teto LXVII
Poštnina plačana ? gotovini!
V Ljubljani, v soboto, 'dne 19. avgiisU 1939
flev. 1881 Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za i nožem« stro «0 Din — nedeljska izdaja ce« ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
UredniStvo je v Kopitarjevi uL 6/111

Telefoni nredništva la oprave: 404)1. 45-02, 40-03, 40-04, 404» — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva p« praznika
Čekovni račnn: Ljnbljana številka 10.6)0 in 10.349 za inserate.
Uprava:
Kopitarjeva ulica številka 6.
Jubilej svobode
Naša slavna vojska proslavi te dni izredno lep in pomemben jubilej: pet in dvajsetletnico bitke na Ceru. Mogočna in ponosna jugoslovanska vojska proslavlja sedaj jubilej te velike bitke, kjer je zmagala srbska vojska tako premočnega sovražnika in ga vrgla nazaj.
Zakaj slavimo ta jubilej, ko se le redko zgodi, da v življenju slavimo srebrne jubileje, ker so ti tako rekoč še prekratki, da bi zahtevali tak resen spomin na vse, kar nas je navezalo na take dogodke v kratkih pet in dvajsetih letih; toda današnji praznik srbske vojske bo z veliko hvaležnostjo in s ponosno zavestjo slavil ves naš rod, ker je to bila prva velika zmaga v svetovni vojni, ki se je začenjala, ker je sijajno zmago izvojevala srbska vojska, ki je tedaj krenila na pot osvo-bojevalnih vojn za svobodo vseh Jugoslovanov in ker so tedaj v tej bitki nastopili na strani srbske vojske tudi že jugoslovanski prostovoljci, ki so prihiteli z vseh pokrajin, kjer živi naš rod, da bi lahko s svojimi brali v srbski vojski prinesli svoj delež za svobodo vsega našega rodu.
Vsa Evropa bo v teh dneh začela slaviti velike vojaške dogodke iz svetovne vojne. Nemški narod se pripravlja na svoj praznik, ki bo konec meseca, francoski narod pa bo v septemberskih dneh proslavil svojo veliko zmago ob Mami. Mala srbska vojska pa je bila tista, ki je v svetovni vojni zmagala prva, ko je pri Ceru vrgla s silnim junaštvom in levjo silo nazaj premočnega sovražnika. Tedaj je upravičeno zastrmel ves svet! Nikdo ni pričakoval, da bo prva velika zmaga ovenčala la-vorike in slavne zastave srbske vojske. Na avstrijski strani so tedanji veliki poraz opravičevali z nesposobnim poveljstvom, velika avstrijska armada pa je v resnici podlegla duhu, ki je tedaj vodil srbsko vojsko: prvi najhujši napad v svetovni vojni je morala prenesti Srbija, prvo veliko zmago pred vsemi drugimi je izvojevala srbska armada.
Vse velike zmage pa so nosilke velikih idej in dogodkov, ki jih jiorode in s svojo silovitostjo postavijo v prvo vrsto. Zmaga na Ceru je bila prvi veliki pečat na listo našega zedinjenja, na listino velike Jugoslavije, ki se je morala poroditi iz strašnega trpljenja vsega našega rodu. Obenem s srbsko vojsko so pri Ceru prvič nastopili tudi oddelki jugoslovanskih prostovoljcev: srbska vojska si je dokončno izbrala za cilj, da se bo s svojimi brati borila za vstajenje velike Jugoslavije, za vse rodove, ki so iste krvi in ki žele zadihati v skupni svobodi.
Veliko je trpel srbski narod, preden se je priboril do svoje svobode in do svoje skupne države. Globoko v spominu je živel strašen odmev na Kosovo in ta spomin je vodil roko v borbo proti tujevernemu zatiralcu. Srbska vojska je v tej borbi šla od zmage do zmage in na predvečer svetovne vojne je Kosovo bilo maščevano in skoraj ves srbski narod osvobojen. Ostal je še en del srbskega naroda pod tujo oblastjo, pod tujcem so živeli še drugi bratje našega rodu. Pred velikimi dogodki je srbska vojska imela v rokah krasno in ponosno izpričevalo svojih zmag in prestanih izkušenj.
Ali bomo kos najvišji preizkušnji — tako so se vpraševali mnogi ne samo v starih mejah kraljevine, ampak tudi drugod, kjer je živel naš rod, tako so se vpraševali po vsem svetu. Svetovna vojna je izbruhnila in strašna borba je trajala komaj nekaj tednov. Vsa Evropa in skoraj polo vica sveta je v nekaj tednih zažarela v strašnem ognju. Prvi najstrašnejši val se je vsul nad malo Srbijo — toda iz bitke pri Ceru je iz zmage šinil proti nebu kot ognjeni zubelj žareč feniks, ki je oznanil vsemu svetu silno napoved: prvi jc zmagal v svetovni vojni mali srbski narod, prva je zmagala srbska vojska z jugosovanskimi prostovoljci, prvi smo zmagali, ker smo prodrli v svetovno borbeno areno s svojim silnim programom narodnega zedinjenja, s svojim svetim programom po skupni svobodi in skupnem oblikovanju usode istih bratov.
Ves svet je tedaj zastrmel ob tej zmagi. V sreči pa so najprej zasijale oči tistim, ki so ta silni ogenj zmage pravilno razumeli; huda borba in težka izčrpavalna vojna je trajala nato še dolgo, toda temeljna misel, temeljna ideja cerske bitke je plula naprej kot ognjena reka, ki jo je povsod zažigal žareči feniks zmage in prodora.
Zedinjeni so se poslej borili naši prostovoljci in slavna srbska vojska. Cim večje so bile preizkušnje in čim večja je bila premoč, tem večja je bila njihova strnjenost in njihova borbenost do končnega prodora. Silna moč, skrajno ju:iaštvo in krasna disciplina so sloneli na svetli zavesti, ki je vodila vso našo borbo. Duh je bil isti, ki nas je vodil k skupnemu cilju in ta duh je zmagoval nad vso premočjo, nad vsako krivico in nad vsako zlobo. Nikdo ni bil kos temu, da bi lahko zlomil junaštvo vojske, ki jo je vodil tak duh.
Narod s tako vojsko je lahko ponosen in miren; nobeni dogodki ga ne morejo presenetiti, nobena sila ga ne more zlomiti ali ukloniti! Kakor na Ceru, tako, vselej in povsod bo taka vojska tista, ki bo odnesla prve zmage 1
Poslanika Anglije in Francije v nemškem zunanjem ministrstvu
Izjavila sta, da bosta Anglija in Francija takoj prišli na pomoč Poljski na njen prvi poziv
Podobne izjave bodo izročene tudi v Rimu
Pariz, 18. avg. b. Šele danes poročajo, da je francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre že dvakrat ta teden obiskal nemško zunanje ministrstvo, in sicer prvič neposredno, ko se je vrnil s svojega dopusta, drugič pa včeraj. Obakrat se je razgovarjal z državnim tajnikom v zunanjem ministrstvu Weitzaekerjem, kateremu je sporočil,
da Francija nc deli nemškega mnenja glede poljskih dejanj, ki jih našteva nemški tisk. in ostane pri izjavi, ki jo je dal francoski zunanji minister Bonnet nemškemu veleposlaniku grofu W'eltzeku v Parizu. Prav tako je opozoril Weitsackerja. da je Francija odločena, da izpolni svoje obveznosti napram Poljski, če bi ta smatrala, da jo nemško delovanje ogroža in če bi bila prisiljena odgovoriti na nemške ukrepe.
Tudi angleški veleposlanik v Berlinu Hen-d e r s o n je obiskal v torek zunanje ministrstvo ter sporočil isto mnenje svoje vlade državnemu tajniku.
Dalje poročajo, da bo francoski veleposlanik v Rimu Francois Poncet, ki se je včeraj vrnil na svoje mesto, obiskal italijanskega zuna-ijega ministra grofa Ciana, ki odpotuje jutri z letalom v Albanijo, ter mu bo dal slično izjavo.
V	Parizu so mnenja, da imajo demarše v Rimu in Berlinu namen razpršiti vse morebitne utvare, ki bi si jih kdo mogel delati glede pomoči F'rancije in Anglije Poljski.
»Volkischer Beobachfer«: »Gdansk in koridor — zrela«
Berlin, 18. avg. b. »United Press« poroča: »Volkischer Beobachter« piše v svoji jutranji izdaji; Vprašanje U d a n s k a in »koridorja« (poljsko Poinorjansko) je prezrelo za nnjno rešitev. Vsako popuščanje in zavlačevanje povečava vojno nevarnost. List še enkrat poudarja svojo včerajšnjo ugotovitev, da Nemčija nc želi nobenih konferenc iz dveh razlogov: 1. ker ni nobenih temeljev za sklicanje kakšne konference; 2. ker se Nemčija boji, da bi bila na eventuelni konferenci ogoljufana.
V	uradnih krogih so se danes prav tako razširile novice o možnosti novega sestanka med grofom Ciano m in R i h be n t r o p o m, da proučita nekatera novo nastala dejstva. Med Berch-tesgadenom, kjer biva državni kancler Hitler, ter Salzburgom, kjer se mudi von Ribbentrop, in Rimom, se vodijo neprestani telefonski razgovori. Danes so se zopet razširile govorice, da je kancler Hitler sklenil sklicati državni zbor, v katerem bo podal o vseh perečih problemih deklaracijo.
.v
Švicarski list bolj mirno presoja sedanjo napetost
Curih, 18 avgusta. TG. »Neue Ziiricher Zeitung« objavlja poročila iz vseh prestolnic velesil o trenutnem mednarodnem položaju.
Berlinski dopisnik javlja svojemu listu, da v nemški prestolnici ni opaziti kakšne pripravljenosti nemSke vlade za pogajanja. Nemški tisk da z veliko vnemo obravnava geslo: Nobenih konferenc, nobenih kompromisov. Opaža se tudi,
da nemški tisk v svojih člankih ne omenja več samo nujnosti, da se priključi Gdansk Nemčiji, marveč enoglasno zahteva tudi, ca se priključi k Nemčiji vse poljsko Pomorjanska (koridor ali hodnik imenovano, ki veže poljsko državo z morjem).
Nemški listi tudi zavračajo vse novice o nekih mirovnih načrtih, o katerih da se trosijo po Evropi najbol| iantastične domneve.
Pariški dopisnik pravi, da se francosko javno mnenj« zanima za posredovalne poskuse gdanskega komisarja ZN prof. Burckhardta, ki je bil sprejet pri Hitlerju pred sestankom Ciano-Ribbentrop v Salzbur-gu. Značilno pa je, da je francosko zunanje ministrstvo zavito v popoln molk. Časopisom ne daje nobenih objav. Zato pa je opaziti, da so posveti z Anglijo skoraj vsakourni. Časopisje pa z veliko vnemo poudarja, da bo Francija izpolnila vso zavezniško dolžnost napram Poljski, ako se bo uprla vsaki nasilni rešitvi Gdanska. Francoski listi podčrtavajo, da se Francija in Anglija ne bosta več pustili speljati,
da bi na Poljsko izvajali kakšen pritisk, ali celo, da bi se od Poljske ločili v gdanskem vprašanju. Londonski dopisnik javlja, da se bo Chamberlain kmalu vrnil m da bo osebno vodil razplet v sedanjem položaju. Vladni krogi so molčeči. O Burck-hardtovem poročilu nič ni objavljenega, le toliko je bilo povedano, da gdanski komisar v svojem poročilu ne omenja nobenega »mirovnega načrta«. Angleški listi poudarjajo,
da izvaja italijanska vlada pomirjevalen vpliv in želi, da bi se gdanski spor reševal z zmernostjo in v mirnem ozračju. Od tega vpliva pričakujejo angleiki listi dobre uspehe.
V 06talcm pa so vladni krogi zdržni in poudarjajo,
da se angleško stališče ni v ničemer spremenilo ter da bi bili vsi mirovni poskusi jalovi, ako bi ne bili tak.'ne narave, da bi Polisko povsem zadovoljili. Anglija bo 6vojo obveznost napram Poljski izpolnila brezpogojno in v polnem obsegu.
Rimski dopisnik pa meni, da je bilo na uradnih mestih zanikano, da bi bili Mussolini pripravil neke vrste mirovne pogoje. Nekateri listi pristavljajo temu zanikanju, da so te in podobne vesti spletkarske narave.
»So gotove pravice, ki ne potrebujejo nobenih konferenc,« je zapisal »Secolo di Sera«. Med te pravice spadajo nemške pravice do Gdanska in italijanske težnje na Sredozemskem morju in v AirikL«
Pred podpisom poljske vojaške
angleško -zveze
London, 18. avg. AA. Reuter. Po informacijah diplomatskega urednika lista »Daily Herald« je pričakovati podpis dokončne angleško - poljske zvezne pogodbe prav v kratkem. Po teh informacijah se je dosegel sporazum v vseh bistvenih točkah in gre le še za ureditev nekaterih tehničnih vprašanj. Članek pravi, da bodo določila pogodbe jasno orisala okoliščine, v katerih bo Anglija izkazala Poljski vojaško pomoč. Pogodba bo jzasno poudarila, da je obvezna britanska pomoč
trenutna in da bo veljala vse do konca morebitnega oboroženega spopada. Na koncu pravi člankar, da mislita britanska in poljska vlada, da vse te obveznosti, ki jih bo pogodba določila, dejansko že sedaj obstoje še pred podpisom pogodbe. »Daily K x p r e s s« trdi, da bo Velika Britanija v primeru napada na Poljsko takoj avtomatično prihitela na pomoč. Ne govorijo pa, kakšna bo pomoč Velike Britanije Poljski.
Grof Csaki v Rim
V Berlinu pravijo, da ni bil pri Hitlerju
Dunaj, 18. avgusta. AA. Reuter: V tukajšnjih krogih trdijo, d a bo madžarski zunanji minister grof Csak i danes popoldne odpotoval v Rim.
Zunanji minister grof Csaki je izjavil dopi6ni-Ku vl.®,dnega lista »Uj Magyarszag«, da se je v Nemčiji mudil kot zasebnik in da ni imel nobenih uradnih razgovorov z nemškimi državniki. Znane so mu fantastične kombinacije tujega tiska in se ne čudi zato nič drugemu kakor revščini domišljije tistih, ki puščajo take vesti v svet in ki 60 pisali pred letom dni enako. S tem so pokazali, da 6i niso znali izmisliti nič novega.
Berlin, 18. avgusta. AA. DNB: Neka francoska
ajVncija je javila včeraj, da je madžarski zunanji minister grof Csaki, ki 6e mudi na Bavarskem kot gost nemškega notranjega ministra, obiskal vodjo rajha in kanclarja Hitlerja v Obcrsalzbergu. Ta francoska agencija trdi, da je grof Csaki popoldne obiskal vodjo rajha in mu izročil želje regenta Horthyja o priliki 25 lctnice, odkar je Hitler stopil v vojsko. Nato naj bi bil grof Csaki povabljen na čaj v Obersalzbcrg. Ista agencija trdi, da je pri tej priliki grofa Csakija 6premLjal madžarski poslanik v Berlinu.
DNB je pooblaščen, da to vest odločno zanika. Imenovanega obiska pri Hitlerju sploh ni bilo. Prav tako so brez osnove vesti iste francoske agencije, da je madžarski zunanji minister v zadnjih dneh večkrat obiskal nemškega zunanjega ministra, ki se mudi v gradu Fuschl pri Salzburgu. Razen obiska pri Ribbentropu dne 8. avgusta ni bil madžarski zunanji minister nič več pri Ribbentropu.
Cianov list;
»Ako se poljski polkovniki dvignejo proti priključitvi Gdanska in jim pomagata Anglija in Francija pomeni to — splošno vojno«
Pogled na vzhodni vrh planine Cer, kjer je srbska vojska pred 25 leti premagala avstrijsko,
Rim. 18. avgusta. TG. Glasilo zunanjega ministra grofa Ciana »Telegraf o« objavlja poročilo svojega dopisnika, ki je bil z grofom Cia-nom v Salzburgu in ki je torej imel priložnost spoznati ozračje, v katerem se je razvijal posvet med italijanskim in nemškim državnikom. »Telegrafom piše med drugim: »Položaj je navzlic počitniškemu videzu zelo hud, najhujši po 1. 1918. Od gdanskega vprašanja je odvisno, če bomo imeli mir ali vojno. Rešitev gdanskeea spora je postala neobhodno potrebna, ker jo nujno zahtevata ugled narodno socialističnega režima in čast nemškega naroda. Nemogoče je, da bi narod, kakor je Nemčija, izgubil eno najlepših mest zaradi tega. ker protifašistična gibanja po svetu hujskajo poljske polkovnike, da ga Nemčiji odrekajo. Nemška vlada bo brez dvoma sprejela klic Gdančanov, ki želijo nazaj k Nemčiji. Zaradi tega je položaj tako hud.
Ako pa bi se zgodilo, da bi poljski generali v primeru priključitve Gdanska k Nemčiji začeli vihteti papir, ki ga jim je podpisal Chamberlain in ako bi francoska in angleška vlada hoteli ta tek plačati s krvjo svojih lastnih državljanov, potem je splošna vojna neizbežna, vojna, ki se bo vojskovala nc zaradi Gdanska — ne pozabimo na to — marveč za to, ker je postala nujna posledica obkoljevalne politike proti Italiji in Nemčiji. Ako se hočemo tej katastrofi izognili, ne preostaja vet mnogo časa, samo ie pet minul ...«
Temu poročilu dodaja pariški »T e m p s« pripombo, da to pisanje dokazuje, da hočejo totalitarne države napraviti še poslednji poskus, da Anglijo in Francijo odtrgajo od srdanskeza spora.
ki naj hi »e reševal izključno le med Nemčijo in Poljsko. Rimska poluradna revija »R e I a z i o •
ni internazionali« objavlja članek, v katerem razmotriva o moči obeh taborov velesil. List prihaja do zaključka, da sta Italija in Nemčija močnejši kakor velesile demokratske mirovne fronte ne samo na suhent in v letalstvu, mar-v e C tudi na morju. Brodovja podmornic so pri Italiji in Nemčiji mnogo močnejša, kot pri nasprotnikih. V morebitni vojni bi italijansko le-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vojaška zveza med Slovaško in Nemčijo
Dunaj, 18. avgusta, b. V Bralistavi je bilo danes uradno objavljeno, da sta Slovaška in Nemčija podpisali včeraj vojaški pakt. 2e dalje časa opažajo močno gibanje nemške vojske v smeri proti poljski meji, prav tako pa tudi v gornji Šleziji. Iz Londona poročajo, da tam podpis nemško - slovaškega vojaškega pakta ni nikogar iznenadil, ker je vsem dobro znano, da nemška vojska že dolgo časa zaseda slovaško področje in je podpis vojaškega sporazuma zgolj formalnost.'
Dunajska vremenska napoved: Manj oblačno, lasno in suho, topleje, popoldne nevihte, posebno na vzhodu. Zagrcbilu
ljivo.
Zemunska vremenska napoved za 19. avgusti
Teplejc fca. Delno oblačna in nekoliko deitvaio bo v posameznih krajih.
vremenska napovedi Nespremen-
Glasovi o sporazumu
> Hrvatski dnevnik«
O razgo\orih za sporazum a Hrvati poroča dr. Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnik«, da eo označeni po tem, da je ministrski predsednik DragUa Cvetkovil 17. t. m. popoldne nepričakovano dospe i v Zagreb. Skupaj s svojim šefom kal>ineta NastasLjevičem in vršilcem banove oblasti v savski banovini, Stanojem Mihaldžičem, ee je odpeljal takoj v Božjakovino, kjer je ostal do 8 zvečer. Ko se je vrnil, ae je z več političnimi osebami razgovarjal zaupno o sporazumu in se je o poteku razgovorov izrazil zelo optimistično, na kar se je zopet vrnil v Belgrad. potem ko je v Zagrebu prenočeval.
Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnik« pa se v svojem uvodniku od 18. t. m peča a ponovnim preobratom, ki so ga naredili srbski zomljoradniki, ki so še letos izjavljali, da sprejmejo vsak sporazum, katerega bodo Hrvati izvo-jevali, so pa zda) zopet požrli svojo besedo in izjavljajo, da morejo priznati samo sporazum, ki bo odgovarjal njihovim pogledom na državo. »Hrvatski dnevnik« meni, da ta najnovejša poteza srliske združene opozicije ne pomeni ničesar drugega kakor taktiko, ki naj vpliva na Hrvate, da bi od svojih zahtev čim več popustili, na drugi strani pa muči srbsko opozicijo ljubosumnost, ker je sporazum s Hrvati dosegla 6edanja vlada, ki srbski opoziciji eeveda ni všeč. Hrvati se seveda na stališče zemljoradnikov ne bodo nič ozirali, pač pa morajo ugotoviti, da take poteze, kakor jih delajo 6rbske opozicionalne stranke, morajo naši državi samo škodovati, ako bi te stranke v resnici imele vpliv na srbski narod. Zakaj njihovo stališče je tako, da izziva vse vzroke starega 6pora med Srbi in Hrvati in krepi Jiegemonistična stremljenja.
»Obzor«
Kakor poroča »0 b s o r«, pa je bil v Zagrebu
tudi dr. Vladko Maček, ki se je pripeljal iz Ku-pinca. Pravijo namreč (kakor je to tudi »Slovenec« poročal), da bodo razgovorom med srbskimi in hrvatskimi strokovnjaki prisostvovali tudi nekateri politiki, ki imajo v tej zadevi odločilno besedo.
Z ozirom na to, da so se zaradi dveh ali treh premorov, ki so nastali v teku štirimesečnih razgovorih med vlado in Hrvati, mnogi razburjali ter postali skeptični, češ, pogajanja se zavlačujejo, ker eni izmed obeh strank ni resnično za sporazum, objavlja »Obzor« uvodnik, v katerem pravi, da je ta sum neopravičen. Na zavlačevanje nikakor ni mogoče misliti, ker v takem primeru hi se notranja borba v naši državi ne samo nadaljevala, ampak celo do skrajnosti poostrila. Ves potek razgovorov pa dokazuje, da je sedanji vladi sklenitev sporazuma odkrit cilj v prvenstvenem interesu države. Glede pogajanj samih pa »Obzor* pravi, da so se od začetka med obema strankama pokazale velike načelne razlike. Toda obe stranki sta se sporazumeli, da stvari, ki se z ozirom na ustavo zaenkrat še ne morejo končno rešiti, oziroma gleija njih t» ni mogoče doseči sporazuma, odložijo za poznejši 2as. O tistih stvareh pa, glede katerih ee je pokazal mogofr kompromis, so potrajanf*' "riauea- »elo napredovala in je po »Obzorjevih« informacijah ostalo samo še vprašanje takozva-nih kompetenc, to je, kateri posli, ki ee tičejo Hrvatske, naj se kot splošni ali državni pridržijo osrednji oblasti, katere pa naj Hrvati vodijo sami v smislu postavodajne avtonomije hrvatskega naroda. To vprašanje še ni rešeno, ker je zelo težko in zelo zapleteno, se pa na vsak način mora rešiti, ker je bistvene važnosti in ker bi hrvatska oblast, četudi bi 6e mogla sporazumno in končnoveljavno že sedaj razmejiti nasproti ostali državi, ostala brez svojega delokroga, ako se ne doseže sporazum o kompetencah« Na vsak način se danes nahajamo v zadnji in odločilni fazi pogajanj.
»Samouprava«
Glasilo vladne stranke belgrajska »Samouprava« krepko nadaljuje borbo za sporazum
in zavrača njegove nasprotnike v srbskih vrstah. Piše v enem izmed ovojih zadnjih člankov, da sporazuma ne ogroža vprašanje edinstva in moči države. Nasprotno, zasigurajoč notranji mir z vsemi državljani, bo okrepil državno skupnost, ki je vsem enako draga. Tisti, ki govore, da je sporazum zmaga enega plemena nad drugim, (namesto pleme bi bilo bolj primerno reči narod, ker ta stvar je danes končnoveljavno rešena — Op. ur.) morajo pomisliti, da ne more pri sporazumu biti govora o nobeni zmagi, rszen o zmagi zdravega razuma in državljanske dolžnosti.
»Politika«
Belgrajski vseučiliški profesor Tasič. ki je eden izmed treh srbskih strokovnjakov, katerim je v družbi s tremi hrvatskimi učenjaki zaupana sestava besedila srbsko-hrvatskega sporazuma, je pred nekaj dnevi v »Politiki« objavil članek, kako naj bi bili razdeljeni posli med osrednjo državno oblastjo in bodočo Hrvatsko. Njegova zamisel je pa taka, da so proti njemu protestirali vsi hrvatski listi, dr. Mačkovo glasilo pa je od govorilo, da Tašič zagovarja neko slabo avtonomijo, oziroma dekoncentracijo. kakor so jo svoj-čas zagovarjali pristaši JNS in ki je Hrvati ne morejo sprejeti.
»Jugoslovenske novine«
Med one, ki se boje predstoječega sporazu ma, spadajo seveda razun Davidoviča, Ace Stanojeviča in dr. Gavriloviča tudi prijatelji bivšega ministrskega predsednika, posebno pa je do dna duše pretresena takozvana »Jugoslavenska skupina savske banovine«, to je tista peščica politikov, ki nimajo za seboj nobenega človeka, ampak eo bili lanskega decembra izvoljeni s pomočjo znanih sredstev dr. Milana Stojadinovi-ča v volivni borbi na Hrvatskem Vendar pa je upati, da pisanje »Jugoslovensklh novi n«, v katerih prihajajo do izraza hegemoni-stične ideje te skupine, kateri je neskončno žal izgubljenih položajev, ne bo vplivalo na potek razgovorov za sporazum.
»Jugoslovenska pošta«
O sedanjih ponovnih posvetih etrokovnjakov piše seveda tudi ves ostali jugoslovanski ti«k, sarajevska »Jugoslovenska poita« pa meni, da moremo spričo dobre volje, da se sporazum hitro reši, pričakovati odločitve U v tem f!j r prihodnjem tednu.
Priprave za cersko proslavo
Slovenski parlamentarci pri slavnostih na Ceru
Ljubljana, 18. avgusta.
Spominske slavnosti na dan 25. obletnice zmagoslavne bitke na Cern se bodo udeležili tudi slovenski parlamentarni sastopniki, da tako pokažejo, da je eerska slovesnost praznik, ki je prav tako slovenski, kakor srbski, ker je tn praznik junaštva, na katerem je zgrajena jugONlovanska domovina.
Od slovenskih parlamentarcev se bodo cer-skih slovesnosti udeležili naslednji senatorji in poslanci: minister za gradbe dr. Miha Krek, predsednika senata dr. Antona Korošca bo zastopal senator dr. P'ran Ku lovec, predsednika narodne skupščine Simonoriča ho zastopal prvi podpredsednik narodne skupščine Alojzij
Mihelčič. Kot zastopniki slovenskih poslancev bodo na slovesnostih prisotni poslanci dr. Lav-rič, Ivan Strel n in Demeter V e b 1 e.
