D HEDNISTVO ZAR.JE je v Ljubljani, FrancmuansKa unča st. o (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedeli in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne l : :	sprejemajo	:	: :
NAROČNIN \ : celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10 80, četrtletna K 5-40, mesečna K 180; fa Nemčijo celoletno K 26 40, za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K .	.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZiAKJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikom .* •’	ob	pol 11. dopoldne.	\	•.
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, D., ii nraduje za stranke od 8. do .2. dopoldne in od 8. do 7. zveče Inseiati: enostopna petitvrstLca 30 vin., pogojen prostor, poslani :::	in reklame 40 vin. —	niejenia upravnišlvo.
Nefrankirana ali premalo frankirann pisma se ne sprejema}«
'	Reklamacije	lista so poštnine proste.	——. —
Stev. 459.
V Ljubljani, v petek dne 13. decembra 1912,
Leto II.
Naročajte se na Zarjo!
Tržaška deželna konferenca.
(Dalje.)
Agitacijski shodi po okolici, na katerih so se pojasnjevala načela in program socialne demokracije. so bili po večini izredno dobro obiskani. Nekaj shodov je tudi bilo sklicanih, pa se niso mogli vršiti iz različnih vzrokov. Mestni shodi so bili deloma dobro, deloma slabo obiskani. Imeli smo tudi nekaj impozantnih shodov. Med najlepše spada shod na prvega maja, ki se ga je udeležilo nad 3000 oseb. Vseh političnih agitacijskih shodov se je udeležilo nad
18.000	oseb. V korist »Zarje« je priredil polit, odbor veselico pri Sv. Ivanu, ki se je udeležilo 1500 oseb. Tudi se je sklicalo za »Zarjo« nekaj shodov in bodočnost bo pokazala koristi. Za »Zarjo« bi bil politični odbor rad izvršil mnogo več. Toda preobilica dela v političnem in strokovnem kakor tudi v kulturnem gibanju je bila precejšnja ovira pri delu za »Zarjo«. V Trstu je bilo podpisanih tudi čedno število »Zarjinih« obligacij. Za »Zarjo« bo pa treba še mnogo dela. Dolžnost vseh sodrugov je, da vrše za »Zarjo« živahno agitacijo, da so sami nanjo naročeni in da nabirajo zanjo novih naročnikov. Obenem je dolžnost vseh nabirati za naš dnevnik prostovoljne doneske. Pri nobeni priliki se ne sme pozabiti »Zarje«. V zadnjih mesecih se kaže tudi v Trstu za »Zarjo« lep napredek. Množe se čitatelji in naročniki.
Politični odbor je sodeloval in še sodeluje po svojih zastopnikih v skupnem odseku zaradi draginje stanovanj; v odseku vodovodnega vprašanja, v vodstvu hišne administracije novega delavskega doma in gostilne; v odboru majniške slavnosti in v odborih za razne volitve. Ustanovile so se štiri okrajne organizacije, od katerih dve sta pasivni. Pečal se je politični odbor tudi s šolskim zakonom. Udeležil se je manifestacije ob priliki desetletnice tragičnih dogodkov februarja 1902. Na strankin zbor v Ljubljano Je poslal Trst 16 delegatov. Zastopan je bil tudi na deželni konferenci v Gorici, na tržaškem strokovnem kongresu in na kongresih posameznih konsumnih, strokovnih in kulturnih organizacij. Imel je politični odbor dve seji z dalmatinskimi sodrugi zaradi tamošnjih razmer, štiri skupne seje z italijanskim političnim odborom, dve z italijansko eksekutivo, štiri z deželnozborskimi poslanci, eno z žensko organizacijo, eno z »I judskim odrom«. Politični odbor je dobil 174, razposlal Je pa 288 pisem. Tajnik je prepričan, da je iz-visi! politični odbor mnogo dobrega in koristnega dela. Ako pojde po tej poti naprej, bodo kmalu tudi naši uspehi sijajnejši.
Blagajniško poročilo je podal sodrug Ivan Gruden. Iz njega je razvidno, da je imel politični odbor v tem letu 700 K 61 vin. dohodkov in 700 K 42 vin. stroškov. Inventar je vreden okolo 160 kron. Število članov je močno naraslo zlasti v poznejših mesecih letošnjega poslovanja. Zaključek blagajne zaznamuje 1002 politično organiziranih oseb. Mnogo je nerednih plačnikov. Treba bo., drugače organizirati inkasiranje prispevkov. Zaupniki, ki jih bo treba zopet uvesti, bodo k redu mnogo pripomogli.
Poročilo nadzorstva je podal sodrug Fr. Sešek. Politični ddbor je posloval redno in resnično delal Nadzorstvo je našlo vse v najlepšem redu. Predlaga odboru absolutorij.
Po dolgi razpravi, ki se je ;e udeležilo mnogo sodrugov, je bil podan političnemu odboru absolutorij in se mu je izrekla zahvala za obolico dobro storjenega dela.	(Dalje.)
tOVRO KUHAR:
Med nami.
(Dalje.)
♦Ravno midva bi bila neumna, zakaj?« Je [vpraševal tovariš pikro. »Potemtakem sta tudi Ividva, ker delata za tako plačilo.«
»A midva morava, domačina sva in oba Imava družine. Vidva bi se bila pa lahko izognila.«
In tako smo prišli polagoma v pogovor, povedali smo si imena in postali, če že ne ravno odkritosrčni, pa vsaj prijazni med seboj. Posebno midva, novinca, sva se zbližala drug drugemu. Tovariš mi je zaupal, da je Slovak z Ogrskega, da je oženjen in da je bežal z ženo pred zimo s severa na jug in nastavila sva se skupaj. Loterije res ni nobeden zadel s tem opravilom, trudapolno delo naju je čakalo in plačilo se je obetalo nesramno nizko; ko bi Človek mislil le na to, zagnal bi orodje od sebe in se zahvalil mojstru za prijaznost. Midva pa nisva mislila na to — oziroma nisva smela misliti in udala sva se usodi in potrpežljivo rinila samokolnici za tovarišema. Dan se je vlekel in tovariš Slovak je iskal na meglenem nebesnem svodu solnca, da bi mu pokazalo poldan. Prejšnja dva sta povedala, da je opoldne ena ura prosta za južino in težko, težko sva jo pričakovala. Slednjič so se pojavili na dvorišču otroci in žene z različnimi jerbasi in lonci na rokah, vedno več lih je prihajalo in slednjič Je zatulila tudi para y grdem, hropečem žvižgu, znamenje, da je poldan. Spustili smo delo iz rok in odšli proti vhodu.
