tej konkurenci resen kandidat za zmago. Taleggio (X) je eden boljših te kategorije. Revenio Vent (2) zasluži omembo. 6. dirka (Buindigt): Jaguras (1), Kasparov (X) in Lady Tempera (2) so najboljši v svojih skupinah. Totip 1. — prvi drugi 2, - prvi drugi 3, — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6, — prvi drugi 2 XI 2 XI 1 X2 X 12 1 X2 IX 2 Doslej 1106 vpisanih TRST - Število vpisov na Barcolani je preseglo mejno številko tisoč. Do zdaj se je za nedeljsko regato prijavilo natančno 1106 posadk. S številko 1001 se je vpisala Riviera di Rimini, ki bo danes rna ogled ljubiteljem jadranja v bližini Trga Unita. Fincantieri Cup: vodi Benussi TRST - Po prvem dnevu regat za pokal Fincantieri v Tržaškem zalivu vodi Tržačan Gabriele Benussi. Kljub pomanjkanju vetra so izvedli tri plove, Benussi pa je bil dvakrat prvi. Na tej regati, ki se bo nadaljevala danes ob 11. uri, končala pa jutri s polfinalnimi in finalnimi dvoboji, sodelujejo vsi favoriti nedeljkse Barcolane, moči pa meirjo na enakih jadrnicah. Mitja Komsina je bil je bil enkrat sedmi in enkrat drugi, v drugi regati pa je bil diskvalificiran zaradi prezgodnjega Starta. Davis cup ’99: Italija proti Švici LONDON - Se pred letošnjim finalom med Italijo in ZDA so v angleški prestolnici izžrebali pare prvega kola svetovne skupine prihodnjega Davisovega pokala. Italijani so (spet) imeli srečo, saj so si za nasprotnika dobili Švico, kar je natančno to, kar so si po tihem želeli, čeprav bodo igrali v gosteh. »Boljšega žreba nismo mogli želeti, ostati v svetovni skupini je namreč za promocijo tenisa bistvenega pomena« je priznal kapetan »azzurrov« Paolo Bertolucci, zahvalil pa se je Švedu Stefanu Edbergu, ki je materialno potegnil iz žare imena obeh reprezentanc. Drugačnega mnenja je bil igralec Davide Sangunietti. »Raje bi igral z Anglijo doma,« je dejal. Pari 1. kola so sledeči: Švedska - Slovaška, Nemčija - Rusija, Velika Britanija - ZDA, Zimbabve - Avstralija, Francija - Nizozemska, Španija - Brazilija, Belgija - Češka, Švica - Italija. »Acqua Acetoso« bodo zaprli RIM - Sporni laboratoriji italijanskega olimpijskega komiteja Acqua Acetosa bo začasno zaprt dva meseca, dokler v njem ne bodo medili, kar je potrebno za njegovo nemoteno in prozorno delovanje. S tem kompromisom so se pri CONI-ju izognili nevarnosti, da bi MOK umaknil svojo licenco. Laboratoriji so včeraj obiskali pripadniki finančne straže in iz njega odnesli veliko količino dokumentov in disket, rimska preiskovalca Roselli in Piro, ki sta prevzela »posel« od kolega Guarniella, pa sta izdala jamstvena obvestila na račun odgovornih laboratorija Santillija, Nicolettija, Barbarula, Rosatija in Gasbarrona. Tyson potrebuje denar CARSON CITY - Mike Tyson je moral po naročilu športne komisije opraviti psihatrični pregled. Komsija naj bi mu (ali pa ne) obnovila boksarsko licenco, ki jo je izgubil po incidentu s Evanderja Holyfieldom. Po besedah Tysonovega odvetnika Jima Jimmersona njegov varovanec nujno potrebuje boksarsko licenco, da bi lahko začel boksati, ker nujno potrebuje denar. Tysonovo finančno stanje je že dokaj klavrno. Denar potrebuje tako za preživljanje sebe in svoje družine kot tudi za vrnitev 13 milijonov dolarjev dolga. Cicibona osvojila članski turnir memoriala Milana Starca Košarkarji Cicibone so zmagovalci članskega turnirja SD Kontovel v spomin na Milana Starca. Izida finalnih tekem: za 1. mesto Cicibona - Bor 59:56 (23:28), za 3. mesto Dom - Kontovel 76:72. Obvestila SD POLET - ŽENSKA KOŠARKARSKA EKIPA - Dekleta, ki bi rade igrale košarko, pridružite se nam! Za informacije pokličite na tel. st. 040-213403 vsak ponedeljek, sredo in soboto, od 10. do 12. ure. NK BOR obvešča, da se bo začetniški nogometni tečaj odvijal redno vsak torek