Belgrad, 18. avgusta, m. Danea dopoldne ao
bile iz cerkve na Oplencu pripeljane v Belgrad zastave dvanajsterih polkov, ki so se pred 25 leti borili v slavni cerski bitki. Zastave je od »Slavije« prenesel v bojevniški dom oddelek vojske z godbo na čelu. Pred bojevniškim domom je zastave pozdravil z rodoljubnim govorom predsednik belgrajske občine. Po njegovem govoru je pred zastavami defiliralo občinstvo. Nato so zatsave prepeljali v šabac, od koder jih bodo jutri prenesli na cersko planoto, kjer bo velika proslava zmage srbskega orožja nad Avstrijo. Prenos zastav slavnih srbskih polkov do bojevniškega doma je pozdravljalo na tisoče in tiaoče meščanstva po vseh ulicah, koder se je pomikal sprevod. Vse mesto je bilo okrašeno z državnimi zastavami.
Hud madžarsko-romunski obmejni spor
Romuni in Madžari valijo krivdo drug na drugega
Bukarešta, 18. avgusta. AA. Neko patruljo romunske obmejne straže na postaji Atejasul so napadli neznanci, ko 6o pregledovali obmejni odsek v vinogradih pri Honovu. Neznanci ao oddali na patruljo več strelov. Nekega vojaka so ubili s strelom v hrbet, narednika so nevarno ranili z bajonetom, bolničarja, ki je vršil sanitetno inšpekcijo, pa pogrešajo. Na kraju napada so našli več patron modela 75.
Ponovni incident, ki se je pripetil pri Honovu, je podrobno popisal sam narednik Nikola Sijoza, ki je dobil bodljaj z bajonetom. Po končani izpovedi je omedlel. Njegove izjav© se popolnoma ujemajo z ostalimi dejstvi preiskave. Iz teh izjav se vidi, da so štirje madžarski vojaki, ki so prišli na romunska tla, skušali stopiti v razgovor z romunskimi vojaki. Romunska patrulja je krenila naprej, tedaj sa je pa prikazalo iz turščice 6 drugih madžarskih vojakov in eo vsi začeli streljati na romunsko patruljo. Izjava narednika Siijoze se popol-
noma ujema z izsledki preiskave, s sledovi stopinj in boja ter z madžarskimi izstrelki, ki 60 jih našli na kraju incidenta.
Budimpešta, 18. avgusta. AA. MTI: Včeraj okoli poldne se je pripetil obmejni incident na madžarsko-romuneki meji med Nagyaalontom in Mezegyanom. Pet romunskih orožnikov je prekoračilo madžarsko mejo in trčilo ob madžarsko patruljo ter jo napadlo. Madžarska patrulja — med njimi 60 bili trije vojaki — je v lilobranu začela streljati. Od romunske patrulje 6ta dva moža ubita, enega smo pa zajeli, a dva sta pobegnila na romunska tla. Preiskava je v teku.
Carigrad, 18. avgusta. AA. DNB: Romunsko vojaško odposlanstvo je na čelu z namestnikom načelnika generalnega štaba generalom Popescom prebilo 14 dni v Turčiji, da se seznani z obveznostmi, sklenjenimi s francosko in britansko vojaško misija Prav tako je odposlanstvo proučilo tudi razširjene vojaške dogovore, ki «o zdaj v veljavi,
Z Bleda
Bled, 18. avgusta. Danes je prispel na Bled predsednik kraljevske vlade Dragiša Cvetkovič. Pred prihodom na Bled se je ustavil v Begunjah, kjer je obiskal predsednika senata g. dr. Ant. Korošca, s katerim se je dolgo razgovarjal. Po končani konferenci je obiskal svojo soprogo in otroke, ki so že delj časa v Begunjah na počitnicah. Nato se je odpeljal na Bled. Popoldne je imel konferenco z ministri, ki bivajo na Bledu. Ob 6.30 se je predsednik vlade odpeljal z Bleda še enkrat v Begunje, kjer se je poslovil od svoje družine, nato pa je nadaljeval pot ■% brzovlakom v Belgrad,
Z nocojšnjim 1>r«dvlakom1pa'fc»»<Mpoft*&* tudi ministri Gjuro Cejovič, Branko Miljuš in Ante Maštrovič.
Iz Begunj pa je odpotoval tudi bivši minister in predsednik finančnega odbora v skupščini Dimitrije Magaraševič.
Atentat na bivšega bana Mihaloviča
Zagreb, 18. avg. AA. Danes ponoči ob dveh se Je v Kerestincu pri Samoboru splazil neki neznanec skozi okno v dvorec bivšega bana in sedanjega senatorja Mihaloviča. Neznanec je v več sobah premetaval in brskal po predalih omar, nato pa se je splazil v spalnico Mihaloviča in izstrelil strel v smeri njegove postelje. Strel je zadel samo blazino, toda Mihalovič je ostal nepoškodovan in takoj zgrabil za samokres. Tedaj pa je neznanec že pobegnil. Vodi se vsestranska preiskava, da se poskus razbojništva popolnoma razjasni ter krivec prime.
Dr. Budak piše o pogajanjih za sporazum
Zagreb, 18. avgusta.
»Hrvatski narod«, ki ga izdaja dr. Budak, piše danes 6ledeče: Mi smo večkrat poudarjali, da v pogajanjih glede sporazuma, ki se vodijo med predsednikom HSS dr. Vladimirom Mačkom in predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem ter o vsebini sporazuma, ki se mora skleniti, ne bomo pisali, niti svoje sodbe izrekali, dokler se ta pogajanja ne končajo s pozitivnim ali negativnim izidom in dokler se ne objavi besedilo sporazuma. Tega se bomo tudi nadalje strogo držali. Z ozirom na razna vprašanja naših prijateljev pa poročamo samo lo, da se pogajanja vodijo na temelju današnje ustave, in sicer zlasti' na podlagi določb § 116. ter ima vse to, kar se govori in dogaja, le začasni značaj za dobo dv?h let Vse to pa 6eveda brez vpliva za poznejše reforme potoni spremembe ustave, kar sta obe stranki poudarili. Zastopajo namreč stališče, da se sedanja U6tava ne more spreminjati do polnoletnosti kralja § 116. ustave, na temelju katerega bi se morala te morebitne začasne spremembe odnosno z uredbo ministrskega sveta izvesti, se glasi: »Za primer vojne, mobilizacije, neredov ali uporov, ki bi dovedli v vprašanje javni red in varnost države, ali če eo s tem ogroženi javni interesi, lahko kralj v izjemnih primerih z ukazom določi, da se začasno storijo izredni in neobhodno potrebni ukrepi v vsej kraljevini ali v enem delu kraljevine neodvisno od ustave in zakonskih predpisov. Vsi izredni ukrepi se bodo naknadno predložili narodnemu predstavništvu v soglasno odobritev«.
Uredba o organizaciji zunanjega ministrstva
Belgrad, 18. avg. m. V Službenih novinah je danes objavljena uredba o organizaciji zunanjega ministrstva. Uredba med drugim določa, da se bo vsako leto najdalje do 1. aprila, odnosno do 1. oktobra v primeru, če bo ostalo še kako v proračunu določeno pripravniško mesto v zunanjem ministrstvu prazno, preko Službenih novin razpisal natečaj za sprejem tolikega števila pripravnikov, kolikor bo za dotično lato ie prostih mest. Kandidati, ki bodo računali na aprejem v diplomatsko konzu-
larno službo, bodo morali zunanjemu ministrstvu najkasneje do 1. maja odnosno do 1. novembra predložiti vse potrebne dokumente, ki jih zahteva uradniški zakon in uredba o organizaciji zunanjega ministrstva. Sprejemni izpiti se bodo pričeli najdalje do 1. julija odnosno do 1 .decembra, Zunanji minister bo potem postavil od onih kandidatov, ki bodo položili sprejemni izpit, določeno število pripravnikov, vpoštevajoč vse okolnosti strokovne kvalifikacije in ocene posameznih kandidatov. Pri postavitvi bodo imeli kandidati, k so odslužili vojaški rok in postali rezervni čaatniki, prednost.
Po tej uredbi more uradništvo in ostalo ualui-benstvo zunanjega ministrstva sklepati zakone samo c jugoslovanskimi državljank a ml, in to po predhodni odobritvi zuna-njfga ministra. Pocoke z inozemkami bo zunanji minister dovoljeval 6amo v izrednih primerih.
šah v Zagrebu
Zagreb, 18. avg. b. Stanje po kolu šahovskega turnirja v Zagrebu je naslednje: skupina A: Gligorič 9A, Šiška 8A, Feuer, Pavlovič, Rajkovič TA, Jerman 7, Majstorovič 7, Licul 6, Gottlieb 6, Drašič, Ivkov 5A, Mlinar, S. Pavlovič 4A, Medan, Muha 3K, Atias IA. — Skupina B: Gabrovšek 10, Sorli 954. Rabar 9, Bernar, Savič HA, Carev 7, Weiss 6A, Slokan Stakič 5, Kohn 4A, Lenarčič 4, Filipčič, Muždeka 3A, Cin-drič 3, Kurjački A.
Šolska ladja »Jadran« v Angliji
London, 18. avgusta. AA. Po svojem križarjenju po Severnem in Vzhodnem morju, je jugoslovanska šolska ladja »Jadran« prispela z gojenci jugoslovanske vojne pomorske akademije v angleško pristanišče Portsmouth. Vodi jo kape-tan fregate Kačič. Ladja se bo zadržala v angleških vodah nekaj dni, nato pa bo odplula na križarjenje po Sredozemskem morju.
Lahkoatletski troboj mest Ljubljana : Zagreb : Belgrad
Zagreb, 18. avg.
Danes se je tukaj začelo lahkoatletsko tekmovanje — troboj me6t Ljubljana—Zagreb—Belgrad.
Danes se ie tekmovanje pričelo s predtekmo-vanjem na 110 m z zaprekami.
Izidi so naslednji: Prva sknpina: 1. Ehrlich Juro (Zagreb) 10, 2. Jozič Ivan (Belgrad) 16.7, 3. Lončarič Rado (Ljubljana) brez časa. — Druga skupina: 1. Pleteršek Fric (Ljubljana) 17.1, 2. Mitič Jovan (Belgrad) 17.2, 3. Jurjovič Srdjan (Zagreb) 17.5.
Nato je bilo predtekmovanje v teku na 200 m. Izidi so: Prva skupina: 1. Kline Ferdinand (B.) 23.5, 2. Skušek Marijan (L.) 24, 3. Bedek Ivan (Z.) 26.2.
Druga skupina: 1. Stevanovič Aleksander (B) 23. 5, 2. Klinar Janko (L) 23.08, 3. Dremil Darko (Z) 24.2.
Modtem je bilo tekmovanje metanja diska (helenski stil). Izidi so tile: 1. Kovačevič Aleksa (Z) 34.82, 2. Marjan Zvonko (Z) 32.78, 3. dr. Ma-nojlo Manojlovič (Z) 32.42, 4. Kiseh Josip (B) 32.04, 5. Mikič Jovan (B) 31.83, 6. Medič Milan (B) 31.60. Točke: Zagreb 15, Belgrad 6, Ljubljana 0.
Tek na 10.000 m. Izidi so: 1. Bručan Jože (L) 31.43 in dve petini. 2. Kvas Jaka (L) isti čas, 3. Galef Miroslav (Z) 35.55, 4. Vidak Tomo (Z) 36.09, 5. Krajeer Franjo (Z) 36.49, 6. Fischbach Stevan (B) 36.52. Točke: Zagreb 9, Belgrad 1, Ljubljana 11.
Zadnja točka je bilo predtekmovanje v teku na 400 m. Izidi so bili sledeči:
Prva skupina: 1. Pleterlek Franc (L) 61.2, 2. Mikič Jovan (B) 62, 3. Marčič Svetozar (Z) 26.5.
Druga skupina: L Ehrlich Juro (Z) 58.5, 2. Skušek Marijan (L) 58.5, 3. Banščak Avgust (B) 64.
Kar ie šteje v troboj tudi rezultat maratonskega teka, ki je bil letos na državnem prvemtvu v Ljubljani, je stanje točk po današnjem prvem dnevu troboia sledeče:
1. Zagreb 35 točk, 2. Ljubljana 15 točk, 3. Belgrad 10 točk.	_
Belgrad, 18. avgusta, m. Dolgoletni pravoslavni
škof v Vršcu Vinceocij Vu:ič ja umrl
Božji ultimat
ni.
Srednjeveilrf človek — tako zaključuj« •roja izvajanja o brezboštvu Walter Schu-bart* — je lel nasprotno pot, kakor boljševiki. Prvo mu jc bilo duhomo življenje t ponižnem češčenju Boga. In zgodilo se je nepričakovano! prav ta človek je postal deležen miru, notranje sreče in varnosti. Postal je srečen, np da bi se za to prizadeval. Znnanji in notranji položaj sovjetskega človeka pa nam jasno kaže, kako tudi gmotno blagostanje beži pred človekom, kateremu je le njega mar, in kako ga postane deležen kot milosti tisti, kateremu ne pomeni glavnega in edinega namena človeškega bitja in žitja. Kako globoko nam evangelij razodeva to postavol Zli duh skuša ▼ puščavi Jezusa, da žrtvuje božjo besedo in namesto nje sprejme kruh. Toda on premaga to skušnjavo, ker ve, da kdor zavrne božje kraljestvo, ne more nikoli biti srečen tudi ne v gmotnem pogledu. 2e grški modrijani so zapisali sijajne misli o tej resnici, kako sta krepost in blaginja med seboj bistveno povezani.
Sodobna Rusija dokazuje vsemu človeštvu nevzdržnost brezbožne kulture in zmotnost vere v človeka, ki lahko sam sebi daje postavo, da bi postal deležen največje blaginje. Boljševizem dokazuje sam po sebi, da mora omika, ki se je odtrgala od večnih nravstvenih postav, utemeljenih v božji večnosti, vrhovnosti in brezpogojnosti, nujno propasti. Iz Rusije prihaja opomin Evropi, zakaj ateizem je zrastel v Evropi in je bil šele iz nje prene-šen v Rusijo. Boljševizem je tragedija evropske misli na ruskih tleh. Rus je sprejel za-padno brezboštvo z njemu svojsko strastjo zadnje skrajnosti, s katero je brezbožnost dognal do konca in na ta način dokazal nfeno nevzdržnost. Odkril nam je, da ubija vsako življenje, ker zanikuje duha, ki ima svoj izvor v večnih počelih, idejah in normah. Rusi — to je njihova strahovita tragika — niso zapad-nega materializma samo sprejeli bolj resno, kakor zasluži, ampak celo še bolj resno, kakor on sam sebe smatra. Verovali so vanj kakor v evangelij in plačujejo sedaj to vero s potoki krvi in solz.
Ruska brezbožnost — to fe njen provi-dencialni pomen — je ultimatum Boga naši Evropi. Kar se v Rusiji dogaja, se je moralo zgoditi zato, da bi se ne zgodilo nikoli več nikjer. To je svetovnozgodovinski pomen ruskega brezbožja. Naj bi to uvideli vsi, katerih se tiče.
• V »Duši vzhoda«. V včerajšnjem članku na tej strani sta se vrinili dve nehoteni napaki namesto »Bog je, torej je človek nesvoboden«, se mora seveda glasiti »Bog je, torej j« človek svoboden«, namesto »življenjska nravan sodobnega Rusa« pa beri »življenjska r a v e n«.
Poljsko nemška kriza
(Nadaljevanje s 1. strani)
talstvo t lahkoto nadziralo vsa nasprotnikova pomorska oporišča in tudi vse pomorske poti po Sredozemskem morju. List prihaja do zaključka, da bi se moral angleški imperij kmalu zrušiti, ako bi samo nekaj časa letalstvo in brodovje osi Rim-Berlin oviralo angleške vojne ladje na Sredozemskem morju.
Važni posveti v Vatikanu
London, 18. avgusta, b. »Times« poročajo Iz Rima, da je sv. oče sprejel včeraj v Castel Gan-dolfu poljskega veleposlanika pri sveti stolici v navzočnosti vatikanskega državnega tajnika kardinala Magliona. Razgovorom pa sta prisostvovala še dva tajnika z obeh strani. Tej konferenci pripisujejo zelo velik pomen, ker so se istočasno sestali v Vatikanu tudi višji papeževi dostojanstveniki in pa po dva člana nemškega in italijanskega veleposlanštva pri Vatikanu. Dopisnik trdi, da se svela stolica zelo trudi, da bi se gdansko vprašanje rešilo na miren sporazumen način.
Poljsko-nemška meja zaprta
Moravska Ostrava, 18. avgusta. AA. Reuter. i oljaki so zaprli vse mejne prehode med protek-toratom in Poljsko od Jablunkova do Mostija. Cestni promet Je popolnoma zastal. Zdi se, da so Poljaki to ukrenili v noči med torkom in sredo v odgovor na pomembne priprave, ki se vrše v teh nemških krajih. Znano je, da gre državna cesta, ki veže Slovaško s protektoratom čez hrib Jablunkov, tik ob poljski meji in da so jo Nemci za nedoločen čas zaprli.
Nemški mejni stražniki v čoškomoravskem protektoratu so aretirali nekega poljskega policijskega organa, ki je po pomoti prestopil mejo pri Bohuminu.
Katoviee, 18. avg. AA. DNB. Z uradne poljske strani je prišlo potrdilo, da se zapre mali obmejni promet. Uradno sporočilo na kratko sporoča, da je mali obmejni promet v vsej pokrajini šleskega vojvodstva tako proti Nemčiji kakor tudi proti protektoratu do nadaljnjega prekinjen.
Amerika - črnogleda
Washington, 18. avgusta, b. Zaradi senzacionalnih vesti o možnosti evropske vojne, ki jih je objavil ameriški tisk v zvezi z gdSiskim vprašanjem, je ameriška vlada pred kratkim sklenila ustanoviti odbor za preureditev ameriške industrije na vojne temelje, zlasti glede izkoriščanja surovin za vojne potrebe. Dobro poučeni kro<ri so prepričani, da bo ta odbor prav tako moral proučiti mobilizacijski načrt, ki mu ga je predložila ameriška vlada ter ugotoviti, če je s stališča industrijalcev ta načrt mogoče izvesti. V ta odbor je imenovan tudi Bernard Baruch, ki je bil predsednik podobnega odbora za časa pretekle svetovne vojne
25 letnica slavne bitke na Ceru
Cerska bitka - najlepši zgled, kako je treba braniti svobodo rodu in zemlje Vsa Jugoslavija prisega, da bo temu zgledu sledila
vili za hoj proti mogočni, naprti in oholi Avstriji, ki jc razpolagala s številčno močno armado. Toda kljub vsem tem nedostatkom je bilo razpoloženje vojaštva odlično. Srbsko voj sko je od vrhovnega poveljnika, tedanjegf
Belgrad, 16. avgusta. Tako v prestolnici, še bolj pa v Sabcu in v ostalih šumadijskih mestih, se ljudstvo z vso
vnemo pripravlja na proslavo 25 letnice slavne Ceru. Od pi )ti med ar s, ki so srečno nt tedanjih dni, množice'tistin, ki so v tej bitki
bitke na Ceru. Od povsod se bodo zbrali na cerski planoti med drugimi številni udeleženci slavne bitke, ki so srečno prestali vse strahote
izgubili svoje najdražje, in vsi tisti, ki se bodo z globoko hvaležnostjo spominjali vseh znanih in neznanih herojev, ki so svoja mlada življenja darovali za svobodo svoje domovine in naroda.
Spomin na Car
Spomin na Ceh ki'je' jugoslovansko orožje proslavil 'po' s^etu, je tako močan, da kot najsvetejša himna brezmejnega rodoljubja prehaja iz roda V rod" in bb tako živel vekomaj. Narod, ki prebiva tbd,' ilainreč nehvaležnosti ne pozna, najmanj pa" nehvaležnosti napram svojim lastnim ljudem, napram svoji vojski, ki se ji edino mora zahvaliti za svojo svobodol Zato danes nekako ljudje pozabljajo na svoje vsakdanje skrbi, razpa dpeyna vprašanja stopajo za trenutek v ozadje ter se ljudje predajajo spominu na težke dni, ki so se julija meseca leta 1914 zgrnili nad bivšo Srbijo, ki ie mislila, da se bo po srečno končanih vojnah leta 1912 in 1913 lahko] posvetila mirnemu notranjemu razvoju. Dnevno" časopisje je že dalj časa sem do vseh podrobnosti razčlenjevalo vse dogodke, ki so se z vso .zlobno preračunanost jo od avstrijske strani razvijali od izročitve samega ultimata, poniževalnega za vsako samostojno in svobodno državo, pa vse do objave splošne mobilizacije na obeh straneh in do prvih oboroženih spopadov med srbsko in te danjo avstro-ogrsko armado.
Avstro-Ogrska je hotela uničiti predvsem Jugoslovane
Avstrija je z vso svojo politiko, ki jo je vodila proti Srbiji na zunaj, na znotraj pa izvajala proti svojim slovanskim narodom, pred
vsem pa proti Jugoslovanom, že vnaprej ala, da bo ob prvi ugodni priliki z vso svojo oboroženo silo udarila po Srbiji, ki
jo je smatrala za svojo stalno nevarnost in največjo oviro za nemoteno raznarodovalno politiko na jugu svoje države. Zato je ž e 1907. leta izdelala vojni načrt proti Srbiji. Osnova načrta ni bila vojaška, temveč čisto politična, kar je kasneje avstrijska armada drago plačala s svojim porazom na Ceru. Avstrija se je za tak načrt odločila zato, ker je živela v stalnem strahu, da bodo nekega dne srbske čete vdrle v Bosno in tamkaj med nacionalno za-
Vojvoda Radomir P n i n i k , ki je izdelal vojni načrt proti Avstriji in načrt za bitko na Ceru.
vednim srbskim živi jem zanetile upor. Avstrija svojega vojnega načrta proti Srbiji tudi pozneje ni izmenjala, ko so se razmere bile že precej spremenile, in ni napravila novega, pravega vojaškega načrta, ki bi bil predvideval vdor glavnih avstrijskih sil v Srbijo od severa proti jugu, po dolini Morave, ki vodi naravnost v osrčje Srbije in kjer tudi ni velikih terenskih težkoč. Ta pot bi tudi bila najkrajša in najpripravnejša ter bi neprijatelj po večjih težavah pri Donavi s premestitvijo čet^ na drugo stran, imel naravnost odprto pot v Srbijo. Poleg teh nedostatkov je avstrijski načrt imel tudi to hibo, da je predvideval vojno samo s Srbijo, ki bi se pa morala hitro končati. Zato je bilo treba takoj v začetku po načrtu zbrati največjo možno oboroženo moč in z njo »streti nepokorno in uporniško Srbijoc. Vsaj tako je mislil avstrijski generalštab. Pri tem svojem načrtu je avstrijsko vrhovno poveljstvo vztrajalo celo potem, ki je bilo že jasno, da Rusija hiti na pomoč napadeni Srbiji.
Trije avstrijski armadni zbori
Nad Srbijo je Avstrija poslala tri armadne zbore, 2., 5. in 6.. vso donavsko flotiljo in lažje jadransko ladjevje. Ves nastop je v začetku mislilo voditi samo vrhovno poveljstvo. Misel je pa kmalu opustilo ter je zadržalo zase samo poveljstvo proti Rusiji, poveljstvo nad balkansko armado je pa poverilo poveljniku 6. armadnega zbora generalu P o t i o r e k u . pokrajinskemu namestniku za Bosno s sedežem v Sarajevu.
Avstrijska armada je bila dobro opremljena. Vojaštvo spočito in zelo dobro preskrbljeno z obleko, hrano, strelivom in ostalim vojaškim materijalom.
Avstrijski načrt za napad Srbije je bil vseskozi ofenziven.
Srbski vojni načrt
Srbski generalštab je svoj vojni načrt proti Avstriji izdelal leto dni pozneje, kakor pa Avstrija. Takoj po priključitvi Bosne in Hercegovine. Načrt jc moral biti i. ozirom na zemljepisni položaj Srbije in številčno slabost njene armade napram armadi velike Avstrije obramben. Zbirališče vseh čet je bilo določeno globoko v notranjosti države na črti: Svilaj-nac—Smedcrevska Palanka—Arandjelovac—La-zarevac—Valjevo. Na tej črti je bila zbrana
Spomenik padlim junakom na Ceru.
glavna srbska moč, t. j. 1., 2. in 3. armadni zbor. Kombinirana divizija, ki se je pozneje zelo odlikovala v sami cerski bitki, je bila v sestavu 2. armadnega zbora.
Tak je bil srbski vojni načrt proti Avstriji. V začetku defenziven, v danem trenutku pa udaren. Generalštab ga je izdelal pod najverjetnejšo predpostavko, da bo Avstrija napadla Srbijo na severu in ne na zahodu. Toda srbsko
vrhovno poveljstvo je pri tem načrtu vztrajalo tudi potem, ko je bilo od Italije, pozneje pa tudi od šefa bolgarskega generalštana, opozor-
jeno leta 1912, da ima Avstrija pripravljen načrt za napad Srbije od zahodne in ne od severne strani. Te napovedi so se dve leti pozneje točno izpolnile. Srbsko vrhovno poveljstvo je moralo potem, ko se je prepričalo, da je pričel Potiorek svoje glavne moči pošiljati preko Drine v Srbijo, docela spremeniti svoj načrt in poslati svoje glavne moči na zahodno bojišče.
Mobilizacija srbske armade, objavljena dne 25. julija s tem, da je bil 26. julij prvi mobilizacijski dan, se je kl jub vsem težavam dobro izvedla. Odziv obveznikov je bil nad vse zadovoljiv. Toda že ob samem začetku se je občutilo veliko pomanjkanje oblek, orožja in ostalega vojaškega materijala. kar je čisto razumljivo, ker se je bilo vojaštvo komaj dobro vrnilo na svoje domove iz obeh prejšnjih vojn. V dobrem letu se pa Srbija ni mogla pripra-
rnovnega poveljnika, tedanjega prestolonaslednika Aleksandra, pa do zadnjega prostaka preveval enoten naroden duh, ki je vsem vlival neverjeten pogum, da se jc vsak kot lev vrgel na svojega nasprotnika, ki se je bil zaklel, da jim zasužnji domovino, razbije domove, razprši družine in vzame svobodo, za katero se je Srb vedno boril. Srbski vojak se je pa na drugi strani tudi komaj vrnil iz balkanske vojne in iz bojev z Bolgari ter jc že v njih poka/.al najlepše vrline ter dokazal, da je kos najtežjim situacijam. V obeh navedenih vojnah si je srbska vojska pridobila dragocenih izkušenj, ki jih je iahko v polni meri uporabila proti svojemu nepri jatelju. Poleg vsega tega je pa bil srbski vojak navajen že tudi na vse težave vojskovanja, na težko življenje, skromen v hrani, z malim zadovoljen. Tako je bila srbska armada tudi notranje dobro pripravljena za vsiljeni boj.
Vsega tega pri avstrijski armadi, ki boja od leta IS66. ni poznala, ni bilo. Avstrijska armada, kakor to lepo opisuje v svoji knjigi »Bitka na Jadru< general Zivko Pavlovič, tudi ni bila enotna ter je bila sestavljena iz vseh mogočih narodnosti, kar je zelo zmanjševalo njeno vrednost in slabilo njeno udarno moč ter so se avstrijske čete šele v vojni morale učiti, kar iih je pa stalo zelo mnogo krvi.
