L ška ofenstiva, 2e aesetikrat so se dne 13. maja vrgli naši jugo. ;hodni sovražniki na Boroevifievo armado, da bi jo predrli in si zadobili prosto pot v Trst in Ljubljano. Desetikrat je zatrepetalo srce vsakoga Slovenca v razburjenem pričakovanju, kajti gre se za našo slovensko zemljo. Z notranjim razburjenjom prifiakujemo tudi konca desete lagke olenzive proti branitel- jm aaSa zemlje, toda priSakujemo konoa obenem tuali s tr&nim zaupanjem, da bodo naši junaki, kakor ž% dtvetkj-at, tako tudi šft sedaj desetikrat ostadi zmaflOTalci nad besnim sovrainikom. Bog in junaška sreSa nai spremljata slavno Boroevifiavo armado tudi v ateseti offtozivi! Cesar Karel sam je dn« 18. t. m. obiakal BoroeriSevo annado, da ji pokaže, kako vladar in ljudstro 3o5ustvujeta z velikim trpljenjem našib braniteI}»t in jib. spremljata z najboljSimi željami za njihovo popota« sonago. Boji so s« razvijali tako: Dn» 15. maja. Dnt 15. maja deseta soška bitka po ljutosti in •rditosti bojev ni prav ni6 zaostajala za prejšnjimi. Zopet so Italijani v gostih vrstah navalili svoj« množice proti našim postojankam in fceprav so vse svoje napore tako v pehotnem kakor v topniškem oziru v nezaslišani meri povišali, niso mogli preprečiti, da je tudi peti dan sedaj divjajofte soške bitke končal s polnim vspehom avstrijskega orožj'a. Naša pehota, ki je t bovenju moža z možem pokazala, da je daleč nad Italijaai, je zopet zvršila občudovanja vredua junafitva. Kakor prejšnji dan, so tudi ta dan Lahi mad Plavi in Kanalom poskušali priti na levi breg Softe. Njib poskusi so se izjalovili in celo tam, kjer se jim je z najtežjimi žrtvami posrečilo na Cisto ozkem prostoru ustaliti se na tostranskem bregu Soče, je drzen nastop naše pehote onemogočil vsako razSirjanje. Odsek Plave—Zagora je bil tudi vfieraj cilj moČnejgih italijanskih navalov, ki so posamezne skupine sovražnika na ozkem odseku na Kuku zaCasno privedle v dele naših jarkov, od koder so jib pa našj takoj zopet vrgli ven. prav tako so se izjalovlli ponovni sovražni napadi proti Sveti Gori in Sr. Gabrijelu. Na višinab vzhodno od Gorice so s» rsled sijajnega zadržanja in posnemanja vrednega skupnega delovanja naših čet izjalovili vsi napori. Desetkrat so napadli Italijani brez vspeha. Na KraBki planoti je sovražnik svoje napade vnovifi naperil proti Fajtem, hribu. Naša artilerija je, najkrepkejše podpirana od letalcev, vnovič onemogočila laškim množioam izpad iz njibovib postojank. Dne 16. maja. Ta dlan. nove soške bitke je jaano pokazal nanero Italijanov, da za vsako ceno vtisnejo naše postojanke v odseku Avče—Kanal, nato Plave—Solkan, kakor tudi severovzhodno in vzhodno od Gorioe. V •dseku Plave—Kan&l Italijani kljub vsem naporom niso mogli svojega položaja zboljšati. Vsako razširjanje je bilo preprefieno. Vsi poskusi sovražnika so se izjalovili ob hrabrosti in vstrajnosti najših 5et, ki so nasprotnikom vsak vspeb, ki so si ga z najbolj krvarimi žrtvami priborili, v srditih protisunkih zopet Iztrgale. Slika boja se j« neprestano menjavala. Kdor j« bil pravkar š« napadalec, je bil takoj zopet potinjen t vlogo branilca. Po noči je divjal boj, ki ga je bojeval mož proti mjožu z bajoneti in roSnimi granatami; vspeh dneva pa ie bil naš: Postojajiik« na višinah, za katere so se vro6» borili, so ostalt v naših rokah. Ko je bila z nočjo italijanska pebota utrujena, je