Dvorišče je šumelo. Stroji so začeli teči rahleje, kladiva in bati so prenehali udarjati in iz barak od vseh strani so se valile množice
okajenih in ožganih delavcev. Pri vhodu so pa stale procesije žen in otrok in jili čakale z južino. Brez miz, brez stolov, a nihče ni mislil na to, vsak je lakotno popadel svoje, počenil na tla, ta in oni se je v silni naglici površno prekrižal, ta in oni zopet ne. Po jedi je postalo živahno; delavci so oživeli, zapalili so si cigarete in so kadili, ali pa žvečili tobak, govorili so križem in smejali v hipnem, razburjenem veselju. Tu in tam je kak par ostajal tih in temen in tak pogovor je bil šepetajoč in mračen. Polagoma so se razšli.
Ko je signal naznanil eno uro, pričetek popoldanskega dela, smo sc spet našli pri pesku in nadaljevalo se je isto kot dopoldne. Med delom nas je posetil tudi gospod mojster.
»Ob petih nehajte!« je dejal mrzlo, ».hitri pa začnite ob šestih in sicer vidva, ki sta prišla danes, bodeta spet vozila gramoz iz struge tu sem. Vidva pa!« se je obrnil k onima dvema, »vidva bodeta pa pomagala zidarjem.«
»Dobro! Hvala gospod! Zgodi se . . .«, priklanjali smo se mu, ko je odhajal. Ne vem zakaj, ali resnično je; nizek človek, proletarec, tlačen in preziran, zna biti strašansko potuhnjen. Posluša ukaze višjega, neljube in uničujoče;' srce mu stiska sovraštvo in bol, a obraz mu je ra-dostno-prijazen in gori razpoloženega veselja . . . priklanja se in se zahvaljuje gospodu v obraz. V trenotku pa, ko se ta obrne, se pokaže nižji v pravi luči, jezno bliska z očmi, stiska pesti in pošilja gospoda k vragu. 'Po je hlapčevstvo, naivno in bridko, a razširjeno med množico. To je proletarcu uteha za tiho, udu-šeno jezo. laki smo tudi mi. Ko je izginil izpred oči, smo onemeli obstali na mestu in Slovak je zažugal s pestjo za njim.
»Ob petih,« je zinil polglasno, »naj končamo. Njemu je lahko, a mi, mi! Slabo plačuje,
Vojna nevarnost in ljudska beda.
Avstrijsko narodno gospodarstvo nazaduje vsled vojne nevarnosti že nekaj mesecev. Ljudska beda narašča. Med tem ko je nemška in angleška trgovina v sijajnem razvoju, je pri nas vse obtičalo.
Najbolj sta prizadeti Galicija in Bukovina.
V	vzhodni Galiciji je bila letos zelo slaba letina. Vsled tega niso prizadeti le kmetje, temveč tudi trgovci, od katerih ne morejo kmetje kupovati. Potem so tudi banke omejile kredit. Velike banke morajo imeti za slučaj vojne svoja sredstva pripravljena: za državo, ki bi morala najeti vojno posojilo in za vlagatelje, ki bi dvigali svoje prihranke. Banke dovoljujejo torej trgovcem manjši kredit kakor pa v mirnih časih. Vsled nenadne omejitve kredita je prišlo mnogo trgovcev v konkurz. Trgovci so uničeni, njihovi nastavljenci brezposelni. Pomanjkanje kredita je zadušilo tudi stavbinsko delo. Na tisoče stavbinskih delavcev je brezposelnih. Vse te žalostne razmere je pa poostril še strah pred vojno. Na hranilnice so navalili vlagatelji, ljudje, ki so si nekaj kronic v teku let prihranili, so kupovali velike množine živeža. Iz Bukovine prihajajo vesti o izgredih stradajočih ljudi, v Galiciji jih pričakujejo. In v takih resnih časih ne vedo advokati in profesorji, ki zastopajo v državnem zboru uboge rusinske kmete, boljšega, kakor da zahtevajo rusinsko univerzo in za protiuslugo so se prodali z dušo in telesom vladi in krutemu zakonu o vojaški tlaki, ni od njihove strani pretila nikakršna nevarnost.
Ali beda ni omejena le na ti dve deželi naše države. Vsa naša industrija je v kritičnem položaju. Izvoz na Balkan je preprečen, polom trgovine v Galiciji je odvzel zapadnoavstrijski industriji važen notranji trg, pomanjkanje kredita občutijo tudi industrijski podjetniki, iz strahu pred vojno si trgovci ne upajo naročati blaga. Najhujše je prizadeta tekstilna industrija. V se-Vernočeških industrijskih okrajih delajo po tkalnicah le po pet dni na teden, v mnogih tudi v teh petih dneh le do štirih popoldne. Predilnice so omejile proizvajanje na eno tretjino prejšnjih izdelkov. A tudi druge industrijske panoge tipe močno, povsod odpuščajo delavce, povsod skrajšujejo šilite. Le tovarne, v katerih izdelujejo potrebščine za vojaštvo, imajo dela več kot dovelj. Dolgo bo trajalo, preden se bo industrija povzpela- zopet na prejšnjo stopnjo.
To so posledice politike slavnih avstrijskih diplomatov, predvsem pa Berchtoldove. Vsa Albanija in še tisto ubogo pristanišče ob Adriji, ki ga Avstrija tako zavida Srbiji, nimajo toliko vrednosti, kolikor se je je v tem času že v Avstriji izgubilo.
Zmagoslavni pohod kolere.