Tako je bilo stanje pri obeh armadah.,
Potiorek zapove ofenzivo
Feldzeugmeister Potiorek je v začetku av-
§usta leta 1914. izdal nalog za ofenzivo proti rbiji. Po naročilu je peti armadni zbor moral prodirati od spodnje Drine proti Valjevu, šesti armadni zbor pa je dobil nalog, da mora dne 13. avgusta pričeti nastopati preko Foče in Medjedje proti Plevlju in Uvcu. Točno 15. avgusta mora prekoračiti Drino pri Višegradu in Bajini Bašti in takoj korakati dalje proti Uži-cam, kakor hitro bo peti armadni zbor zavzel Valjevo. Peti armadni zbor je prekoračil Drino dne 12. avgusta med Loznico in Lješnico, drugi armadni zbor pa je pričel močno obstreljevati Belgrad, Obrenovac, Šabac. Obstreljevanje teh mest se je pozneje večkrat ponovilo ter je imelo za cilj zbegati, prebivalstvo in prestrašiti vojaštvo. Tega učinka pa Avstrijci niso dosegli ter se je povsod samo še povečalo sovraštvo proti Avstro-ogrski. 2. armadni zbor je tega dne (12. avgusta) spravil na desno stran Save pri Šabcu en polk pehote z arti-lerijo, oddelke 29. divizije pa pri Mitrovici.
Zaradi tega napada avstrijske armade na Srbijo od zapadne strani, je srbsko vrhovno poveljstvo, kakor že rečeno, moralo spremeniti vojni načrt.
Trije junaki: Putnik, Stepanovič, Jurišic

K sreči se je lahko vrnil iz Avstrije tvorec starega srbskega vojnega načrta vojvoda Putnik ter je napravil takoj novi načrt za borl>o proti avstrijski armadi na Ceru. Medtem ko je srbsko vrhovno poveljstvo izdelovalo nov vojni načrt, so na zahodnem bojišču že bile manjše praske in tudi hujši boji. Srbske čete niso ntogle vzdržati vedno hujših in silnejših napadov številnejše av-stro-ogrske armade. Vrhovno poveljstvo je radi tega naročilo, da morajo takoj na stari zbiralni črti razpoložljive moči priteči v pomoč umikajočim se četam ob Drini in Savi. Tako sta se bližali obe vojski. Srbskim armadnim zborom so poveljevali: prvemu armadnemu zboru general Bo-jovič, drugemu, ki je dobil nalog za napad, general^ Stepa Stepanovič, tretjemu pa general J u r i š i č. Medtem 6o av6tro-ogrske čete na severu zasedle Šabac in nekaj drugih krajev, nato so pa v glavnem samo demonstrirale, glavna av-stro-ogrska moč se je pa valila od Drine proti Valjevu. Na podlagi takega stanja je srbsko vrhovno poveljstvo izdalo povelje, da mora tretji armadni zbor za vsako ceno zadrževati neprijate-lja, drugi armadni zbor z eno divizijo zavzeti Šabac. ali vsaj tam krepko držati neprijatelja, ostali dve diviziji pa nemudoma poslati na črto Koce-Ijevo-Tekeriš, kjer mora od strani napasti neprijatelja pred tretjim armadnim zborni. Konjeniška divizija se mora postaviti na črto Šabac-Ljesnica in varovati drugi armadni zbor. Po tem načrtu sta tretji in drugi armadni zbor izvedla napad na neprijatelja in ga razbila.
Prvi stre!... ki mu je sledil strašni nočni boj
Vsi poveljniki so dobljena naročila v vsem izvedli. Oddelki kombinirane divizije so morali korakati dalje j)o grebenu Cera na Trojan in Kosa-nin grad. Okoli osme ure zvečer so prve patrulje ob strašnem neurju prispele na Parlog. Z Male Lisine je padel prvi neprijateljski strel, na katerega je takoj odgovoril srbski bataljon. Prve praske so hitro ponehale in nad vso okolico je dalje divjalo neurje. Srbske patrulje so se vse izmučene podale naprej ter so eno uro pred polnočjo ugotovile, da je neprijatelj na Mali Lisini. lirugi in tretji bataljon drugega nadštevilnega polka sta takoj izvedla napad. Na neznanem terenu se je razvila strašna borba, ki je trajala do polnoči, ko so hrabre srbske čete zavzele Malo Lisino in takoj nadaljevale napad i.a Veliko Lisino, kjer se je razvilo pravo klanje. Prve srl>ske čete so se borile vso navdušenostjo z nadštevilnim nasprotnikom ter branile sleherno ped zemlje. Borba je trajala vse do šestih zjutraj. Napad srbskih čet, ki je neprijatelja presenetil v spanju, je bil tako silen, da se avstrijske čete niso mogle prav zavesti in eo radi tega pretrpele strahotne izgube. Junaški podvig teh čet je bil kronan z velikim uspehom. Desna glavna kolona 21. avstrijske domobranske
Tabor MJRZ v Brežicah
b« dne 27. avgusta t.l. v Brežicah
Govorijo ministri, poslanci in drugi. Ob 9 sprevod po mestu, ob pol 11 zborovanje. Mladina brežiškega in krškega okraja, na plan!
divizije je bila na grebenu Cera razbita ter se je radi tega morala umakniti cela divizija.
Ta nočni napad, s katerim je pričela znamenita cerska bitka, ki je trajala potem štiri dni, je bil izvršen v noči od 15. na 16. avgusta. Rorba se je za tem razvnela na celem bojišču: Šabac-Teke-riš-Jarebica-Krupanj.
Srditi boji 16. in 17. avgusta
Dne 16. avgusta je šumadijska divizija napadla Šabac. Napad ni uspel. Tudi konjeniška divizija napada, uspešno, in čisti teren. Kombinirana divizija se je po napornih nočnih borbah dopoldne urejevala. Kar naenkrat jo obsuje iz Iverka neprijatelj z močnim topovskim ognjem. Njeno levo
ZtneUca uoda
in razkroji nesnago
v
Ženska hvala
krilo se je moralo umakniti v varnejši zaklon. Njen drugi del pa preide znova v napad, ki ga podpira tudi moravska divizija prvega vpoklica in neustrašeno odbija. Tudi neprijateljske čete so tekom tega dne stalno napadale. Njen glavni sunek je bil naperjen na tretji armadni zl>or. Ta je vse napade odbil v bojih, ki so trajali ves dan in vso noč. V tem boju se je posebno izkazala drinska divizija prvega vpoklica, ki je ostala sploh brez rezervnega moštva. Po velikih izgubah se je nepri jatelju vendarle posrečilo premagati manjši četniški oddelek pri Krupnju ter se je radi tega morala umakniti pri Zavlaki tudi tretja armada, vsa izmučena od neprestanih l>orb. Vrhovno poveljstvo ji je poslalo takoj pojačanje, s katerim se je naslednjega dne, t. j. 17. avgusta, tretji armadni zbor obdržal na svojih položajih. Tega dne je bila v stalnih borbah tudi druga a r m a da pred vsem s svojo kombinirano divizijo, ter je ali nasprotnika napadala ali pa morala odbijati njegove napade s svojih položajev. Neprijateljske čete, ki so ji prihajale na pomoč vedno nove in sveže moči, so se vrgle v posebno močan in precej dobro pripravljen napad dne 18. avgusta. Izčrpane srbske čete, od katerih so se nekatere tvorile že od prvih dni sovražnega stanja med Srbi in Avstrijci, napada niso mogle vzdržati in so morale zapustiti Marjanovičev vis. Ce bi bile avstrijske čete izkoristile ta uspeh, bi bile lahko spravile srbsko armado na bojišče, je bile lahko spravile srbsko armado v zelo težak položaj, toda tudi avstrijska armada, ki je bila že manj navajena na bojišče, je bila istotako že izčrpana ter je zavzeto postojanko pričela samo utrjevati.
Vojvoda Stepan Stepanovič, poveljnik II. armadnega zbora v bitki na Ceru.
Avstrijska armada poražena
Dne 19. avgusta divjajo ogorčene borbe dalje po vsem bojišču. Avstrijske čete za ceno brezštevilnih žrtev stalno napadajo ali se pa hočejo vsaj obdržati na dosedanjih položajih. Drugi armadni zbor je tega dne izvedel poverjeno mu nalogo in je z vso silo udaril nasprotnika tudi od strani. Neprijatelj je uvidel, da vedno hujših napadov hrabrih srbskih čet ne more več vzdržati in se je proti večeru pričel umikati. Najprej je zapustil Kosanin grad, najvišjo točko na C e r u , 7.a tem se je pa pričel umikati tudi z ostalih položajev.
Dne 20. avgusta je bila vsa srbska armada v napadu in je pred sabo podila poraženega nasprotnika.
Zasledovanje neprijatelja je trajalo vse do 21. avgusta, ko so bili zadnji ostanki avstrijskih čet pognani čez Savo in Drino. V bojih dne 21. avgusta je bil ranjen v nogo tudi poveljnik I. armadnega zbora tedanji general in sedanji se edini živeči vojvoda Peter Bojovič.
Pomen cerske bitke
Cerska bitka spada med najbolj krvave boje, kar jih je bilo na jugoslovanskih tleh; o tem pričajo velike izgube srbske, še bolj pa avstrijske armade. Srbska armada je izgubila 210 oficirjev in 15,000 mož. Sem pa niso vštete brezštevilne žrtve podivjane avstro - m adžarske s o I d a -teske, ki je v zasedenih krajih v masah pobijala starčke, žene in nedolžno mladino, uprizarjala in nosila s sabo strah in trepet, bol in trpljenje, za katerega ve samo Bog. Avstrijci so pustili na bojišču do 30.000 mož ter okoli 4.500 ujetnikov. Razen tega je poražena avstro -ogrska armada, ki se je ponekod pomikala v popolnem neredu, zapustila veliko nepoškodovanega vojaškega materijala. Tako med drugim 50 topov, 86 municijekih vozov, 3 poljske bolnišnice, 1 sani-tetsko kolono, nešteto strojnih pušk, cele kupe navadnih pušk, brezštevila nabojev, mngo brzojavnega materijala. številno pionirsko orodje, šest vagonov hrane, 7 poljskih kuhinj, veliko živine in celo eno letalo.
General Pavlovič v svoji knjigi, v kateri opisuje vse te boje, upravičeno poudarja, dn je bilo zadržanje vseh srbskih čet vseh vrst orožja ves čas pohvalno. Vsak vojak je izpolnil ne samo svojo dolžnost, temveč vse, kar je storiti mogel. Posebno pohvalo pa general Pavlovič izreka poveljujočemu osebju.
Sporočilo kralju Petru
Vojvoda Radomir Putnik, tvorec načrta za to veliko bitko, je svojo radost nad dobljeno zmago že dne 20. avgusta ves vesel sporočil staremu kralju Petru I. z naslednjo brzojavko:
»Po zapovedi vrhovnega poveljnika Nj. kralj. i Visočanstva Prestolonaslednika, čast mi je ohve-' stiti Vaše Veličanstvo, da je glavna neprijateljska vojska premagana na Jadru in Ceru. ter jo naše čete odločno gonijo proti Drini. Zasegli smo velik plen.«
Blagopokojni stari kralj Peter 1. je globoko vzradoščen takoj brzojavno odgovoril vojvodi 1'utniku z naslednjimi besedami:
»Junaki s Kumanova, Bitolja in Bregalnice so na Jadru znova izpričali svojo požrtvovalnost in pripravljenaost za domovine, ki je bila v nevarnosti pred avstro-ogrsko agresivnostjo. Živela hrabra srbska vojska!«
Poveljnik II. armadnega zbora, ki je imel najtežjo nalogo v cerski bitki in jo je dejansko tudi dobil, general Stepa Stepanovič, si ie s to zmago pridobil vojvodski čin.
Odmev po svetu
Cerska zmaga je prva zmaga srbske armade nad neprijateljem. Je pa tudi prva zavezniška zmaga v svetovni vojni. Glas o njej je šel povsem svetu. Vse je občudovalo malo Srbijo, ki se je z vso odločnostjo postavila nasproti močnejšemu in bolje opremljenemu sovražniku ter ga je tudi premagala. Zmago nad avslro-ogrskinii četami si je pril>orila vojska tiste male Srbije, ki jo je Avstrija mislila v par dneh streti in »pokoriti< s svojo kazensko ekspedicijo. Poraz je bil tako strašen in nepričakovan, da ee tudi avstrijsko vrhovno poveljstvo dolgo ni moglo znajti ter ga je sporočilo javnosti v skrajno zmedenem uradnem poročilu o nekaki potrebni koncentraciji čet v ozadju.
Prva zmaga za Jugoslavijo v svetovni vojni
Brez dvoma srbska armada, v kateri so služili številni jugoslovanski, hrvatski in slovenski prostovoljci, ne bi bila mogla nikdar dobiti cerske bitke, Če bi ne bila enotna, če bi je ne bil preveval enoten duh, če bi ne bila vseskozi prepojena (Nadaljevanje na 4. strani epodaj.)
(j&ipodaK&tvjo
Ureditev plačilnega prometa z Italijo
Devizno ravnateljstvo Narodne banke je izdalo naslednjo okrožnico:
V zvezi e sklepi dne 3. avgusta italijansko-jugoslovanskega stalnega gospodarskega odbora sc i/dajo naslednja navodila:
Plačilni promet
A.	Odredbe plačilnega sporazuma z dne 7. januarja 1938 med našo državo in Italijo, ki se nanašajo na plačila (okrožnica it. 1 z dne 11. januarja 1938) sc razširjajo tudi na translcre iz Jugoslavije v Italijo in obratno, ki bi se izvršili po naslednjih osnovah: stroški za vzdrževanje, pokcwninc, plače, mezde, službeni prejemki in slično, katere dolgujejo fizične osebe ali pravne osebe ene od obeh držav fizičnim in pravnim osebam druge države, razni transferi do najvišjega zneska 150 lir mesečno tudi za koristnika, v kolikor ne bi ilo za translcre po osnovah, ki so izključene po sporazumu, kakor so traneleri za plačilo tranzitnega blaga.
B.	Na vse translerje, ki sc vrSc po klirinških računih, določenih v omenjenem sporazumu, se aplicira klirinški tečaj.
Razširjenje na Albanl|o
Plačilni sporazum, sklenjen dne 7. januarja '1938 med našo državo in Italijo kakor tudi vsi dopolnilni sporazumi ter konvencije eo razširjeni tudi n« Albanijo počenši z 20. aprilom 1939 tako, da «c imajo plačila, določena z navedenim sporazumom, pa tudi če se nanašajo na posle, sklenjene pred 20. aprilom 1939, imajo vršiti v Albaniji v ital. lirah ali v albanskih frankih s posredovanjem Albanske narodne banke v svojstvi blagajnika Nacionalnega instituta za plačilo inozemstvu. Tako položeni zneski se bodo pretvarjali v dinarje (vodeč računa v danem trenutku o ugotovljeni partiteti 6.25 lir za albanski frank) in se bodo odobravali dinarskemu računu, ki je določen z omenjenim sporazumom.
Plačila albanskega blaga sc bo izvrševalo kot »Učilo italijanskega blaga.
Turistični promet
A. Poobl. italijanski in albanski zavodi morejo Izdajati neprenosne čeke v dinarjih kakor tudi naloge za izplačilo v dinarjih na svoje dapisnike v Jugoslaviji, jug. poobl. zavode, v korist potnikov, ki potujeio iz Italijansko-albanske carinske unije v Jugoslavijo. Ti čeki in nalogi se morejo izdajati za odgovarjajočo vrednost 3000 ital. lir na osebo in za mescc dni bivanja v Jugoslaviji. Navedeni znesek se more povečati s pobenim odobrenjem Nacionalnega instituta.
Italijanski in albanski zavodi, pooblaščeni izdajati čeke in naloge za izplačilo, morejo v naprej ustvarjati pri svojih jugoslovanskih dopisnikih razpoložljiva sredstva, potrebna za izplačila navedenih čekov in nalogov e polaganjem v korist Turističnega računa v italijanskih lirah, odprtega na ime naše Narodne banke pri Nacionalnem inetitutu. Po prejemu vplačil bo Nacionalni institut do-
za izplačilo v ov-flopienfkov.
stavljal nati .Narodni banki ital. lirah v korist jugoel. zavt . .
Narodna banka bo izvrševala gornje naloge z izplačilom koristnikom — jug. denarnim zavodom
25 letnica slavne bitke na Ceru
(Nadaljevanje s 3. strani.)
z brezmejnim rodoljubjem in z močno zavestjo, da brani svojo zemljo, svojo rodno zemljo, svoj dom, svojo domovino in kralja in da ustvarja veliko
Jugoslavijo. Številna premoč sovražne armade in njena boljša in modernejša oprema, nista nikomur vlivale malodu^ja in vzbujale strahu. Obratno, vse te okolnosti so samo še povečale borbeni duh, ki je zajel ves narod oh objavi poniževalnega ultimata. Zato se je zgrnil v močno, neprobojno armado ter je z vsemi močmi podpiral svojo vojsko, od katere je pričakoval zaščite in rešitve. Podlegel ni niti tedaj, ko so se pozneje vsule od vseh strani nanj tako močne sovražne čete, ki jih ni mogel vzdržati. Pritajil se je, pogreznil vase, zaprl v molk, a v globini duše je čakal samo na trenutek, da se bo zopet otresel suženjstva in v svobodi zaživel novo življenje v veliki Jugoslaviji, skupno z odrešenimi brati.
Zgled, kako je treba braniti domovino v nevarnosti
Zato je cerska bitka najvzviienejši vzgled, kako je treba hraniti svojo zemljo, svojo domovino. kadar se nad njo tgrnejo črni oblaki in kadar začne po njej segati nenasitna tujčeva roka. Cerska bitka je v prvi vrsti tistih slavnih jugoslovanskih bitk, ki jih je izvojevala srhska vojska, s katerimi se je proslavila po vsem svetu in ki se je vsakemu Srhu vtisnila eloboko v dušo in srce, in ki je sedaj postala te visoka posem starih guslar-jev in tako vedno lepša, svetlejša in vivišencjSa prehaja is roda v rod in jsča in krepi ljubezen do velike domovine in ki uči ljubiti vse. kar je domačega, predvsem rodno grudo, ki je brez krvi tujec nikdar dobiti ne sme!
Zahvala osvobojene Jugoslavije
Vseh padlih junakov, ki spe večen sen na Ceru in po ostalih okoliških planotah, se bo v soboto spominjalo hvaležno jugoslovansko ljudstvo in se jim bo zahvaljevalo za svobodo, ki jo danes uživajo Srbi in z njimi Hrvati in Slovenci. Nad grobovi teh junakov, nad katerimi bodo vihrale tudi stare zastave vseh polkov, ki so se udeleževali teh težkih bojev, se ho vsa Jugslavija pri spominu na najdražje izgubljene sinove zaobljubila. da bo inala vedno hraniti priborj" — svobodo tako. kakor vsi ti junaki, ki so sc 1 25 leti kot levi vrgli na svojega smrtnega HO»i.unika in na »ovratnika Slovanov sploh. Zato cerska bitka ni samo praznik naše hrabre jugoslovansko armade. naslednice slavne srbske armade, temveč praznik vseh pravih Jugoslovanov, ker je bila zmaga srbskega orotja na Cent prvi uspešni oho-roieoi sunek Avstriji, tlačileljiri vsega slovanskega tivlja. in je tudi doprinesel mogočen delet za njen poznejši razp""1
odgovarjajoče vrednosti v dinarjih na podlagi veljavnega klirintkega tečaja.
Prejete zneske v dinarjih bodo odobravali jug. denarni zavodi brezobrestno »Potniškemu računu« — italijanski turistični dinarji, katere bodo naredili na ime svojih dopisnikov iz Unije, za katerih račun bodo prejeli izplačila.
Zavodi iz Unije bodo vterjali od turistov in potnikov poleg ostalega tudi provizija 0.40% v korist jug. poobl. zavodov — trasatov. — To provizijo b ud o odobravali predhodno in skupno.
Jug. poobl. denarni zavodi bodo izplačevali čeke in izvrievali naloge za izplačilo v dinarjih brez kakšne provizije in odbitka. Toda če določen* provizija za jug. zavode ne bi dosegala maksima 5 din za vsako izplačilo, more zavod, ki izvrši izplačilo, izterjati razliko od turista ali potnika, od* bivši jo od zneska, katerega izplačuje.
Potniki in turisti morajo vrniti pred evojim odhodom iz Jugoslavije kakšnemu poobl. jug, zavodu, izplačane in neizkoriščene vsote v Jugoslaviji, ki prekašajo v dinarjih znesek, ki je dovoljen za iznos po naših deviznih predpisih, na kar bodo zavodi opozorili italijanskim in albanskim korist-
Danes premleral
KINO UNION
19. In 21. url	Telefon 23-21
Magda Schneider, Hans Sohnker
Prekrasen film najlepiilj čustev, ki ie dosegel povsod velik uspeh
Žena na razpotju
nikom ob Izplačilu. Poobl. zavodi bodo sprejemali te vsote in jih odobravali »Potniškemu računu«, ki je odprt na ime zavoda iz Unije, ki je izdal čeke ali naloge za izplačilo.
Za prejete vsote po tej osnovi bodo zavodi izdali potrdilo, v katerih bodo označili priimek, ime, naslov in Številko turista ali potnika kakor tudi zavod Unije, ki je izdal čeke ali naloge za izplačilo.
V primeru, da zavod, ki je prejel ta polog, ne vodi »potniški račun« na ime zavoda-izdajatelja, bo tako prejet znesek odobril zavodu, ki je izvršil izplačilo ital. ali albanskemu turistu ali potniku (kar bo zvedel od teh), istočasno pa mu dostavil vse potrebne podatke, ta slednji pa bo takoj obvestil zavod, ki je izdal čeke, o prejetem vplačilu.
Poobl. zavodi, pri katerih bi bili položeni neporabljenih dinarskih zneskov, morejo vterjati določeno provizijo 5 din za vsak posel za kritje stroškov.
Zavodi, ki izdajajo čeke ali naloge, bodo obvestili jug. zavode-trasate v primeru, da bi jim bili vrnjeni dinarski čeki kot neizkoriščeni, ali da potniki ali turisti ne žele več koristiti neizkoriščenih ali delno neizkoriščenih nalogov za izplačilo.
KINO SlOOA
tel. 27-31
Ob 16.. 19. in 21.
Deniamin citaii Marionete
Izvrsten glasbeni šlager z najlepšimi arijami.
Paul Kemp, Lucie Englisch, Theo Lingen, R.Romanovsky
i
Razlastitev za potrebe radiofonije
V »Službenih novinah* z dne 17. t. m. je izš)a uredba z zakonsko močjo o razlastitvi za potrebe radiofonije. Uredba se glasi:
1.	Za potrebe gradbe novih ali razširjenja obstoječih radijskih postaj je dovoljena razlastitev ali omejitev lastništva nepremičnin ali pravic na njih.
2.	Olede razlastitvenega postopanja ln ugotavljanja naknadne škode se bodo primerno porabljali zakoniti predpisi o razlastitvi za gradbo želcznic, v kolikor v drugih členih ni drugače
odrejeno.
3.	Pravico na razlastitev za potrebe Iz čl. f daje za vsak primer minister poste, brzojava in telefona. — Odlok po prejšnjem odstavku izds minister po svobodni oceni.
4.	Izvedba razlastitve spada v pristojnost ban-skih uprav, odnosno uprave mesta Belgrada. — Oblast po gornjem odstavku začne postopek na predlog osebe, ki je po obstoječih zakonitih predpisih pooblaščena za gradbo ali razširjenje radijske postaje in kateri je po čl. 3 dana pravica ns razlastitev. — Predlogu se ima priključiti: 1. Razlastitveni načrt. 2. Seznam nepremičnin, ki prihajajo v poštev z zemljiškoknjižnimi in katastrskimi označbami, v kolikor take obstojajo z označbo onih delov teh nepremičnin, za katere se zahteva razlastitev. 3. Seznam pripadkov in objektov na nepremičninah, navedenih pod 2. v^fc
5.	Na razpravi sevima ugotoviti predmet iti obseg razlastitve kakor tudi vilina naknadna iko.
de. — Na razpravo bosta pozvana dva veščaka, od katerih enega odreja ministrstvo pošt, drugega pa banska uprava. — Razprava se vodi po predpisih zakona o občem upravnem postopku.
6.	Po opravljeni razpravi izda banska uprava odlok glede predmeta in obsega razlastitve, kakor tudi glede višine naknade škode. — Proti odloku stranke nimajo pravice pritožbe, pa tudi ne tožbe na upravno sodišče. — Stranka, ki ne bi bila zadovoljna z odlokom glede naknade škode, more glede določanja višine naknade škode v roku šestih mesecev od dneva dostavitve odloka vložiti tožbo rednemu civilnemu sodišču.
7.	Zahtevnik razlastitve, čim položi pri sodišču kavcijo v višini naknade škode, odrejene z odlokom po čl. 6, more zahtevati, da mu banska uprava razlaščene nepremičnine izroči v posed in more začeti z gradbo.
8.	Stranke morejo za Časa trajanja postopka skleniti poravnavo. V kolikor je stranka država ali državno podjetje, veljajo glede sklepanja poravnave predpisi, ki veljajo glede sklepanja pogodb.
9.	Po predpisih te uredbe se morejo razlastiti tudi vse naprave, Inštalacije, nepremičnine z zgradbami, rezervni material ter ves inventar, namenjen za potrebe dela emisijskih postaj v Belgradu in Zagrebu družb Radio v Belgradu in Radio Zagrebu, katerim so z uredbo o odvzemanju koncesij družbam Radio Belgrad in Radio Zagreb odvzete koncesij*

Stanje Narodno banke
Izkaz Narodne banke za 15. avgusta kaže tole sliko (v milij. din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 8. avgusta i9Q9):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.911,4 (+ 0.1), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.922.2 (+ 0.1), devize izven podlage 508.6) (— 14.4), kovani denar 184.4 (— 6.6), posojila: menična 1.750.2 (+ 20.0), lombardna 54.6 (— 58.0), skupno 1.804.8 (— 38.0), razna aktiva 2.863.3 (+ 12.0).
Pasiva: Obtok bankovcev 7.892.4 (+ 17.2), drž. terjatve 23.5 (— 10.4), iirovni računi 839.9 (— 17.3), razni računi 772.4 (-80.fi), skupno obveznosti po vidu 1.635.9 (— 58.4), razna pasiva( 226.8 (-5.6).
Obtok bankovcev ln obveznosti po vidu 9.028.4 (— 41.8), skupna podlaga s premijo 2.470.1 (— 0.1), od tega samo zlato v blagajnah s premijo 2.456.2 (+ 0.1), skupno kritje 27.35 (v prejšnjem izkazu 27.23%, od tega samo z zlatom v blagajnah s premijo 27.20) 27.08%.
Izkaz kaže, da so se posojila banke znatno zmanjšala. Nadalje se je tudi zmanjšala zaloga kovanega denarja, ker ga banka oddaja v preko-vanje za nove kovance. Med pasivi se pozna majhno povečanje obtoka bankovcev in tudi zmanjšanje žirovnih naložb. Kritje se je nekoliko izboljšalo.
