Pretekli mesec smo v naši občini zabeležili doslej naj-VeČji športni uspeh — dobili smo prvega prvoligaša. Kar spomladi ni uspelo Slovanovim rokometašem, so jeseni do-segli košarkarji, ki so na kvalifikacijskem turnirju v Velenju Premagali vse svoje nasprotnike in s'e uvrstili _v zvezno ligo. »Zvezni« fantje na sliki so naslednji: Smolčič, Peterka, tkdinšek, Slana, Samaluk, predsednik kluba Vlahi, JBnšnik, Pcterman, podpredsednik kluba Lokar, trener Drek, Zelnik, Strehovec, tehnični svetovalec inž. Kristančič, Škerjanc, Oblak in Stražar. **RED ustanovitvijo občinskega sveta svobod GLASILO ObO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE NOVEMBER 1963 L. IV. ST. 1J, i# ir MOSCANSKA KULTURA KOT DRUŽBENA KATEGORIJA! Težko je natančno označiti kulturo. Morda je temu še naj-“ližja ugotovitev, da je kultu-te človekova sposobnost doživ-Lianja in ustvarjalnosti in kot aka neločljivi del človeškega *vljenja — posameznega in J^ižbencga. Ce se pri tem “avcdamo vse teže poudarka V1 človeka, gre torej v naši, “°cializem gradeči družbi, za izvijanje intelektualne in Jbocialne sposobnosti vseh tilu i k* v tej družbi žive vc , *aj° ter za skladen razvoj • akega človeka v njej. r Vsa, haAa prizadevanja za kutlure so torej sestav-«el boja za človečanske ide-Vri> iIn soctalističnc družbene roii. note ~ *n ne nekaj vzpo-Dria e5a ali celo samo nekaj ri>« "'^Hrga! Sc več: ko govo-hi«,.* ° turnem življenju, ne tek ",'10 m‘sttti samo na poči-izk«^?y razvedrilo po delu, na radiji« Petega časa zapri te« f?a sameKa, marveč gre ri v ' 741 ustvarjalnost v sme-Žlvljonfcmu0 vedno bogatečih 7adruMk J možn«sti - tako Kmtur , . c°t za posameznika, hienihn. torej bistveno po-slu a- PPttročje za vsestran-rožbeni razvoj! kih ali "a °ka’ k* t>i ne imel ta-težen, _nJKa&,ih ustvarjalnih ku,tum« . .rcJ obstajajo tudi 'jruži^!^ Potrebe, ki so seveda Jružbena ^ danes je taka, ,ia Potreba po kulturi IT* tam, kk~ ^f^Miati Pov-®tavni dri , žc Postala se-tJa' »z. j!, ^bentega življe-1 ni' kjej , ^ čimPrej zbuditi ^ niorda še ni ču- titi. V širšem smislu gre torej z.a formiranje občanov v aktivne delavec v kulturnem in s tem tudi v vsesplošnem družbenem življenju. Taka jasna ugotovitev zahteva seveda trdno organizacijsko osnovo, ki naj tako kulturno dcio kot doživljanje kulture uveljavlja kot družbeno kategorijo, odločilno za celotni družbeni razvoj. Namen različnih kulturnih društev, klubov itn. torej ni samo vključevanje ljudi z nagnjenjem do kulturnega delovanja, temveč prevzemajo ta društva, klubi (in ustanove) vlogo splošnega kul-turno-izobraževalnega činitelja v' svojem območju, vlogo druž-benega činitelja, ki med svojimi čiani in občinstvom gradi aktivni odnos do celotnega kulturnega, pa s tem celotnega družbenega dogajanja. Izhajajoč iz teh načel prehajamo tudi v naši občini k vsej živi in pestri kulturni problematiki z jasno orientacijo: ustanoviti tako občinsko kulturno telo, ki bo prožno, a trdno vsklajevalo potrebe in zahteve občanov po kulturi z ravnijo gospodarskega razvoja. Pri tem nas mora voditi prepričanje, da je stopnja kulturne ravni še kako pomembna za to, v kakšni meri in kako bodo naši delovni ljudje lahko delovali v družbenem upravljanju. kako bodo hitreje širili materialno osnovo za boljše gospodarjenje in večje ustvarjanje. Skrb družbenih čini-teljev v komuni za kulturno (Nadalj. na 8. str.) Kmetijska problematika je pretekli mesec stopila tudi v naši občini v ospredje. O njej so razpravljali tako na razširjeni seji IO občinskega odbora SZDL kakor tudi na zadnji seji občinske skupščine, ki je bila v ponedeljek, 28. oktobra. Reševanju kmetijske problematike se pridružuje tudi Meščanska skupnost In uvodoma objavlja nekaj osnovnih podatkov o kmetijstvu v naši občini. Neposredna bližina mesta daje kmetijstvu v naši občini specifično obeležje. Proizvodnja je usmerjena predvsem na preskrbo mestnega prebivalstva, kmetijske površine se zmanjšujejo na račun industrijskega razvoja mesta in struktura kmetijskega prebivalstva se zelo hitro spreminja. Na področju občine odpade od celotne površine (15.203 ha) kar 45 % na kmetijske površine; toda nagla industrializacija. ki je dala mnogim kmečko-delavskim družinam in majhnim kmetom v hribo-vitejših predelih možnost stal-nejšega, zaslužka in socialno varnost, pa težko kmečko življenje, ki se je z davčno politiko Še Stopnjevalo, usmerja čedalje več kmetov v nekmečke poklice. Leta 1956 je bilo npr. od skupnega števila prebivalstva naše občine (26.898) zaposlenih v kmetijstvu 3611 ljudi ali 13,4 %, medtem ko od današnjih 34.595 občanov dela v kmetijstvu samo še 2.515 ljudi ali 7,2 % celotnega prebivalstva. Vasi s pretežnim številom kmečkega prebivalstva so se ohranile samo še v hribovitejših predelih naše občine, toda tudi tu število prebivalstva v primeri s porastom prebivalstva v celotni občini pada. Kljub temu je kmetijstvo v naši občini še zmerom ena od • NADALJ. NA 8. STRANI OBISK PRI KMETIJSKIH DELAVCIH V SOSTREM &UKTUACIJA NI NEZNANKA STATUTI GOSPODARSKIH ORGANIZAGIJ Mnogo podjetij še ni pričelo z delom pri osnutkih — Dobre in slabe strani že sestavljenih -statutov — Najbolje zastavili v kemični tovarni Morda ena od najbolj aktualnih tematik vsepovsod v našem gospodarskem življenju in prav tako seveda tudi v naši občini so priprave statutov. Zanimivo je bilo torej ugotoviti, kako so se delovni kolektivi, predvsem pa samoupravni organi, lotili dela okrog statutov, kje so uspeli, kje morda pogrešili in konec koncev, kako daleč so že z osnutki statutov. Zato smo poprosili za nekaj podatkov in misli predsednika občinskega sindikalnega sveta Moste-Polje tov. Francija Nemca, ki ima problematiko okrog statutov v »malem jostu« in se močno prizadeva, da bi podjetja zadela .pni sestavi statutov v črno, saj bo statut za vsako podjetje initemi zakon - in glavno gibalo za nadaljnjo 'krepitev gospodarske moči ter razvoja podjetja. PRVI ZAČETKI ŽE LANI 2e plenum ObSS decembra leta 1962 je načel vprašanje statutov ter opozoril podjetja, naj