»Frankfurter Zeitung« prinaša poročilo od svetega vojnega poročevalca o strahovitem divjanju kolere v turški armadi. Iz poročila posnemamo naslednje zanimivosti:
»Ob našem prihodu v San Stefano nas je silno pretresla beda, povzročena vsled kolere. Več vlakov z bolniki je dospelo. Nesrečniki so polegli na železniški tir, na podzidek, na ceste in na gnojne kupe, ker je bilo na njih vsaj mehko ležišče. Zdaj in zdaj se je zatakalil umirajoči kakor štor s podzidka na cesto. Nihče se ni zmenil zanje. Ječali so in z onemoglim glasom so še klicali »Alah«, a kdo bi jih poslušal?
Vsi smo bili že topi, to veliko umiranje nam m bilo nič posebnega. Do hotela smo se moraf preriti skozi umirajoče, njihovi modrikasto sivi obrazi so bili brezizrazni. Nekateri so krčevito držali v roki limone, menda edino sredstvo, ki je tukaj uporabljajo proti koleri. Ves zrak je bil napolnjen z bolezenskimi snovmi, zoprno mehak je bil in mislil sem, da bom vsak čas pričel bruhati. V hotelu so bili nastanjeni oficirji od intendance in turški zdravniki. .
Mald turški zdravnik, ki je lomil nekoliko nemško, se mi je približal in prosil če sme prisesti k moji mizi. Nisem mogel zavrniti njegove prošnje, čeprav mi je povedal, da je pravkar prišel s transportom bolnikov, obolelimi na koleri, iz Hademkeja. To je bil transport, ki sem ga videl na železniškem tiru. Pravil mi je, da si ne more nihče predstavljati, kako grozno da umirajo vojaki v Hademkeju. Turška vlada je napravila to napako, da je poklicala azijske bataljone, ki so prišli iz okuženih vasi in zanesli kolero med armado. Mladi zdravnik k izgledal silno slabo, čeprav je uporabljal vse mogoče varnostne odredbe. Med jedjo je desinficiraf žlico, vilice in nož z limonino lupino, vsaki jedi jtj pridjal limonin sok in vlil v pijačo mlečno kislino. Zmenila sva se, da bova prihodnji datf zopet skupaj obedovala, a zdravnika ni bilo in dan pozneje sem izvedel, da je tudi njega pobrala kolera. Isti dan sem govoril z mladim, čvrstim turškim oficirjem in ves vesel mi je pravil, da bo tudi šel vendar še v boj, ki si ga tako želi in da odpotuje jutri v Hademkej. Da, prišel je do sovražnika, ne da bi mu bilo treba dolgega potovanja. Vrata bolnišnice so se za njim zaprla.
Nič več nisem mogel zdržati v tem strastnem kraju. Še z dvema drugima poročevalcema, ki sta prišla iz Carigrada, sem odjezdil v Eks-mos, ki še ni bil okužen. Ali kako se je spremenila cesta! Kjer je še pred nekaj dnevi vladakj' živahno, zdravo življenje taborišča, tam je bŠ posejan prostor z vsakovrstnimi oblačili. Čuderf zrak, ki je vel od taborišča, nam je le prejasno piavA kateri sovražnik je povzročil spremembo. S temnimi slutnjami smo se bližali našemu kraju. Pred krajem smo ugledali oddelek Rdečega polumeseca. Radovedno in začudeno so nas gledali. Kmalu smo razumeli njihovo začudenje. Ves kraj, ki smo ga zapustili pred nekaj dnevi še popolnoma zdravega, je izumrl. Hiše so bile zaprte, okna sneta, da je zrak imel Svobodno pot. Na pokopališču so kopali sanitetni vojaki velike grobove. Ali smo mar mi, ki smo prvi dospeli v ta kraj z bojišča, zanesli v prijazni kraj kal grozne bolezni? Kdo zamore o tem soditi z gotovostjo? Tihi in zatopljeni y bridke misli, smo odjezdili nazaj v San Stefano.«
Dosedanji stroški balkanske vojne.
Krvavo klanje na Balkanu ni k zahtevah ogromnih človeških žrtev, temveč tudi neizmerno visoke vsote denarja. Seveda se ne more natančno povedati koliko je stala vojna, a pri^ bližni računi so pač mogoči.
Črna gora je prva napovedala vojno Turčiji. To je bilo dne 8. oktobra. Devet dni pozneje so napovedale vojno Turčiji še ostale balkanske države: Bolgarija, Srbija, Grška.
Dnevni vojni stroški Črne gore, med katere so ušteti tudi stroški za živež in municijo, znašajo okroglo 100.000 K. Ker je pa vojna Črne gore s Turčiio pričela 8. oktobra. Je Črna gora
pa bi vsaj dalje pustil delati.« Polastila se ga je otožnost in dejal je temno': »Mari bi delal petnajst ur, da bi vsaj kaj zaslužil.«
»Tako je!« smo pritrdili vsi enoglasno, »Delali bi!« a da bi bil prej kateri pred mojstrom zinil le besedo in naznanil našo željo, tega bi ne bil tvegal nobeden.
»Pa delajmo toliko lenejše ...« je svetoval Slovak vnovič in se nezaupno ozrl okrog sebe. Neumno bi ne bilo, ali tako na očeh, tako očito postajati nikakor ni kazalo; vedno in vedno so predli mimo gospodje tovarniški uradniki. Izrazil sem tovarišem svoje mnenje.
»To ni nič!« je odločil eden prejšnjih delavcev. »Na to se ni treba ozirati. Mi smo neodvisni od tovarne, ker delamo le za tujo firmo.«
»Dobro!« In iz same kljubovalnosti smo delali počasneje. Temen mrak je zalil tovarniško dvorišče in treba je bilo nehati; ura je bila pet.
»Gremo!« so dejali oni trije in se odpravljali.
»Da! Ali jaz nimam stanovanja...« sem jim zaupal sramežljivo in stal tiho.
»Stanovanja! Pojdi kar zmenoj!« me je povabil delavec, tisti, ki je dopoldne najbolj pikal. »Imam prazno kamrico in vzamem te vanjo.« Zahvalil sem se mu in šel z njim.