pričela na celem odseku streljati njihoiva artilerija z najtežjim ognjem. Na višinali vzhodno od Gorice se od Solkana do Vrtojbe niso ni5 manj srdilo bojevali. Na eni ali drugi toftki se je posre&ilo sovražni skupini vdreti v naše prednje farke, ali fakoj jih je protinapad pognal zopet ven. Tu so Italijani zastavili nekaj svojih najboljših Cet, m»d njimi tudi brigado ¦aBia, kateri je pa dunajski črnorvojnlSki bataljon, štdtnik Sonnewend, zadal obduten poraz. Ta brigada je v junaškem navalu prišla v naše prednje jarke. Dunajftani so jo pa znali prevladati, jo vrgli zopet iz postojank in ji poleg tega odvzeli okrog 4BI vjetnikov. Se le no5 je napravila konec boju. Na KraSki planoti je naš izborni artilerijski ogenj sovražni pehoti onemogo^il iapad iz njihovih strelskih jarkov. Dni 17. aMja. Sovražnik je naperil dne 17. maja svoje glavne napors proti odseku Av6e—Kanal in je tam zastavil svoje najmofinejSe množice. Dva dni se ]e srdito borilo za postojanke v celem tem odseku. Vedtao zopet so naše 6ete Italijane, kjerkoli so se skuSali vgnezditi v naSih jarkih, vrgle nazaj. K»n5no je sovražnik mogel obdržati goro Kuk (Tzhodno od Zagore), ali naS« 8ete, nezlomljive v svojem pogumu in vstrajnofrti, so se ustalile neposredno pred svojimi popolnoma izravnanimi jarki 111 potegnile nactaljnemu napredovanju italljanakih napadov moCan zapah. Pri Sv. Gori Italijani niso prišli niti za korak naprej. V goriškem odseku so nas Italijani skušali presenetiti, all naše čete so skrbno fiuvale in Italijani so tudi tu brez vspeha navalili. Ko se je stemnilo, so izpadli, ne da bi njihova artilerija oddala kak strel, v prav gostih množicah iz svcjib. jarkov; nag ogenj jih je takoj pognal nazaj. Na Kraški planoti je italijanska pehota le malo nastopala. Tudi artilerija je le zmerno delovala. Dne 18. maja. Ta dan se je v krvavi soški bitki poaebno proslavilo naše čmovojništvo. V družbi z drugimi vojaškimi oddelki so naši črnovojniki v odseku AvCe— Solkan odbili sovražne napadalne množioe, ki so napadale tudi ta dan z veliko ljutostjo. V najhujgem ognju smo v protisunkih vrgli sovražnika vedno nazaj in prepračili Lahu nadaljno prodiranje. Letalci so naši artileriji in inlanteriji vrlo pomagali. Tesno ob vzhodni stranl gore Kuk, pri Vodicah (južno od. Kuka), pri Sv. Gori in"na gori Sv. Gabrijela se je bila izredno ljuta bitka. Zmagali so naši! Vse postojanke so ostale v naši posesti. Lahi fip imeli grozne žrtve. Pri Gorici so Lahi poskusili z isto zvijačo kot prejšnti dan: Nenadoma so goste inlanterijske množice pričelo napadati brez artilerijskega ognja, a zopet brez vspeha. Na Krasu samo živahtn artilerijsln ogenj. Om 19. fliaja. Osmi dan bitke pri SoČi so bili Italijani težko poraženi. V prostoru pri Log-Bodrež, kjer se jun je posrečilo dne 14. maja, da so vrgli oddelek iez Sofee, so morali ta ozek kts zop«t izprazniti, ki so si ga bili priborili z najbolj krvavimi žrtvami. NaSe topništvo je zrušilo gnezda Italijanov v tem odseku, in pregnalo sovražnika zopet ua desni breg. Italijani so napeli vse sile, da bi se bili tu držali iu da bi biK svoje postojanke izpremenili v utrjeno anostiSfte. Poizkušali so z brodom prepeljcvati čez Soio vedno nova ojačenja. Na prehodno mesto so naSd osredotofiiM topovski ogenj; sovražnik je tam brez vsake koristi žrtvoval mnogo ljudi. Naše strelske ^rte so tako obkolile