Bilanca Dri. hip. banke
Drž. hipotekama banka izkazuje za 31. julij naslednje bilančne postavke (vse v miii|. din, v oklepajih podatki za 30. junij):
Aktiva: gotovina in blagajniški zapiski Narodne banke 494.1 (542.3), posojila: hipotekama 1819.2 (1824.0), na dohodke in doklade 1527.4 (1527.0), vodnim zadrugam 70.18 (70.18), lombardna 151.5 (144.7), meničnohipotekarna 75.8 (75.3), menična 59.3 (57.4), skupno posojila 3703.6 (3698.55), tek. račun fin. ministrstva 1080.9 (1011.24), razni tek. računi 472.2 (459.1), vrednosti rezervnega sklada 316.26 (316.27), vrednosti sklada za zavarovanje bančnih zgrodb 1.9 (1.9), vrednostni papirji 1091.74 (1174.0), nepremičnine 267.26 (267.0), razna aktiva 192.5 (194 56), bilančna vsota 7620.34 (7664.96), kavcija, garancije itd, 3663.4 (3681.8).
Pasiva: samostojni skladi 598.7 (608.5), razni skladi 1782.44 (1766.1), hranilne vloge 1506.9 (1511.9). tek. račun min. financ 31.9 (84.7), razni tekoči računi 1.392.5 (1389.5), zastavni listi in obveznice v obtoku 631.87 (809.3), predujmi in depoji bank 291.4 (110.7), rezervni sklad 344.0 (343.8), sklad za amortizacijo bančnih zgradb 2.1 (1.96), pokojninski sklad bančnega osebja 6.01 (5.8), razna pasiva 437.0 (437.3).
Bilanca ne kaže posebnih izprememb glede višine tujih sredstev. Pač pa je postavka zestavnih listov in obveznic v obtoku znatno padla (za 177.45 milij. din), istočasno pa so se predujmi in depoji bank povečali za 180.7 milij. din. Med aktivi so se povečala posojila linančnemu ministrstvu, istočasno pa eo se zmanjšali vrednostni papirji. Tudi gotovinske rezerve so se zmanjšale.
Poraba Internih dinarfev. Iz Belgrada poročajo, da bo dovoljena poraba internih dinarjev tudi za prcmiiranje izvoza nekaterih proizvodov v Francijo in sicer bo lahko porabljenih 25%, Prtmiira-nje bo različno z ozirom na cene poiameznih predmetov na francoskem trgu
Franklranfe za Izvoz svežega sadja na Poljsko, v Nemčijo in v Švico. Kot znano je bilo s posebnim odlokom finančnega ministra prepovedano plačilo prevoza blaga franko meja. V kratkem bo izšel odlok, po katerem bo dovoljeno frankiranje, odnosno plačila pošiljatev našega svežega sadja na Poljsko, v Nemčijo in v Švico.
Trgovina s Slovaško. Posebna slovaška delegacija je kupila v naši državi 50 vagonov masti in 20 vagonov slanine, kar bo Slovaška plačala v. zasebnem kliringu. Na drugi strani poročajo, da je nam Slovaška doslej dobavila 90 vag. sladkorja in se sedaj vodijo pogajanja za nakup pivovarskega ječmena iz Slovaške za Jugoslavijo. Vsi ti posli so bili zaključeni še pred končnoveljavno ureditvijo trgovinskih odnošajev med našo državo in Slovaško.
Prodaja smrekovega In jelovega lesa. Ravnateljstvo gozdov v Ljubljani proda v skrajšanem roku na prvi pismeni dražbi, dne 29. avgusta 1.1., v primeru neuspele dražbe pa na drugi dražbi, ki bo 12. septembra t. 1., v 59 skupinah skupno ca 25.780 plm smrekovega in jelovega tehnično po-rabnega lesa, ki ga izdeluje v lastni režiji gozdna uprava v Bohinjski Bistrici. Izklicna cena za vso razpisano množino lesa znaša 3,272.175 din.
»Prisade in uredba o rezervah živil. Kot poroča »Jugoslovenski kurir«, bo vojno ministrstvo kupilo pri »Prizadu« 10.000 vagonov pšenice, ki jo potrebuje z ozirom na novo uredbo za zbiranje rezerve hrane. Poleg tega je že dano naročilo vsem večjim mestom, da nakupijo pri »Prizadu« pšenico v višini dvomesečne potrebe njihovega prebivalstva, kar bo tudi znašalo okrog 10.000 vagonov. Ministrstvu vojske in mornarice je »Prizad« že prodal 1550 vagonov za potrebe vojske, v Nemčijo pa je izvozil 7750 vagonov, tako da bi skupno moral »Prizad« imeti 29.300 vagonov. Do 11. t. m. pa je »Prizad« nakupil skupno 26.975 vagonov, tako da bi mu za izvršitev vseh dobav manjkalo še okrog 2300 vagonov. K tej vesti »Jug. kurirja« bi pripomnili, da morajo po novi uredbi imeti mesta zalogo za eno in za dvomesečne potrebe, zaradi česar bi bila množina potrebne zaloge toliko manjša.
Gradba silosov v Šabcu ln Pančevu. Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov v Belgradu razpisuje licitacijo za gradbo dveh velikih silosov v Sabcu in Pančevu Licitacija bo za obe zgradbi dne 4. septembra 1939.
Jugoelovansko-italijanska trgovska zbornica v Belgradu. V teku prihodnjega meseca bo ustanovljena v Belgradu jugoslovansko-italiianska trgovska zbornica. Priprave za to ustanovitev so že izvršene. Ustanovitelji te zbornice naj hi bile vse gospodarske zbornice v državi, ki jih je pripravljalni odbor nove zbornice pozval, da pristopijo. Ustanovni občni zbor bo predvidoma tekom prihodnjega meseca ter se ga bodo udeležili zastopniki italijanskih uradnih gospodarskih ustanov in tudi večje število odličnih italijanskih gospodarstvenikov.
Nova delniška drutba. Ministrstvo trgovine
in industrije je odobrilo ustanovitev delniške družbe Jugoslovanska izvoena Tisaroba, d d., Belgrad. Glavnica znaša 1 milij. din. Vpis delnic 21. avgusta, ustanovni občni zbor 24. avgusta.
Drach, lesna industrija, Zagreb. Glavnica 10.0, bilančna vsota 46.6 (52 5), izguba 1.07 milij. (za 1937 dobiček 0.8) milij. din.
Mirko še rse premalo cenimo. Med druge važne panoge narodnega gospodarstva spada tudi mlekarstvo. Mnogo se je pri nas že storilo za po-
Borze
Angleški funt
Denar 258,
Dne 18. avgusta 1939.
Nemški čeki 14,30
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4,342.874 dinarjev, na belgrajski pa 4,540.000 dinarjev. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 858.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji?
London 1 funt..............205.67— 208.87
Pariz 100 frankov ......	116.17— 118.47
Newyork 100 dolarjev ....	4376.75—4436.75
Ženeva 100 frankov .....	995.00—1005.00
Milan—Trst 10 Olir..........231.45— 234.55
Praga 100 kron ......	150.75— 152.25
Amsterdam 100 gold.....23,55.50—2393.50
Berlin 100 mark............1768.12—1785.88
Bruselj 100 belg.............746.40- 758.40
Ljubljana — Svobodno tržišče:
256.40 — 259.60 144.88- 147.18 5460.55— 5520.55 1239.72—1249.72 2936.58- 2974.58
London 1 funt......
Pariz 100 frankov.....
Newyork 100 dolarjev , , , Ženeva 100 frankov .... Amsterdam 100 gold. . . . Bruselj 100 belg. .,.,,, 930.52— 942.52
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 mark...... . 14.20— 14.40
Zagreb — Zasebni kliring:
Solun 100 drahen 33.50 denar. Belgrad — Zasebni kliring:
Solun 100 drahem 34.65—35.35. Sofija 100 din 87 denar.
Curih: Belgrad 10, Pariz 11.733725, London
20.7275, Newyork 442.81, Bruselj 75.24, Milan 23.30, Amsterdam 237.60, Berlin 177.70, Stockholm 106.85, Oslo 104.15, Kopenhagen 92.55. Sofija 5.40, Praga 15.15, Varšava 83.40, Budimpešta 87.—, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.135*. Buenos-Aires 102.625.
Vrednostni papirji Volna škoda:
v Ljubljani 460.00—465.00 v Zagrebu 460.00—465.00 v Belgradu 463.50—465.00
Ljubljana. Državni papirji: 7% invest. posojilo NM-101, vojna škoda promptna 460—465, begi.
obvez. 86.50 -87.75, dalm. agr. 82—83, 8% Bler. pos. 101.50—101.75, 7% Bler. pos. 93.50-94.75, 7% pos. DHB 100 denar, 7% stab. pos. 100.50 den. Delnice: Nar. banka 7350 denar, Trboveljska 175 do 180.
Zagreb* Državni papirji: 7% Invest pos. 100
do 101, agr. 61 blago, vojna škoda proniptna 460 do 465. begi. obvez. 87—87.75 (87.62), dalm. agr. 81.75-82 (82), 4% sev. agr. 58.75 bi., 6% šumske obvez. 80 -82, 8% Bler. pos. 100.50 denar, 7% Bler. pos. 94.50 denar, 7% pos. DHB 100.50 denar, 7% stab. pos. 100.50 denar. Delnice: Nar. banka 7350 denar, Priv. agr. banka 210 denar, Trboveljska 177 do 182, Gutmann 47 - 50, Sladk. tov. Osijek 80 denar, Osj. livarna 150—153, Isis 30 denar.
Belgrad. Državni papirji: Vojna škoda proptna 463.50 -465 (464), begi. obvez. 87—87.50, dalm. agr. 82.75—83, 4% sev. agr. 53.50-54 (53.50), 6% šum. obvez. 81.50-82.50 (82.25, 82.50), 8% Bler. pos. (102), 7% Bler. pos. 94. blago, 7% pos. DHB 100.50 denar. Delnice: Priv agr. banka 207 — 208 (207 drobni kosi).
Žitni trg
Novi Sad: Vse je neizpremenjeno. Promet srednji.
Sombor. Fižol: bački beli 2% 235- 265. Oslalo neizpremenjeno. Promet 181.5 vagonov.
Živinski sejmi
Mariborski svinjski sejem, dne 18. avgusta. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 173 svinj., Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 70—90 din, 7—9 tednov 100—120 din,
3—4	mesece stari 155—230 din, 5—7 mesecev 300 do 420 din, 8—10 mesecev 430 do 510 din, 1 leto 700 —900 din. Kilogram žive teže 6—8.50 din, kg mrtve teže 8—11 din.
Cene živini in kmetijskih pridelkov v Črnomlju, dne 13. avgusta 1939. Voli I. vrste 5—5.50, II. 4.25 do 4.50, III. 3.25—3.75 din; telice I. vrste 4.75-5.25, II.
4—4.50	din; krave I. vrste 4—4.50, II. 3.50, III. 3 din; teleta I. vrste 6—6.50, II. 5—5.50; prašiči špeharji 8 do 9, prašiči pršutarji 7 din za kilogram žive teže.
—	Goveje meso I. vrste predni del 10, II. vrste prednji del 10, III. vrste prednji del 10; svinjina 14, svinjska mast 20, slanina 14, goveje surove kože 12, telečje surove kože 14—15, svinjske surove kože 7 din za kg.
—	Pšenica 180—190 din, ječmen 170, rž 180, oves 160 do 180, koruza 150, fižol 250—300, krompir 100, seno 80—100, slama 25—30, pšenična moka 300—350, koruzna moka 250—270 din. ajdova moka 450 din za 100 kg. Drva 50 do 60 din za kub. meter, jajca 0.50 komad, mleka 2 din za 1, surovo maslo 22—24 din za kilogram. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5 din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov r Ptuju-mesto, dne 12. avgusta 1939. Teleta l. vrste 9, II. 10. Goveje meso I. vrste prednji del 9 din, zadnji del 11 din, goveje meso II. vrste prednji del 7, zadnji del 9; svinjina 5—12, slanina 14—15, svinjska mast 18 din za kilogram. — Pšenica 180 din. ječmen 125, rž 250, oves 160, koruza 150, fižol 275, krompir 90—100, no 50—75, slama 25 din za 100 kg.
vzdigo in organizacijo mlekarstva, marsikaj bo pa še treba storiti. Našn mlekarske zadruge so pre-šiuke, da bi bile kos vsemu delu. S prirejanjem mlekarskih razstav širimo zanimanje za mlekarstvo med živinorejci samimi, na drugi strani pa opozarjamo široki krog konzumentov na važno vlogo, ki jo igra mleko v prehrani, zlasti otrok in starih ljudi. Na letošnji jesenski prireditvi našega velesejma bo na posebni razstavi prikazan splošen pregled mlekarstva v Sloveniji, razstavljeni bodo mlekarski stroji, videli bomo najmodernejšo mlekarno, kako obratuje, obenem bo pa razstava živa propaganda za večjo porabo mleka.
Vrnili so se iz tepe Španije
Dva Jeseničana, dva Ljubljančana in an Zagrebčan so se vrnili iz rdeče Španije. Njihovo prvotno prepričanje
je po bridkih izkušnjah postavljeno na glavo
Jož« Rupnik. starešina gasilske lupe Ljubljana-okolica in predsednik tehničnega ndlx>ra za gasilski kongres. G. Rupnik je vodil gasilske tekme in popoldanski nastop gasilcev na Stadionu na praznik Marijinega Vnebovzetja. Tekme kakor tudi nastop sta izpadla nad vs« pričakovanje. Tehnični odbor pod predsedstvom g. Rupnika je v teku osemmesečnih priprav izpeljal nastop gasilcev j največjo zadovoljstvo vseh.
Notranjski prosvetni tabor na Vrhniki
Jutri bo na Vrhniki velik dan. Dopoldne blagoslovitev novega Prosvetnega doma in prosvetni tabor, popoldne telovadni nastop okrožja. Tabora se bo udeležilo veliko število odličnih gostov. Saj botrujeta novemu domu predsednik senata, voditelj slovenskega naroda g. dr. Anton Korošec in gospa banova Antonija dr. Natlačenova. Svojo udeležbo so obljubili številni poslanci, župani, zastopniki cerkvene in svetne oblasti.
Na predvečer praznika bo po Vrhniki bakljada ob pol 9. Zbirališče pred Prosvetnim domom.
Prostor za zbiranje v slavnostni sprevod v nedeljo je določen pred Prosvetnim domom in zadaj v ulicah Nove vasi. Takoj po osmi uri se začne urejevanje sprevoda, ki je določen ob 9. Sprevod se vrne pred Prosvetni dom, kjer bo sv. maša z ljudskim petjem ob spremljavi godbe. Po sv. maši ho blagoslovljen novi prosvetni dom. Sledilo bo slavnostno zborovanje. Ob 1. bo vaja za nastop. Začetek telovadbe je pa ob pol 3.
Igralcem gasilske efektne loterije
Gasilska zajednica dravske banovine sporoča, da je žrebanje za loterijo zaključeno. Izžrebane številke bodo objavljene v nedeljski številki »Slovenca«.
Obrtna razstava v št. Vidu
Letošnjo res lepo obrtno razstavo v St. Vidu je obiskalo toliko kupcev in interesentov kakor še nikdar prej. Tudi kupčij ni bilo še nikdar sklenjenih toliko kakor letos, zato so raz-stavlialci z uspehom razstave zares zadovoljni. Pa tudi sicer je dobila letošnja šentviška obrtna razstava več lepih priznanj. Preteklo solioto io je obiskal minister g. Franc Snoj, na praznik pa si ie ogledal razstavo gradbeni minister dr. Krek. Oba ministra sta s priznanjem pohvalila podjetnost šentviških obrtnikov. Posebno všeč pa so jima bile dovršene stanovanjske opreme, kakršnih mizarska obrt v drugih krajih naše države ne premore.
Razstava bo zaključena v nedeljo ob 5 popoldne. Ob 3 popoldne pa se začne v novi Mežnar-jevi gostilni v St. Vidu obrtniška veselica, h kateri obrtniki vljudno vabiio vse obiskovalce razstave, saj bo tam ob 7 zvečer pomembno žrebanje. Izžrebana bo nagrada za enega obiskovalrev razstave. Nagrada je vredna 2000 din in je lepa kuhinjska oprema. Opremo sestavljajo sodobna kuhinjska kredenca, miza, dva stola, dva stolička in zaboj za premog. Izžrebana številka vstopnice bo objavljena v torek v »Slovencu«.
Informacije;
»ITALIA«-Lloyd Triestino
Ljubljana, Miklošičeva cesta 15.
2 km dolga zlata žila v Španiji
Franrnva vlada v Španiji je dala preiskati gorovje Gata pri Cacerrs, ker je bilo nekaj znamenj, ki so kazala, da je gorovje zelo bogato na rudninah. Strokovnjak, kateremu so poverili to delo, je te dni oddal svoje poročilo, v katerem pravi, da je v gorovju toliko zlntn, da bi se izplačalo industrijsko izrabljanje. V kremenjakti je našel T m široko zlato žilo, ki ji je doslej ugotovil dolžino do 2 km! V dveh potokih, ki v podzemskem toku tečeta preko te zlate žile. so našli čista zlata zrnca.
kmet Alojzi) Slavič iz Banovcev pri Ljutomeru, ki je znan kot izvrsten vzgojitelj plemenjtih konj. Tega konja ne uporablja samo za šport, marveč je navaijcn tudi kot drugi konji težkega kmečkega dela. Zato 10 taki konji vztrajni in dosežejo častne uspehe.
Na konjskih dirkah na Cvenu
vožnji od začetka do konca, prehitel vse druge tekmovalce ter v 5,5 minutah privozil na svoj cilj kot zmagovalec. Navdušenje je bilo seveda zelo veliko.
Višek vsega tekmovanja je bil seveda v 14. točki, kdo si bo namreč pridobil takozvani jugoslovanski derby, največjo denarno nagrado din 12.000 in tudi modri trak. To nagrado prejme do-tični lastnik konja, ki je s svojim konjem prispel v najkrajšem času na svoj cilj. Kakor med tekmovalci tako tudi med gledalci in posebno še pri lastnikih konj je vladala velika živčna napetost. V tej tekmi je nastopilo sedem plemenitih konj in sicer: Parafina, Korncl Muki, Nclson Viktor, Firlica, Salta in Danica. Ko je starter dal usodno znamenje za odhod, so se tekmovalci v divjem poletu spustili v dolčeno smer. Takoj se je pokazalo, da zmaguje Salta, za njo Danica in Viktor Nelson. Vse je že pričakovalo, da bo v tem redu tudi končni izdid. Vendar v začetku zadnijh 300 metrov pred ciljem je začela Salta nekoliko pešati, to priliko je izrabil Nelson Viktor, ki je takoj zavzel v mogočnem tempu prvo mesto in dosegel prvo mesto in cilj. V tem redu so prišli ostali tekmovalci do cilja: Nelson Viktor v 5,37 minutah, Salta v 5.40, Danica v 5,51, Kornel v 5.57, Muki v 6,08 in Parafina v 6.35 minutah. Dočim je Firlica med tekmo izstopila. Nelson Viktor fe tako postal zmagovalec dneva in tako poslal znan po vsej naši državi, ko si je pridobil modri trak in jugoslovanski derby in si pridobil častno mesto v družini plemenitih konj. Derbv je tako ostal navzlic zelo hudi konkurenci od drugod pri nas in Muropoljci smo ponosni nanj. Vzgojil je tega konja nai muropoljski
Za »ideali onstran strelskih jarkov«
»Dospeli smo na mesta Mnogo je bilo takih, a še več drugih. Pred nami se je razgrnila lepa zemlja opevane Španije z vsemi pisanimi značaji dobrega ljudstva. Toda naši fantje so bili dodeljeni mednarodni aTmadi, udarnemu jedru rdeče vojske, armadi, ki je prišla od vseh vetrov, da se bori za »ideale«, ki so tam nekje preko strelskih jarkov.
njo Jugoslovansko tiskarno, kjer je nepretrgoma služboval 44 let, ko je 31. decembra 1928 stopil kot faktor v zasluženi pokoj. Z velikim veseljem še pripoveduje, kako mali so bili začetki dela v takratni Katoliški tiskarni, ki se je v teku let povzpela do velike višine sedanjega podjetja. Dolgo vrsto let je bil meteur »Slovenca« in je bil kot tak v neprestanem stiku z uredništvom. Ko je stopil v pokoj, pa ni miroval. Leta 1932 se je stavil v pomoč pisarni župnega urada v Trnovem, kjer še sedaj kot župnijski tajnik brezplačno dan za dnem s točnostjo, ki je je bil vse življenje vajen, dela in pomaga trnovskemu g. župniku pri obilnem delu v župnijski pisarni. Za to svoje požrtvovalno delo je dobil pismeno priznanje prevzv. g. škofa dr. Gregorija Rožmana. V prostem času pa gre na sprehod s svojim zvestim psom »Titanom« in na sprehodu ga je tudi ujel fotograf v svojo kamero.
70 let je doživel, n kdor pozna agilnegn In delavnega g. Hinkota. bi mu pri njegovi čvrstosti in gibčnosti ne prisodil, da nosi že sedem križev. Sterilnim čestitkam prijateljev se pridružuje tudi »Slovenec« z željo, da bi ga Bog ohranil še mnogo let zdravega in čvrstega, da bi mu dal v sreči in zadovoljnosti dočakati še mnogo jubilejev!
Še na nobenih konjskih dirkah na Cvemu pri Ljutomeru ni bilo toliko zbranega ljudstva, kakor je bilo letos v nedeljo dne 13. avgusta in na praznik dne 15. avgusta. Z veliko napetostjo 6o ljude opazovali tekmo naših domačih konj, kon) iz Maribora, Zagreba ter iz drugih krajev.
Naravnost komaj verjetno, pa vendar resnično je, da morejo konji doseči tako kratek kilometrski čas. Občudovali smo hitrost 11 letnega Samer-sa, žrebca, iz rodu Monte C. Scdilbaher, last Edo Funka iz Zagreba, da je v nedeljo!! dne 13. avg. na prvi heat vožnji dosegel 1,23 kilometrski čas m tudi našemu Muropoljskemu Nelsonu Viktorju, štiriletnemu žrebcu, iz rodu Plunger j. Nina, last Alojzija Slaviča v Banovcih, ki je dosegel kilome-terski čas v 1,42 minuti ter tako dosegel jugoslovanski derby.
Nad vse zanimive so bile v nedeljo oficirske gslopske tekme, v katerih je podporočnik Panič iz Čakovca s svojim Šumadincem dosegel prvi svoj cilj s kilometrskim časom 1,21, ter v kmeUki ga-lopski dirki odlična kmečka jahača, fanta Bunderl Ivan iz Veržeja na svojem konju Kadet B in Tram-šek Fric iz Svetega Miklavža pri Ormožu s svojim konjem Sagri-jem kilometrski čas 1,25 in 1,28.
Elegantna in fina je bila vožnja z dvovpTež-nimi konji. Vendar je bilo opažati, da dvovprežna vožnja z raznimi konji nima tako velikega uspeha kakor dvovprežna vožnja s konji enega lastnika, ko sta konja navajena drug drugega. Tekmovalo je pet dvovprežnih tekmovalcev. Vendar je Filipič Franc iz Maribor« s svojima krasnima konjema Or-lovom in Tosko na progi 3020 m, oddaljeni od prvega tekmovale« z« 540 m, ▼ vedno enakomerni
Jesenice, dne 18. avgust«.
Pre<5 dnevi so ee na jeseniški kolodvor, ki pomeni zadnje slovo in zopet prvo srečanje z domovino za vse one, ki odhajajo n« sever in zapad, pripeljali »romarji iz Španije«. Tam — pred dvema letoma — so šli na »potovanje«, navdušeni, prepričani z »idealizmom za neko veliko stvar«, o kateri so slišali predavanje na tajinstvenih sestankih po lopah in luknjah, da je baje tam zunaj nekje lepo, da vzhaja sonce in — da je vse okrog njih sama krivica. Pametni ljudje so bili to, mladi in še polni navdušenja, o čemur govorijo njihovi dnevniki od prvega dne dalie. Poglavje o prekoračenju mej je pesniško in v idealizmu naslikano, kakor da bi človek zadihal nebeško čisti zrak. Tako so šli tje v »obljubljeno deželo« med »brate in so-druge«. Kdo bi jim zameril.
Dva Jeseničana
Mavec in Malenšek ee pišeta Jeseničana, ki sta pred dvema letoma odšla v rdečo Španijo, iz katere se sedaj vračata — razočarana. Pripeljala sta se v družbi dveh Ljubljančanov in enega Zagrebčana iz Francije čez Nemčijo. Jugoslovanske oblasti so jim dovolile, da se vrnejo domov k svojim ljudem Denarna sredstva za povratek pa je poskrbel angleški Rdeči križ, ki se je mnogo zavzemal za nesrečneže, ki so pribežali v Francijo in so ginevali v begunskih taboriščih, od koder jih je nekaj šlo v Mehiko, nekaj v tujo legijo, nekaj pa jih še čaka na klic domovine. Sovjetska Rusija, ki so jo moledovali za pomoč, jih ni poznala več in tudi nobenega ni marala sprejeti.
Mavec in Malenšek 6ta Jeseničanom poznan«. Inteligentna sta oba, marljiva tudi. Mnogo sta se udejstvovala v marksističnih organizacijah za »ideale«, katerih resničnost sta imela priložnost preizkusiti v rdeči Španiji. Prinesla sta seboj zapiske o svojih doživljajih. Bilo bi pTav, če bi bili objavljeni, ker bi služili kot svarilo naši mladini, naj nikar ne naseda mednarodnim pustolovcem, ki jo hočejo izkoriščati za se, ampak, da naj ostane vkoreninjena v svojo lepo domovino in zvesta idealom, ki nikoli ne lažejo.
Njuno pripovedovanje je za enkrat še tako neorganizirano bogato, da ga je težko stisniti v nekaj •tavkov. Tudi sta doživela toliko razočaranj«, da ei želita miru, da bosta mogla vse še enkrat premisliti in bistveno ločiti od nebistvenega. Za enkrat pa povejo naslednje besede že mnogo, premnogo, in so izvirna potrditev vsega, kar je »Slovenec« pisal o državljanski vojni v Španiji.
Ko prideš tje preko, »o ideali zopet dalje nekje m tako «o vedno nekje dalje — onostran in naprej. Tod« nsši fantje so bili sprejeti v rdečo armado, sestavljeno iz samih »sodrugov — idealistov« bi rekli...«
Razočaranje...
»Tu p« je prišlo razočaranje. Nikjer »sodru-garstva«, nikjer prijateljstva, nikjer enakosti, nikjer tistega velikega, kar je premagovalo domotejije, meje in kar je vodilo sem. Povsod le ljudje, ki žive v španski rdeči armadi še najslabše. Če si bil fa-liran študent, si že napredovat in komandiral nad vsemi tistimi, ki so bili navadni delavci in ki nikoli niso falirsli kot študenti. Zločinci so bili vmes in drzno nastopali. Če je človek od slabosti gagal in prosil za požirek konjaka, se je »sodrug« smejal in te brcnil. Ali je to tisti »ideal«, katerega smo šli iskat? Naša mednarodna armada je bila najbolj poceni za smrtne nevarnosti. Kri »idealistov« ie tekla v potokih, komandirali pa so nestrokovnjaki in falirani študentje. Prav v tem je bilo vse. Ljudi dovolj, vsega dovolj, toda pustolovško vodstvo ...«
»Špansko ljudstvo je bilo z nami še dokaj dobro. Gledali so nas in vpraševali, čemu da smo prišli borit se. Ljudstvo je hotelo mir. Težko je gledalo, ko se tepejo inozemci, in jim je moralo zato posoditi svojo zemljo. Francova vojska ni šte-dila, letelo je, kamor je letelo. Mi smo taborili v cerkvah, ki smo jih že našli izpraznjene in prila-godene za skladišča . ..« tako se glasijo poročila vračajočih ee iz Španije.