jih začno delati. Sledili so razgovori s predsedniki sindikalnih podružnic, letošnji plenum v maju pa je še poudaril določene slabosti v gospodarskih organizacijah in ugotovil celo nezakonita dejanja in postopke, ki niso v skladu z zakoni in predpisi. Prav ta plenum, na katerega so bili vabljeni tudi vsi predsedniki sindikalnih organizacij, naj bi potrdil stališče ObSS in naloge, ki temu sledijo. Skoda pa, da se v mnogih primerih stanje ni spremenilo in nekatera podjetja še vedno čakajo na to, kdaj bd začela s statutom, s katerim bi uredila svoje organizacijske oblike, način delitve dohodka, delo samoupravnih organov in podobno. NAJUClNKOVITEJSA OBLIKA Med prvim in drugim plenumom so funkcionarji ObSS obiskali nekatera podjetja in z njimi vzpostavili glede statutov neposredne stike, jim svetovali in razčiščevali gledišča. To je bila najučinkovitejša oblika dela, ker so izvršni odbori sindikata s predstavniki ObSS praktično debatirali, kako naj bi začeli z izdelavo statutov. Pokazalo se je, da so nekatera podjetja začela globlje razmišljati o statutih in imajo sedaj osnutke že pripravljene, nekje pa so že tik pred zaključkom. Tik pred zaključkom so na primer Totra, Izolirka, Izolit v Polju, Teol itd. Osnutke imajo že tovarna celuloze in papirja Vevče, Emona, Intertrans-Glo-bus, Kolinska tovarna, Saturnus, Arbo, Žito. Ti osnutki so že šli v razpravo med kolektive; naj hitrejši pa so bili v Vevčah, kjer so kot prvi dali statut v razpravo že septembra. RAZLIČNI PRIJEMI Način izdelave statutov je bil sila različen. Nekje ne moremo biti zadovoljni, čeprav sicer imajo že osnutke, a so jih delali specializirano strokovnjaki, ni pa jih obdelal kolektiv. V tem se razlikuje kemična tovarna, ki je ubrala precej dober način. Najprej so imeli sestanke po delovnih enotah. Tu so delavcem razložili pomen in vlogo statuta. Zlatom so imeli s kolektivom širši sestanek, kjer so delavci debatirali, kaj naj pride v statut in kako naj bodo rešena posamezna vprašanja. Sestavili so teze in jih dali ponovno v razpravo, kolektiv pa je dal k tezam svoje pripombe. Sedaj se je nalbralo že toliko gradiva, da je morala komisija vse to polagoma in smiselno urejati. Vse pa kaže, da bo njihov statut res njihlpv, pravo zrcalo delovne organizacije v kemični tovarni. Povsem nujno je, da morajo tudi ostale gospodarske organizacije pripraviti takšne sestanke, kjer naj ‘bi dč&avci dali k osnutku statuta svoje pripombe. POČASNOST PA TAKA V naši občini je seveda še precej gospodamskih organizacij, ki se zelo počasi pripravljajo na izdelavo osnutkov. Letom skromen nasvet: pri izdelavi statuta naj začno z neposredno raznravo vsega kolektiva. V statute morajo vnesti pravo vsebino sodobnega gospodarjenja, temeljiti pa morajo na ustavnih načelih, na tehnoloških izpopolnjevanjih, avtomatizaciji itn. Opaziti je tudi, da nekateri kolektivi izdelave statutov ne jemljejo dovolj resno. Imajo jih kot neko nujno zlo, namesto da hi se vanje poglobili in na njih razvijali svoja podjetja. Zgodilo se je, da so v nekem podjetju stara pravila enostavno »oblekli« y nove platnice in jim dali ime »statut«. Vse premalo se ljudje po podjetjih zavedanjo zakonite lastnosti statuta in se ne zanimajo za njegovo sestavo. Potem, ko bo statut v praksa obveljal, bodo pa verjetno zaradi njegove zakonitosti prizadeti in se z njimi ne bodo strinjali. PROBLEM MALIH Svojevrsten problem glede izdelave statutov predstavljajo manjše gospodarske organizacije — trgovina, obrt in gostinstvo. Le-tem manjkajo ljudje, ki bi se ukvarjali z izdelavo statuta, pa tudi njihova organizacija je bblj primitivna. Prav zato jim bo treba nuditi posebno pomoč. POPRAVEK V zadnji številki Msk je zaradi tehničnih težav prišlo do večjega števila napak. Zlasti so spotakljive tiste, ki nam jih je zaigodel tiskarski škrat v članku Franceta Taurerja ob dvajsetletnici kočevskega Zbora, teko da zaradi! nejasnosti nekaterih stavkov terjajo popravek. V zadnji vrsti 3. stolpca stoji na primer Meščanski namesto Meščanski, v 18. vrsti 5. stolpca namesto delovni — duhovni, v 22. vrsti istega stolpca namesto diktatura — diktatorja. Bralce prosimo, da nam te in ostale napake, ki jih sicer ni malo, blagohotno oprostijo. S PREPISOVANJEM NE BO NIC Nekatere gospodarske organizacije, ki se sploh še niso lotile dela, se zanašajo na to, da bodo statute lahko prepisale od drugih organizacij. To pa se jim bo maščevalo, ker bo težko prilagoditi statute drugih ipodjetij potrebam lastnega podjetja, oz. lastno obstoječo organizacijo novim pogojem, ki jih statut drugega podjetja predvideva. Zato naj se kolektivi takšnih poizkusov ne lotevajo, ker jim bodo samo v škodo. POMOČ DELAVSKE UNIVERZE Delavska univerza je organizirala za izdelavo statutov poseben seminar, razen tega pa je pripravljena nuditi podjetjem še posebno pomoč. Njeni strokovnjaki naj bi obiskali posamezna podjetja, se v njih seznanili s specifičnostjo dela, raziskali njihovo organizacijo in pogoje, nato pa bi v razpravi s kolektivom sestavili statut. To bo seveda terjalo finančna sredstva, a marsikje bo ta pomoč najbrž potrebna. KONČNO SE NALOGE SINDIKATA Seveda ni dovolj, da se kolektivi in njihove sindikalne organizacije lotevajo samo iz- delave svojih statutov. Odborniki sindikalnih podružnic in člani DS bi morali začeti tudi s študijem občinskega statuta in z njim vskladiti svoje statute. Na ta način se bodo lahko pripravili na razpravo o občinskem statutu, svoje statute pa seveda oblikovali v pravi zakon o delu svoje gospodarske organizacije. Rok za dokončno izdelavo statutov je sicer šele 9. april 1964. Toda vsak sedaj zamujen dan bo pripomogel k temu, da bo rok postal prekratek. Zato ne kaže odlašati, temveč je takoj pričeti z delom. To pa je bil tudi namen našega sestavka. Tone Bančič Bralcem »Meščanske skupnosti«! Meščanska skupnost izhaja že četrto leto in je v tem času našla svoje mesto, ugfed in vlogo v življenju naše komune. List je tako vsebinsko kot oblikovno napravil kvaliteten razvoj, čeprav se uredništvo