in petek, od 16.30 do 17.30, na Stadionu 1. Maj. SKD VIGRED prireja v okviru 3. krnskega Oktoberfešta, ki bo v Praprotu od 8. do 12. oktobra, 3. pohod Spoznajte znamenitosti naših vasi. Zbirališče v nedeljo, 11. oktobra, od 10. do 11. ure. SZ GAJA sporoča, da se bodo začeli tečaji teniške sole v torek, 13. trn. Za vse informacije lahko kličete v večernih urah na tel. St. 040/212988. ODBOJKARSKA SEKCIJA SD BREG obvešča, da se bodo začeli treningi za minivolley v torek, 13. oktobra ob 17.00 v občinski telovadnici v Dolini. Umik treningov: ob torkih od 17.00 do 18.30; ob četrtkih od 16.30 do 18.00. Za informacije tel: 228664 (od 17.30 do 18.30) Daniela. MILJE - REKREACIJA, telovadba za odrasle se bo začela v sredo, 14. oktobra ob 17.30 v mali telovadnici italijanske srednje šole Nazario Satira. Informacije na tel. št. 040-271862 (Vesna). SK DEVIN sporoča, da so v teku rezervacije novoletnega zimovanja. Zimovali bodo tudi letos v znanem zimskem središču Falcade (BL) od 26. decembra do 1. januarja in odi. do 6. januarja, javite se dmprej odgovornemu na tel. 040-200950 (Dario) ali 0336-8416657 v večernih urah. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA V umetnostni galeriji Cartesius v Trstu bodo jutri ob 18. uri odprli skupinsko likovno razstavo, posvečeno morju, ki nekako sodi v sklop prireditev ob regati Barcolani. Med razstavljenimi deli bodo tudi dela Lojzeta Spacala (na gornji sliki Barke na plaži - lesorez 1952), Roberta Hlavatyja (na spodnji sliki Milje -akvarel 1948), Zore Koren Škerk, Dezide-rija Švare in Edija Žerjala. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 9. oktobra ob 20.30 premiera, Henrik Ibsen »Hedda Gabler«. Ponovitve: jutri, 10. okt. ob 20.30, v nedeljo 11. okt. ob 16. uri, v sredo 14. okt. ob 20.30, v Četrtek 15. okt. ob 20.30 in v petek 16. okt. ob 20.30." V torek, 13. oktobra ob 20.30, ponovitev predstave »Master Class« Terrenca McNallvja v režiji Vita Tauferja. Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 040/302542. Gledališče Rossetti Od 12. do 18. oktobra bo na sporedu predstava Moni Ovadie »Trst, židje... in okoliš«. Igra: Moni Ovadia in TheaterOrchestra. Predstava spada v sklopu prireditev Salom Trst. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 9. oktobra ob 20.30, jutri, 10. oktobra ob 20.30 in v nedeljo, 11. oktobra ob 16.30, Tullio Kezich »L'americano di San Giacomo«. Dvorana Tripcovich Gledališče Verdi prireja do 31. oktobra Mednarodni festival plesa. Do 10. bo gostovala skupina Les Bal-lets Trockadero de Monte Carlo. SV. IVAN Marijin dom V nedeljo, 11. oktobra ob 16. uri, bo v okviru Gledališkega vrtiljaka nastop Lutkovne skupine Buba KPD Šmihel s predstavo Feri Lainscek: »Brat-je, skrat-je, tat-je«. Režija Sasa Jovanovič. Vodja skupine Stef Merkac. OPČINE Finžgarjev dom Jutri, 10. oktobra ob 20. uri, Federico Garcia Lorca »Lepa cevljarka« (komedija). Nastopa gledališka skupina KPD Planina iz Sel na Koroškem. Režija Franci Končan. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V ponedeljek, 12. oktobra ob 9.30 in 10.45, F. Lainscek »Bratje, Škratje, Tatje«. Lutkovna skupina Buba s Koroške. V sredo, 21. oktobra ob 10.30, bo v veliki dvorani, v okviru Goriški vrtiljak za mladino, nastop Primorskega dramskega gledalcisca z delom Kralj v Časopisu. _______________SLOVENIJA__________________ PORTOROŽ Avditorij 9., 10., 11. in 12. oktobra ob 18.00 in 20.30, znanstvena fantastika, »Armageddon«, režija Michael Bay. V soboto, 10. oktobra ob 16.00, Lutkovno gledališče TRI iz Kranja, »Fidl, fadl«. V soboto, 17. oktobra ob 20.00, Ljubiteljsko gledališče Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, R. Paghi in L. Ravalico: »Va Piran ... quasi 100 anni di storia piranese«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V ponedeljek, 12. oktobra ob 20. uri, gostovanje SLG Celje s komedijo R. Cooneya »Minister v škripcih«. Režija: Dušan Mlakar. LJUBLJANA EXODOS Festival sodobnih odrskih umetnosti 21. in 22. oktober: Scena Plastvczna, Krščanska univerza Lublin (Poljska): »VVrota / Pristop«. Rezija: Le-szek Madzik, Vizualno gledališče. Rog (stara tovarna koles - Trubarjeva ulica) ob 20.00. Mestno Gledališče Ljubljansko - Veliki oder Danes 9. in jutri 10. oktobra ob 19.30, Boštjan Tadcl »Policija, d.d.