»Bilo je tudi prostega časa. Kadar so borbe prenehale, smo tudi mi tujci smeli počivati.« (V dnevnikih «o naslikani motivi Španije, lepi in e
tušem in dovršeni. Vmes »o pesmi, pesmi lirične
in lepe).
Beg v Francijo
»Potem je bil umik in v Camp d'Argčlčs sur Mer je bil zadnji dom, kamor smo dobili dovolje-nje jugoslovanske oblasti, da se vrnemo. To dovoljenje je prineslo rešitev, pa tudi pljuvanje in psovanje »sodrugov«. Obdolžili so nas, da smo v zvezi z vlado in da smo le vohunili, zato smo udarili po njih s prezirom.
Tam je Je kakih 70 Slovencev — samih »idealistov«. Sploh smo srečali v Španiji poznane Slo-vcnce, ki so prej bivali v Rusiji in ti so si v Španiji nabrali toliko denarja, da bodo lahko do smrti rentniki in jim ne bo treba deliti. Študenti tako, in drugi, le delavci bodo še delali dalje, kot so ...« Mednarodna brigada se lako deli v »sodruge — boljše« in »sodruge — delavce« in to je glavno spoznanje.«
V novo življenje
Vračajoči se fantje so inteligentni ljudje, kar priča njihova pisava, pesmi, skice in risbe v dnevnikih, kar priča njihovo pripovedovanje. Nič ne psujejo prostaško, kajti človek, ki je bil razočaran, doživi notranje. Ti vračajoči se fantje pričenjajo ,novo življenje. Nikoli več ne bodo verovali pridigarjem po beznicah o kakih »sodrugarstvih« na kakem koncu sveta, nego bodo verjeli, da živijo
fiovsod na zemlji ljudje. To spoznanje, da na svetu judje živijo, je največje spoznanje za njihovo bodočnost. Ljudje živijo, o »sodrugarstvu« pa se le govori, govori, govori...	•
Medija-Izlake nas vabijo
Hinko Zirkelbach 70 letnik
Te dni je obhajal 70-letnico svojega rojstva g. Hinko Zirkelbach, upokojeni faktor Jugoslovanske tiskarne. Luč sveta je zagledal 14. avgusta 1869 v Ljubljani, v Krakovski ulici 9 (sedaj št. 5). V ljudsko šolo je stopil na Grabnu, ki je bila prav tisto leto otvorjena in je prenehala sta-' rodavna šola v trnovskem župnišču. Po končanih petih razredih v ljudski šoli na Grabnu je dovršil še dva razreda realke. Za svoj poklic si je izbral tiskarstvo in vstopil 1. decembra 1883 v seda-
Kopališče
Prav idiličen kotiček naše ta?«o členovito oblikovane zemlje so Izlake. So zaključek treh dolin, iz Zagorja, iz Vač in Moravč ter iz Trojan. Na prijaznem gričku čepi slikovito duhovnijska cerkev sv. Jurija, rrav za prav se središčni kraj imenuje Podšentjur in ga domačini še sedaj tako nazivajo. V svetu pa je znan naš kot pod imenom Medija-Izlake. Vsi ne-poznanci navadno tudi napačno naglašajo pri izgovorjavi to ime, in sicer po nemškem vplivu na prvem zlogu. V resnici pa naglašamo oboje imen na drugem zlogu, kraj je namreč svoje čase postal bolj znan po antimonski tovarni, rudniku in kopališču, ki so jih upravljali nemški upravniki.
Kraj sam pa je znan tudi iz zgodovine. Na nekoliko vzvišenem mimem zatišju stoji družinski grad Valvazorjev. Šele zadnje čase je zgodovinsko dogna-no, da je tudi Vajkart Valvazor pokopan v grajski grobnici, čeprav je umrl v Krškem. Njegov oče in mati imata na grobnici posvetila in napise, sam pa je ostal brez vidnega znamenja. Umrl je tako rekoč brez premoženja, ker je ta veliki mož nesebično žrtvoval grad za gradom za svoje veliko delo: Čast vojvodine Kranjske. Grad sam je v polpreteklem času začel razpadati, sedanja lastnica g. Kovačeva pa ga z vnemo in velikimi žrtvami popravlja in vzdržuje. Lepa in precej prostorna je grajska kapela.
V dolini, ki pripelje od Trojan, pa so naše Toplice. Radioaktivna voda je zajeta v 50 m dolgem rovu hribčka. Ima družinsko kopalnico pod visokim svodom in zunaj dva odprta bazena. Vse je lično ograjeno. Nad kabinami prostor za sončenje. Na drugi strani lepe restavracije so stanovanjski prostori za
Medija-Izlake
letoviščarje. Toplice so vsako leto bolj obiskane in tudi drugi gostilničarji postrežejo obiskovalcem s hrano in stanovanjem. Posebno je kopališče obiskano od turistov, ki prihajajo iz izletne točke Sv. Gore, odkoder v poldrugi uri v prijetnem sestopu dosežejo naše letovišče.
V središču kraja stoje poslopja naših zadrug, med njimi tudi velik prosvetni »Dom« z dvorano in odrom.
Tukaj torej bo v nedeljo, 20. t. m. vse živo. Vsa dolina se zbere na prireditev, ko bomo blagoslovili svoj novi prapor. Izdelale so ga šolske sestre v Ljubljani, načrt pa nam je napravil g. prof. Kregar iz Zavodov. Na eni strani zastave je podoba pokojnega nadškofa Jegliča, na drugi strani pa podoba božjega bojevnika sv. Mihaela. Dekliški krožek in fantovski odsek pa imata še posebej vsak svoj lično vezeni trak.
Pokroviteljstvo vsej prireditvi je prevzel g. predsednik senata dr. Korošec, botrstvo pa zagorski domačin g. minister Snoj. Blagoslovil bo zastavo g. ekon. Karel Gros. — Na prireditev se vse z največjo vnemo pripravlja in nikemur nc bo žal, če nas ta dan obišče. Taborni znaki so samo po 2 din.
Spored: 1. Vsi udelcženci, ki pridejo r. vlaki v Zagorje, naj pridejo s prvimi jutranjimi vlaki. 2. Zberejo se v Stadionu v Zagorju in potem skupno odkorakajo v Izlake. 3. Ob 10 bo sv. maša v domači cerkvi in blagoslov zastave ter zabijanje žebljičkov. 4. Po sv. maši bo na prireditvenem prostoru pozdrav gostov in govor g. Ilije iz Ljubljane. 5. Ob 3 popoldne litanije. 6. Ob pol 4 popoldne telovadni nastop. 7. Prosta zabava s srečolovom i. dr.
2}\o£me novice,
Koledar
Sobota, 19. avgusta: Ludvik Tol., ikof; Janez Eud., »poznavalec.
Nedelja, 20. avgusta: 12. pobinkoitna nedelji. Bernard, opat; Samuel, prerok.
Novi (robovi
t V Kamniku je nenadoma umrla gospa Milju-tina Trampui, soproga odvetnika. Pogr«b bo v
nedeljo ob 4. popoldne na pokopalilč« na 2alah.
t V Stopanji vasi v Ljubljani je umrl gospod Matija Babiek, posestnik. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 4. popoldne.
t V Zamostecu je mimo v Gospodu zaspal gospod Jernej Bartol, posestnik in trgovec. Pokopali ga bodo v nedeljo ob pol 9. dopoldne na iupnem pokopališču v Sodražici.
Naj v miru počivajo! 2a!ujočim naie iskreno sožalje I
Osebna novice '
* ter PorotHa sta se na Brezjah g. Tone T.umer t Javornika in gdč. Pavla Filter iz Ovsii. Novo-
poročencema iskreno čestitamo in želimo obilo
sreče!
Na potovanju in doma ne pridete v zadrego, če
ste založeni s siamiževimi konzervami.
—	25 letnica bitke na Ceru ne udeleže: Dr. Miha Krek, minister za gradbe, g. senator in minister v pokoju dr. Franc Kulovoc.ki bo zastopal predsednika senata dr. Korošca, podpredsednik narodne skupščine gospod Alojzij Mihelič, ki bo zastopal predsednika narodne skupščine Sinomo-viča, in poslanci: dr. LavrJč Jože, Veble Demetrij ter Strcin Janez.
—	Nagrade pri gasilskih tekmovanjih na Stadionu. Gasilska zajednica dravske banovine nam poroča: V poročilu o gasilskih tekmah v »Sloven-cu< z dne 17. avgusta se je vrinila neljuba pomota. Koj iz Stare Vrhnike jo dobil kot tretji 30 m revi, diplomo in srebrni venec, ki ga je izdelala tvrdka Josip Slim, kovnira znakov in tovarna kovinske robe, Ljubljana-Dravlje, in ga poklonila Gasilski zajednicl kot tretje darilo za roje.
—	Vpisovanje v enoletni trgovski tečiaj na Trgovskem učilišcu K o h i d a s pravico javnosti so vrši vsak dan v pisarni ravnateljstva, Ljubljana, Trnovska ulica 15.
—	Novi kovanci v prometu. Te dni je začela Narodna banka oddajati v promet po vsej državi nove kovance po .V), 20, 2 in 0.50 din. Obenem odvzema Narodna banka iz prometa stare kovance. Dosedanje kovance po 50 din bo jemala iz prometa 6 mesecev, kovance po 2 din in 0.50 din pa eno leto, nakar bodo izgubili svojo veljavo. Vse državne, banovinske blagajne so po zakonu dolžne sprejemati stare kovance v neomejenem obsegu, zasebniki pa v znesku do 1000 din v enem izplačilu.	....
—	Premoranje goveje živine v Skocianu pri Mokronogu. Dne, 17. avgusta jp bilo v Skocjanu premovanje sivo-rjavo dolenjske goveje živine. 1'rignanih je bilo 95 govedi. Komisijo je vodil banski svetnik inž. Oblak. Navzočni so bili tudi zastopniki Zveze selekcijskih zadrug za dolenjsko govedo iz Ljubljane. Nekaj telic in krav je bilo prav odličnih in so dobili njihovi lastniki prva darila, kljub temu, da je na kakovost živine vplivala letošnja povodenj in suša. Uspeh premovanja je pokazal, da se bo sivo-rjavo govedo na Dolenjskem obneslo. Razdeljenih je bilo okrog 5000 din nagrad.
—	Kmetijska šola v Ul. Juriju ob jul. lel. prične v drugi polovici septembra novi letnik, za katerega je še čas vložiti prošnje. Tisti kmečki sinovi, ki se žele izobraziti v teoretičnem in praktičnem kmetijstvu, zlasti v poljedelstvu in živinoreji, sadjarstvu in vrtnarstvu, pa tudi v vseh drugih panogah kmetijstva, naj takoj vložijo svoje prošnjo na ravnateljstvo šole. Izobrazba v kmetijstvu je dandanes vsakemu kmečkemu gospodarju potrebna bolj kot kdaj koli prej. Saj brez te se bo težko obdržal na kmetiji. V to šolo sc lahko prijavijo tudi tisti kmečki sinovi, ki bi letos morali odslužiti vojaški rok, ker ga lahko preložijo na prihodnjp leto. Stroški tega šolanja so tako nizki, saj jih večidel krije banska uprava, da jih vsak kmečki posestnik lahko zmore. Zato, kmečki starti, daite svoje sinove v kmetijske šole!
—	Planinski tabor na Plešivcu pri Slovenj-Gradcu priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. Navedena slovesnost je vsakoletno manifcstacijsko zborovanje planin-
JCaj
Vaše poročilo o lupniku z luljavimi rokami in s 320 din pokojnine me je napotilo, da l om
pišem.
Ponesrečil sem se, da nisem več zmoien sa kako sluibo. Zdravil sem se v sanaloriju, dokler je šlo na račun našega Podpornega društva. Trije zdravniki so me obiskovali, g. primarij skoraj vsak din. Vedeli so ia moje bogastvo in tako ni nobeden nič računal. — Pozneje sem moral iti v bolnišnico. tTukaj sem kmalu opazil, kako bolniki čakajo na mojo posteljo, da bi se jim umaknil, ko sta na eni postelji bila po dva, in to še huje bolna kakor jaz. 2e zalo bi rad šel iz bolnišnice, a kaj, ko — ko pa nisem imel iti kam! Za mojo pokojnino borih 760 din ne more nobeden prevzeli v oskrbo bolnika. Študiral sem 17 let, služboval 35 let, zdaj pa v bolezni nimam kam iti, ne vem. knko bom na starost živel! Sočutni zdravnik e bolnišnici mi je videl solzo v očeh in mi rekel: »Nič naj Vas nr skrbi, bom poskusil kje dobili, da Vas bodo za Vašo malo pokojnino sprejeli!* In res, že ob treh popoldne pridela v mojo sobo dva utrežaja in kar stekla sta z menoj na nosilih po *topnicah, da me je avto odpeljal iz bolnišnice! Zdaj plačujem za vso oskrbo po 20 dinarjev na dan, tako da mi za obleko, za knjige, za časopise in za vse male potrebščine ostane vsak mesec komaj 150 din.
Draginjske doklade vsaj za upokojene duhovnike bi lahko vlada sama zvišala z ministrsko odredbo, dn bi nas v pokojnini izenačila recimo vsaj z navadnim železničarjem, ki dobiva poldrug tisoč. — Zato sem Vam. neznani gospod, hvaležen, da ste lo reč sprožili! Morda b< kdo v Belgradu za lo zavzel...
cev. Člani SPD in vsi ljubitelji planinske prirode •o vabljeni, da •• v čim vačjem številu udeležijo tega zbora planincev. Iz Ljubljane bo vozil v »o boto dne 2. septembra t. I. ob 14.30 izpred evangeličanske cerkve oseben avtobus in to do Su-hadola ob vznožju Plešivca, kamor prispe okrog 18. V nedeljo se avtobus odpelje od Suhadola ob 19 ter bo prispel v Ljubljano okrog 23. Izletniki z avtobusom se bodo vozili iz Ljubljane do St. Rti-perta v Savinjski dolini, dalje do Polzele, mimo Sv. Andraža do Velenja, kratek postanek v Slovenj Gradcu in do končne postaje Suhadolc, ob južnem vznožju Plešivca. Navedena vožnja je nudila udeležencem razgled na lepe in pestre pokrajine v tem delu Slovenije. Sedeže v avtobusu je treba člmpreje rezervirali v društveni pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. Sedeži bodo nu-merirani ter bo dotični, ki se preje prijavi, dobil tudi sedež v sprednjih vrstah. Planinci, izkoristite ugodno priliko ter si vsaj do 25. t. m. preskrbite vozovnice za avtobusno voznino na planinski tabor.
—	Vpisovanje v drž. priznano trgovsko uči-lišče *Christofov učni zavod*, Ljubljana, Domobranska c. 15 — s pravico javnosti — prične dne 21. t. m. in se vrši dnevno dopoldn« In popoldne. Zavod pripravlja učence-nke za vsakovrstne pisarniške službe. Izpričevala pa služijo tudi kot dokaz dovršene vajeniške dobe in dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti. Učenci imajo vse pravire glede dijaških voznih kart in rodbinskih doklad kakor na drž. trgovskih šolah. Sprejemajo se učenci-nke, ki so dovršili meščansko šolo ali nižjo gimnazijo. Učenci-nke z manjšo predizo-hrazbo »e sprejemajo v posebni enoletni trgovski tečaj, ki je tudi odobren od ministrstva. Informacije daje ravnateljstvo pismeno ali ustno. Na razpolago letošnja šol. izvestja in novi ilustrirani prospekti brezplačno. Lastno novo šolsko poslopje! Največji in najmoderneje urejeni zavod te vrste v državi! Strojeplsnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji.
—	Kongresna pisarna KK javlja: Tista dcklica, ki je v noči od 30. na 31. julij t. 1. pri blagajni na postaji Ljubljana izročila neki redovnici zavojček z eno gornjo in spodnjo obleko ter torbico s 600 dinarji gotovine, naj »e zglasi v uradu za najdene predmete na postaji Maribor gl. kolodvor.
—	Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Kralj Matjalevanje na Peci. Podružnica SPD v Mežici javlja vsem ljubiteljem narave, da bo običajna proslava Matjaževe nedelje nn Peri v nedeljo 20. avgusta 1939. V soboto zvečer bo kresovanje, prepevanje planinskih in narodnih pesmi ter mnogo druge zabave. V nedeljo ob 9 dopoldne bo sv. maša v kapelici sv. Cirila in Metoda pri Uletovl koči, nato govori in prosta zabava. Obeta se mnogo zabave, zato pridite v nedeljo na Peco.
—	'Žrtev divjega lovca Je poslal lovski čuvaj Štefan Štajner iz Beltinec v Prekmurju, ko je v mraku pregledoval lovski revir v Gančanih. Družba divjih lovcev je pričela streljati nanj, da se jim ne bi približal in jih spoznal, fttajner Je dobil več šiber v roke, noge in obraz in je moral takoj v bolnišnico v Mursko Soboto. K sreči poškodbe niso nevarne, zločinskim divjini lovcem pa so oblasti na sledu.
—	Do 21. avgusta do 10 ure je le Žas za prijave za izlet v Dolomite, ki bo od 26. do 30. t. m. Udeležite sc tega izleta, in prijavite pravočasno v Potovalni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica 3, tel. 22-50.
—	Parfum ohrani svojo vonjavo, ako negujete telo s SAN0PED0M! Sicer pa se pomeša a neprijetnim duhom po potu in smrdi 1 Glavna zaloga za SANOPED: droge-rija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Pomen salate v kuhinji. Skrbna gospodinja ima vse leto veliko skrb, kako bo pravilno in najceneje preredila družino skozi,vse leto. Največje težave ji dela zelenjad, osobito solata. Vsem gospodinjam jc znano ter samo po sebi razumljivo, da je potrebno za zdravje družine, osobito pa otrok, dnevno gotova količina presne zelenjadne hrane. V poštev pride v prvi vrsti solata, ki je pa pO večini manjka, razven par tednov v juniju, ko nam v vrtovih uhaja v cvct, ker je ne moremo i sproti uporabiti. Previdna gospodinja se bo skrbno : poučila o raznovrstnih zelenjadnih vrstah, katere ; se dajo uporabiti kot solata ter bo te vrste gojila, v pravem času sejala, tako da ne bo nikoli • v zadregi glede zelenjadrte hrane. V poletju bo o pravem času sejala radič, nekaj kasneje rumeno endivijo, nato zeleno endivijo, motovileč. Ob pravem času, preden zemlja zmrzne, bo vložila v za-sipnico rdečo peso, ohrovt, zelje, spravila v prazno mrzlo gredo ter zavarovala pred mrazom črni koren. Na vse zgodaj spomladi bo sejala solato be-rivko, solato za rezanje, nekaj kasneje glavnato solato za pomlad in poletje. Skrbna gospodinja bo vedela setev razdeliti v gotovem sporedu, da ji ne bo nikdar manjkalo zelenjadne hrane. Vedela bo naročiti prave vrste, ki bodo res dobro rastle ter se razvijale. Na zelenjadnem oddelku jesenske kmetijske razstave bo razstavljeno nebroj raznih vrst zelenjadi in naznačene za kakšno zemljo in za katere kraje pridejo v poštev. Tu se bodo mogle gospodinje naučiti, kar bo V6cj družini v veselje in korist.
—	Kakšna setev — takšna žetev, gola na lasten račun je najdražja ter najtrpkejše je spoznanj jeseni, ko je potrebno pospraviti pridelke iz vrta, pa pridemo do zaključka, da sorta nc odgovarja našemu podnebju in zemlji. V Ljubljani imamo tri različne zemlje, na jugu barjansko črno zemljo, na zapadu težko ilovnato, na vzhodu pa
prodnato peičcno zemljo. V vsak! navedeni zemlji uspevajo gotove vrste zelenjadi. V cenikih raznih •emenarikih trgovin, je nanizanih stotine In stotine vrst, ki so vse prvovrstne, toda le gotov« vrste so prikladne za ta ali oni kraj. V tem pogledu nam bo zalenjadni oddelek kmetijske razstave v jeseni na velesejmu veliko pripomogel, da se zamoremo poučiti o eni in drugi vreti. Sestavljeni bodo sortimsnti vrst za razna kraje Slovenije.
Gorje pri Bledu
V Gorjanskem domu bo v nedeljo, 20. t. m. ob po! 4 popoldne tombola z veliko lepimi m uporabnimi dobitki, kakor na primer: sobna oprava, moško kolo, zaboj sladkorja, 25 kg medu itd. Tombolo priredi Kat. bral. društvo v Gorjah, katero je eno izmed najstarejših v Sloveniji, saj šleje že 60 let svojega, za gorjansko prosveto tako zaslužnega življenja. Vabimo vso ožjo in širšo okolico, da pride v nedeljo v naše lepe Gorje, si ogleda krasoto našega kraja, se na-užije svežega in zdravega planinskega zraka in poišče srečo, katera ga čaka na tomboli. Tudi za primerno okrepčilo in zabavo bo najbolje preskrbljeno.
po dK&ovi
*	Drulina dr. Mačka v Dalmaciji. Z hrzim vlakom je predsnočnjim odpotovala v Dalmacijo na letovanje družina dr. Vladka Mačka, in sicer žena Josipina z otrokoma Andrejem in Nežleo. Družina dr. Mačka si je izbrala za svoie letovanje Kaštel.
*	Do sporazuma med hrvatskimi ia srbskimi učitelji, ki uče v hrvatskih in slavonskih pokrajinah in ki so organizirani v skupnem društvu, je prišlo na zborovanju, ki so' ga imeli te dni v Zagrebu. Pri volitvah je bila vložena skupna lista s hrvatskim učiteljem Franjo Mariničem na čelu.
*	Izsuševanje Nikšičevega polja. Gradbeno ministrstvo je pooblaščeno, da najame pri Državni hipotekami banki 25 milijonov posojila za melioracijska dela na Nikšičkem polju in za zgraditev električne centrale pri Izviru Žete. Ta dela bodo v glavnem obsegala regulacijo reke Zeta. izkop kanalov za odvajanje vode s polja, regulacijo številnih hudournikov in potokov, ureditev vseh kraških požiralnikov na Nikšičkem polju, zgraditev hidroelektrične centrale ob izviru reke Zete itd. Odločitev za najetje posojila je že padla in kmalu liodo začeli velika melioracijska dela na terenu. Ustanovljena je že terepska sekcija, ki bo vodila vsa dela.
*. Za letališče na Cetinjn. Te dni se je mudil na Cetinju ravnatelj Aeroputa inž. Tadija Sonder-niayer, ki se je z banom banovine pogovarjal o zgraditvi letališča na Cetinju.
*	Dve osebi utonili v morju. Med Jablanco in Staro Novaljo se je na odprtem morju prevrnila barka, v kateri so bile tri osebe. Le eni od njih se je poerečilo rešiti se, drugi dvt pa sta utonili. Pomorske oblasti skušajo dognati imena utopljencev in lastnika barke.
*	Nenavaden svaiovskl sprevod. V Bosanski Kostajnici je šla v sredo skozi mesto nenavadna svatovska druščina. V njej so bili trije osebni in en tovorni avtomobil, precej kolesarjev in nekaj konjenikov. Tudi mladi par je bil nekaj nena-vadnega, kajti ženin je bil komaj 17 letni Ibrahim Agarovič, sin špediterja, nevesta pa komaj 15 letna llafiza Hohija, hčerka izvoščka.
*	Graditev novih cest v vrbaski banovini. Banska uprava vrbaske banovine bo najela pri Državni hipotekami banki posojilo v znesku 11 in pol milijonov dinarjev, ki ga bo porabila za graditev novih cest v banovini.
*	Na zagrebškem letališču je v četrtek popoldne pristala s svojim jadralnim letalom nemška jadralna letalka Hana Reitch, ki se ji je posrečil nenavaden in skoraj senzacionalen letalski podvig. Nemška letalka je v četrtek dopoldne vzletela s svojim jadralnim letalom v Gradcu in čez pet ur priletela v Zagreb. Od Gradca do Maribora je letala pod zelo slabimi vremenskimi razmerami, mnogokrat celo med oblaki, kar ji je zelo ote-žavalo orientacijo. Uspeh nemške letaike je zelo pomemben.
*	Norec zažgal hišo. Sredi Sremske Mltrovice je v eni preteklih noči izbruhnil požar v hiši bogate kmetice Andjele Lovrič. Ogenj je podtaknil njen mož Mato, ki je bil v zadnjem času živčno zelo razslrojen ter je pogosto govoril, da si bo končal življenje. Poleg tega je sosedom zadnje dni govoril: »Padale bodo bombe in pokale eksplozije!« Kritičnega večera se je Lovrič skregal z ženo in njenima sestrama, iti sta prebivale v hiši in jih napodil ven. Nato je odšel na podstrešje, polil po tleh steklenico petroleja in zažgal. Potem je stekel na drugo stran ceste in tam opazoval, kako gori. Požar so pravočasno opazili in ga pričeli gasiti. Lovrič je pri tem sam pomagal, vendar so ga orožniki brž prijeli. Lovrič je pripravil tudi večjo steklenico bencina, ki jo je postavil na dvorišče, upajoč, da bo bencin eksplodiral. Lovrič je pred 20 leti iz ljubosumnosti ustrelil nekega gostilničarja, za kar je bil obsojen na smrt, toda Stol »edmorice v Zagrebu mu je znižal kazen, na 10 let ječe, ki jo je Lovrič tudi odsedel.
*	Ni mogel živeti brez alkohola. V Novem Ite-
beju pri Novem Sadu je skočil v vodo in utonil 70 letni starec Peter Zima. Nagib njegovega samomora je porazen: Zima je hil notoričen alkoholik. Zdravnik pa mu je prepovedal vsako pitje. To ga je tako potrlo. da je doslej že trikrat poskusil samomor. četrtič se mu je posrečilo. Svojim sinovom jo dejal, da brez alkohola ne more živeti in da gre zato raje v smrt.
*	70 letni starec ubil svojega sina. V vasi Že-Ijin pri Tetovu v Južni Srbiji je 70 letni kmet Emurla Zadinovič napadel svojega 28 letnega eina Saita in mu s sekiro razbil glavo, nato pa še mrtvega obdeloval z nožem. Med starim Zadino-vičem in njegovimi sinovi je Zadinovičeva druga žena zasojala hudo mržnjo. Stremela je za tem, da bi vse sinov« iz prvega Zadinovičevega zakona spravila iz hiše. To se ji je tudi posrečilo, kajti 6inovi so se. siti neprestanih prepirov, sami umaknili. Pred kratkim se je najmlajši od njih,
Smrtna nesreča z lovsko puško
2rtev: mlada žena — mati štirih otrok
Novo meslo, 17. avgusta.