zaveda, da bi bil lahko še boljši. Od vsega zadetka je bil edini namen, da Msk kot edino glasilo v naši komuni občane seznanja z dogajanjem na vseh področjih našega družbenega življenja. List skuša tako zajeti kar se da široko področje. Kolikor smo to uspeli, pa nismo uspeli našega lista občanu posredovati tako, da bi z listom prodrli do sleherne družine in da bi ga prejel vsakdo, ki to želi. Moščanska skupnost izhaja redno v začetku vsakega meseca in je cena minimalna — 20 dinarjev za številko ali 240 din letno. Ker pa se edino kot stalni naročnik lahko zanesete, da boste vsako številko redno prejeli na svoj naslov, apeliramo na vse občane, da se pismeno prijavijo direktno na Meščansko skupnost (Ob Ljubljanici 42) ali pa preko uličnih in krajevnih poverjenikov SZDL. Tako bo list tudi po tej strani dosegel svoj namen in se približal svojemu smotru, sodelavci in uredništvo pa bodo še z večjo prizadevnostjo težili za kvalitetnejšo rast našega lista. UREDNIŠTVO ZARES SEMINAR! Od 14. do 16. oktobra sta občinski sindikalni svet in delavska univerza Moste-Polje organizirala enega prvih seminarjev v letošnji sezoni. Ne glede na končni uspeh je bil seminar zelo koristen, saj so se udeleženci podrobno seznanili s sestavljanjem statutov delovnih organizacij, torej predvsem s tem, kaj vse je treba upoštevati da bodo statuti res pravi odraz dejavnosti posameznih podjetij, skratka njihov zakonik. ObSS Moste-Polje je poslal razpis za seminar 60 gospodarskim organizacijam v občini. Udeležba sicer ni bila zadovoljiva, saj se je odzvalo le 23 članov delovnih kolektivov Crevama, Kovinski obrati Gradis, Graditelj, Izolirka, Hladilnica Zalog, SAP, Komunala Sostro, Mineral, Protek-tor-Vulkan, Teol-Oljama, železniško gradbeno podjetje, Zidar iz Kočevja ter Veterinarska postaja iz Posavja. Bržkone bi bil takšen seminar potreben se kakšnemu podjetju! Organizatorji so imeli srečno roko pri izbiri obeh predavateljev, ki sta tolmačila podrobnosti glede sestave statuta tako nazorno, da sedaj udeležencem — vsaj po njihovih izjavah — ne bo težko v njihovih podjetjih statut pripraviti in tudi dokončno sestaviti. Dotaknila sta se najbolj kritičnih problemov tako s pravne kot z ustavne strani pa s strani delavskega samoupravljanja in res življenjske organizacije v podjetjih. Prav zanimivi so bili odgovori udeležencev na anketo ob koncu seminarja. Vsi so se izrazili o seminarju zelo povolj- no in poudarili, da jim je bila snov zelo jasno in nazorno podana ter da jim bo seminar v praksi zelo koristil. Menili so, da sta bila predavatelja odlična in želeli, da bi takšne seminarje organizirali tudi pred pripravo pravilnikov, ki so podjetjem potrebni v zvezi s statuti. Posebno so poudarili koristnost seminarja, ker bo nedvomno čutiti v podjetjih, ki so poslala svoje zastopnike, pozitivne rezultate pri izdelavi statutov. To pa pomeni, da sta ObSS in DU zadela v črno in da čas, ki so ga udeleženci na seminarju preživeli, nikakor ni bil izgubljen. Tone Bančič V V SUBOTICI je bilo sredi septembra posvetovanje glasbenikov (ustvarjalcev in repro-duktivccv) in glasbenih pedagogov Jugoslavije. Udeležila sc ga je tudi zastopnica glasbene šole Moste, tovarišica Mira Svetinova. AKTUALNO DELOVNA VSEBINA PRAZNOVANJA Tudi v naši občini se živo’ pripravljamo na praznovanje zgodovinskega 2. zasedanja AVNOJ. Posebni odbor za proslavo 20-letnice tega zasedanja pri občinskem odboru SZDL je že zasedal in oblikoval osnovne misli ter okvirni program proslavljanja, kar posredujemo tudi našim bralcem. ■Več zgodovinskih dogodkov, ki so bili velikega pomena za nadaljnji razvoj in graditev našega družbenega sistema, V občini nismo posebej praznovali. Zato pa jim bomo dali potrebnega poudarka v novembru ob proslavljanju 20. obletnice 2. zasedanja AVNOJ. Ves humanistični in socialistični značaj celotnega narodnoosvobodilnega boja in 20-letne rezultate naših naporov bomo v tem mesecu povezali z novimi prizadevanji za nadaljnjo humanizacijo našega življenja, z novimi težnjami za družbenim in gospodarskim napredkom izraženim v letos sprejetih ustavnih dokumentih. Dan republike je praznik vseh jugoslovanskih narodov, hkrati pa postaja tudi praznik komune, manifestacija dosežkov, ki naj bodo spodbuda za še doslednejše izpolnjevanje nalog naše socialistična graditve. Zato bo teiišče proslavljanja v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, organi-zacijah SDL, šolah, sindikatih, aktivih ZMS, po vseh družbenih organizacijah in društvih- Osrednji občinski proslavi se bo tako pridružilo več svečanih akademij, po šolah bodo borci govorili učencem 0 razvoju ljudske oblasti, odprti bodo otroška vzgojno-varstve-na ustanova Angelce Ocepkove, družbeni center v Kašljh in novi obrat žita. Občinska zveza za telesno kulturo bo organizirala športna tekmovanja med delovnimi kolektivi in po šolah, občinski strelski odbor pa bo izvedel strelsko tekmovanj1 med mladinci in pionirji. Delavska univerza bo Popravila kvalitetna predavanju o zgodovinskem pomenu 2. zar_ sedanja AVNOJ in kočevske^ zbora, za oddaljenejša P0_,reČ kih deževjih vdre nam. vanj voda iz Ljubi J®” Mestni vodovod, nr®" napeljujejo, bo kmalu F^ prečil tako in pod°^ vO(J0- L PRISPEVEK RADOVANA KOMELJA, POMOČNIKA REPUBLIŠKEGA SEKRETARJA ZA KMETIJSTVO, K RAZPRAVI NA RAZŠIRJENI SEJI OBČINSKEGA ODBORA SZDL Z NOVIMI PREDPISI bo rešen sociolni problem no vasi Ce primerjamo vaše podatke o kmetijstvu s sugestijami, ki jih je dala republika, vidimo, da vaša občina premalo pozna svoje področje predvsem v podrobnostih. V vaši občini živi 7,2 odstotka kmečkega prebivalstva, tj. 2500 ljudi. Zanima pa me, ali vsi ti ljudje živijo izključno od pridelkov iz zemlje ali so to polproletarci. Vsekakor je treba glede na podružblja-nje zemlje in nastopanje socialnih problemov te stvari dustriji. Sodim, da vse premalo govorimo o specializirani proizvodnji, saj istočasno govorimo o mleku, zelenjavi, ribezu, zelenem boru itd. — asortiment je preširok in povsem protislovom. Pri Agrokombinatu