«. Mestno Gledališče Ljubljansko - Mala scena Danes, 9. in v soboto 10. oktobra ob 22.00, Gregor Kamnikar, »1567 ur v deželi brez poti«. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 9. in jutri, 10. oktobra, ob 20.30, ponovitve predstave Ferenca Molnara »Liliom«. Danes, 9. oktobra ob 10.00 v mali dvorani, - M. Logar: Kralj v Časopisu. Jutri, 10. oktobra ob 10.00, 11.30 in 16.00, gostovanje Lutkovne skupine iz Celovca, z delom Sapramiska. V torek, 13. oktobra ob 11.00 v mali dvorani - M. Logar: Kralj v Časopisu, ob 20.00 P. Barnes: Ni tako slabo kot zgleda. V sredo, 14. in v Četrtek, 15. oktobra ob 10.00 - F. Molnar: Liliom, ob 11.00 pa M. Logar: Kralj v Časopisu. V petek, 16. oktobra ob 10.00 - F. Logar: Kralj v časopisu. V soboto, 17. oktobra ob 11.00 in 16.00 - M. Logar: Kralj v časopisu, ob 21.00 na gostovanju v Kopru - P. Barnes Ni tako slabo kot zgleda. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Jesenska simfonična sezona Danes, 9. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 11. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Julian Kovatchev. V petek, 16. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 18. oktobra ob 18. uri (red B). koncert orkestra Verdi. Dirigent John Neschling. V petek, 23. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 25. oktobra ob 18. uri, koncert orkestra Verdi. Dirigent VVolfgang Božic. V Četrtek, 15. oktobra bo ob spremstvu orkestra Kocani nastopil Vinicio Capossela. OPČINE Prosvetni dom 18. oktobra ob 18. uri, nastopa Sofia Ristič - (harfa). 8. novembra ob 18. uri, Ensemble Claviere. 22. novembra ob 18. uri nastop Trobilnega kvinteta RTV Slovenija. STIVAN Stivanska cerkev V soboto, 17. oktobra, ob 20. uri koncert MePZ iz Sel in ansambla Drava s Koroške. Zbor vodi Roman Verdel. ROJAN Župnijska cerkev V nedeljo, 18. oktobra ob 9. uri, sodeluje pri sv. masi MePZ iz Sel na Koroškem. NABREŽINA Župnijska cerkev sv. Roka V nedeljo, 18. oktobra ob 16. uri, koncert MePZ iz Sel na Koroškem. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 16. oktobra ob 18.30, bo v komorni dvorani Srečanje in nastop gojencev glasbenih sol. V četrtek, 22. oktobra ob 19.30, v komorni dvorani, »Metastasio in glasba v Benetkah v 18. stoletju«. Izvaja orkester Alpe Adria. V Četrtek, 29. oktobra ob 19.30, komorna dvorana, Srečanja z glasbo - Čarobna piSCal. Tečajniki poletne delavnice v Kopru. ______________VENEJO__________________ TREVISO PalaVerde Villorba V soboto, 17. oktobra nastop Carlosa Santana. ______________SLOVENIJA_______________ NOVA GORICA Kulturni dom V Četrtek. 15. oktobra ob 20.15 Moskovski simfonični orkester. DOBROVO Grad Dobrovo Danes, 9. oktobra ob 20. uri VeCer vokalne glasbe v okviru Hitovih muz. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V sredo, 21. oktobra ob 20. uri koncert SF in Sloven- skega komornega zbora s solisti. Dirigent Marko Munih. Zborovodja dr. Mirko Cuderman. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana Jutri, 40. oktobra ob 19.30, nato v torek, 13. in v soboto, 17. oktobra ob 19.30, B. Smetana: Prodana nevesta. Abonmaji za sezono 1998/99 Za nove abonente do 10. 