Dne lo. avg. sta šla na žegnanje k Sv. Koku zakonska Stanislav Bole, zidar iz Hrastnega št. 16, obč. Sv. Rupert v krškem okraju, in njegova' 25 letna žena Rozalija. Tja grede jc mož spravil v gozdu lovsko puško, nabito s šibrami, da bi na povratku skozi gozd lahko kaj ustrelil. Ko sta se vračala ponoči domov, je vzel mož puško iz skrivališča in šel za ženo skozi gozd. Naenkrat se mu je puška nekam zapletla in 6e sprožila. Ves strel je zadel ženo, ki je padla na tla hudo ranjena na več mestih. Mož je prestrašen iskal pomoči in se mu je posrečilo šele po daljšem iskanju in kli-
canju, da |e dobil voznika, s katerim sfa prepeljala ranjeno ženo. ki pa je bila še pri zavesti, v žensko bolnišnico v Novo mesto. — Okoli 4 zjutraj sla jo pripeljala v bolnišnico, kjer so ji takoj nudili pomoč. Toda zaman, žena je okoli 11 dopoldne umrla. Povedala je še sama, kako se je nesreča zgodila in izjavila, da je nesrečo zakrivila samo neprevidnost. Z možem sta se dobro razumela in mu zapušča nesrečna mlada mati štiri nedoletne otroke.
Moža je obdržal preiskovalni sodnik začasno v zaporu, njo pa so pokopali po izvršenem raz-telesenju na novomeškem pokopališču.
Ljubljana, 19. avgusta
Radio Ljubljana '' -
Sobota, 19. avgustai 12 Za zabavo poskrbimo,
plošče v venček spet povijmo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Za zabavo poskrbimo, plošče v venček spet povijmo — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: Selma Lagerloff? Kako je Niels Hol-ger&on popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih. b) Tetka Marička kramlja in prepeva
—	17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci —
19	Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura: Slovenski tisk (časnikar g. Ruda Jurčec) Ljubljana — 20 O zunanji politiki (urednik g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 V. Vomberger: Kdor stika, ta stakne! — Vesele zgodb« iz življenja Jaka Smodlake in njegovih. — Izvajajo člani rad. igr. družine, vodstvo: ing. Pcngov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna Igra Radijzki orkester.
Nedelja, 20, avgusta: 8 Tamburaški septet (St. Kahne) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Za boljšo voljo (plošče) — 9.45 Verski govor (g. dr. Filip Terčelj) — 10 Prenos cerkveno glasbe iz stolnice — 11 Virtuozi svetovnega slovesa (plošče) — 11.30 Radijski orkester, vmes samospevi g. Marjana Rusa, pri klavirju g. prof. M. Lipov-šek — 13 Napovedi — 13.20 Veselo opoldne: duet harmonik (brata Golob) in plošče — 17 Kmet. ura: Umetna gnojila v kmečkem gospodarstvu (g. inž. Mežan Franc) — 17.30 Gdč. Pold-ka Zupanova poje ob spremljevanju Radijekoga orkestra — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura: Kakšna naj bo modernizacija in racionalizacija na5ega poljedelstva (Koala Popovič) —
20	Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče [>o željah)
—	21 Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila
—	22.15 Duet kitare in mandoline (gg. Antuno-vič, Novak).
Drugi programi
Sobota, 19. avgusta: Belgrad: 20 Skaderski večer — Zagrebs 20 Gounodova opera »Faust« — Praga) 20 Pisan konc. — 21.20 Ork. konc. — So-lija) 19.30 Kom. konc. — Varšava: 21 Simf. konc. (iz Bruslja) <— Budimpešta: 22 Operni ork. — 23.30 Cig. ork. — Trst-Milan: 21 Opera »Al lupo« — Rim-Bari; 21 Igra — 22.30 Violončelo Dunaj: 20 15 Slavnoatni konc. — Berlin: 20.15 Pihala — Ko-nigibergj 19 Weberjeva opera »Čarostrelec« — Lipsko: 20.35 Plesni večer — Hamburg-Franklurt: 20.15 Ork. konc. — Strassbourg: 20.30 Orkestralni koncert (is Liegea).
Lekarne
Močno službo imajo lekarne: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno sluibo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ul. it. 7-1., telefon It. 36-41.
Poizvedovanja
Sprerodniško torbo z denarjem, dokumenti in raznimi računi sem izgubila od Višnje gore do Ljubljane. Najditelja prosim, da omenjeno vrne proti nagradi upravi policije v Ljubljani ali najbližji orožniški postaji.
Sait, vrnil domov, seveda v veliko nezadovoljstvo mačehe, ki je takoj pričela starega Zadinoviča ščuvati proti njemu. Starec se je slednjič na njeno prigovarjanje odločil ubiti svojega lastnega sina.
Zagrebški »vampir« je priznal. Včeraj smo na tem mestu obširneje poročali o skrivnostnih dogodkih, ki so se odigravali v Zagrebu v hiši št. 46 v Gajevi ulici, in o tem, kako se je slednjič policiji posrečilo razkriti skrivnostne »vampirje« Zda| je poleg Marije Gonza tudi »glavni vampir« Stjepan Vukovič na policiji vse priznal, s čimer je zadeva dokončno razjasnjena. Policija išče zdaj še železničarja Globoč-nika in neko žensko, ki je pravočasno pobegnila v Ljubljano. Tudi ta dva sta sodelovala pri Vukovičevih vampirskih podvigih.
* Pred todUčem je prosila za svojega priležnika kmetica Luca Stojanovič iz Gradišta pri Osjeku. Luca je živela mesec dni na koruzi z delavcem Antonom Karičem. Potem pa mu je dala slovo, kar je Kariča tako razjarilo, da je navalil nanjo z motiko. Ko je pod hudimi udarci padla na tla, jo je dvignil in prislonil na ograjo ter dvakrat ustrelil nanjo s samokresom. Eden od strelov je zadel žensko v lopatico. Karič se je te dni zaradi tega svojega dejanja zagovarjal pred eodiščem. Trdil |e, da Luce ni nameraval ubiti, ampak jo samo oplašiti. Luca mu j« vse oprostila in je celo sodnike prosila zanj, rekoč, naj mu oproste, ko mu j« oprostila že ona. Toda sodniki ji v tem oziru niso mogli ugoditi, vendar so Kariča obsodili samo na 6 mesecev strogega zapora.
Anekdota
... . Po Porazu pri Kolinu je zagledal Friderik Veliki nekega poročnika, ki je bil hudo ranjen na obrazu. Kralj je bil slabe volj«, ker so mu tega poročnika že večkrat opisali kot hudega pijanca. Pokazal je na obraz mladega junaka in nemilostno dejal:
■ , -*Pri kat«r«ra pijančevanju pa »o ga tako zdelali?«
»Pri Kolinu, ko je Vale Veličanstvo plačalo ceho. «
Kralj se je glasno zasmejal ln dejal:
»Poročnik glejte, da se boste pri prihodnjem »pijančevanju spet tako izkazali, vi ste stotnik!«
Milijonarja med seboj. .Veš kaj, jaz icm spoznal, da denar človeka ne napravi srečnega. Prej-šnie leto itm imel šest milijonov, letos imam •««
dem milijonov, pa nisem uič bolj »reč«n.«
H LJUBLJANA
I
Nežna otroika koža potrebuje moja zaičite. Ostri sončni žarld pečejo, in prav otroci ao posebno občutljivi za sončarico. N1VEA vsebuje EUCERIT, uspešno okrepčevaino sredstvo za kožo, ki daje otroški koii večjo odpornost, da dobijo otroci zdravo in lepo rjavo kožo.
JAZ SEM TUDI OTROŠKI PRIJATELJ!

178
MARIBOR
Pomlajene grajski šance
Kdo bi v poletni vročini hodil na liublianski Grad, ko vsak komaj čaka, da se bo ohladil nekje ob zelenih bregovih Save ali Ljubljanice. Dijakov, najbolj zvestih obiskovalcev ljubljanskega Gradu, pa ie ne mori šola, da bi morali iskati Grad kot zadnje zatočišče, kadar ne marajo iti v šolo, doma pa tudi ne povedati. Tako je mogoče, da ee je v poletnih mesecih na Gradu spremenilo marsikaj, ne da bi večina Ljubljančanov to vedela. Opazili so morda le tisti, ki stanujejo v severovzhodnem delu Ljubljane, kamor kaže grajski hrbet čudno razkopana rebra, ki kažejo velika zemeljska dela.
In res eo se v letoJnjem poletju pomaknila prenovitvena dela na grajskih »šancahc za velik korak naprej. 2e več let je ljubljanska mestna občina po navodilih mojstra Plečnika popravljala in prenavljala grajske »Sancec, vendar doslej iz opravljenih del ni bilo mogoče razbrati obrisov celotne ureditve »Bane«. Tako so bila v prejšnjih letih urejena južna in zahodna pobočja »Sancc, ki so. lani dobila svojo dokončno obliko in bila v resnici všeč slehernemu obiskovalcu. Prenovljeno je bilo tudi staro zidovje in odprti oboki, ki so bili svojčas zazidani. Hkrati pa so bile lani zgrajene nove kamenite arkade, ki se naslanjajo skoraj pravokotno na obzidje starih »šancc.
Letos pa so začeli na severovzhodni strani pobočja, po katerem gre glavni grajski drevored, odkopavati velik grič, kateremu se umika stara vozna pot na Grad v velikem ovinku. Tisoče in tisoče kubičnih metrov, ki so jih tam odkopali, so navozili na severovzhodne stran »šancc in tako povečali najvišjo planoto, ki je imela prej obliko obsekanega kroga. Sedaj je dobila vrhnja planota obliko kroga, pod njo pa gre v višini grajskega drevoreda v krogu krog in krog vrhnje planote krožna cesta, ki je na južnem in zahodnem delu bila urejena že v prejšnjih letih, na severnem in vzhodnem delu pa je bila nasuta z velikanskimi nasipi v letošnjem poletju. Za te nove nasipe so skoraj porabili ves grič, katerega so začeli odkopavati, tako da so od precejšnjega griča ostale le še skromne lapornate terase.
Glavna zemeljska dela so sedaj že odpravljena. Ker pa je nasip ponekod visok celo 15 m, bodo morali dalj časa čakati, da se bo temeljito po-sedel. Potem pa bodo vse brežine nasipov, ki sedaj kažejo rjavo barvo proti severovzhodu mesta, obložili z zelenimi rušami, s čimer bodo glavna dela na nasipih opravljena. Medtem so bila opravljena tudi nekatera manjša dela, ki že v podrobnostih kažejo, kakšna naj bi bila končna ureditev »Šancc. Tako so pod obokom starega obzidja že postavili lepo ograjo iz umetnega kamna. Pod drugim obokom, ki je pa predrt in bo služil kot razgledna terasa, pa so zgradili že balkon. Za ograjo so postavili izredno lepe balustre iz umetnega kamna.
Največ časa in gmotnih sredstev bo ie zahtevala ureditev otroškega igrišča na južnem delu preurejenih »šancc. Tu bodo postavili še veliko stebrišče iz umetnega kamna, ki bo prekrito z betonsko streho. Obiskovalci bodo imeli dostop na spodnjo, kakor tudi na zgornjo teraso tega stebrišča. Kdor se spominja, kakšne so bile nekdanje »Sancec, naj le gre pogledat, ka] je že sedaj napravljenega. Ko bodo čez nekaj let urejene, pa bodo grajske »šance« prav gotovo ne samo najlepša razgledna točka, ampak tudi arhitektonsko najbolj učinkovito prenovljeni del stare Ljubljane. • **" *
— Pri gotovih boleznih loi£a in {eter, Zolčnega kamna in zlatence urejuje na* ravna »Franz-Joseiova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Joseiova« voda, pomešana x nekoliko vroč« vode.
OgL rej. S. br. 30474/35._
1 Maturantje I. driavne (sedaj klasične) gimnazije v Ljubljani v letu 1904 bodo praznovali 35 letnico v ponedeljek, 4. septembra t. 1. Ob desetih se bodo spominjali v gimnazijski kapeli rajnkih gospodov profesorjev in tovarišev; na to fotografiranje, kosilo po želji (Union ali Štrukelj, popoldne ev. kak izlet ali obisk velesejma. Morebitna pojasnila dajeta tovariša dr. M. Korun in A. Prebil, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10.
1 Za mestne reveže je daroval g. dr. I. Pless, tajnik ZTOI, 200 din v počastitev spomina pok. g. Karla Sossa, veletrgovec g. Andrej Sarabon z Zaloške ceste pa je poslal 300 din namesto venca na krsto pok. g. Karla Planinška, a mestna vrtnarija je položila na krsto v znamenje tega darila preprost venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcema najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih!
1 Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi za svoje člane in po njih vpeljane zainteresirane goste ogled novega prizidka pri sanatoriju Golnik, zlasti instalacije žarilnega ogrevanja, v sredo, 23. avgusta 1939 popoldne. Odhod z avtobusi iz Tavčarjeve ul. ob 15. uri. Vožnja je brezplačna, udeležba samo za prijavljene. Za strokovno razlago je poskrbljeno. Obvezne prijave sprejema inž. arh. Lado Kham, Gajeva ul. 3-1, (telefon 86-86) do ponedeljka, dne 21. t. m. zvečer.
I V Stritarjevi ulici itev. It T Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 V Ljubljani umrli od U. avgusta do 17. avgusta. Sikošek Joeip. 65 let, carinski upravnik v p., Sv. Petra nasip 49, Peruzzi Ivan, 90 let, blagajnik kneza Auersperga v p., Gorupova ul. 3, Brus Marija, 76 let, zasebnica, Malenškova ul. 9, Drailer Franc, 67 let, po/sestnik in strojar, Dra-žica 17, obč. Borovnica, Jevnikar Rozalija, 75 let, zasebnica, Tržaška cesta 13, Marinšek Ana, roj. Rovan, 43 let, žena delavca, Glince, c. VI.17, Drob-
Kamnlk
Novotrški jei so popravili. Jez, ki je bil zgrajen v varstvo obeh mostov v Novem trgu, dela Kamničanom stalne preglavice. Po zadnjih poplavah je bil spet popolnoma porušen. Ker je zdaj tik ob jezu zgrajena nova klavnica, je bil tudi jez potreben popravila, da bo branil novo stavbo pred razdiralno silo Bistrice. V varstvo obrežja so zgradili med jezom in mostom močno kamnito steno. Jez je solidno zgrajen iz debelih skal. Po dosedanjih skušnjah s tem jezom sodeč, pa bi moral biti spodnji del zavarovan še z močno leseno zagatno steno, ker ga bo sicer voda kmalu pričela izpodjedati.
Protijetični dispanzer v Kamnika bo od 21. avgusta do 4. septembra zaprt, prav tako pa tudi Zdravstveni dom od 24. do 31. avgusta.
nič Jakob, 72 let, užitkar, Cugled 2, obč. Velike Lašče, Drofin Prokopij, 46 let, slepi ruski ujetnik, Stara Laka, Petemelj Jože, 45 let, kajžar, Molnje 32 pri Radovliici, Baje Franc, 63 let, Dolenji Logatec, Kos Rozalija, 71 let, prevžitkarica, Poreber 15, ob«. Nevlje pri Kamniku, Ferjančič Jovo, 36 let, tipogral. Poljanska cesta 25, Verbič Drago, 66 let, admin, kapetan v p., Galetava ul. 33, Bergant Gabrijel, 2 in pol leti, ain Žagarja. Sv. Lenart 2, obč. Selca nad Škofjo Loko, Vrbanič Ivan, 6 let, užitkar, Črsšnjevci. 125, obč. Gornja Radgona, Barlič Jerica, 1 leto, hči posestnika, Goričane 20 pri Moravčah, Harej Ivan, 50 let, železniški snažilcc, Obirska ul. 18, Svoboda Olga, rojena Capitanja, 70 let, žena državnega uradnika, Vodnikova cesta 220, Vovk Anton, 67 let, delavec, Sv. Florijana ul. 15, Dittiger Marija, 35 let, žena zaseb. uradnika, Vižmarje pri Ljubljani, Mušič Barbara, 87 let, zasebnica, Blatna Brezovica pri Vrhniki, Rupnik Marija, 81 let, bivia trgovka, Vidovdanska cesta 9.
1 Z vrelo vodo se je oparila. Dveletna hčerka progovnega delavca Markovič Štefanija je v svoji otroški radovednosti prevrnila nase lonec vrele vode. Hudo oparjeno po vsem životu so jo prepeljali reševalci v ljubljansko bolnišnico.
Preužitek _ vzrok
Maribor, 18. avgusta.
Pred velikim senatom mariborskega sodišča ie bila danes razprava zaradi zverinskega umora dna 16. novembra lanskega leta na Janškcm vrhu pri Ptujski gori. Takrat je bila ubita stara prevžitkarica Neža Lubej. Zaradi tega zločina sta se sedaj zagovarjala pred sodniki 31 letni posestnik Janez Letonja ter 18 letni njegov hlapec Janez Nerat. Zaradi mladolet-nosti drugega obtoženca je bila razprava tajna, sodba pa je bila proglašena javno. O tem zločinu smo svoječasno že obširno pisali, pa sedaj ponavljamo nekatere značilne podrobnosti tega dejanja:
Dne 16. novembra lanskega leta zvečer so našli prevžitkarico Nežo Lubej mrtvo z razbito glavo na pešpoti, ki pelje z Janškega vrha na Vildon, kjer je pokojnica bival« na prevžitku pri svoji nečakinji in njenem možu, posestniku Janezu Letoniji. Posestvo, ki je last Letonijcvih, je bilo včasih last Neže Lubej. Izročila ga je svoji nečakinji, sama pa si ie izgovorila prevžitek. To pa ji je postalo usodno. Letcnjevi ji prevžitka nikoli niso v redu odrajtali ter so jo vedno gledali po strani. Posebno Janez Letorja je ni mogel trpeti, večkrat jo je pretepel ter je gledal, kako bi se je iznebil, da bi s tem prevžitek odpadel. Nagovarjal je že pred nekaj leti več ljudi, da bi jo spravili s sveta. Ponujal je nekaterim 2000 din nagrade, vendar ni mogel najti človeka, ki b'. bil pripravljen moriti. Ko so našli potem Lubejevo mrtvo v bližini njenega doma, je padel sum takoj na Letonjo. Moža so zaprli, vendar je vse tajil ter je imel tudi dokaze za 6voj alibi. Takrat namreč, ko se je pokojna starka vračala z dnine pri sosednjem posestvu na sveje stanovanje, je Letonja vozil drva po čisto drugi poti ter je imel zato tudi priče. Proti Letenji je bila sicer za dne 26. aprila razpisana razprava pred mariborskim okrožnim sodiščem, zdelo pa se je zelo verjetno, da se bo mož izmazal, ker ni bilo nobenih direktnih dokazov. Nekaj dni pred razpravo pa je prišlo na zanimiv način na svetlo, kako je bil umor stare prevžitkarice na peklensko zvit način izvršen.
tn Zadnji ostanki Avstrije izginjajo. Na obmejnih kamnih, ki mejijo nafto državo in Nemčijo, so se obdržali še zadnji znaki rajne Avstrije, črke »Oec, vklesane na nemški strani vsakega kamna. Tudi ti znaki sedaj izginjajo. »Oec izklešejo kamnoseki ter v vsak kamen vklešejo črko »Dc. Ta dela se sedaj opravljajo vzdolž vse severne meje, obenem pa 66 popravljajo poškodovani mejniki.
m Banovina popravlja realko. Mariborska realka je občinska last, občina je poslopja vsa leta vzdrževala, najemnine pa ni prejemala zanj nobena. Banovina ji dolguje na račun te najemnine že lepe stotisočake. Končno se je občina postavila na stališče, da ne more nositi stroškov za nujno potrebna popravila, če ne dobi plačane najemnine. Po daljšem prerekanju je banovina končno uvidela upravičenost tega stališča ter je vstavila v letošnji svoj proračun 160.000 din za najnujnejša popravila na zgradbi. Ta popravila so se te dni pričela. Zaenkrat bo položen v štirih razredih parket, popravile in modernizirale se bodo sanitetne naprave, ki so bile v silno slabem stanju ter se bodo izvršila še nekatera manjša popravila. Vsa ta dela se bodo izvršila p° predlogih in načrtih mestne občine. Dobro voljo banovine bodo gotovo s hvaležnostjo pozdravili tako dijaki, kakor profesorji zavoda.
m Večjim tatvinam so prišli na sled na telo-vadišču Sokola III. Vršila jih ije družba mladoletnikov, katere je vodil 17 letni nepridiprav. Fantje so po dnevi na telovadišču pridno telovadili, po noči pa so prihajali krast. Odnašali so orodje, knjige, žarnice, deske itd., ter povzročili okrog 3000 din škode.
m Smrt pod vlakom. Pred nekaj dnevi smo poročali, da se je vrgel neznan samomorilec pod vlak med Slov. Bistrico in Pragerskiin. Bil je to 72 letni prevžitkar Miha Poljanec Iz Pretreža.
m Niso imeli sreče. V goeilno Filips Pačnika v Smartnem je prišlo zvečer 11 moških ter naročilo pijačo. Govorili so med seho« hrvaško ter tako mrko gledali, da se jih je gostilničar ustrašil, misleč da so kakšni razbojniki. Poslal je po orožnike, ki so takoj prišli, pa ugotovili, da je vseh 11 mož iz ene vasi v Dalmaciji. Na mejo so jih spravili agenti, da bi jih potem skrivaj pretihotapili v Nemčijo. Vse so prijeli ter jih poslali nazaj v domačo vas.
m Fantovski odsek in dekliški krotek v St. Ilju v Slov. gor. priredita jutri oh 8 popoldne telovadni nastop. Mariborčani, izrabite to lepo priliko ter pohitite na našo mejo in dajte » številno udeležho tamošnji mladini pobude za na-daljno delo.
m Prekinjena bo dobava toka za vsa mestna omrežja v nedeljo od 7 do 9 zjutraj. Električne naprave pa se smatrajo pod tokom.
m Strela všiga. Pri Sv. Janžu nad Vuzenico je udarila strela v hlev posestnice Marije Rogina. Zgorelo je celo poslopje r. zalogami krme ter gospodarskim orodjem, ena ovca in več Ttokoši. Škode je 20.000 din.
m Razkritja, o veliki tatvini. Pred daljšim časom je bila izvršena v Šoštanju velika tatvina. Odvetniku dr. Majerju eo neznanci odnesli razno zlatnino v vrednosti 30.000 do 40.000 din. Izginili so brez vsakega sledu. Sedaj pa je prišla k orožnikom na Teznem neka šiW Pavlu, ki se je lan-
naročenega umora
Državno tožilstvo v Mariboru je dobilo pismo brez podpisa, v katerem »e opozarja, da pokojne Lu-bejeve ni umoril Letonja, temveč njegov mladoletni hlapec Janez Ncral, katerega pa je Letonja sam pregovoril k temu ter mu obetal za umor lepo nagrado. Državno tožilstvo je dalo Nerata nemudoma aretirati in zagonetka zapletenega zločina je bila s tem na mah pojasnjena. Nerat je priznal, da je Lubejevo umoril na prigovarjanje svojega gospodarja.
Pripovedoval je, da ga je Letonja že dolgo nagovarjal k zločinu. Obljubljal mu je zato 1000 An nagrade. Končno se je Nerst le vdal ter ?e na ponudbo pristal. Letonja je napravil natančen načrt, kako se naj zločin izvrši. Vedel je, da bo šla Lubejeva 16. novembra k sosednjemu posestniku na dnino ter se bo spet zvečer, kakor po navadi, vračala po običajni pešpoti domov. Ta pot pelje skozi gosto grmovje, ki bi bilo za izvršitev napada kakor nalašč. Zato sta se dotičnega dne napotila Letonja in njegov hlapec v gozd po drva. Prinesli so jima južino in precej pijače, katero je moral Nerat izpiti, češ da bo bolj koraj-žcn. Ko se je začelo mračiti, je Letonja zapregel voz ter odpeljal drva po drugem kolovozu proti domu. Nerata pa je poslal oboroženega z železnim teležnikom na pot, po kateri bi morala priti Lubejeva. Nerat ee je res postavil v zasedo, čakal pa je samo tri minute na svojo žrtev. Pobil je svojo žrtev na zverinski način ter ji je vso glavo razmesaril. Po zločinu se je napotil domov, teležnik je skril v hlevu ter je šel gospodarju javit, da je svoj« delo opravil. Letonja je prinesel na mizo liter vina, katerega sta skupaj izpila. Nagrade pa mu ni izplačal ter ni Nerat dobil za svoje zločmstvo niti dinarja.
Današnja razprava j« trajala do 14. Letonja je vedno tajil vsako krivdo. Priče pa so ga zelo obremenjevale. Vsega skupaj je bilo zaslišanih 20 prič, Nerat pa je vse priznal. Sodba se glasi: Letonja 20 1«4 robije in trajna izguba častnih pravic, Nsrat ps 10 let robi)«. — Oba obsojenca sta si pridržila tridnevni rok za sprejem kazni, isto tako pa tudi državni tožilec.
ako leto poročila a ciganom Josipom Rojom, letos se je že ločila. Silčeva je pripovedovala, da ji je njen mož pred nekaj meseci pripovedoval, da ima njegov prijatelj, cigan Adalbert Reinhard tisto zlatnino, ki je bila ukradena v Šoštanju. Orožniki so na podlagi te prijave prijeli Roja in Rainharda, toda zlatnine niso našli, pač pa je Rainhard izjavil, da jo je videl pri neki ciganki, ki živi sedaj pri Podsusedu v zagrebški okolici. Roja in Rainharda so zaprli, poizvedbe pa eo nadaljujejo.
m Pomanjkanje sladkorja v kockah se v Mariboru občutno pozna. Trgovine ga prodajajo odjemalcem le po četrt kg. Posebno so prizadete kavarne. Tudi kristalnega sladko)ja ni.
m Seja mariborskega mestnega sveta bo prihodnji petek dne 25. t. m.
m Vagon oglja gorel. Na mariborskem kolodvoru so včeraj opazili, da se kadi dim iz vagona, naloženim z ogljem. Bil je to zaprt vagon, ki je prispel iz Ribnice na Dolenjskem, namenjen pa je bil v Nemčijo. Oglje se je med vožnjo do Maribora vžgalo, najbrže od iskre, ki je priletela iz lokomotive. Na kolodvoru so železniški gasilci ogenj pogasili.
Jesenice
Članski sestanek članov Kluba železničarjev JRZ bo drevi ob pol 8 v Društvenem domu na Jesenicah. Pozivamo članstvo, da se sestanka v čim večjem Številu udeleži. Sestanka se udeležita od upravnega odbora iz Ljubljane narodni poslanec tov. Masič in tajnik Kluba Cimperman Viktor.
Trbovlje
Mladinsko zavetišče dobimo. Prav v šolskih počitnicah je posebno vidno, v kako žalostnih razmerah živi delavska mladina. Sorazmerno prav malo jih je moglo oditi v razne počitniške kolonije. Precej jih je Slo k raznim sorodnikom na kmete. Večina pa se je potikala okoli, ne vedoč ne kod, ne kam. Doma jim nimajo dati pravega dela, šola jih ne drži v tem času in zato jih je nekaj kar pobegnilo od doma, o drugih pa so se zopet slišale druge žalostne zgodbe. Nekateri starši res nimajo časa, premnogi pa se ne brigajo za otroke, čeprav bi se lahko. Tukajšnja Vincencijeva kopferenca se je ponovno bavila s to zadevo in stavila razne predloge in proSnje na banovino, TPD in drugam. Sedaj se je TPD odločila, da zgradi sama veliko otroško dnevno zavetišče in deloma tudi sirotišnico. To bo res dobro delo. Ko pozdravljamo to odločitev, želimo le, da TPD s srečno roko čim popolneje svoj načrt izvede. S tem bo lep kos dela za lepSo bodočnost delavske mladine izvršen.