moramo zožiti asortiment proizvodov in investicije usmeriti v tiste proizvode, ki so najbolj interesantni. Treba bi se bilo bolj posvetiti pridobivanju mleka in mesa. Zelenjavo bi kazalo pridelovati samo tisto, za katero so ugodni klimatski po- Vrtnarija v Sostrem sodi med moderne kmetijske obrate in ji bližina mesta jamči za še večji razmah. Veliko delavcev in delavk na tej vrtnariji je brez kvalifikacije in ustrezne izob-eazbe. Tako kot so vse veje industrijskih delavcev specializirane. in klasificirane po strokah, bi morali imeti tudi kme-"jski delavci svoj profil, saj zahteva to delo celega človeka °bdelati bolje in natančneje. . Področju občine je tudi ejpkombinat, ki je glavni ^oizvajalec mleka. To prido-šoVa?Je pa bilo lahko cenej-L ’ če bi imeli dovolj svoje me. ce uspejo poskusi s sSLlentrati> bo t0 izreden do-dm i Yendar se je treba se-oskrbeti v čimvečji m* č domačo krmo. Zato bi nai , 1 Pri izdelavi 7-letnega Zem,ta bolje premisliti o boii4lš( b. saj ste sedaj naj-J-c površine namenili in- goji, tj. predvsem solato. Poznamo dežele, ki imajo specializirano pridelovanje, tako da na širokih področjih raste samo trava — in z njo pridobivajo meso in mleko. Le če je proizvodnja nekega artikla res visoka, lahko druge artikle tudi kupujemo. Vsekakor pa v Agrokombinatu premalo razmišljajo o specializaciji proizvodnje. Našo proizvodnjo oz. pridelke moramo usmeriti tudi na notranje in ne samo na zuna- nje tržišče. Slovenija je industrijsko razvita republika, ukvarjamo se s turizmom in raznimi panogami, vendar imamo tudi dobre pogoje za živinorejo in smo v pridobivanju mesa med prvimi. Agrokombinatu bi priporočal, da svoje proizvode bolj usmeri na domači trg, za"kar je bil tudi ustanpvljen, poudarjam pa, da mu je treba pomagati pri kreditiranju in financiranju. še nekaj misli o kooperaciji. Za sedanje negativno stanje pri kooperaciji so prav gotovo krive kmetijske zadruge, ki niso pravilno razdelile poslov. Kljub temu pa je treba kooperacijo v vaši občini še nadalje razvijati in krepiti, kajti proizvajalce v hribih je treba s kooperacijo zadržati tam, ker bodo sicer preveč bremenili mesto. V zvezi s socialnimi problemi na vasi pripravljamo v republiškem merilu priporočilo za občinske skupščine, naj sprejmejo odloke o preživninskem varstvu kmetov. V zveznem merilu pa se pripravlja zakon o starostnem zavarovanju. Poleg tega bodo formirani tudi kmečki skladi, v katere se bodo stekala sredstva od prodanih kmetij ter iz proračunov občin. 2e novembra bo o tem razpravljal izvršni svet, kasneje pa bo stvar prišla v razpravo tudi na občinske skupščine. Razprava o integraciji me je presenetila. Na prvem mestu je treba poudariti, da je integracija stvar kolektivov, v našem primeru Agrokombinata in Emone ter Ljubljanskih mlekarn in Agroservisa, vendar ni ta problematika nič kaj prepričljivo obdelana. Glede integracije Agrokombinata in Emone menim, da bi bilo povsem pozitivno, če bi Agrokombinat v celoti oskrboval Emono s surovinami, vendar je to do sedaj zmogel le z 10 do 15 odstotkov. Zaradi tega je potrebno v to razpravo vključiti širši krog ljudi, da bi stvar res temeljito obdelali. Moje mnenje pa je, da je za našo družbeno ureditev boljša pot poslovnega sodelovanja — kooperacije, kajti z integracijami imamo v industriji ponekod slabe izkušnje. O predlagani integraciji pa sodim, da bi se nerešeno kmetijsko vprašanje samo zamaskiralo, kajti mi gledamo poslovanje samo skozi bilance, ki pa v njih vidimo samo pozitivne rezultate, ne vidimo pa dejanskega stanja v kmetijstvu. Menim, da je skrb družbenih in vseh drugih organov, da položaj v kmetijstvu v naslednjih letih postavimo na boljšo osnovo in da nadomestimo zamujeno. RAZŠIRJENA SEJA IO OBČINSKEGA ODBORA SZDL O i KMETIJSKI PROBLEMATIKI TEHTNE MIŠU DISKUSIJE i' 11 JOŽE KLEŠNIK, ČLAN IO SZDL LJUBLJANA MOSTE-jl POLJE: I* ■ Zmenimo se že enkrat za dva, največ tri kmetijske J ( proizvode in jih pritirajmo. do rentabilnosti, ker bomo potem (i mnogo lažje govorili tudi o vsem ostalem. Torej: najprej (• zožitev asortimenta! f ■ Živilsko predelovalna industrija na območju naše ob-i čine si mora ustvariti močno lastno surovinsko bazo, tako da bo lahko poslovala v okviru lastnih proizvodnih cen — takih i1 cen, ki bodo formirane v okviru samega podjetja in ne ' bodo odvisne od zunanjega tržišča, ponudbe in povpraševanja J, itn. J RADOVAN KOMELJ, POMOČNIK REPUBLIŠKEGA SE-J KRETARJA ZA KMETIJSTVO: J J ■ Agrokombinat vse premalo razmišlja o rajonizaciji. • Sklicuje se sicer na svojo visoko specializacijo, ''toda v res-{• niči rajonizacije le še ni razvil do zaželene mere. Zakaj ne ' bi na primer neko kmetijsko podjetje pridobivalo samo krmo I in mleko, če se mu ha tem področju obeta taka korist, da II potem za širše področje skupnosti ne bo problematičen nakup i| vsehi ostalih poljedelskih dobrin?! » FRANC DROBEŽ, ČLAN IO SZDL LJUBLJANA MOSTE- # POLJE: f I Ce pogledamo strukturo proizvodne cene mleka v £ Agrokombinatu, v kateri odpade na krmo in steljo kar 58 % J J proizvodnih stroškov, potem je jasno, da ta proizvajalec za (i pridobivanje mleka nima lastne surovinske baze. Potem se-<• veda tudi ni nič drugega, da je proizvodna cena mleka v tem podjetju večja od prodajne cene na tržišču. V ceni mleka J J tega podjetja so neupravičeni ekonomski elementi. |l El Dejstva, da je Ljubljana s kmetijskimi proizvodi naj-p dražje mesto v državi, ne bomo več mogli dolgo zagovarjati < s tem, da je okolica Ljubljane poljedelsko nerazvita. Ce ima-, jo naši živilski kambinati premajhno surovinsko zaledje, so ga dolžni razširiti. 