»Fina kamrica, zračna in svetla,« mi je pripovedoval gredoč, »In hrano tudi dobiš pri meni... dobra hrana — ne rečem dobra, navadna delavska hrana je in plačal boš mesečno štirideset kron za vse skupaj. Kaj?«
»Štirideset kron mesečno,« sem se nasmehnil, »če bom le zaslužil toliko na mesec.«
»Ali se ti zdi predrago?« me je vprašal tovariš boječe.
»Ne, to ne, ampak razmerno z mojim plačilom.«
»Počakaj!« me je potolažil, »kadar se prične
pravo delo. bo po petnajst ur na dnino in tedaj se bo zaslužilo kaj.«
»Mislite? — No potem bom plačeval.« Peljal me je skozi ulico visokih, dolgočasnih delavskih hiš s temnimi, ali slabo razsvetljenimi okni brez zaves in mislil sem, da zavije v katero. Toda hitel je dalje po trgu, mimo gostiln in prodajaln In tam pri zadnjih hišah se je zasukal v ozko stransko ulico, iz katere je smrdelo po gnoju in po gnilobi. Previdno in tipaje okrog sebe sva se premikala dalje; tla so bila namreč silno nezanesljiva, jamasta in grudasta in povrhu tema okrog in okrog. Pritipala sva do nizke in raz vežne hiše in obstala pred vrati.
»Zdaj sva doma,« je dejal tovariš z glasom, ki se je krasno prilegal okolici. Odrinil je vrata in vstopila sva v temno in globoko vežo in nezdrav, plesnjiv vzduh naju je objel.
»Pazi, da ne boš dalal ropota!« mi je šepetal mož na uho, »sicer se vznemiri gospodinja...« Stisnil sem se k surovemu, mokremu zidu in počasi drsal po vlažnih tleh za tovarišem. Tedaj je vztrepetal skozi temo zagrljen, cvileč glas in neprijetno oživil tišino. Krik se je nadaljeval in se oglašal v taktu, otročji, tenek in bolesten. Mož pred menoj se je zganil in se vznemiril.
»Ah! se že spet grizeta - kako cvilita,« je zamrmral pred se.
»Kdo?« sem vprašal nervozno in razburjeno.
»Mir --- ne vpij...« je zaprosil tovariš. »— Otroka sta... ah, če sliši gospodinja! — Sem!« me je poklical tiho in narahlo stresel ključavnico v vratih. Planil sem v smeri, odkoder je prihajal ropot in ga zgrabil za obleko.
Daj. odpri, če stanuješ tukaj!« sem silil.
(Dalje.)
'doslej potrošila v vojne svrhe okolo 5 miljonov kron. Koliko je znašala črnogorska vojna glav-nica, ni znano. Znano pa je, da je Črna gora dne 5. novembra izdala zakon, po katerem so stavljeni v promet državni boni v znesku 2 miljonov kron. Vojna glavnica ni mogla znašati mnogo nad 3 miljone. Crila gora je skoraj gotovo že izčrpala svoja sredstva in bo morala začeti z izdajo novih državnih bonov.
Grška je imela začetkom vojne na razpolago vojno glavnico 57 miljonov kron. Dnevni vojni stroški Grške iznašajo 333.000 K. Od tega odpade na oskrbovanje 134.000 K. Prevozni stroški po kopnem in po morju so uračunjeni v dnevne vojne stroške. Za stroške mornarice še ni podatkov, ali ti iznašajo najmanje 100.000 kron na dan. Samo za mornarico je Grška izdala doslej 20 miljonov kron.
Srbska vojna glavnica je znašala začetkom vojne 140 miljonov dinarjev. Dne 13. oktobra je dovolila srbska narodna skupščina v vojne namene 55 miljonov dinarjev in istočasno je odobrila tudi kredit 21 miljonov dinarjev, ki ga je v mesecu juniju dovolila v vojne svrhe. Dnevni vo)ni stroški Srbije znašajo 1 miljon dinarjev, in tako bi izdala Srbija do konca t. m. za vojno 44 miljonov dinarjev. Od vojnega kredita v znesku 55 miljonov ji ostane še 11 miljonov dinarjev, in imela bo na razpolago še celo vojno glavnico 140 miljonov. Srbija ima torej še dovolj sredstev za večmesečno vojno.
Bolgarska je imela začetkom meseca oktobra 180 miljonov levov vojne glavnice. Stroški za 17dnevno mobilizacijo so znašali 25 miljonov, za vojno je ostalo samo okolo 150 miljonov levov. Dnevni vojni stroški znašajo 1 miljon
200.000	levov. Vojna glavnica zadošča za 125 'dni, računajoč od 18. oktobra dalje. Ker bolgarska intendanca plačuje dnevno 400.000 levov za rekvizicije z boni, bo zadoščala vojna glavnica za 157 dni. Ako vojna uprava izda do konca t. m. do 50 miljonov levov, ostane Bolgariji za vojevanje še 100 miljonov levov.
Turčiji se godi najslabše: V vojne svrhe je izdala doslej 83 miljonov; dovoljen ji je kredit za tri mesece v znesku 140 miljonov. Od te svote se je moralo pokriti 96 miljonov potom posolila. Če bi se vojna nadaljevala, bi bila Turčija prisiljena zateči se k novim posojilom.
Ljubljana in Kranjsko.