oddelke, ki so se bili vgnezdili na lemu bregu, da jim ni bilo mogpfce bc razSiriti. Tako zagoadeni in izročeni učinkujočemu ogoiu našega topništva, ni preostalo ItalijaDom, da se izognejo popollai unitoi, ni6 drugega, kakor da so se morali umakniti na desni breg SoČe. NaSa pehota, ki se je trctno držala sovražnika, Je takoj planila za njim in mu Je iztrgaja ge vjetnike. Tako ee je konSala b*renje v tem odseku, ki spada med najljutejše ui na|trdovra^> nejS« boje v celi velikanski bitki s sijajnim vspehom našega orožja. Dopoldne sta se v prvi vrsti bojevali obe topniStvi; italijansko lopniStvo je »aman poskušalo, da bi premagalo nažo artilerijo. Dobili smo tu nadvlado. Italijanska pehota je naatopila fce Ie okoli 3. ure popoldne na naskok. Njen siinek j« bil v pr« vi vrsti namenjen viginskim postojankam pri Vodicah, a se je razbil v združenem ognju naSh topov, strojnih pušk in pehote. Na obeh straneh oeste t Božno dolino smo tudi odbili napad Italijanov y bo}u moža z možem. Osmi dan desete bitke ob So& je zopet stal Italijanft le nove žrtve in niso aiti koraka napredovali, Dn« 20. naja. Uradna in druga porofilla slavijo ta dan pred vsem mariborske črnovojnik*. Naši ožji rojaki so imeli glavno zaslugo pri tem, da se Lahi bili premagani in vrženi nazaj. Boji so se ta daja sledeče razvijali: Glavni sunek je bil naperjen na naše postojanke v prostoru Vodice—Sv. Gora. Na drugih točkah ni bilo tako ostrih napadov. Borba za Sveto Goro je silno težka in fcez vse ljuta. Sovražnik je bil v veliki premoči. Pred razvalinami svetogorskega samostana, tam blizu, kjer počivajo telesni ostanki slovenskega kardinala in naSega slovenskoStajerskega rojaka dr. Missia, so se bili najostrej&i boji že od ranega jutra. Na to točko j« sorražnik «sredotočil ogenj vseh svojih lahkih in težkih topov v ozadju. Sovražni bobneči ogenj je bil tako silen, da so b li naži strelski jarki popolnoma poruS&ni, zasuti in izravnani. Prvi inlanterijski napad se je takoj zrugil v nafiem ognju. Pri drugem se j© Lahom posrečilo blizu svetogorskega samostana vflreti v nag© jarke, naSi vrli mariborski Crnovojniki p«, so Jih v bajonetnem juriSu vrgli krepko nazaj. Popoldne je delovala artilerija, ki je Sveto Goro na gosto obstpavala z unigujofiimi granatami. Ko j« nastopila tema, s« j« pričel splošen inlanterijski napad t prostom ifodico—Sveta gora. Pri Vodicah je sovražnik sicer vdrl v posamezne jarke, a je bil zopet vržen nazui Naceličrti smo ostali zmagovalci. Lahom so se njih namere popolnoma lzjalovilo. Dne 21. maja. Po neprestanib. sedemdnevuih infanterijskih lx>jih je v p o n d e 1 j e k, dne 21. maja, na severnem delu soške fronte nastopil o d m o r. Lah je sprevidel, da ne more zlomiti našega vstrajnega odpora in ne more naprej. Samo vzhodno od Gorice so Italijani Se poskusili s sunkom, katerega pa so naSi z. labkoto odbili. Pri Grazinu je naša napadalna četa privedla iz italijanskih jarkov 1 častnika in 36 mož kot vjetnike. Sovražnik je v svojih brezvspe&nib napadih imel grozne izgube. Sedaj morajo Lahi vračiti svoje rane in izpopolniti svoje hudo razredčene zbore. V prednjih italijanskih vrstah se opaža živahno delovanje. Vidi se, da se Italijani pripravljajo na nove boje., Naša artilerija jili pridno moti pri njih delu« Na Krasu postaja artilerijski boj vedno hujši. Vzhodno od Zagore leži 011 metrov visoka