Zdravniška preiskava je zapovedana za vse, ki prodajajo ali izdelujejo živila, in to vsako leto. Kdor bi tega ne hotel, mu po zakonu grozi kazen. Zalo se morajo tudi letos vsi prodajalci in izdelovalci Živil kakor tudi njih vajenci in pomočniki do 1. septembra javiti občinskemu zdravniku zaradi pregleda. Izkaznice za to dobijo na občini po 8 din.
Utopila se je Kersič Rozalija. stara 40 let. v bajerju na Ojstrem. Bila je že dolgo časa živčno bolna.
Celje
t Tončki BergerjevI
Zopet zvenel cvet je bel. Odložila si breme in spokojno snivaš svoj zadnji sen. Se cvetoča si prišla v Slovenijo, da si utrdiš svoje rahlo zdrav-je, toda žal, pretežki eo bili življenjski pogoji. Neizprosno Te je bolezen položila na bolniško posteljo in voljno ter vdano si prenašala trpljenje. Le ko smo Ti vsak dan prinašale cvetje, smo Ti mogle dokazati, da smo v mislih stalno pri Tebi in da bi Ti rade olajšale trpljenje. Prišel je zadnji teden, nastopili so dnevi zavestnega umiranja, dnevi, ko so nepozabno zagrebli v naš spomin. Draga Tončka, naj Ti bo rahla zemlja slovenska I Tovarišice celjske pošte. Tončka Bergerjeva je bila dobra uradnica in si je s svojim nastopom in prijaznostjo pridobila v dobi poldrugoletnega službovanja mnogo prijateljev in prijateljic. Ljubila je našo zemljo in našo Slovenijo, kamor se je zatekla, da bi našla zdravja, toda trdno in naporno delo jo je 6trlo in jo vrglo na bolniško posteljo. Drevi ob 6 jo bomo spremili na zadnji poti iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Naj ji bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo ob težki izgubi naše iskreno sožaljel
c Sveta maša za planince bo v nedeljo, dne 27. avgusta ob 10 na Okrešlju v Savinjskih planinah. Maševal bo g. župnik iz Solčave. Planinci vabljeni!
c Odličen gost v Celju. Na potu, da si ogleda znamenitosti in prirodne krasote Slovenije, je prišel včeraj v Celje tiskovni ataše na bolgarskem poslaništvu g. Mihail Georgijev. V spremstvu g. prof. Alojzija Bolharja si je naš dragi gost z družino razgledal Celje in njegovo okolico, bil sprejet tudi pri predsedniku celjske mestne občine g. dr. Voršiču Alojziju in navezal tesne stike s prijatelji bolgarskega naroda. Dragemu gostu in njegovi rodbini želimo prijetno bivanje med nami in želimo, da odnese iz Slovenije kar najlepše spomine. Iz Celja odide v Maribor in nato v Ljubljano, na Bled, v Bohinj itd.
c Sestanek ZZD bo v St. Juriju pri Celju v nedeljo, 20. avgusta ob pol 9 v Katoliškem domu.
e Velik okrožni koncert moških zborov bo v nedeljo, 20. avgusta ob treh popoldne v Rečici ob Savinji. Nastopilo bo okrog 10© pevcev z narodno in umetno pesmijo. Istega dne zvečer ob 8 bo koncert v veliki dvorani v Gornjem gradu.
c Krajevni protituberkulozni ligi v Celju je darovala ga. Pepca Zerdoner 100 din namesto cvetja na grob blagopokojnega upravnika celjske pošte g. Savelija in ravnatelja g. Jošta.
c Namesto venca na grob pokojnega upravnika celjske pošte g. Savelija je daroval neimenovan gospod Mladinskemu domu v Gaberju 200 din. Bog plačajl
c Prijave za vpis v I. razred na dr. dvo-razredni trgovski šoli v Celju je oddati ravnateljstvu od 25. do 28. avgusta. Izkaz za vpis izbranih učencev bo 30. VIII. na uradni deski. Redno vpisovanje za šolsko leto 1939-40 bo 1. in 2. septembra od 8 do 11. Razredni, popravni in privatni izpiti bodo 28. VIII. pismeni, ustni pa za II. razred 29. in za I. razred 30. avgusta. Tozadevne prošnjo je vložiti do 23. VIII., prošnje za završni izpit pa do 1. IX. Šolsko leto 1939-40 se prične 14. IX. ob 8 s službo božjo v farni cerkvi, nakar bo v šoli razdelitev učencev v razrede ter razglasitev disciplinskih predpisov in urnika.
c Vpisovanje na trgovski nadaljevalni šoli v Celju za šolsko leto 1939-40 bo v sredo, 30. in v četrtek, 31. avgusta od 18 do 20. K prvemu vpisu v to šolo je prinesti: rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, učno pogodbo, zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti in vpisnino 25 din. K poznejšim vpisom je prinesti le zadnje šolsko izpričevalo in vpisnino. Popravni izpiti bodo v ponedeljek, 28. avgusta, pismeni in ustni pa v torek, 29. avgusta. Završni izpiti bodo v sredo, 30. avgusta. Začetek vsakokrat ob 14. Redni pouk so bo pričel v I. razredu v ponedeljek, 4. septembra, v II. in III. razredu pa v torek, 5. septembra, vsakokrat oh 14.
c Dijaški kuhinji na državni realni gimnaziji so darovali poštarji Spodnje in Gornje Savinjske doline 420 din, ki so jih nabrali namesto venca na krsto pokojnega inšpektorja in upravnika celjske pošte g. Savelija.
c Tenis. V nedeljo ob 8 zjutraj se prične tretje kolo drž. klubskega igranja SK Maribor : SK Allelik. Z SK Mariborom igrajo: Albanoža, Tončič, Mali, Skapin. Za SK Atletik: Skoberne, Rakusch, Fabjan, Krel.
c Dežurno sluiho ta člane OlJZD ima v ..c deljo g. dr. Cerin v Prešernovi ulici.
c Včeraj se je začelo po Savinjski dolini obiranje hmelja. Sicer še ne povsod, ker mnogi Čakajo, da se kobule, ki so trpele zaradi suše in so počasi zorele, napolnijo, da bodo nekoliko težje. Prihodnji teden bo obiranje že v polnem teku. Obiralci in obiralke še vedno prihajajo Predvidevajo, da bo skupni letošnji pridelek zna šal le kakih 18.000 stotov. Kakor smo zvedeli od obiralcev, hmeljarji letos še posebno zahtevajo od obiralcev, da lepo obirajo hmelj, kar je seveda prav, ker le tako bo obdržal naš savinjski hmelj pravi sloves na svetovnem trgu.
e Hmeljarski vzorčni sejem bo priredila Hmeljarska zadruga tudi letos. Vnovčenje bo na sejmu po dosedanjih pogojih. V interesu vsakega hmeljarja je. da postavi vzorec svojega hmelja na vzorčni sejem, ds bo laže in bolje prodal, vzorci po najmanj pol kilograma se sprejemajo dnevno.
KULTURNI OBZORNIK
„Vpraša nje malega naroda"
V	svoji najnovejši knjigi »Nacionalizem in krščanstvo«:, o kateri je Slovenec«: poročal že 11. februarja t. 1. se je v zaključnem pismu prof. Veber dotaknil tudi vprašanja malega naroda, vprašanja, ki je vprav v današnji dobi eno najaktualnejših. Pismo, ki ga je pisal »sin malega naroda* »v jeziku malega naroda« je pisano z veliko ljubeznijo do svojega naroda in »naj služi vprav malemu narodu in oni posebni zavesti, ki je vprav takemu malemu narodu neobhodno potrebna, ako naj v časih, v katerih živimo, sploh vztraja in ako naj tako rekoč že jutri ne postane plen vsega velikega in širokega v današnjem labirintu življenja« (str. 195). Pismo ima namen pokazati, v čem naj iščemo »glavno jamstvo za svoj nadaljnji obstoj in razvoj«.
Pisatelju je pismo narekoval položaj, v katerem se naš narod nahaja: »Živimo v časih, ko je razlika med velikimi in majhnimi narodi občutna. Naša naloga je, da se zavemo položaja. Ta zavest bo rodila dvojno spozjianie: kako utegne škodovati majhnim narodom, če se spuščajo v naloge, ki jih naravno morejo opravljati le veliki narodi, in kako se sredi največjih narodov ohranijo majhni.«
V	nadaljnjih izvajanjih ugotavlja, da je za majhen narod naravno, da uravnava svoje življenje po okolici .in se prilagaia temu. kar ga od zunaj obdaja, vendar — dostavlja — ne da bi bil pri tem brez vpliva in moči!
Povsem pravilno je naziranje, da pride majhen narod do vpliva šele, ko je spoznal ovire, ki se mu stavijo. Usodno bi bilo, ako bi drvel čez drn in strn in se ne izogibal zaprek, ki presegajo njegove moči. Njegovo ravnanje mora biti premišljeno. preračunano.
Majhnemu narodu je potrebna prilagojevalna sposobnost, ker le po taki poti lahko doseže in ohrani posegovalno tloKo v življenju narodov.
Kaj se zahteva od majhnega naroda, da ne izgine s površja zemlje? Majhen narod naj se v prvem redu notranje zave in notranje zravna. Po-notranjevanie je tudi velikemu narodu potrebno. Če naj njegova moč dobi kulturni pomen. Pri
majhnem narodu pa ne gre le za njegovo kulturo, temveč za njegov življenjski obstoj.
Prof. Veber prihaja na podlagi podrobnih analiz v prejšnjih poglavjih do naslednjih zaključkov: Majhen narod se mora otresti materialističnega pojmovanja človeka in družbe. Polagati mora vso važnost na njuno duhovno stran, kakor jo poudarja krščanstvo. Pri majhnem narodu ima jHJudarek metafizično mesto človeka v stvarstvu. Zanj je kolektivistična družabna oblika neprimerna. Iz posebnih razlogov odklanja pisatelj tudi korporativistično družabno obliko in zahteva zadružno obliko gospodarske vzajemnosti.
Dočim je veČina kritikov izvajanja prof. Vebra sprejela z zadoščenjem, hvaležna, da je pisatelj v svoji knjigi načel tudi to pereče vprašanje, in stri-njajoč se z njegovimi zaključki, v katerih edinih Vidi rešitev, da se sredi največjih narodov ohranijo majhni narodi, je Alberta Kosa v »Sodobnosti« (VII. 7-8 str. 404—407) prof. Veber — razočaral: »Veber najbrže ni pomislil, kako porazno bo vplival na tiste, ki ga bodo brali. Ali je treba udušiti še zadnji občutek za naše življenje«? se vprašuje.
I*isec Članka v »Sodobnosti« Vebrova Izvajanja in zaključke takole resumira: »Ljubi Slovenci, ničesar ne hotite na tem svetu, saj niste za velike stvari, netKjgljeni kakor ste. Stopite vase, premišljujte o svoji nemoči, vse posvetne zadeve pa prepustite velikim narodom, ki so za to poklicani ...«
Težišče piščevega članka je v naslednjem očitku: »Veber odklanja med drugimi zmotami jiosebe še rasizem. Toda istočasno svetuje kot življenjsko nujnost in največjo modrost uklonitev in prilagoditev redu, ki je samo dosledna ostva-ritev tega in z njim zvezanih načel. V čigrvo korist torej v resnici govori prof. Veber, ko v sklepnem pismu odkazuje velikim narodom pose-govalno funkcijo in malim prilagojovalno?«
Da je očitek povsem zgrešen, ni treba še posebej utemeljevati, če ga primerjamo le z gornjimi citati. Malo verjetno je tudi, da bi pisec članka, bi čital knjigo prof. Vebra s količkaj dobre volje, njegova izvajanja napačno razumel. Tako pa se je težko ubraniti vtisa, da izhaja napad na prof. Vebra iz istega kroga, ki prof. Vebra a priori odklanja zgolj zato. ker njegovi zadnji spisi temeljijo na osnovah, sorodnih z osnovami — krščanstva.	J. R.
Ves Pariz je na počitnicah
Pariz, v avgustu 1939.
Kdo bi si bil mislil, da more tudi Pariz Utihniti! Da se more poleči tisti neprekinjeni hrup avtomobilov in vseh vrst motornih vozil, ki v strnjenih rekah skoraj noč in dan drve po širokih bulevarjih! Da morejo nekam izginiti procesije ljudi, ki tudi noč in dan poživljajo uiire, prihajajo in odhajajo kot iz nekih neskončnih zalog! In vendar tudi Pariz vsako leto enkrat z železno doslednostjo doživi svoje počitnice, ko se kakor na povelje izprazni ui utihne. Sredi leta je največji mir v poznih nočnih urah, takole okrog eiyj. M,_d9 . ušj/v	Pa Jlfli U> H^JH
pravi mir, ker mesto, v katerem živi nad dva milijona ljudi, diha neprestano in tudi v teh urah zdaj pa zdaj zahrope.
Avgust pa je za Pariz kot počitnice za poslopje ljudske šole. Ljudi ni v njem, zato se hrup poleže, promet neopazno izgine z ulic, da naenkrat sredi križišča ugledaš prometnika in si ga lahko ogledaš do čevljev, ko si sicer videl samo njegovo pokrivalo in slišal njegovo piščalko. Sedaj je Pariz že kakih 14 dni prazen in zapuščen, kot da se je izselil in ga ne bo več nazaj. Velik del trgovin in obratovalnic je zaprtih, sonce je spet seglo do dna ulic in razposajeno žge od prometa zglajeni asfalt, do katerega sicer nikdar prav ne more, ker ga vedno pokriva vrvenje gostega človeštva. Le tu in tam še zdrvi mimo osamljen avto, ki pa najbrž tudi hiti ven ... Pešcem zvečer na križiščih ni več treba gledati, kdaj bodo ugasnile rdeče luči in se prižgale modre, ker je itak povsod toliko prostora. V Parizu pa prostor — to učinkuje skoraj samotno.
Pariz sicer s polno paro dirka z življenjem, toda enkrat v letu so Parižani gospodje, ko brez obzira na levo ali desno narede po svoje. Ko pride avgust, ga ni zakona, ne poziva, tudi ne izgledov za ugodne trgovske posle, ki bi mogli koga, kdor količkaj more, zadržati v mestu. V avgustu gre vse ven, od veletrgovca, ki ima kje v kakem letovišču razkošno vilo, do malega čevljarčka, ki je skromno krpal čevlje pod stopnicami kake velike palače in bi mu nihče ne prisodil, da zna ludi tak človek iti »na počitnice-. Toda kolonije, ki se snujejo vse leto, za otroke, za družine, za obrtnike, za služkinje in gospodinje, za trgovce in pomočnike, omogočajo tudi malemu človeku, da v avgustu izgine in ga ni. Večina trgovin in obratovalnic ima na svojih vhodih izobešene napise, da je zaprto in da bo lastnik prišel nazaj
čez 14 dni ali pa morda tudi šele čez en mesec. Na nekaterih je tudi povedano, naj se »vele-cenjeni odjemalci« v tem času oglase v svojih potrebah pri tem in tem sosedu. Ko prvi pride nazaj, pa bo zaprl drugi in svoje odjemalce s takim napisom usmeril k prvemu. Tako se vse lepo zvrsti in avgust je stari pariški avgust — prazen, ker tudi odjemalcev bore malo ostane v mestu.
Za tujce je sedaj zlati čas, ker ni toliko raznih predpisov glede obleke in obnašanja, ki sicer vežejo tudi najbolj neznanega^ IJ^otm^se ntajejo
sem in tja in pasejo radovedno« naK Stavbali, posedajo predtredkj^^ J]^v|mami. ki ;»e.še odj>r*».
in hodijo s prstom po rdecr Ktfii!ift."W V ji pravi
»Plan de Pariš«. Ker ni toliko francoščine na ulicah, se slišijo vsakovrstni jeziki, zlasti veliko severnih germanskih; po veličastni baziliki Srca Jezusovega na Montmartru se gibljejo osamljeni roji teh tujcev in strme opazujejo goste zastave, ki štrle iz stebrov, berejo velikanski napis, ki se v vencu vije visoko pod stropom prezbiterija: »Gallia poenitens, grata et devota« in jim pove, da je to baziilko postavila po svetovni vojni »Skesana, hvaležna in verna Francija«. Pno se po ozkih stopnicah stolpa v Notre Dame, od koder uživajo razgled po morju hiš in palač — in fotografirajo, fotografirajo...
Francoz, ki ni šel na počitnice in oČividno kljubuje nepisani postavi mesta, je v tem mesecu pravi oblastnik. Vsak urad lahko spravi na noge. Zavrti telefon in opozori na to ali ono javno trebo, takoj pride četa delavcev z vsem orodjem in zastavijo, kot da je treba izrabiti ta dragoceni čas praznine. Povsod kopljejo in rijejo po ulicah, skoraj sleherno ulico zaključi deska, ki zapira nadaljnjo pot. Vse je sedaj treba popraviti, ko se more. Pred magazini in brivnicami pa se kopičijo kupi obdelanega kamenja in umazanih posod za asfalt v cele barikade. Prazen Pariz se pripravlja za čas, ko se bo spet napolnil, ko bo dežela vrnila množice in bo spet po njem gomazelo nad dva milijona ljudi.
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
Romunski kralj ob Bosporju. Predsednik Turčije Ismet Ineni pomaga romunskemu kralju Karlu £L stopiti iz čolna, ko se je pripeljal po Bosporju na obisk v palačo Bagtche.
Angleško letalo padlo v morje
Na Velikega šmarna dan okrog pol dveh popoldne je ob mostu Storstrom, kakih 800 m od obale danskega otoka Falster padlo v morje angleško potniško letalo, namenjeno iz Londona preko Hamburga v Kopenhiagen. V letalu je začelo goreti in je iz višine kakih 200 m z velikim oblakom dima za seboj padlo na morsko gladino, kjer se je kmalu potopilo. Le velika lisa olja, ki je priplavalo na vrh, je še kazala, kje je letalo obležalo. S posadko vred je bilo v letalu šest ljudi. Vsi so v nesreči našli smrt, rešil se je edino pilot, kateremu je dim tako zastiral pogled skozi okna njegove kabine, da je moral razbiti stekla, da bi bolj videl pri zasilnem pristajanju. Prav to pa ga je tudi rešilo, ker pri padcu letala ga je skozi to odprtino vrglo v morje, pri čemer si je sicer zlomil roko, ostal pa je pri življenju. Najprej je skušal priplavati do vrat potniške kabine, pa mu je goreče letalo prej ušlo pod vodo. Delavci na mostu Storstrom so mu nato vrgli rešilni pas, s katerim je priplaval do brega. Vsi ostali so umrli v gorečem letalu, in sicer so to bili: radiotelegrafist in štirje potniki, en Anglež, en Američan, en Mehikanec in en Nemec iz Hamburga. Letalo je obležalo 15 m globoko v morju. Potapljači so doslej potegnili z dna štiri
mrtva trupla, ki kažejo hude opekline. Peti bo vsekakor radiotelegrafist Leigh, ki je — kakor pripoveduje rešeni pilot — tik pred nesrečo odšel v potniško kabino, da bi pogledal, kaj je s tem ognjem, ki se je nenadoma pojavil. Pilot pravi, da si ne zna razlagati vzroka te nesreče.
Najstarejša in največja drevesa ^ na svetu • 'Jr
Tz Washingtona v Ameriki sporočajo, da je Rockefellerjeva ustanova (»Rockefeller - Foundation«:) raziskala pragozdove severne Kalifornije, ki se raztezajo v dolžini "00 km vzdolž obale Tihega oceana. Ekspedicija je našla tu drevesa, ki so najbrž najstarejša in največja na svetu. V teh pravih »gozdovih velikanov« so večji del drevesa »s e q u o i a«, ki so nekdaj pokrivala velike predele po zemlji, danes pa uspevajo le še v severnem delu Kalifornije. Ta drevesa dosežejo povprečno višino 120 m, v obsegu pa merijo tudi po 20 m. Iz enega samega takega drevesa so zgradili cerkev za 500 ljudi, iz nekega drugega pa so napravili 24 enodružinskih hišic. Drevo »sequoia« doseže povprečno starost 2000 let, v teh nedotaknjenih pragozdovih pa se dobijo tudi drevesa, katerih starost strokovnjaki cenijo na 4000 let!
ŠPORT
Kitajci se selijo... Japonska mornarica je zasedla nov pa« angleškega predela v Sanghaju. Prebivalci v naglici za puščajo vroča tla.
Prva mednarodna plavalna tekma v Ljubljani
Češki plavalni klub iz Prage nastopi t soboto in nedeljo proti reprezentanci Ljubljanske plavalne podzveze.
Ljubljanska plavalna podzveza je povabila Če-sky plavecky klub iz Prage na dvodnevno gostovanje, in sicer v soboto in nedeljo, obakrat ob 20.30. Č. P. K. iz Prage slovi kot eno najboljših vaterpolo moštev v Srednji Evropi. Sest reprezen-tantov je stalno zastopalo češko državo v inozemstvu, in je tako na primer ing. Bušek odigral že več mednarodnih tekem.
Č. P, K. je postal v sredo 15. t. m. prvak v vaterpolu in je igral s Sparto neodločeno 1 : 1. Ker ima boljšo goldiferenco pri prejšnjih nastopih, je postal prvak za leto 1939.
Tudi plavači tega kluba ne zaostajajo mnogo za vaterpolisti, saj so se kar trije plavači plasirali na prva mesta v svojih disciplinah na državnem prvenstvu.
Štafeta 3 X 100 m mešano je v postavi Buchta, Sehrig in Landkammer postavila češki rekord.
Reprezentanco mesta Ljubljane bodo sestavljali izključno tekmovalci Ilirije. Dr. Vilfan, Cerer in Frič 60 v svojih disciplinah na višku ter je pričakovati lepe borbe med njimi in češkimi plavači.
Poleg starejših plavačev SK Ilirije nastopijo tudi mlajši, kateri so se s svojimi rezultati plasirali med najboljše. Omenimo samo nadebudnega Pelhana, kateri je presenetil 6 svojimi lepimi uspehi na juniorekem državnem prvenstvu v Herceg-novem.
Cene vstopnicam: I. prostor din 25, II. 20, stojišča 15 in dijaška stojišča 10.
Pri nabavi vstopnic za oba večera popust din 5.—, slednji popust je dovoljen le v predprodaji.
Predprodaja vstopnic, razen dijaških je v modni trgovini Sport-Kmet, Aleksandrova ulica in na kopališču SK Ilirije.
Plavalni dvoboj:
Viktorija - Sušak : Jadran - Split 66:43 V waterpolu je zmagal Jadran z rezultatom 3:2
V Splitu se je vršilo na stadionu Jadrana državno prvenstvo v plavanju med sušaško Viktorijo in splitskim Jadranom. V plavanju je zmagala Viktorija v razmerju (>6:43, dočim so Jadra-naši premagali tovariše s Sušaka s 3:2.
Ob tej priliki so ženske postavile štiri nove državne rekorde. Inge Smolik (Viktorija) je po-pravila svoj lastni rekord v hrbtnem plavanju od 1:24.4 min. na 1:22.5 min. Zlata Boršič (Viktorija) je v prsnem plavanju na 200 m rabila 3:22.2 tnin., s čimer je zliotjšala rekord Maje Orlič (Jug), ki ga je pred kratkim postavila v Splitu s časom 3:25 min. Tretji rekord je postavila Dragica Fine (Ilirija), ki je plavala izven konkurence 50 m prosto v odličnem času 32.7 sek. Fincova je zrušila rekord svoje klubske tovarišice Lampretove (33.8 sek.). V štafeti 4X50 m prosto so postavila dekleta splitskega Jadrana nov rekord s časom 2:16 min. Stari rekord so branile članice Viktorije s časom 2:19.3 min.
Ljubljana : Concordia (Zagreb)
Zagrebčani bodo nastopili jutri proti Ljubljani kompletni in isto bodo napravili tudi domači. Oba kluba hočeta preizkusiti pri zadnjem terminu pred začetkom prvenstva moči in sposobnosti svojih enajstoric, zalo smemo pričakovati lepe, zanimive in napete borbe.
Naslednio nedeljo se bo pričelo prvenstvo v
hrvatsko-slovenski ligi. Zato smatrata kluba jutrišnjo nedeljo za izredno važno zaradi pregleda in evertt. spopolnitve enajstoric. Naše fante čaka na prvo prvenstveno nedeljo, t. j. 27. t. nT v Zagrebu izredno težak boj. Njihov nasprotnik bo ta dan zagt-ebški Oradjanski, aspirant za prvo mesto v navedeni ligi.
Tekma med Concordio in našimi bo na igrišču Ljubljane s pričetkom ob 17, ob 15.30 bo pred-tekma.
Z motorji na Čatež
Kakor smo že poročali, bodo v nedeljo 20. avg. ob 15 prve motorne dirke na progi Velika Loka— Čatež, ki jih bo izvedel Moto - Hermes, 6ekcija Trebnje.
Zamisel moto-dirk na Čatež je naletela v javnosti na odziv, ki ga niso pričakovali niti največji optimisti. Po zaključenih prijavah bo v nedeljo startalo 61 dirkačev. Razen številnih dolenjskih motoristov se je prijavilo tudi 6 Zagrebčanov z Ljubeljskim prvakom Nikolu Jurčičem na čelu.
Auto klub zastopata znana drzna in uspešna vozača Cihlar in Breznik. Ilirija je prijavila ekipo šestih vozačev. Dalje so prispele še prijave iz Celja in Maribora in pričakovati je, da se bo bil res hud boj za prva mesta, 6aj bodo zbrani vsi naši najhujši.
Občinstvo se opozarja, da se dirke pričnejo ločno ob 15 uri in da bo proga od 14 dalje za ves vozni promet zaprta. Vsi naj se ravnajo po navodilih vodstva, rediteljev in orožništva. Vse prijave za dirko so končane. Tekmovalna proga je v najboljšem stanju. Postavljena je telefonska zveza med ciljem in startom. Poskrbljeno je pa tudi za obveščevalno in zdravniško službo. Prostori za parkiranje vozil so določeni. Velika Loka in Čatež sta v vsakem pogledu pripravljena za nedeljske dirke, kjer bodo letos prvič grmeli jekleni stroji.
Po tekmah bo v restavraciji Urbančič razdelitev nagrad in športna veselica.