— Stavka v papirnici na Vevčah pri Ljubljani. Včeraj se je vršila pred deželnim kot ivzklicnim obrtnim sodiščem v Ljubljani obravnava, pri kateri je tožilo ravnateljstvo tiste delavce, ki stanujejo v tovarniških hišah, zaradi izpraznjenja stanovanj. Predsednik vzklicnega sodišča je prav energično vplival na stranki, 'da sta se poravnali, in sicer tako, da sme de-Iastvo ostati v tovarniških stanovanjih ne glede na to, ali gre na delo ali ne, razen osmih prof es ion is to v, ki jih tovarna potrebuje ob montiranju strojev in ki naj vsi nastopijo delo takoj ali vsaj prvi pondeljek ter delajo nepretrgoma, če jih ne zadrži izredna sila, brezplačno do 15. januarja 1913. Ravnateljstvo si pridržuje pravico, da par oseb odslovi, vobče pa sprejme delavstvo ob starih pogojih takoj nazaj v delo. Ta poravnava je bila potrebna iz praktičnosti, dasi žali delavski čut solidarnosti, zaraditega, ker je pričakovati, da delavstvo in tovarna najdeta v teku meseca, ki ga imata na razpolago, primerno pot, da se stavka konča kolikorle uspešno in častno za delavce, ki tako vztrajno in solidarno nastopajo. Prepričani smo, da je tukaj mogoč sporazum, če le hoče ravnateljstvo, zakaj delavstvo le malenkosti ali pravzaprav ničesar ne zahteva. Če je pa nekaj, kar ravnateljstvu ne ugaja, kakor daje zastopnik tovarne razumeti, potem naj se sklene pogodba z delavci, da bodo vedeli, kaj je njih pravica in dolžnost. Tvorniški red za dobre razmere v tovarni malokdaj zadostuje. Treba pa Je jasnosti v vsakem delovnčm razmerju.
— Obrtno-pospeševalni urad je zopet delil podpore. Čevljarska zadruga v Mirni je dobila
GIOVANNI VERGA:
Sirota.
Dekletce je stopilo v vežo, ovilo svoj predpasnik okrog prsta in dejalo: »Tukaj sem.«
Ker se nihče ni zmenil za njo, je plašno motrila ženske, ki so gnetle testo in nadaljevala; »Dejali so mi, da naj grem k teti Marijani.«
»Pojdi sem, pojdi sem,« jo je poklicala teta Marijana — od ognja, ki se je iz peči razlival po njej, vsa zardela kot črešnja.
»Gotovo so prišli previdet teto Franico, ker so poslali otroka semkaj«, je pripomnila žena s Kozarjevega.
Druga izmed ženskih, ki je tudi gnetla testo, Je zasukala svojo glavo in ne da bi mirovala 8 svojima močnima, preko komolca razgaljenima rokama, je vprašala otroka: »Kako je s Itvojo mačeho? Kaj?«
Dekletce, ki žene ni poznalo, jo je plašno pogledalo z velikimi očmi, pobesilo glavico, še tesneje obvilo prst s predpasnikom in zamrmralo s tihim glasom: »V postelji je.«
»Čujte, ljubi Bog jo kliče k sebi!« je dejala Kozarica. »Ali ne slišite plakanja sosed?«
»Kakor hitro bo pečen moj kruh,« je rekla teta Marijana, »grem za trenotek pogledat, če morem kaj pomagati. Rome izgubi svojo desno roko, če mu Bog vzame tudi tQ ženo.«
»Vsak nima sreče z ženami, kakor nima vsak sreče pri živini- Kolikor si jih pridobi, toliko mu jih odmrje. Le pomislite na Rezuljo!«
»Snoči,« je pristavila Kozarica, «sem srečala Rometa pred njegovim pragom, ko se je pred nmakom vračal domov in si brisal svoje ■oči z robcem.«
»Čudovit umetnik je«, je dodala druga ženska, ki je gnetla testo, »v spravljanju svojih ,’žena na oni svet. V pičlih treh letih je podelal ■dve hčeri Smolarjevi, drugo za drugo! In ne bo Holgo, bo uničil tretjo in požrl vse imetje Smolarjevo.«
»A je to dekletce Franičlno ali prve žene?«
strojev v vrednosti do 8000 kron; v gotovini 1000 kron v pokritje obresti in 5000 kron posojila- Mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano dobi elektromotor za 2000 kron, ki ga odplača v — desetih letih. Sitarska in žimarska zadruga v Stražišču pri Kranju dobi 3000 kron podpore, sodarska zadruga v Češnjici pri Selcih dobi strojev za 16.000 kron. Tudi železarska zadruga v Kropi dobi podporo, ko ji bo še dežela dala nekaj tisočakov, da bo več! Tako se je sklenilo v seji dne 10. t. m. Iz tega se vidi, kako se deli klerikalcem podpora. Prošnjo revnih mizarskih delavcev, ki so združeni v »Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev« so pa lani enostavno zavrnili, češ: ni denarja, ne gre, nimamo. Da — čudna so pota previdnosti politike.
— Dranitično društvo v Idriji uprizori v soboto zvečer v pivarni pri »Črnem orlu« izvirno noviteto »Katka Poljakova« drama v treh dejanjih, spisal E. Gangl. Začetek točno ob pol 9., konec ob 11. — Vstopnice so v predprodaji v trafiki gdč. Leni Lapajnetove.
— Nesreča na gorenjski železnici, lz Kranja poročajo, da je prišel v sredo jutranji gorenjski vlak v Kranj z zamudo 23 minut. Zamudo je povzročila nesreča, ki se je pripetila med Škofjo Loko in Kranjem. Vozniku se je splašil konj in je dirjal z vozom čez železniški tir ravno, ko je prišel vlak. Strojevodja vlaka ni mogel več ustaviti. Lokomotiva je zagrabila konja in voz. Voz je razbit, konj razmesarjen, voznik, ki je skočil v zadnjem trenutku iz voza, pa je težko poškodovan na glavi.
— Nesreča pri zgradbi belokranjske železnice. Pri zgradbi viadukta čez Krupo pri Gra-dacu je padel s čez 6 m visokega odra delavec Alojz Klepec iz Pokluke pri Vranovičah. rojen leta 1896. Pri tem se je precej poškodoval na levi roki in toži tudi p notranjih bolečinah.