'J Inž. JOŽE BEVC, AGROKOMBINAT — ZADOBROVA: \ ■ Podružbljanje gozdov ne bi smelo iti po isti kampanj- J ski poti, kot je šlo nekdaj podružbljanje kmetijstva. Pametneje se je držati nove poti. Podružbili naj bi samo posamezne gozdne komplekse, ki kažejo, da so za družbeno proizvodnjo res primerni. JAKOB PESTOTNIK, PREDSEDNIK PODRUŽNICE SZDL VINJE: (i ■ Kako bo s kmeti v Vinju in na Dolskem, ki so oddali zemljo za nasade sadovnjakov? Med njimd so starejši ljudje, I Id so zemljo oddali, nimajo po urejenih socialnih razmer, J, pokojnine itn. Ne moremo pričakovati, da bodo ti ljudje na II stara leta odšli na delo v tovarno. I1 STANE KEBER, PREDSEDNIK KO SZDL ZADVOR: |i ■ Poglejmo na kmetijstvo tudi z drugega zornega kota! I* Ce je danes položaj v Agrokombinatu nekoliko boljši, kot je 1J bol, se je zahvali ti povišanim cenam, ne p»a boljši in rentabil-Ji nejši proizvodnji v Agrokombinatu. Torej je bistveno vlogo i pri tem odigrala cena. Toda v kmetijstvu so cene dirigirane i1 in kmetijci moramo prodajati svoje proizvode po natančno 11 določenih cenah, medtem ko se v industriji poljubno vzdi-J i gnjejo. i1 ■ Govorimo o maksimalnem izkoriščanju kmetijskih po- 11 vršin, istočasno pa se še marsikje na dveh hektarih obdelo-'i valne zemlje mučita dva betežna starca, ki pravita: »Kaj (i vendar čakajo, da nam ne vzamejo zemlje!« Seveda: ta dva i1 človeka sta delala vse življenje in zdaj ne moreta v zemljo 11 kar živa, tako da bi jim morali poskrbeti pokojnino — po-kojnino polkvalificiranega ali kvalificiranega delavca; pred ,i tem p>a se ustavimo. Toda ta dva človeka imata hleve in i1 lopo, zadosti prostora npr. za rejo piščancev. Zakaj jima torej 11 ne omogočimo reje piščancev, ki bi se je rada opni jela, nam J, pa jima ne bi bilo treba dajati milostne podpore, ampak zasluženo plačo? ZA IN PROTI ODPRTIM HLEVOM. KMETIJCI RAZPRAVLJAJO O PREDNOSTIH IN POMANJKLJIVOSTIH ODPRTIH HLEVOV; ENI SODIJO, DA ODPRTI HLEV NI PRIMEREN ZA NASE POGOJE, DRUGI TRDIJO OBRATNO. KDO IMA PRAV BOMO VIDELI, KO BODO NASE IZKUŠNJE BOGATEJŠE. ZA ZDAJ VEMO LE TO, DA SO JERSEV KRAVE TUDI V ODPRTEM HLEVU DOBRE MLEKARICE HOŠČANSKA SKUPNOST kroniko Nove knjige v LK V času od 15. septembra do 15. oktobra je Ljudska knjižnica Moste kupila naslednje knjige: Aishilos: Uklenjeni Prometej. Andersen H. Ch.: Bedak Jurček, Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček. Kakor napravi stari, je zmeraj prav, Kraljična na zrnu graha, Palčica, Slavec, Svinjski pastir, Veliki Miklavž in mali Miklavž, Vžigalnik. Aristofanes: Komedije. Aškenozi L.: Pasje življenje. Ballinger B. S.: Najdaljša sekunda. Borko B.: Na razpotjih časa. Bruckner K.: Sadako hoče živjeti. Buck P. S. Mati. Camus A.: i Novele. Cankar I.: črtice. Ciuha J.: Okameneli smehljaj. Detela F.: Zbrano delo. Didaktični prispevki za plodnejši pouk. Euripides: Bakhe - Alkestis-Feničanke, Medeia -Hipolitos-lon. Jan I.: Skozi zasede. Keršič M.: Noči in viharji. Kreft B.: človek mrtvaških lobanj. Krleža M.: Aretej Kruif P. de: Moški hormon. Malaparte C.: Koža. Maupassant G. de: Močna kakor smrt. Maupassant G. de: Naše srce. — Mladinski aktiv vevške papirnice je vso poletno sezono ob sobotah zvečer prirejal na letnem kopališču ples za mlade in stare člane kolektiva; vstop pa so seveda imeli tudi drugi gostje. Mimo težav in pomanjkljivosti so te prireditve prijetno poživile počitniške mesece in je želeti, da bi tudi v prihodnjih letih nadaljevali z njimi. — Občinski komite ZKS Mo-ste-Polje je tudi letos organiziral mladinsko delovno brigado (dr. DuSana Mrav-Ijaka-Mroža), ki je tri tedne sodelovala pri gradnji okrevališča za cicibane in pionirje na Debelem rtiču. — Vevška sindikalna knjižnica se je preselila v nove prostore v Kuharjevi hiši (Vevče 34), kjer je bil prej ginekološki oddelek vevške ambulante. Ko bodo — v kratkem — dobili še novo opremo, bo okoli 2500 knjig, med katerimi je tudi precej novitet, dostopnih bralcem po načelu proste izbire. Knjižnica že dela vsak ponedeljek od 14. do 15. in od 18. do 19. ure ter vsak četrtek od 18. do 19. ure. — V vevški papirnici so dobili od jugoslovanske investicijske banke odobrene devize in evidenčne kredite za premazni stroj, za gradnjo celuloznega obrata in za pergaminski stroj. Pogoja sta dva: čimdaljši odplačilni rok za inozemske komercialne kredite in polna lastna udeležba s potrebnimi dinarskimi sredstvi. Preko kontaktov s tujimi tvrdkami, vzporejanja prispelih ponudb in sestavljanja specifikacij bo verjetno že oktobra ali novembra sklenjena pogodba in bodo na pomlad že začeli z gradbenimi deli. Dne IT. oktobra se je porušilo štirideset metrov betonskega mostu, ki so ga gradili preko Save od Laz do Dolskega. Med rušenjem je padlo v vodo šest delavcev, od katerih se na srečo ni nihče huje poškodoval. Škodo cenijo na preko 20 milijonov dinarjev. Vzrok nesreče še ni znan. Očividci in delavci menijo, da leseni oporniki, ki so nosili novo konstrukcijo in sVeži beton, niso prenesli obremenitve. moral kolektiv pomisliti na vzroke za to, oziroma skušati najti rešitve za morebitne pomanjkljivosti, ki ne privlačijo članov kolektiva in njihovih svojcev v ta dva sicer prijazna kraja. — Delovni kolektivi tovarn ce- luloze, papirja in kartona Vevče-Medvode in Količevo so se sporazumeli za izdajanje skupnega glasila NAŠE DELO, ki je že doslej izhajalo kot glasilo tovarne Vevče-Medvode. Iniciativo za to sodelovanje je dal sekretariat OO ZK Količevo in sekretar tov. Ljubiša Milič je ob tej priliki izjavil: Želimo, da hi bilo sodelovanje plodno in koristno in da ne bi ostalo samo pri časopisu, temveč da bi bil to prvi korak k bodočemu tesnejšemu sodelovanju tudi v proizvodnji. — Po pregledu kalkulacij so v tovarni Vevče-Medvode uvideli, da je bila zahteva po povečanju cene pinota-na neutemeljena. Pač pa naj oddelek za kapitalno gradnjo teži, da bi čimprej postavili nove naprave in tako zvišali proizvodnjo pi-notana. Slišati je, da je pri tej investiciji pripravljen sodelovati tudi njihov odjemalec Kutrilin iz Zagreba. — Ker bodo celulozo belili v zadostni količini v medvo-škem obratu, bodo ukinili belilnico v Vevčah. Pred kolektiv pa bo s tem postavljena zahteva po prekvalifikaciji delavcev tega obrata. — V papirnici Vevče-Medvode so dosegli 91 % letnega izvoznega načrta. — Cilj združevanja podjetij celuloze, papirja in kartona je znižanje proizvodnih in drugih stroškov. Nova organizacija podjetja pa bo to celo