10.. za Študente pa do konca oktobra. Cankarjev dom - Gallusova dvorana V ponedeljek, 12. oktobra ob 19.30, Mednarodni mojstrski ciklus, Klaus Mertens, basovski bariton, Nor-bert Duchtel, orgle. V petek 16. oktobra ob 20. uri, nastopajo simfoniki RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut. Dvorana Slovenske filharmonije V torek, 13. oktobra ob 20. uri, bo v okviru »Večeri komorne glasbe«, nastopil Godalni kvartet Tartini. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17: ure (grad od 8. do 18. ure). Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 10. oktobra se nadaljuje razstava, katere protagonisti so, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. VVeb: www.copeco/lipuarte. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zvečer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4); do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. Od 6. do 11. oktobra (Barcolana) pa bo muzej od- prt od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. Muzej Revoltella: do 12. oktobra bo na ogled razstava umetnika Davida Škerlja. Muzej Revoltella: do 2. novembra bo na ogled razstava Your action vvorld Davida Byrna. Ob torkih je muzej zaprt. Muzej Revoltella: jutri, 10. in v nedeljo 11. oktobra od 9. do 13. ure, izredno odprtje razstave »Henrique-zove ladje«. V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 10. oktobra, prva razstava »Srečanje umetnikov.« BARKOVUE TPK Sirena, Miramarski drevored 32: ob priliki 30. regate Barcolane je na ogled razstava RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA V TRŽAŠKEM ZALIVU. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Razstava, ki jo je pripravil in uredil kap. Bruno Lisjak Volpi, bo odprta do 25. oktobra. Za morebitne informacije pokličite na tel. st. 040-422696. SKEDENJ V skedenjskem muzeju so na ogled stare razglednice in slike Petra Conestaba. Urnik: vsak torek in petek, od 15. do 17. ure. GORICA Galerija Kulturni dom v Gorici Do 17. oktobra, bo odprta razstava goriskega fotografa Silvana Pittoli iz Steverjana. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. ARS galerija - Katoliška knjigarna na Travniku: razstava tržaške slikarke Annamarie Ducaton. Razstava bo ob urnikih knjigarne odprta do 31. oktobra. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen pone- deljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. PORDENON Do 30. oktobra razstavlja v galeriji La Roggia (Tržaški drevored 19) Franco Vecchiet. Razstava je odprta od torka do sobote od 16. do 19.30. _______________VENEJO_________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Schola di SanVApoIlonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. V beneški galeriji Contini (San Marco 2765, Čampo S. Stefano) so na ogled tuši Zorana Musiča. Razstava bo odprta do 16. oktobra, in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 19.30. ____________LOMBARDIJA________________ MILAN Knjižnica v Ulici senata 14 - Do 25. oktobra, razstava »Botteghe di editoria, libri, a rte e cultura tra Monte-napoleone e Borgospesso, Milano 1920 - 1940«. Razstava je odprta vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure. SLOVENIJA NOVA GORICA Razstavišče Paviljon Danes, 9. oktobra, ob 20. uri overitev razstave slik Rafaela Nemca. Razstava bo na ogled do 2. novembra. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. SEŽANA Kosovelova knjižnica - Do 30. oktobra, bo na ogled izbor najlepsih ilustracij Marjance Jemec-Božic. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18. ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. AJDOVŠČINA Pilonova galerija - Prešernova ulica 3 Do 22. oktobra razstavlja Edi Selhaus. Urnik: od torka do petka med 10. in 12. ter 1.4. in 17. uro, v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Spodnji prostori Moderne galerije Do 11. oktobra, razstava znane ameriške fotografinje Annie Lcibovitz. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom - Mala galerija: do 23. oktobra, razstavlja Bojan Sedmak pod naslovom Narava slika strupene akvarele. A RAI 3 mik slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Risanka: Robinson Cru-soe Mlajši TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.45 9.40 9.50 11.30 11.35 12.25 12.50 13.30 14.05 15.00 15.50 17.50 18.00 18.10 18.35 19.30 20.00 20.35 20.40 20.50 22.45 23.00 1.05 Euronevvs Pregled tiska Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7,30.8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Deset minut z Film: Tiara Tahiti (kom., VB ’62, i. James Mason) Dnevnik Jutranja oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Varieta: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Moretti) Dokumenti: Kvarkov svet - Izgubljeni kiti Variete za najmlajse: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Heidi in nan. Zor-ro Danes v parlamentu Informacije o prometu Dnevnik Nan.: Zorro Variete: In bocca al lupo! (vodi Carl o Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport Kviz: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Nan.: Lui & Lei - On & Ona (i. Enrico Muti, Vit-toria Belvedere) Dnevnik Film: Picnic ad Hanging Rock (dram., Avstral. ’75, r. P. Weir, i. R. Roberts) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme P RAI 2 7.00 9.30 9.50 11.00 11.10 12.00 13.00 13.30 13.55 16.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.45 23.30 0.35 2.00 Variete za najmlajse, vmes risanke Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.15 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve Dnevnik Popoldanski Go-cart: Risanke SP v kolesarstvu Popoldanski variete: Vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, poročila, Šport Rubrika o izletih in poto-vanih Sereno variabile Nan.: Telesna straža (i. Jack Scalia, R. Biggs) Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Tg2 Film: Dave - Predsednik za en dan (kom., ZDA ’93, r. L Reitman, i. K. Kline, S. VVeaver) Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, danes v parlamentu, vreme Film: Beba (dram.., It. ’93, i. Beatrice Palme) Brezdelje utruja? ^ RAI 3 Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Magaz-zino SP v dresuri Dnevnik, 12.05 Šport SP v kolesarstvu Deželne vesti, dnevnik Tgr - Leonardo Tgr - Sredozemlje Šport: SP v kolesartsvu Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Risanke Nogomet: Italija - Švica (EP Under 21) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Preklete zgodbe (vodi Franca Leosini) Nan.: Erotic Tales -Čakalnica Dnevnik, pregled tiska, kultura Šport: Rai šport, Pit lane, 1.35 tenis, turnir ATP Nan.: Miami Vice, 3.05 Star Trek Film: Seduzione mortale (dram., ZDA ’53) §2 RETE 4 4%> ITALIA 1 |r Slovenija 1 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Otroški variete Ciao ciao Vremenska panorama Zingara mattina in risanke Napovedniki Pregled tiska Nan.: Alta marea TV prodaja Nad.: Guadalupe, 9.45 Film: 11 sogno del m are Tedenski izbor: Alen, 10.45 Febbre d’ (kom., ZDA ’88, i. Burt Kontaktna odd.: Jasno in amore Lancaster, Suzy Amis) glasno, 10.15 dok.: Kdaj- Dnevnik Šport studio, 12.25 Odpr- panje-Neminljivost Aktualno: Forum ti studio zdravljenja, 11.05 Oddaja Dnevnik Tg 4 Kviz: Caccia alla frase TV Koper: Pomagajmo si, Kviz: Kolo sreCe Risanke 11.35 Oddaja TV Mari- Nad.: Sentieri - Steze Risanke: Simpsonovi bor: Na vrtu Film: Ridera (glas., It. Varieteja: Colpo di fulmi- Nan.: Nasi prijatelji na ’67, i. Little Tony) ne, 15.00 Fuego! severu (VB, 9. del) Kviz: OK, il prezzo š giu- Nan.: Beverly Hills (i. Poročila, vreme, šport sto Tiffany Amber Theiss) Vremenska panorama Dnevnik