— Meglič obsojen’ Ljubljansko deželno sodišče je obsodilo bivšega občinskega svetnika Megliča na tri mesece strogega zapora, v katerega se zaračuna 21 dni, ki jih je že prestal v preiskovalnem zaporu. Meglič je kriv, da ni napovedal konkurza. ko je zašel v nezmožnost, da plača svoje obveznosti. Kriv je tudi ker je knjigovodstvo pomanjkljivo vodil. Nadalje je kriv, ker je prodal zarubljeni oves in ker je in-kasiral najemnino v Šiški in neko izterjano vsoto pri dr. Treotu. Oproščen pa je obtožbe, da je hotel Škrljevo oškodovati za 980 K. Ob-toženčev zagovor, da je bil aktiven, ni bil resničen, ker je bil dejansko pasiven že leta 1909-Proti sodbi je Megličev zagovornik g. Koblar priglasil ničnostno pritožbo.
— Gost iz Aleksandrije. Pred dnevi se je pripeljal v Ljubljano eleganten gospod, ki je pet dni osrečeval naše mesto s svojo navzočnostjo. Predstavljal se je tukajšnjim tvrdkam kot Francoz iz Aleksandrije, gospod Čaram. Ker je v Aleksandriji res tvrdka Čaram & Frere, so mislile tvrdke, da imajo opraviti z uglednim gospodarjem te odlične tvrdke. Po Ljubljani je elegantni gospod kazal oferte iz Zagreba za razna dela pri velikem hotelu v Aleksandriji ter pravil, da bo dela za svoj liotel raje naročil v Ljubljani. Nekateri ljubljanski veleobrtniki, oziroma indu-* strijalci so te izjave vzeli z velikim veseljem na znanje ter sc odličnemu gospodu globoko klanjali. Bili so naravnost navdušeni, kajti pri eni tvrdki je naročil oprave za 60 sob, pri drugi oprave za 100 sob, pri tretji 50 vagonov lesa, pri četrti 250 vrat itd. Zares imenitna kupčija! Posamezne tvrdke so dobile velika naročila za
74.000	K, 120.000 K itd. Naročitelj je oblastno izjavljal, da bo 20 odstotkov takoj plačal, ostanek pa pri prevzetju blaga. Kazal je brzojavko, na kateri je bila podpisana Anglo-banka z Dunaja in ki se je glasila: »Nakazano Vam je 20.000 K.« Ko je s to brzojavko obral svoje večje dobavitelje, ki pa sedaj sramežljivo molče, je prišel tudi k nekemu svojemu »dobavitelju« obrtniku in ga napumpal, naj mu da 250 K za brzojavke In druge izdatke. Ko mu je obrtnik dal 250 K, je fini gospod obrtnika povabil na obed k »Slonu«. Tu je izvabil odlični dobavitelj iz obrt-
»Iz prvega zakona. Toda tudi drugo ženo jo ljubilo, kakor svojo mater: sirota je nje nečakinja.«
Ko je deklica čula, da govore o njej, je počela v kotičku tiho ihteti in si lehčala svoje težko srce, ki ga je igraje s predpasnikom doslej obvladovala.
»Pojdi sem, pojdi sem,« je ponovila teta Marijana, »pogača je pečena. Ne jokaj, ljubi otrok, mati je že v paradižu.«
Otrok si je otrl solze s sklenjeno roko; med tem je teta Marijana pogledala v peč.
»Uboga Franica!« je dejala soseda, ki je pogledala v vežo. »Ravnokar gredo pogrebci; prav sedai so šli mimo.«
»Sveta Pomočnica* obvari nas pred nesrečo!« so vzkliknile žene in se prekrižale.
Teta Marijana je vzela pogačo iz peči, otresla pepel in jo dala otroku; deklica jo je oprezno vzela v predpasnik in odšla.
»Kam greš?« je klicala teta Marijana za njo. »Ostani tukaj. Doma je dimnikar s črnim svojim obrazom, ki pobira otroke. «
Resno je poslušalo dekletce in odprlo svoje oči- Potem je odvrnilo z otroško potrpežljivostjo: »Nesem jo mamici.«
»Mamice ni več. Ostani tu,« je ponovila ena izmed sosed. »Le pojej svojo pogačo.«
Dekletce se je vse otožno spravilo na najnižjo stopnjico pri izhodu in držalo z obema rokama pogačo, ne da bi jo zavžilo. Ugledavši očeta je veselo poskočilo in mu hitelo nasproti.
Rome je vstopil, ne da bi kaj izpregovoril In se vsedel v kot — roki pobesli, obraz dolg in ustni bledi; od včeraj ni vsled srčne toge ničesar povžil. Gledal je sosede, kakor da bi hotel reči: »Ali nisem pomilovanja vreden?«
Ko je tako sedel s črno ovratnico, so se zbrale žene okrog njega, prekrižale svoje moknate roke in ga soglasno pomilovale.
»Vsa tolažba ne pomaga nič, Marijana!« se je oglasil od časa do časa in zmajeval z glavo. »To je udarec, ki ga ne prebolim! Zenska je bila prava svetnica! Še včeraj, ko je bila za smrt
nika še 150 kron, kmalu po bogatem obedu pa izginil iz Ljubljane. Obrtnik se sedaj silno jezi, češ, da je drago plačal obed sebi in sleparju. Koliko je slepar oškodoval druge tvrdke, se še ne ve. ker zelo previdno molče.
— Iz gledališke pisarne. V soboto »Ptičar« za nepar abonente. — V nedeljo popoldne (izven abonementa, za lože nepar) opereta »Boccaccio« in zvečer »Ptičar« za par-abo-nente. — Opera pripravlja operi »Hoffman-nove pripovedke« in »Naskok na mlin«; drama Shakespeareovo burkasto »Komedijo^ zmešnjav«, Strir.dbergoyega »Upnika«, Courteli-neovega »Neizprosnega stražnika« in »Snubača« (Cehov).
— Dela v strugi Ljubljanice. Pri prisilni delavnici deluje veliki bager; enakomerno se železni koš spušča na tla, zariva v kamenje, gramoz in zemljo in do vrha napolnjen zopet dviga ter izpraznjuje v pripravljene železniške vozove. Ko je cel vlak poln, ga lokomotiva potegne na Kodeljevo, kjer nasipanje zopet vidno napreduje. Pri frančiškanskem mostu sta z od-peljevanjem zemlje zaposleni dve lokomotivi, pri šentpeterskem mostu pa ena. Od frančiškanskega mostu na levi strani je v dolžini 80 m skopan 3 do 4 m širok in istotoliko globok jarek, podprt s kolmi. Kopanje jarka, ki je v zvezi z zgradbo obrežnih zidov, se bo nadaljevalo. Tu je položen sedaj še tretji tir. Od deželne bolnice do Vodmata je struga razstreljena ter bo vse nadaljnje trebljenje opravil bager. Kanal ob Hribarjevi tovarni se odstrani.