pospeševala. Mihelič M.: Hiša večera. Miklič R.: Statuti delovnih organizacij. Mrzel L.: Bog v Trbovljah. Musil P.: Mož brez posebnosti. Petelin S-V.: Med Triglavom in Trstom. Pluhar Z.: Križi ob progi. Pogačnik J.: čas v besedi. Potrč I.: Na kmetih. Pušenjak R.: Spomini proletarca. Rebula A.: Vinograd rimske cesarice. — Mladinke in mladinci papirnice Vevče-Medvode so pred nedavnim obiskali mladino v tovarni papirja v Zagrebu. Seznanili so se z njihovo proizvodnjo, s problemi in delom njihove mladinske organizacije. — Slovenski mladinci so povabili hrvaške tovariše na svidenje v Sloveniji. — Ker je letos letovalo v domovih vevškega kolektiva manj oseb kot lani (Novi- grad 417, Rovtarica 70), bo 13. oktobra je Občinski strelski odbor Ljubljana Mostc-Polje s sodelovanjem JLA priredil tradicionalni patrolni tek za pokal narodnega heroja Birieta Grajzcrja. Na tekmovanju v Bizoviku so dosegli največ uspehov' tekmovalci iz Sostra Remarque E. M.: Nebesa ne poznajo izbrancev. Seliškar T.: Ribič Luka in delfin. Shakespeare W.: Milo za drago. Snoj J.: Mlin stooki. Soubiran A.: Ljudje v belem. lem, 3 deli. Spomini na partizanska leta. šimunovič D.: Novele. Šušteršič S.: Kovači lepših dni. Temar J.: Sejalec. Vojinovič A.: Beli bregovi Pohorja. Vrščaj Z.: Taščica. POKOPALIŠKA CESTA PRI KRAJU Prebivalci v okolišu Pokopališke ceste na odseku od Smartinske ceste do Zal pa šoferji mestnih avtobusov na progi Moste—Zale—Moste in Javna skladišča—Šiška se bodo sedaj vendarle oddahnili: 14. oktobra so začeli ta del ceste prekopavati, rok dograditve pa je bil za cestišče 31. oktober, da bi bila na Dan mrtvih cesta sposobna za promet. Tik pred zaključkom redakcije našega lista smo obiskali delovni prostor in se pri delovodji tov. Židanu pozanimali za podrobnosti. Delovni prostor, ki se razteza v dolžini 350 m in v širini okrog 10 m od Smartinske ceste do Zal, so morali najprej z buldožerji preorati v globini 75 cm, na slabšem terenu celo do 90 cm. Pri tem so isko-pali 12.600 m3 zemlje in gramoza. To so sedaj na novo zasuli in že nekaj časa utrjujejo z valjarji, vsako plast materiala posebej. Rok za dograditev je zelo kratek, k sreči pa je bilo doslej vreme ugodno in so dela ob zadostni delovni sili ter mehanizaciji dobro napredovala. Težave so imeli s pri- Ta mesec v kinu Triglav Novembra se bo v meščanskem kinu Triglav zvrstilo 12 filmov: francoski film GREH MLADOSTI, italijanski BILA JE NOC V RIMU, španski MATI, POSLUŠAJ PESEM MOJO, italijanski VOJNA SE NADALJUJE, domači TISTEGA LEPEGA DNE, angleški BETONSKA DŽUNGLA, italijanski BELI ŠEJK, domači ŽVIŽG OB OSMIH, ameriški PRIGODE HUCKLBBERRYJA FINNA, francoski HIROŠIMA, LJUBEZEN MOJA, sovjetski ČLOVEK DVOŽIVKA in ameriški film ZGODBA Z NASLOVNE STRANI. Gledalce še posebej opozarjamo na Losezevo BETONSKO DŽUNGLO, Fellinijevega BELEGA ŠEJKA, Resnaisevo HI-ROŠIMO in seveda tudi na domačo komedijo TISTEGA LEPEGA DNE. Vsekakor pa si bo vredno ogledati tudi ameriško ZGODBO Z NASLOVNE STRANI. pravo del, ker so imeli mehanizacijo raztreseno na raznih drugih cestah (v Kočevju, Vojkova ulica itd.) Sedaj imajo dovolj materiala in tudi voznikov. Cesta bo imela 7 m široko asfaltirano cestišče, na mostih, predvidenih1 za avtobusne po- staje, pa bo cestišče široko 13 m. Debelina asfalta bo na cesti 13 cm, na postajališčih 22 cm, na delu Žalske cesta pred Žalami pa 7,5 cm. Pločniki za pešce bodo dograjeni kasneje. Dela izvaja Cestno podjetje Ljubljana. T. B. V zgodnji pomladi oziroma že pozimi so v Zadobrovi org® oi> ni/.irali in tudi dokončali foto A tečaj. Adaptirali so radioanj^ tersko sprejemno-oddajno sekcijo in uredili fotolaboratorij. tej priliki drugim forumom. se najlepše zahvaljujejo občinskemu odboru LT.^ ki so jim denarno pomagali, da so ‘® ,,| uresničili njihove želje. Zgradili so interno skladišče za mater* i„>do Sedaj je v teku telegrafski tečaj, prihodnji mesec P11 ^jjl zopet organizirali fotografski tečaj, v katerega liodo v ki J® p tudi pionirje. Ko Im) končan prvi A tečaj, bodo začeli drug* tečaj ter tečaj za barvno fotografijo. ZGRADITI BODO morali še en prostor za sprejemno .j oddajno Sekcijo in radijski krožek, seveda kolikor bodo finančna sredstva za material; delajo pa tako vso proštov« P ^ Društvo želi, da bi se prebivalci v večjem številu vklj" ^ v Ljudsko tehniko, saj imajo na razpolago dovolj prostora raznovrstne dejavnosti. BILANCE NAŠIH PODJETIJ Gostilna PRI TINČKU Ljubljana — Hrastje 26 ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA V NASI OBČINI BILANCA na dan 31. XII. 1962 Aktiva Pasiva ZštP' Postavka ZveoTO št Postavka Znesek Zap. rosravKa y 0(X) din I. Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Sed. vred. sred. skupne porabe 833 I. Viri osnovnih sred. 1. Poslovni sklad 1,652 2. Sklad skupne porabe 36 3. Rezervni sklad 11 II. Druge oblike sredstev II. Druge oblike virov sredstev 4. Krediti pri banki — 5. Dobavitelji in druge obvez. 1,216 6. Druga pasiva — 2,915 3. Banka in blagajna 4. Kupci in dr. terjatve 5. Zaloge 6. Druga aktiva 1,052 174 846 2,915 Računovodja: Olga žagar Poslovodja: Ana Bunca bife polje Aktiva BILANCA na dan 31. decembra 1962 Zap. št. Postavka Znesek v 000 din I. Osnovna sredstva L Sedanja vrednost osnovnih sredstev 897 2. Sedanja vrednost sredstev skup. por. — II. Druge oblike sredstev 3. Bank ain blagajna 4. Kupci in druge ter j. 5. Zaloge 6. Druga aktiva •Vodja računovodstva: Jelo Zupančič 660 10 47 75 1.689 Zap. št. Postavka Pasiva Znesek v 000 din I. Viri stalnih sredstev 1. Poslovni sklad 815 2. Sklad skupne porabe — 3. Rezervni sklad in drugi skladi 97 II. Druge oblike virov sredstev 4. Krediti pri banki 600 5. Dobavitelji in druge obveznosti 39 6. Druga pasiva 138 1.689 Upravnik: Danila Vehovec Gostinsko podjetje »ZELENA JAMA« Ljubljana, Pokopališka ul. 14 Aktiva Z£P' Postavka Znesek št. rostavica v ooo din L Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev 11,248 Sedanja vrednost sred. skupne porabe 1,734 II. Druge oblike sredstev 4 j^Aoka in blagajna 4,586 s' in