Nemčija in Finska za FIS-o
Glavni tajnik za V. zimske olimpijske igre g. dr. Diem je prispel v Helsinki, kjer se je raz-govarjal s finskimi šjx>rtnimi zastopniki zaradi predstoječe zimske olinipijade. ki bo v februarju leta 1940. v Ga-Pa. Predsednik finske smučarske zveze Taunio Aare je izjavil, da finski smučarji r>oj>olnonia soglašajo s postopanjem Nemčije v vprašanju smuškega športa pri zimskih olimpijskih igrah in da vsa finska šjx>rtna javnost odobrava sodelovanje Finske na prihodnjih zimskih olimpijskih igrah v Garmisch-Partenkirchenu. Ugotovilo se je tudi, da je jx>grešno mišljenje, da bi bilo zadržanje Nemčije do FIS-e sovražno. Nemčija je i>ovabila 1200 smučarjev iz vsega sveta, da sodelujejo na smučarskih dneh v februarju leta 1940 v Ga-Pa. Vsi ti smučarji bodo še nekaj dni jx> igrah gostje Nemčije, da bi r>otem tudi obiskali svetovno smučarsko prvenstvo v Oslo.
Vesti športnih zvez, klubov in društev r
Ljubljanska atlrtskn imdzveza (službeno). V ps-tek. dno 2S. avgustu so bodo vršili teoretl6ni in praktični »odniSki izpiti na prostoru ASK Primorja. — Prijave s priložitvijo SO din takse se sprejmnaiio na licu me«ta omenjenega dne ob 17.311. — Izpitno komisijo tvorijo iric. (jponi. Orne, Ctmperm&n in Pevalek.
.4lf>. ipnrt. khil) *(!nmi}rc nu Jrsrnirnh priredi v nedeljo Jn. avjrunta ol> 8 zjutraj med klobuk i lahko-atletiki milina na športnem pros-toru oh Krekovem diimu. Sodelujejo športni klubi: .Planina«, Ljubljana, .Kranj, Bratstvo- in Kovinar.
SK Grafika. V nedeljo ijrrunio na .Te«enip*h. Ob 11 morajo hiti sledovi igralci na kolodvoru: Bačsk, Mam. Tnmaiif, Mnrtinčif. Potrato, 2a«rar, Usenik. OraAter II.. Seaennelti, Bnian, Rone, Lado. Opremo dvirnite dsnas od S—7,
Glavna koltkfura Dri. razr. loterij«
VRELEC SREČE
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ulica ii, javlja, da so bili glasom telefoničncga sporočila
dne 18. avgusta izžrebani sledeči dobitki:
100.000 din: št. 76719, 16143; 50.000 din: St. 75828, 76680; 30.01« din: št. 13616, 89561; 24.000 din: št. 16400, 28073, 93342; 20.IMI0 din: št. 56525; 16.000 din: št. 34391, 36427, 52474, 55068; 12.000 din: št. 3035, 48697, 30992, 60684, 74796, 91196.
10.000 din: št. 19813, 20192, 31490, 55211, 66296, 8040«, 85917, 92173, 94277.
8.000 din: št. 1130, 16246, 31741, 38874, 50937, 61393, 62815, 67441, 71116, 78620, 84195, 90827.
6.000 din: št. 3679, 18167, 29435. 34446, 45015, 47900, 57539, 67338, 68777, 68871, 69607, 70526, 74661, 75909, 80042, 81087, 90892
5.000 dir,: št. 33498, 35608, 36512, 40855, 42890, 61641, 63492, 64688, 65502, 66065, »4213, 86496, 90395.
4.000 din: št. 1705, 4492, 5093, 8568, 10804, 10823, 12874, 13887, 23011, 24665, 26246, 26715, 30314, 33524, 34196, 35887, 40539, 42274, 42545, 42274, 44452, 51202, 52258, 61994, 63211, 64347, 66029, 69013, 72623, 73789, 74544, 77565, 79852, 80149, 86399, 91342, 92810, 94496, 95353, 99625.
Prihodnji izid žrebanja bom bjavil v nedeljo 20. avgusta 1989.
2rebanje bo trajalo do 9. septembra.
Vsi oni, ki so zadeli v moji kolekturi, lahko dobitke takoj dvignejo.
Kdor si še ni nabavil srečk državne razredne loterije, naj pohiti ponje k »VRELCU SREČE«.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Otroški kotilek.
Pravljica iz gozda
(98) Palčki pa so nato povabili Kukičino mamico, Kukico in Zlatokljunčka naj ostanejo za vedno pri njih, rekoč: >Naš dom naj bo tudi vaš doin.« Vsi trije so povabilo z veseljem sprejeli. Lepo je bilo življenje pri palčkih. Vsako jutro je Kukica zletela na vejico pred hišico in zapela. Palčki pa so ji od navdušenja ploskali.
Dijaški dom v Ptuju pod upravo oo. minoritov
Ptuj s svojimi zgodovinskimi znamenitostmi jo bil vedno privlačen tudi za dijake iz drugih krajev. Mesto samo ima zdravo lego s krasno okolico. Tu ni dijak raztresen od mestnega hrupa, temveč se lahko mirno |>osveti učenju. Zato je mestna občina takoj po ustanovitvi popolne gimnazije (nižja je obstojala že od leta 1869.) uredila 1. 1900. tik ob gimnazijskem poslopju prostoren dijaški dom, ki je lahko sprejel pod svojo streho do 100 gojencev. V njem je našlo do danes na stotine dijakov popolno oskrbo. Prihajali so od vseh krajev, samo domačim Slovencem so bila vrata zaprta do I. 1918. Pred narodnim osvo-bojenjem je namreč uprava bila popolnoma nemška in sprejemali so se gojenci večinoma nemške narodnosti.
Z zavodom je upravljal poseben kuratorij, ki ga je volilo mestno zastopstvo, mestni občinski svet, kateremu predseduje mestni župan, vodstvo pa je bilo vedno izročeno kakšnemu gimnazijskemu profesorju, ki so mu pri nadzorstvu pomagali prefekti.
Ko je leta 1918. zasijalo našemu narodu sonce svobode, je tudi ptujski dijaški dom prišel skupaj z upravo mestne občine v slovenske roke. Vodstvo zavoda je bilo zaupano g. prof. Hinku Vodniku, ki je ostal na tem mestu do konca šol. leta 1935-36. V začetku leta 1936. se je začela mestna občina pogajati z minoritskim konventom, naj bi ta prevzel dijaški dom v svojo upravo. I.avantinski knezo-škofijski ordinariat kakor tudi predstojništvo jugoslovanske minoritske province sta zamisel toplo pozdravili. Pogajanja so se do septembra istega leta ugodno končala. Prišla so potrebna dovoljenja od višjih redovnih predstojnikov iz Rima in z začetkom šolskega 1. 1936-37. so redovniki minoriti prevzeli zavod z vsem inventarjem za daljšo dobo v najem. Mestna občina je še poprej izvedla nujna popravila. Lepo je dal med drugim prenoviti ulično fasado, znotraj pa se je v tretjem nadstropju del velike spalnice prezidal v kapelo, kjer bo zanaprej prebival najboljši prijatelj mladine.
Ko je minoritski samostan prevzel to težko breme nase, je imel pred očmi srečno bodočnost našega naroda ter željo, da študirajoča mladina ostane nepokvarjena in obvarovana pred zmotami, ki dandanes tako širijo po svetu; imel je obenem tudi željo, da po svojih močeh stori vse, da ostanejo mlada srca vdana Bogu, v veselje in ponos staršev in v srečo domovine. (Mlad človek se pogostokrat ne znajde med tolikimi nasprotujočimi si vplivi in rabi blagohotnega nasveta, da ne krene na napačna pota.
Težavno je danes vzgojno delo posebno med dijaštvom, ko razne podtalne sile podkopujejo duhovnikov ugled in njegov vpliv na mlado srce. Zavedali smo se pa, da vsak resen človek vidi, da je duhovnik najboljši prijatelj prijatelj in varuh mladega srca, ki mu želi le dobro v tem življenju in po smrti. — Mnogi se danp« ponujajo za vzgojitelje z najrazličnejšimi metodami in sredstvi, ki naj bi nove rodove neizogibno pripeljali k tako zaželeni sreči na tem svetu. Vidimo pa, kako malo uspeha žanjejo vse moderne metode, ki ne računajo pri svojem delu na Boga in njegovo milost. Koliko hudobije, pokvarjenosti in surovosti opažamo pri mladini, ki se vzgaja daleč od Boga. Zato so v veliki zmoti tisti, ki ne marajo slišati Kristusovega naročila: »Pustite offOHPe- V meni...« l.d krSi»aW*lcr -vzgoja preizkušena v dolgih stoletjih,-Je oblikovala in oblikuje duhovne velikane, ki dosegajo svoj vzvišeni namen, za katerega so bili ustvarjeni. Le v Cer-
Užalo&čeni naznanjamo vsem, da le umrl v ptujski bolnišnici po kratki in mučni bolezni naš nepozabni sin in brat, gospod
Francek Žličar
učitelj pri Sv. Andražu v Slov. gor.
Pogreb pokojnika bo v nedeljo, dne 20. avgusta 1989, ob 11 v Ponikvah.
Ponikve ob juž. žel., 18. avgusta 1939.
Globoko žalujoči starši, brat in zaročenk.
kvi je močno življenje resnične obnove zasebnega in javnega življenja po evangeljskih načelih. Po teh načelih si prizadeva nova uprava vzgajali od staršev ji zaupano mladino.)
Zvod ima zračne učilnice in spalnic«, električno in vodovodno napeljavo. V domu samem je krasna igralnica z odrom. Na razpolago imajo gojenci tudi veliko športno igrišče ob Dravi. Sprejemajo se redni učenci drž. realne in humanistične gimnazije in meščanske šole. Izbira poklica ostane popolnoma svobodna. — Gospodinjstvo vodijo čč. šolske sestre iz Maribora.
P. M. Gojkošek.
Judje v češkem Rdečem križu
Nemški listi objavljajo pismo, ki ga je pola Narodna arijska kulturna jednota v Pragi predsedniku češkega Rdečega križa generalu
dr. Vladimirju Haeringu. Pismo pravi:
»S pismom z dne 26. julija smo pozvali Rdeči križ, da izključi iz svojih vrst vse člane, ki so judovskega pokolenja. Vi pa, ne samo, da Se temu pozivu niste odzvali, ampak tudi do današnjega dne niste smatrali za potrebno ob-
vestiti nas, zakaj se to doslej še ni zgodilo.
lovski na-poglavar-
dosiej Se ni z.go Kakor Vam je znano, so naš protijudovski sti, deželno pogla
nastop upoštevale vse oblasti, stvo, policijska uprava, upravni svet tako imenovanih malih obrti glavnega mesta Prage in mnoge druge korporacije. ki so za ves češko-moravski protektorat izdale odredbe, po katerih je Judom vstop v kopališča, kavarne, restavracije prepovedan in jim je prepovedano tudi vsako občevanje z obiskovalci arijskega pokolenja. Ob teh dejstvih smo presenečeni nad Vašim ravnanjem in ker smo trdno odločeni, da dosledno in z vsemi sredstvi do konca izpeljemo čiščenje Rdečega križa od Judov, ki ga samo omadežujejo. Vas pozivamo, da tudi Vi iz tega izvajate odgovarjajoče posledice.«
Litvansko mesto pogorelo
Malo litvansko mestece G a r s d e n , ki leži kakih 18 km vzhodno od Memela in ima 3500 prebivalcev, je že od torka zvečer v plamenih. Mestece je, kot vse litvanske naselbine, zgra-'eno večinoma iz losa, zato se je ogenj zelo litro širil. Na pomoč je prihitela čez mejo tudi nemška gasilska četa iz Memela in nemška »državna delovna služba«. V požaru je pogo-
relo tudi glavno noštno poslopje z vsemi napravami. zato tudi ni mogoče dobiti nobenih telefonskih poročil. Vsa poročila so iz letos spomladi k Nemčiji priključenega mesta na memelskem ozemlju t.augallcn, ki je dober kilometer oddaljeno od Ciarsden«. Po teh poročilih je požar uničil že polovico mesta. Pogorelo je okrog 500 večinoma enonadstropnih lesenih hiš. Nesreča mestu je zahtevala tudi tri človeške žrtve. Požar je nastul na dvorišču neke trgovine z železnino. Nekdo je v bližini kadil cigareto, zaradi neprevidnosti se je vnel v tovornem avto, ki jc stal na dvorišču, tank bencina, ki je eksplodiral. Nastal je ogenj, ki ga ni bilo mogoče več udušiti. V lesenem mesni se je z veliko naglico razvijal naprej.
i'
Pes so tudi oh najlepši vojaški muzikl dolgočasi, ako le preve6krat ponavljajo isto koračnim. Ta majhna idila iz vojaškega življenja je bila posneta pri vojaški godbi nekega angleškega top-niearskega polka.
Nenadoma je umrla naša na"d vse ljubljena soproga, sestra, teta in
svakinja, gospa
Miljutina Trampuž roj. Žnidaršič
soproga odvetnika
Nepozabno pokojnico spremimo k" večnemu počitku v nedeljo, dne 20. avgusta 1939, ob 16 izpred hiše žalosti na Šutni 31 na farno pokopališče na Žalah, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico. Prosimo tihega sožalja.
Kamnik, dne 18. avgusta 1939.
Dr. France Trampnž, soprojr Milan in Venče Žnidaršič, brata ter ostalo sorodstvo

SLEPEC
55
Detektivska povest
. To jo drugo dejsfcro, zaradi katerega moramo Videti Howleya. Kajti, če je to podaljšanje časa od petih do osmih izjemno, ima to velik pomen, če je v kakšni zvezi s tisto prigodico bolj zgodaj podnevi.«
»Videti je, da jo je pričakoval nazaj.«
»Gotovo, če se izkaze, da je bilo to njegovo Holgo čaaknje ondi izjemno. In kakor kaže, sva zadela na Kjnlocha še tik o pravem času. 6e en dan, pa bi utpgnilo biti prepozno. Pa sva ga le še o pravem času dobila. Ne more nama uiti. Noč in dan bo pod stalnim opazovanjem; in zaradi njegove siepote bo to delo lahko.« ■
»Ste mar postavili stalno nočno stražo pri njegovem stanovanju?«
»Še nekaj boljšega kakor to — nekaj manj očitnega. Moj prodajalec vžigalic je v isti stanovanjski hiši, morda v postelji tik poleg njegove.«
Ko sem ravno premišljeval, kako lahko je bilo vse to in kako je slepcu v taki okoliščinah nemogoče uiti, ali pa se mu zavedati, da je pod nadzorstvom, sem zaslišal trkanje na vrata in Howley je stopil v so*»o.
Stražnik jo bil sveže polti in bistrih oči, navadne zastavne postave, in čeprav ni imel zdaj na sebi svoje službene obleke, ni bilo nobenega dvoma, kakšna je njegova služba. Sedeč lepo po-koncu čisto na robu stola, je pripovedoval podrobno tisto, kar je bil že navedel, in ničesar novega ni prišlo na dan, vse dokler ga ni McNab začel izpraševati.
»Kaj pa vas je pripravilo k domnevi, da je Imela tista dama kakšno zanimanje za slepca?« je vprašal MrNab.
»No, predvsem to, da ga je na neki poseben način neprestano gledala čez gospodova pleča, medtem ko sem ji pomagal v taksi.«
»Jo bilo videti, da ne gre rada?«
»Na. In vendar je kar naprej bolščala v slepca, kakor da bi bil kakšna prikazen, kakor bi utegnili vi reči Zato zem vprašal gospoda, ali ima kakšno pritožbo zoper 6lepca.<
»In kaj je odgovoril?«
»Nič ni odgovoril — samo zasmejal se je.<
»Ste si napravili kakšno mnenje glede razmerja med damo in gospodom? Ste na primer mislili, da sta mož in žena?«
Howley je trenutno trznil z ramenom.
»No, gospod, tistikrat mi kakšno tako vprašanje ni prišlo na misel! a lahko rečem, da sta si bila zaupna, ker ga je klicala z njegovim krstnim imenom.«
»Oh! Kako pa mu je bilo ime?« je vprašal
McNab.
»Ogovarjala ga je s Sandy. Večkrat je čisto tiho rekla: ,Oh. Sandy'; skoraj na uho mu je govorila, ko se je ozirala proti slepcu, kakor da jo je bilo strah.«
McNab 6e je naglo spogledal z menoj.
»O, vidim.« V njegovem glasu je bilo razočaranje. Nato je dodal: »I slepec., mislite, da jo jo slučajno slišal?«
IIowley je bil iznenaden.
»Oh. ne, ime je samo zašepetala, nič več. Tn četudi je bila moja pozornost obrnjena na damo, sem le imel prav tedaj oko tudi na slepcu, ker sem mislil, da ju je nemara nadlegoval, ko sta šla mimo. Slepec je nehal brati in se je obrnil proti nam. Čeprav kajpada ni mogel videti, je po ropotanju nog na pločniku nedvomno sklepal, da se je tik njega nekaj dogajalo, kajti zdelo se mi je. da napeto prisluškuje.«
»Dramatičen trenutek, kaj, Chance?« MoNab je pomenljivo pokimal proti meni.
In če je, kakor je bilo zdaj videti, dokazano, uganil, da jc slepec Kinloch, ki išče svojo ljubljenko. je bil položaj z«res pretresljiv.
»Povejte mi, gospod stražnik.« je vprašal Mc Nab po dolgem molku, »ali za trdno veste, da se slepec, in dama nista nič pomenkovala?«
To vprašanje je Howleya očitno osupnilo.
»Po mojem prihodu že ne Kaj pa je bilo prej, tega ne morem reči. Vsa prigodica je trajala le nekoliko minut, nakar sta onadva stopila v taksi.«
»Ste slišali, kakšen naslov je dal tisti gospod vozniku?«
»Sem, gospod. 3 Brook Street, Belgravia.«
McNab je sedel za mizo ter potegnil predse pisalni podložek. Kakor je bilo videti, sta v How-leyu zaradi natančnosti, s katero so mu bila stavljena vprašanja, raslo iznenadenje in nemir. Toda spričo ravnodušnosti, s katero je McNab potegnil k sebi pisalni podložek, ne bi bil mogel niti jaz uganiti, da si je zapisal prvi točni naslov, ki ga je bil dobil v zvezi z eaiingškim umorom.
»In številka taksija?« je vprašal.
T6 pa Howley ni bil opazil. V odgovor na McNabove dvignjene veke je jel j)ojasnjevati, da je imel preveč opraviti z damo. ko ji je pomagal v taksi, in z radovednimi gledalci, pa ni opazil številke. Videti je bilo, da imamo spet pred seboj nekakšno staro zapreko. A zdaj je Howley dvignil oči, ki jih je doslej zamišljeno upiral v svoje čevlje, ter obotavljajo se izjavil, da bi mogel dobiti voznikovo številko. Po neki nedavni zadevi, s katero je imel opraviti, je namreč vedel, da je voznik iz vrste na vrhu Campden Hill Roada. MoNab je spet vzel v roko svinčnik in takoj so bile na papir/u podrobnosti, katere je podal stražnik. Med njegovim pisanjem sem vzel v roko adresar mesta Londona ter poiskal Brook Street, Belgravia. Dognal sem. da je bila to stanovanjska ulica za Grosvenor Placeom, in kot stanovalec na številki 3 je bil naveden neki Christopher Agate, doktor medicine. Ko sem dobil to navodilo, sem takoj nato odprl McNabov izvod zdravniškega seznama ter dognal, da je bil Agate po svojih študijah v Londonu 1. 1903 promoviran za doktorja v Camhridgeti, stopil nato v službo pri Kraljevski vojni mornarici, služil v Indiji in napisal leta 1909. v Britanski vojaški list serijo Člankov o vojaškem zdrav*tvu.
A med 6vojim zapisovanjem voeb teh podat-
kov, sem zaslišal McNaba, pa sem odložil pisanje ob njegovih besedah:
»In zdaj sem prepričan, gospod stražnik, da mi boste mogli podati precej točen opis gospoda in gospe?«
Howley je re« mogel. Saj ni bilo ničesar, kar bi mu bilo moglo odvrniti pozornost o njiju. Pa tudi v svojo beleinico »i je bil zapisal vse podrobnosti. Ko mu je debela roka segla v žep ler potegnila iz njega beležnico, ki jo ie začel nato listati, so mi jele žile nenadno hilrej« utripati. Zdaj si bova nazadnje ogledala prikritega človeka, dejanskega morilca. Howley je našel pravo stran in izhrkal:
»Višina približno 5 čevljev 11 palcev. Starost med 35 in 40, hlpde polti, temnih, hitro premikajočih se oči in temnih las s kratko ostriženimi brki; poteze pravilne, majhna usta s stisnjenimi ustnicami; ravne postave, podoben vojaku v civilni obleki; oblečen v lično krojeno rjavo obleko in pokrit s to uijemajočim se klobukom.«
Ko je Howley dvignil pogled s svoje bele€-nice, da bi bil po mojem mnenju videl, ali nam je a tem kaj pomagal, sem bil prepričan, da McNab moža molče opazuje. Ob tej priložnosti sem se domislil nečesa, kar je bil McNab v pisarni rekel Mathesonu, da namreč ni v dvomu, da je hil morilec človek na visokem družabnem položaju in da je bil njegov portret bržkone večkrat ko enkrat že objavljen v naših stolpičih. A če ga je MoNab identificiral po stražnikovem opisu, je storil več, nego sem mogel jaz. Saj opis ni bil nikakor zadostno točen. Te navedbe bi se dale primeriti na sto in sto ljudi, in če je bil opis sploh kaj prida, je bil bolj v prilog tistim, ki jih je izključeval, kakor pa označitev za tistega, na katerega je določno meril. Videti je bilo, da tudi MoNab sam nI ime! od tega opisa Bog ve kolikšna koristi, kakor sem sklepal po načinu njegovega sedenja: bil je zgrbančen in zamišljen, čelo se mu je namrščevalo. komolce je držal na kolenih in dolgi drobni prstje »o mu tičali v razkuštranih laseh.
Autobusno podjetje
Ing. F. Ribi A C. - Oorizla
Autobusnl promet Oorlca-Trst-LJublJana-Bled Otvoritev 19. avgusta 1939
vsako soboto odhod	14 —
15 — 1610 1810
prihod 19 30
Vozni red:
i
GORIZIA Triesto Postunna Ljubljana (Kvang. cerkev) BLED (Park Hotel)
t
vsako nedeljo prihod 23 50 22 50 21 4)
19 50
odhod	18 —
CENE :
Bled—Gorizia in nazaj .. t	,,,,,, ( ... ( , ... . Din	160'—
Bled—Trieste in nazaj ...... • c	149 —
Ljubljana—Gorizia in nazaj	................ *	—
Ljubljana—Trieste in nazaj .....,.....«	103'—
Cene za delne proge primerne. — Povratni vozni listki veljajo celo sezijo. Uporaba proge samo med Planino in Bledom ter obratno ni dovoljeno.
Dobro obrit-dobre volje!
f A Si. ZNAMKA
ROTBART
MALI OGLASI
W malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovenjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. NaJmanJtl rnesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — *>rl oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna Vfstlca po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba t	priložiti znamko.
» i ■ . i — '
|\lu/bodobe
Pekovskega pomočnika
ki bi tudi raznafal kruh sprejmem takoj. Pekarna Šenčur 63 pri Kranju, (b
Hotel Slavija v Splitu
eprejme s l. septembrom 1939 dobro sobarico ' z enanjem nemškega Jezika ln dobrega hotelskega slugo. Vse ponudbe poslati na ravnateljstvo hotela Slavija s prepisi dosedanjih spričeval. (b
II Jff?. Effffl
Sveže češplje
lepe, debele, za vkuha-vanje, kg po 2.75 din, košare po 45 kg. franko prevoz — razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	<1
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker. Sv. Petra c. 14, Ljubljana.	(1
Pozor 1 Pozor I
Najlepša bukova drva,
prvovrsten trboveljski
premog nudi po najnižji dnevni ceni VELEPIC
LjubljanaSiška. lernejeva 25, telefon 27-08
Koroške brusnice
(Preiselbeeren) dobro Izbrane, razpošilja po pošti ali brzovozno od 6 kg naprej po dnevni ceni Henrik Zechner, Llbellče Koroško.	.(1
IŠČEJO s
Enosobno stanovanje
v centru ali poleg trnovske cerkve Išče starejša gospa. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 13553.	.(c
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
sončno, oddam s 1. avg. Istotam prodam vilo. Ze-ljarska ulica 11.	(p
Denar
Hranilne knjižice
3°/o obveznice
In druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Petsobno stanovanje
s pritiklinami oddam takoj. Polzve se pri hišniku: Stari trg 17. (č
V najem oddamo takoj
HOTEL »JELEN«
v Kranju
Tozadevne ponudbe naj se pošljejo na >Hranilniro in posojilnico v Kranju« (Ljudski dom)
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je Bog poklical k Sebi našo drago sestro
Antonijo Berger
poštno uradnico v Celju
Zahvaljujemo se gg. zdravnikom celjske bolnišnice, p. Leopoldu, čč. sestram ter tovarišem in tovarišicam za vso pomoč in tolažbo naše ljube sestre.
Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto 19. avgusta ob 18 iz mrtvašnice mestnega pokopališča.
Celje, dne 18. avgusta 1939.
Bratje in sestre

Hiša
v Ftudenclh pri Mariboru Kralja Matjaža ulica 18, naprodaj.	(p
Parcelo
prodam zraven državne ceste Vižmarje. Poizve se Tomaževlč, trgovina, št. Vid nad Ljubljano. (p
Stavbne parcele
v bližini kolodvora flent Vld-Vižmarje. a vodovo dom ln elektriko, prodam pod ugodnimi pogoji ln v poljubni velikosti po 20 din ln več kv. meter. Pojasnila Vižmarje E9.
I
Razno
Gramofonske plošče
v veliki izbiri, radioaparati — najugodneje dobile pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. (i)
\V? J v
..dokler ni videla Radion bele srcrice
njegovega tovariša!
Samo slučaj ji je pokazal to presenetljivo razliko v belini. Kot izkušena gospodinja je takoj vedela: to je odvisno od pralnega sredstva I Res, samo pralno sredstvo, ki odpravi prav vse, tudi najmanjše delce nesnage, napravi perilo popolnoma čisto in snežnobelo. Pri kuhanju v raztopini Ra-diona se razvija kisik, ki struji skupaj s peno mila skozi perilo. Na ta način razkroji in odpravi temeljito vso nesnago. Skoz in skoz čisto je Radion belo perilo.
Schichf
ov
Gumbnite, gumbe, pllse,
monograme, entel. ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana, Frandfkanska ulita
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Ni čistejše beline od Radion beline
OTOMANE
kauče, naslanjače vseh vrst dobavlja najceneje >0BN0VA< F. NOVAK, Jurčičeva 8.
+
Umrli so nam naš dragi ata, gospod
Matija Babšek
posestnik
Pogreb našeea nepozabnega ata bo v nedeljo, 20. avgusta, ob 4 popoldne iz hiše žalosti, štepanja vas 7, na pokopališče pri Božjem grobu v Štepanji vasi. Ohranite jih v dobrem spominu!
Ljubljana-Stepanja vas, dne 18. avgusta 1939.
2alujoči otroci
^l9
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je dotrpel naš dragi oče, tast, stari oče, gospod
Jernej Bartol
trgovec in posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo iz hiše žalosti v nedeljo, dne 20. avgusta 1030, ob pol devetih dopoldne na farno pokopališče v Sodražici.
Z a most e c, dne 18. avgusta 1989.
Žalujoči ostali
Za jugoslovansko tiskarno v Liubijani: Jože Kramarr
'zdaiateli: inž. Jož« Souja
Urednik: Viktor Cenžiž