— Umrl! so v Ljubljani. Sestra Fibmena Eva Stclzer, usmiljenka, 70 let. — Ana Egia, kavarnarjeva vdova, 64 let. — Josip Jankovič, sin železniškega delavca, 22 ur. — Luka Košir, občinski ubožec, 71 let. — Ivana Fatur, bivša delavka, 42 let. — Ivan Wacik, podjetnik, 77 let. — Terezija Mostar, kuharica, 42 let.
— S trebuhom za kruhom. V sredo se je pripeljalo iz Amerike 12 Hrvatov, iz Nemčije pa 40.
— Mestno drsališče pod Tivolijem so otvo-rili včeraj.
— Aretacija. Predvčerajšnjim je orožništvo v Radgoni tukajšnjo policijo brzojavno obvestilo, da jč služkinja Filipina Pritekelj, rojena 1887. leta v Ljubljani ter pristojna v Turjak, na sumu, da je tam ukradla zlato žensko uro, srebrno brošo, 5 rjuh in 4 predpasnike ter da bržkone pride v Ljubljano. Policija je osumljenko včeraj izsledila v neki gostilni v Kolodvorski ulici in jo aretirala.
— Smrtna nezgoda. V sredo popoldne se je peljala s kolesljem vdova Frančiška Kramar iz Ljubljane proti domu na Ig. Ravno pred vasjo je pridrvil za njo s par konji Ivan Steblaj, p. d. Krogarjev z Iga. Njegovi konji so se splašili in z vozom zadeli ob koleselj, da se je prevrnil. Frančiška Kramar je padla iz koleseljna, odletela v jarek na led in se ubila.
— Zopet nesreča s samokresom. Na Dru-lovki pri Kranju je krojaški pomočnik svojega tovariša s samokresom dosmrtno ustrelil, ravno ko sta ga pregledovala ali — igrala. Samokres je last gospodarja.
Amerlkanca. Nadstražnik je na južnem kolodvoru prijel tudi Antona Janca, rojenega v Šent Rupertu pri Krškem in Jožefa Sladiča, rojenega leta 1895. ravnotam, katera sta se hotela izseliti v Ameriko ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Oba so izročili deželnemu sodišču.
— Vreča moke je bila v sredo ukradena kmetu, ki jo je bil popustil pred mitnico na Tržaški cesti.	•
— Izgubil je potnik Peter Biirger zlat prstan z dvema kamenoma. — Prostak strojnega oddelka Fran Zajc je izgubil bankovec za 10 K.
Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 13. decembra: Specialni večer. 1. Pogled na Los Angelos. (Potovalni film.) 2. Priporočeno pismo. (Komično.) 3. Mali medved. (Velezanl-miv znanstveni posnetek.) 4. Pozabljena cen-timeterska mera. (Velekomično.) n5. I. del: Zgubljeni sin. (Zanimiva drama iz rodbinskega življenja.) 2. minuti odmora. 6. II. del: Zgub-
bolna, je vstala iz postelje, da je nakrmila žre-bička, ki smo ga sedaj odstavili- In ni trpela, da bi klical zdravnika in kupil zdravila, da ne iz-dajem denarja za njo. Take ženske, kakor je bija ta, ne dobim več. Rečem vam! Naj plakam, vzroka imam več kot dovolj!«
In zmajeval je z glavo in izmikal pleča, kakor da bi nosil na njih breme svoje nesreče.
»Nu, drugo ženo dobite lehko,« mu je rekla Kozarica v tolažbo, »samo če hočete.«
»Ne, ne!« je odgovoril Rome in pobesil glavo kakor mezeg. »Take žene. kot je bila ta, ne dobim več. To pot ostanem vdovec! To vam rečem!«
Teta Marijana mu je prestrigla besedo.
»Ne blebetajte neumnosti, to ni prav! Poiskati si morate drugo žensko že zastran male sirote. Kdo naj skrbi zanjo, kedar delate na polju? Ali naj skače po cesti?«
»Poiščite mi ženo, kot je bila ta! Ni se umivala, da ni onečistila vode; doma je delala bolj kot vsak delavec; zvesta in vdana, kakor je bila, bi mi ne bila izmeknila niti peščice fižola iz kašče, in nikdar mi ni rekla: Daj! In pri vsem tem, koliko je prinesla seboj v zakon, same stvari, ki so vredne lepega denarja. In vse to moram vrniti, ker ni imela otrok! Ravnokar mi je povedaj cerkovnik, ko je prinesel blagoslovljeno vodo- In kako je ljubila dekleta, ki jo je spominjalo na sestro. Tujka, ki bi ne bila nje. teta, bi gledala siroto po strani.«
»Če vzamete tretjo hčer Smolarjevo, bi bilo z doto in otrokom vse v najlepšem redu,« je dejala Kozarica.
»Rečem Vam, ne govorite mi o tem, usta imam polna žolča, če se tega domislim.
»Taki pogovori se sedaj ne podado,« je strogo izrekla teta Marijana. »Prigriznite raje kako malenkost, Rome, saj ste čisto onemogli.«
»Ne, ne! je zatrjeval Rome. »Ne govorite mi o jedi; zdi se mi, kot da bi me žganec tiščal v grlu.«	(Konec prih.)
ljeni sin. 7. Napad iz oblakov. (Humoristično.) Samo zvečer. — Jutri v soboto »Katastrofa«. (Senzacijska učinkovitost. Nordiskfihn Co. v dveh delih.) Pri vseh predstavah. V torek: »Večne priče«. (Senzacijska drama.) Pri vseh predstavah.
Socializem po svetu.