druge terjatve 948 ”• Zaloge a roa BILANCA na dan 31. decembra 1962 Zap. št. Postavka •loge Jruga aktiva Poule računovodstva bs°lit “S?” '“'J«* Doljana Moste-Polje 4,894 1,401 24,811 Pasiva Znesek v 000 din I. Viri stalnih sredstev 1. Poslovni sklad 13,518 2. Sklad skupne porabe 2,072 3. Rezervni sklad in drugi skladi 315 II. Druge oblike virov sredstev 4. Krediti pri banki 624 5. Dobavitelji in druge obveznosti 2,443 6. Druga pasiva 5,839 Predsednik UO: za Kropivšek 24,811 Direktor: Anton Bau Aktiva Zap št. BILANC^ na dan 31. decembra 1962 Postavka Znesek v 000 din 1. sredstva , sredstev vrednost osn. 2' Sedanj 4.374 sredSJa vrednost ^stev skupne por. - oblike sredstev ' ^i?rtb>’ajna 4-6' 5 torjatVr d^e 6' Dru8A aktiva Zap, št. Postavka 4,677 23,665 8,886 3,594 45,196 Pasiva Znesek v 000 din I. Viri stalnih sredstev 1. oslovni Psklad 7,266 2. Sklad skupne porabe 449 3. Rezervni sklad in drugi skladi 1,366 II. Druge oblike virov s rocis to v 4. Krediti pri banki 8,869 5. Dobavitelji in druge obveznosti 27,147 6. Druga pasiva 99 45,196 Direktor: A. Nanut Predsednik UO: S. Aleksencev je bil povprečno število zaposlenih o.s ic, -—^ ju uu povprečno 61w *>£<& pST.lt- _ 41 oseb 2k>bozdravstveno problematiko, s katero prihajamo dnevno v stik tudi na področju naše komune, želimo približati vsem našim občanom v taki meri, da bi dojeli nujnost sodelovanja vsakega posameznika in vse naše skupnosti pri reševanju tako perečega problema. Mrežo zobozdravstvenih ambulant načrtno širimo in je zajela tudi najoddaljenejše predele naše komune. Število zobozdravstvenih delavcev je že desetkrat večje v primerjavi z letom 1956, ko je hala odprta prva zobna ambulanta na tem področju. Dosegli smo zelo razveseljiv napredek, ki pa nas še ne sme zadovoljiti. Delovni kolektivi posameznih gospodarskih organizacij so namreč spoznali nujnost načrtnega zdravljenja zobnih: obolenj in danes imajo svojo zobno ambulanto podjetja Gradis, Saturnus, Kolinska tovarna. Kemična tovarna, TEOL in komunalna banka, Ta podjetja so upoštevala sugestije zdravstvenih delavcev, ki so pri sistematičnih pregledih njihovih članov ugotovili veliko povprečje zobne gnilobe — in najuspešnejši načini preprečevanja posledic te gnilobe so prav gotovo povezani z rednim obiskom zobnih ambulant. Zato lahko odločitev teh kolektivov služi za zgled, kako lahko s skupnimi napori rešujemo zobozdravstveno problematiko v delovnih kolektivih. Posebno skrb pa moramo posvetiti naši mladini, našim predšolskim in šolskim otrokom. Res je, da imamo v šoli Vide Pregarčeve šolsko zobno ambulanto, vendar sam obstoj zobozdravstvenih ambulant še ne zadostuje za dosego našega končnega cilja — preprečiti posledice zobne gnilobe. Zato iščemo zdravstveni delavci pomoč in sodelovanje staršev, pedagogov, zdravstvenih, družbenih in kultumo-prosvetnih delavcev. Z njihovo pomočjo želimo širiti zobozdravstveno prosvetljenost, zavestno sodelovanje in izvajanje preventivnih ukrepov. Vsej naši skupnosti, vsem našim občanom želimo povedati, da je zobna gniloba bolezen, ki nas ogroža vse življenje. Pri sistematičnih pregledih otrok opažamo, da kljub očitnemu izboljšanju življenjskih pogojev narašča število otrok — invalidov. Zobna gniloba je zajela naše otroke v takem pogledu, da je s samim zdravljenjem v zobnih ordinacijah ne bomo mogli zajeziti. Ne smejo nas uspavati razni lepaki, ilustrirane revije, televizijski in filmski zasloni, na katerih običajno vidimo samo lepe zobe. Resnnica je ravno obratna — zdravi zobje so danes tudi pri nas že izjema. Nujno je, da dojamemo vse dalekosežne posledice 'tega dejstva, kajti prizadet je ne samo posameznik, temveč vsa naša Skupnost. V socialno-modicin-skem in finančno-ekonomskem pogledu zajemajo to posledice vedno večji obseg. Le organizirano in enotno prizadevanje nas vseh lahko uspešno zajezi to nevarnost. VPLIV PREHRANE Zobnna gniloba nas ogroža vsak dan — ob vsakem obroku hrane. Zato moramo njene napade odbijati sproti — po vsaki jedi, zlasti še po sladkih jedeh. Že v nekaj minutah prične namreč v ustih zastajajoča hrana svoje razdiralno delo. To nevarnost preprečujemo z zobno kr tačk o in z izpiranjem ust takoj po jedi, zlasti zvečer pred spanjem. Izdatno pomagamo zobem tudi s tem, da vsak obrok hrane zaključimo s surovo, trdo brano (jabolka, zelenjava), ki s svojo vlaknasto sestavo pospešuje čiščenje. Starši, vzgojitelji in otroci sami morajo vedeta, da je potrebno čistiti zobe po vsaki jedi, Ugotovljeno je namreč, da velika večina otrok zob sploh ne čisti ali pa tako neredno, da tako čiščenje ni uspešno. Dandanes dobe naši otroci mnogo več raznih sladkih jedi, ki so zlasti nevarne zobem. Zato je še posebno važno poučiti vsakega otroka, da mora po vsaki jedi zobe očistiti. Neprestano moramo bedeti nad njimi in jih opozarjati na čiščenje toliko časa, da preide otrokom čiščenje v navado, brez katere ne bo mogel zaključiti obroka. Ta navada mu bo varovala zobe skozi vse življenje. V naših šolah smo uvedli šolske malice — in tam, pa tudi v vseh drugih zavodih, kjer se hranijo predšolski in šolski otroci, imajo vzgojitelji enako priložnost kot starši doma, da po vsakem obroku ©pozore otroke na čiščenje zob. Z nenehnim, doslednim opozarjanjem in pojasnjevanjem bomo otrokom privzgojili dobro navade za vse življenje. ABECEDA USTNE HIGIENE Le kdor razume smisel in pomen čiščenja zob, zna pravilno uporabljati zobno krtačko. To spada v abecedo ustne in osebne higiene sploh in se naj otrok z njo seznani že v prvi hletih šolanja. V naših osemletkah se otroci lepo privajajo na osebno higieno, na umivanje rok pred malico ih po njej. S seboj nosijo prtičke in brisače. Bil bi lep uspeh naših prizadevanj, če bi nosili s seboj tudi zobno krtačko. Tako bi res vsak otrok imel svojo zobno krtačko, naučil bi se jo pravilno uporabljati in postala bi nepogrešljiv pribor za vsakdanjo osebno higieno. Tako bd iz nekdanje dolžnosti prešlo čiščenje zob v potrebo. Tako vzgojene generacije otrok bi vedele, da vsak sam odgovarja za