Variete za najmlajse, Opus Variete: Game Boat vmes risanke Predstava gledališke sku- TV film Perry Mason: Ar- Nan.: Robin Hood (i. pine Mostovi: Komedija ringa finale (ZD9 ’84, i. Matthevv Porretta, Anna od zgubleniga sina (Dra- R. Burr, J. Allen Nelson) Calvin) bosnjak) Film: I soldi degli altri Odprti studio, 18.55 Mostovi, 16.50 Obvestila (kom., ZDA ’91, i. D. De Šport studio Obzornik, vreme, šport Vito, G. Pečk) Risanke Po Sloveniji Pregled tiska Nan.: La Tata Oglasi Film: 7 cadaveri p er Sco- Variete: Sarabanda Lahkih nog naokrog tland Yard (krim., It. ’72) Film: Highlander 3 (fant., Dokumentarna serija: Iz- VB ’96, r. A. Morahan, i. živi prihodnosti - Hiper Christopher Lambert,N vojna (ZDA, 11. del) B CANALE5 Mario Van Peebles) Film: Senza tregua (pust., Razpoke v času: Šmarna gora II - Zakleta graščina ZDA ’93, r. J. Woo, i. J.- Risanka C. Van Damme) TV Dnevnik, vreme, šport Na prvi strani Odprti studio, 0.50 Zrcalo tedna Etj Jutranji dnevnik Tg5 Šport, Super, itd. Petka Aktualna odd.: Vivere Film bene benessere Odmevi, kultura, vreme Variete: Maurizio Costanzo Šport, oglasi Show Variete: Tira & Molla (vodi # TELE 4 Polnočni klub Portret koreografa: Giampiero Ingrassi)a Matthevv Bourne IM Dnevnik TG 5 Dokomentarna serija: Iz- Aktualno: Sgarbi quoti- 19.30, 23.00 Dogodki in živi prihodnosti (ZDA, diani odmevi 11. del, pon.) Nad.: Beautiful (i. Ronn Scoop Napovedniki Moss, Hunter Tylo) 22.50 V pričakovanju Aktualna odd.: Domini e Barcolane donne - Moški in zenske Zoom umetnost (vodi Maria De Filippi) Film: Padre americano TV film: Ritorno da Ai confini della realta VVounded Heart (dram.. Zoom umetnost ZDA ’95, i. Stuart Whit-man, Bibi Besch) TV PRIMORKA Aktualna odd.: Verissimo ($) MONTECARLO , (vodi Cristina Paradi) Variete: Superboll (vodi 16.00 Videostrani Fiorello) Videospot dneva Dnevnik TG 5 19.30, 22.45, 0.30 Dnev- Kviz: Crkarija Variete: Striscia la noti- nik, 13.30,19.50 Šport Nad.: Sosedje zia (vodita Ezio Greggio Nan.: Ironside, 13.10 Znani Slovenci letijo z in Enzo lacchetti) Quincy neba Variete: Ciao Darvvin (vo- Film: Mano pericolosa Videosbani di Paolo Bonolis) (krim., i. R. VVidmark) Dnevnik, vreme Variete: Maurizio Costan- Variete: Tappeto volante Reportaža tedna zo Show Variete: Zap Zap Hitov benutek Dnevnik Nan.: SuperVicky Pogovor z... Striscia la notizia Film: She Devil (kom., Glasb, odd.: Naj spot Nan.: N.V.P.D. (i. Jimmy ZDA ’89, i. M. Streep) Dnevnik TV Primorka Smits, Nicholas Turturro, Film: Roma, 1’ alba faccia D. Franz) della violenza (krim., ’76) Slovenija 2 9.00 10.00 10.25 10.50 11.15 11.40 13.15 14.35 16.00 17.15 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 22.10 22.40 0.10 1.00 2.15 Vremenska panorama Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zelandija, 17. epizoda) Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 73. ep.) Nanizanka: Opremlje-valke (ZDA, 15. ep.) Nanizanka: Lahko noC, ljubica (VB, 2. del, i. Ni-cholas Lyndhurst, Mi-chelle Homes) Film: Spremenljivo tveganje (ZDA) Euronevvs Film: Zlodejeva hci (Španija) SP v kolesarstvu TV prodaja Nan.: Indaba (Fr., 13. ep.) Nan.: Čudežni otrok (ZDA, 16. ep.) TV igrica: Kolo sreCe Videoring Videonovosti z Matjažem Film: Deklica Rosemarie (Nemčija, 1997, r. Bernd Eichinger, i. Nina Hoss, Heiner Lauterbach) Dokumentarna serija: Vinska popotovanja - Avstralija (VB, zadnji del) Film: Zadnji dnevi Chez-nous (Avstralija, 1991, r. Gillian Armstrong, i. Lisa Harrovv, Bruno Ganz) Nan.: Klient (ZDA, i. Jo Beth VVilliams, John Heard, 14. ep.) Nan.: Večni sanjač (21. ep.), 1.25 Lazar (5. ep.) Napovedniki IH Koper 15.00 15.30 16.00 16.