Kakor mi slabotni ljudje, tako se je tudi So- k cializem ves pošten in pravičen zagledal na svojem potovanju najprej v krasne palače in gradove, -v blešč plemstva in vladarjev. Hotel se je torej nastaniti pri njih. Odkazali so mu jako vljudno kotiček za bivanje. Socializem je kmalu opazil, da ga zaničljivo ogledujejo, klateža. Zasmehovali in zasramovali so Socializem glasneje in glasneje, a med seboj so se opravljali in obrekovali, sovražili so se in pobijali, spletkarili drug proti drugemu in poginjali v blatu nemoralnosti.
V	tej družbi je našel Socializem tudi »duhovništvo«, ki je dopovedovalo ljubezen, poštenost, ponižnost in skromnost zatiranemu človeštvu, a samo se vdajalo vsem strastem in nasladam in poveličevalo blešč. Pošteni Socializem vzame svoj klobuček, pa hajdi.
Gre po samotni poti in sreča moža, ženo in par otrok z njima.
Kdo ste, ljudje božji? E, nič nismo, po svetu se potepamo in dela iščemo; če ga nam kdo da, pa delamo, in preganjajo nas, zatirajo, izkoriščajo, sovražijo; to ni pošteno; ali ne bi bilo boljše, če bi vsi ljudje skrbeli v najlepšem brato-ljubju za splošen blagor. Zemlja rodi, delo prinaša sadove, ki jih uživajo drugi — nekateri.
Socializem se zamisli. Ta človek je pa drugačen kakor oni, aa, to je delavec; oni so me zasmehovali, ta mož pa čuti prav tako kakor jaz sam, pošten je kakor jaz, in pravičen. Nato vpraša moža:
Ali je mnogo takih ljudi kakor ste vi? Mož pove Socializmu, da jih je mnogo in da jih je več in več, ker si oblastni ljudje prilaščajo v svoji krivični sebičnosti vse zemeljske dobrine in hoče peščica veliki del človeštva zasužnjiti, mu vzeti vso svobodo in vse pomočke za življenje, da mu jih potem za težko delo milostno deli ali pa ne.
Socializmu ugajajo te odkritosrčne besede.
Tako. tako! Jako prijazna družbica ste, imate tiste nazore kakor jaz. Spoprijateljimo se. jaz iščem strehe, ki je sedaj sicer tudi vi nimate, a če vam bodo veliki gospodje dali delo, se bo že kako dobil tudi boren kotiček za stanovanje. Če me potisnete v najskromnejši kotiček, bom zadovoljen, samo da bom pri vas, ker ste plemeniti in pošteni ljudje. Iskal sem drugod prijateljstva, a sem našel hinavščino in ostudno zahrbtnost, zato sem prišel med vas, med delavce.
Mož ni ugovarjal. Dobil je kmalu delo v tovarni, kjer je bilo mnogo delavcev. Vsi so bili 1 upali, siromašni, a odkritosrčni. Seznanil in spoprijateljil se je mož s tovariši, pripovedoval jin1’ kako je srečal beden in gladen pošteni Rnria-lizem, da stanuje sedaj pri njem, in kako plemenit in pravicoljuben je. Vse delavstvo se je jelo zanimati zanj, videti in slišati so ga hoteli in zrli so mu zaupno v odkritosrčne oči, v pravično lice, se sklepali okolo njega in pričeli uvidevati, kako močni postajajo, stiskali so pest in pravili: ta pest dela, delo vzdržuje vse, torej ta pest vzdržuje vse.
Tedaj pa, tedaj pride tovarnar in svari pred pritepencem. Pridejo »duhovniki« in svare delavstvo pred Socializmom, pridejo »popje« in napravijo razkol med delavstvom, hujskajo delavca proti delavcu, ne govore o Socializmu, ker ne vedo o njem ničesar, marveč izigravajo osebo proti osebi, delavstvo proti prijateljem Socializma, onečaščajo njih imena, da bi se jim zločesto delo bolje posrečilo. Tako delajo »popje« in skromni Socializem, vsa plemenitost, ki si jo more človek le misliti, se odvrača z gnje-vom od takih nepoštenih bojišč, ker je sam pošten in plemenit. Sveti se jim lice, zlobno lice »popom«, če se jim posreči napraviti razkol med delavstvom v prid svoje sebičnosti in v prid delavstvu sovražnih elementov.
Tako je modroval Socializem in se še huje stisnil v svoj kotiček.
Toda v temnem kotičku je zbiral nove moči; vedel je, da v človeštvu prostaška bojevitost »popov« ne more obroditi sadov, ne more blagodejno vplivati na preporod človeške družbe. Zato je snoval in snoval, spodbujal srca proletarcev in vedril njih duše, da z elementarno šilo bruhnejo na dan v obliki plemenite pravičnosti — socializma. Socializem se je stisnil v, zadnji kotiček delavskega srca in nihče ga ne izruje iz njega. Nobeno meščansko rokovnja-štvo, nobena nepoštenost.
Preplemenit je socializem, da bi ga negovali s čem drugim nego s plemenitostjo in S plemenito obrambo.
Socializem pozna revolucijo, revolucijo v srcih vsega delavstva.
Tako je modroval Socializem in se ni oziral na dejanja zlih duhov, marveč je delal dalje in dalje, dela še in bo delal — dokler se uresniči socialistični cilj.
Staj ersko.
—	Trbovlje. Sodruge pevce opozarjamo, da se bodo odslej naprej pevske vaje vršile vsako nedeljo; začno se vselej točno ob 3- popoldne. Prva vaja se vrši v nedeljo, dne 15. decembra. Vabimo vse sodruge pevce, naj se pevskih vaj točno in polnoštevilno udeležujejo, ker čaka pevski zbor v kratkem jako važen nastop.
Koroško.
—	Smrt voznika. Hlapec nekega posestnika pri Sentpetru pri Celovcu je peljal v sredo popoldne voz gramoza v mesto. Na nekem ovinku se je voz prekucnil in padel na voznika. Ko so prihiteli ljudje na pomoč, je bil voznik že mrtev.