gora Kuk, ki je bila dokaj važna postojanka med Gorico in Tolminom. Italijani so se zakleli, da hoeejo dobiti to postojanko v svojo last, naj stane, kar hoče. Cele tedne in mesece so na zahodnera pobofiju gore vrtali pod zemljo in delali podzemske hodnike. Avstrijska posadka na Kuku je razločno slišala, kako so Lahi ob vznožju Kuka tolkli pod zemljo. Položaj pa je bil tak, da je našim bilo nemogoče preprečiti italijanske predpriprave. Lahi so takoj ob začetku tiesete olenzive navalili z vso artilerijsko in infanterijskio močjo na goro Kuk. Celih pet laških ogromnih kolon je od 13. do 18. maja neprestano noč in dan napadalo naše postojanke na Kuku. Borba je bila grozovita in krvava, kakor je menda ne pomni zgodovina. Laški vjetniki pripovedujejo, da so potočki onstran gore Kuk bili napolnjeni z laškimi mrliči, a v potočkih ni tekla voda, ampak kri laških žrtev . . . Na tisoče in tisofie Labov je žrtvovalo na zahodnem pobofiju gore svoje življenje. Ko je dne 18. maja bila obramba gore vsled groznega bobnečega ognja in razstreljenih jarkov nemogoča, so jo naši prepustili sovražniku in S8 ustalili v dolini tesno na vzbodni strani gore. Italijani izgubiliže nad 100,000 mož, Vojagki strokovnjaki gvioarskih listov pigejo, da so Italijani v deseti soškl bitki do sedaj izgubili nad 100.000 mož. Italijanske železnice prevažajo samo le ranjence in vojno gradivo. Laški cilji. Lahi si v deseti soški bitki niso izbrali KragTce planoie ali hribov vzhodno od Gorice za svoje glavne napade, ampak prostor severno od Gorice, med Solkanom in Tolminom, tam, kjer napravi SoCa močen ovinek proti zahodu. Izognili so se tucli vpada v Vipavsko ttolino južnovzhodno od Gorice, ker so najbrž vedeli, da je ta dolina za nje nastavl.jena past. Lahibi r a d i i n a črti Solkan — Tolmin predrli nage vrste inprodiralinaprej tertakoprišlinašimčetamv Vipavski dolini in na Krasu z a h r b e t. Kadorni se menda zdi, da, bi mu na ta način bilo Jo^je priti v posest Trsta, kakor pa če bi butal z vso silo ob kragke pečine. Pa ne bo šlo ne na ta, ne na drug način! Zalostna obletnica. V sredi med najsrditejšimi bojji desete bitke — slavijo Lahi dveletnico svoje nezvestobe. Dne 23. maja 1915 je Italija napovedala Avstriji vojsko. V dveh letih neprestanih bojev so Lahi izgufbili nad 600.000 mož. Pridobili pa so za te ogrojmne žrtve na Krasu 9% km ozemlja, pri Gorici paj so se pomaknili od meje samo za 4—5 km. NaŠe nove postojanke pri Gorici so oddaljene samo 1500 m od goriške trdnjave. Dalje proti severu pa je pridobitek naravnost skromen. Pomorska bitka v južni Adriji. V noči dne 15. maja je trčil oddelek aivstrijskega vojnega brodovja v Otrantski morski ožini v južni Adriji na oddelek sovražnih ladij tert unifil 1 italijanskega rujšilca, 3 trgovske parnike in 20 oboroženih strainih parnikov ter vjel 72 mož angleške posadke. Na povr;;(ku so imele naše vojne ladje celo vrsto srditih brvev s trikrat močnejšim sovražnikom. Na dveh sovražnih rušilcih je izbruhnil požar, ena angleSka križarka je bila. potopljena, dve sta pa bili zadeli z bombami. Vse naše vojne ladje so se polnoštevilnb vrnile kiot zmagovaJke. Na&e izgube znašaja samo 15 mož Cesar se ,je brzojavno zahvalil admimlu Njegovanu in vojni mornarici za ta junaški čin naše vojne mornarice in .je odlikoval Njegovana z /redom ?,elezne krone I. vrsto z vojnim okraskom.