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.50 Euronevvs Risanka: Mala Neli Četrtkova športna oddaja Film: Milostni strel (Avstral., 1969, i. R. Lansing) Program v slovenskem jeziku: Vec ljudi več ve Primorska kronika Dnevnik, šport Risanke: Mala Neli Vsedanes aktualnost Potopis (vodita R. Giuri-cin, S. De Franceschi) Dok.: Petdesetletna vojna - Izraelci in Arabci Vsedanes - TV dnevnik 22.05 22.45 23.30 TV nad.: Kdo je ukradel Monno Liso? (i. E. Ceru-sico, M. Mirabella, 2. del) Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik /" 'A Radio Trst A 8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pisani svet podobe; 9.00 Evergreen; 9.15 Odprta knjiga: Pot v Trento (prip. A. Valič, r. M. Sosič); 9.30 Glasba za vse okuse; 10.00 Pregled tiska, nato Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 MePZ Štmaver; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 APZ Tone Tomšič; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, T7.10 Poročila v slovenščini.; 8.30.12.30.18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30.17.30.19.30 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 Za in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO; 20.00 Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Moj dom; 14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.35 Euro notes; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London calling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00,21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 rekreacija; 8.40 Rekreacija, planinske novice, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.00 Coun-try glasba; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne-drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.25 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.15 Posnetki festivalov; 18.55 Poigra; 19.30 Koncert orkestra Slov. filharmonije; 21.30 Nokturno; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Utrip kulture. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN TOPLA HLADNA MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA SREDIŠČE CIKLONA SREDISCE ANTI- CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad zahodno, srednjo in južno Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah pa je nad zahodnim in severnim Sredozemljem jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se pomika proti jugozahodu. DANES TRBIŽ ČEDAD— 15/18 O OVIDEM 12/19 , >n‘ JSKAC 4* CELOVEC O 10/16 o 8/14 ^ KRANJSKA GORA ^ O TRŽIČ 9/16 O KRANJ GRADEC 10/16 O S. GRADEC 9/16 MARIBOR ° 11/21 M. SOBOTA o CEUE O 11/19 ,N. GORICA 13/19 GORICA q 3/17 O POSTOJNA 13/17 N. MESTO 12/18 O ZAGREB 13/20o 4J TRST f 14/20 UMAG PORTOROŽ O M/20 OPATIJA PAZIN q KOČEVJE -N° REKA 14/20 4J o ^e^llNOMčU. Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. V severovzhodnih krajih bo pihal jugozahodnik. Popoldne so možne ob morju plohe in nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo spremenljivo do pretežno oblačno. Ob Jadranu in v severni Italiji bodo tudi nevihte. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 18.31. Dolžina dneva 11.18. f LUNINE MENE Luna vzide ob 21.24 in zatone ob 11.22. PLIMOVANJE Danes: ob 5.53 najnižje -29 cm, ob 12.00 najvišje 47 cm, ob 18.40 najnižje -48 cm. Jutri: ob 1.00 najvišje 25 cm, ob 6.28 najnižje -19 cm, ob 12.32 najvišje 38 cm, ob 19.25 najnižje -41 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 19,6 stopinje C. BIOPROGNOZA Večini ljudi ne bo povzročilo težav, le pri najbolj občutljivih se lahko občasno še pojavijo manjše težave. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m 16 2000 m 1000 m 13 2500 m 1500 m 9 2864 m °c JUTRI 7/16 CELOVEC O 10/18 S ČEDAD* 14/22 O OVIDEM 14/22 O KRANJSKA GORA ^ TRŽIČ 9/18 O KRANJ 4? GRADEC 10/18 9 GRADEC 9/18 4* M. SOBOTA O 1Q/1» MARIBOR O 10/20 4J CEUE O n/20 3' 43- .N. GORICA 13/22 13/22 O POSTOJNA is/zTr -