vse in za vsakega od svojih zob. Skupnost takih posameznikov bi primere invalidnosti zaradi zanemarjene zobne gnilobe na minimum zmanjšala. REDEN OBISK PRI ZOBNEM ZDRAVNIKU Z enakim občutkom dolžnosti moramo starši opozarjati svoje otroke tudi na teden Obisk zobne ambulante. Tudi takrat, ko ne čutimo bolečine, so morda v naših ustih zobje prizadeti. Take prve, a nevarne spremembe pa lahko ugotovi samo zobni zdravnik v ordinaciji in s svojim posegom prepreči vse bolečine ali celo izgubo zoba. Noseče matere, predšolski in šolski otroci naji redno jemljejo tudi fluor-kalcijeve tablete, ki dajejo zobem odpornost proti zolbni gnilobi. Te tablete so prijetnega okusa in otroci se jih ne branijo. Dojenčkom jih zdrobimo in dodamo hrani, in sicer po eno tableto dnevno do drugega leta starosti; od 2 do 6 let naj prejme otrok po dve tableti dnevno in ko je v šoli, 3 do 4 tablete dnevno. Nenehna skrb in budnost staršev ter pedagogov bo garancija za končni uspeh teh naših skupnih prizadevanj. Tudi način prehrane vpliva na zdravje in odpornost naših zob. Sadje in zelenjava, jabolka, korenje, redkev in podobno — čistijo naše zobe, mleko, sir, surovo maslo, jajca, čm kruh, ribje olje, pomaranče in sončni žarki grade in utrjujejo zobe, sladkorčki, piškoti, čokolada in vse vrste sladke lepljive hrane ogrožajo, kvarijo in uničujejo zobe. To dejstvo naj upoštevajo starši in šole pri malicah in drugih vmesnih obrokih, saj vemo, da si po takih vmesnih obrokih otroci še zlasti ne čistijo zob. Za malico naj otrok dobri sadje in zgoraj naštete osnovne vrste hranil, saj je s tem nevarnost posledic veliko manjša. Če pa že jedo sladke jedi, naj zaključijo tak obrok s sadjem ali pa s tem, da si očistijo zobe vsaj z vodo, ki jo z jezikom stiskajo skozi medzobne prostore. Ta navada jim bo zlasti še koristila v času, ko so zdoma. Našteli smo nekaj najnujnejših ukrepov, za katere bi morali vedeti vsi naši starši in pedagogi. Naš skupni cilj je tako vzgojen posameznik, ki zna bedeti nad svojimi zobmi in zavestno uporabljati vse preventivne ukrepe, da jih ohrani. Zobozdravstveni delavci smo vedno pripravljeni s svojim strokovnim pojasnjevanjem, z delom v ordinacijah in s predavanji v polni meri prispevati svoj delež za dosego tega skupnega cilja. dr. Zoran Arnež Zobna ambulanta za šolske in predšolske otroke redno sprejema otroke naših', osemletk vsak dan od 7. do 13. ure, vsak ponedeljek, sredo in petek popoldne, od 13. do 18. ure pa vse predšolske otroke z ožjega področja Most. Enako nalogo ima tudi šolska zobna ambulanta v Hrušici, ki posluje vsak dan od 7. do 13. ure. Šolska*žotrna ambulanta v Dolskem dela vsako sredo, četrtek in petek od 7. do 13., šolska zobna ambulanta na Prežganju sprejema vsak ponedeljek in torek od 7. do 13. ure, šolska zobna ambulanta v Polju pa dela vsak torek, četrtek in petek od 14. do 18. ure. Gasilci so zborovali Na OBČNI ZBOR OBČINSKE GASILSKE ZVEZE dvajsetega oktobra je prišlo 50 delegatov iz* trinajstih prostovoljnih in devetih industrijskih društev in delegati — gostje iz družbenih organizacij, občine, okraja in republike. Izvoljen je bil nov upravni in nadzorni odbor zveze in 4 delegati za kongres gasilcev SRS. V razpravi so delegati kritično ocenili delo upravnega odbora zveze in operativnega štaba, poudarili pa so, da sredstva, ki so zagotovljena v občinskem proračunu — 2 milijona dinarjev - ne ustrezajo niti za najnujnejše po- trebe, saj predstavljajo komaj šestino predlaganih sredstev. Oprema je zastarela, cevi so stare tudi preko 10 let, čeprav je njihova življenjska doba le tri leta. še slabše je stanje nekaterih gasilskih domov, ki se bodo kmalu porušili in so nujno potrebni popravila (Bizovik, Stepanja vas, Šmartno, Lipoglav in stolp v Dolskem). V gradnji je stolp v Senožetih, ker pa primanjkuje sredstev, delo zelo počasi napreduje. Delegati so zahtevali, da se vprašanje dotiranja, ki se rešuje že 10 let, dokončno reši. Sredstva naj se enakomerno razdele med vse množične organizacije. Primož Brišnik Med dvajseterico Slovanovih kgšarjcarjev, ki so si na kvalifikacijskem turnirju v Velenju'priborili vstop v zvezno ligo, je težko izbrati naj-zaslužnejšega. Nedeljeno priznanje' zaslužijo vsi igralci kakor tudi njih tehnično in klubsko vodstvo od trenerja Ureka in njegovega svetovalca Kristančiča do predsednika in podpredsednika košarkarskega kluba tov. Vlachyja oziroma Lokarja. Toda če je med dvanajsterico igralcev moči izločiti koga, potem to priznanje vsekakor zasluži Primož Brišnik. Morda povpreček desetih košev, ki jih je Primož dosegal za barve Slovana tako med tekmovanjem v slovenski ligi kot na kvalifikacijah, temu ne gre popolnoma v prid. Toda vsi tisti, ki so pozorneje spremljali pot Slovanovih košarkarjev do današnjega uspeha, bodo z nami kiju temu edini. Košev Primož res ni dosegal kdo ve koliko, zato pa je bil tudi na igrišču s svojo odlično igro v obrambi in visoko borbeno moralo vseskozi nepogrešljiv član prve petorke. Njegova največja zasluga pa je v tem, da je Slovanovce povezal v trden kolektiv. Primož je bil namreč tisti, ki je skrbel za borbeno moralo, urejal odnose med igralci in zbiral fante na trening tudi takrat, ko so po nepričakovanem porazu proti Ljubljani postali popolnoma malodušni, Primož je bil tisti, ki se nikdar ni ustrašil nobene poti za korist kluba, nikakršnega dela... Nedeljenemu priznanju dodajamo še Brišnikove osebno-športne generalije: rojen je 30. maja 1937 na Vrhniki, je študent tekstilne fakultete,. visok 193 cm. Košarkarsko kariero je začel leta 1955 pri Olimpiji, za katero je nekaj let zapored tekmoval v zvezni ligi, leta 1962 pa je pristopil k Slovanu. KDO SE JE „ZAPLANIRAL”? Delavska enotnost je v letošnji trideseti številki,' ki je izšla 12, oktobra, natisnila na svoji telesnokulturni strani daljšo gloso z naslovom: Zaplaniranje. Prispevek kritično glosira planiranje finančnih sredstev za telesnovzgoj-fio dejavnost v občini Ljubljana Moste—Polje in poudarja predvsem »preveliko dobrosrčnost planerjev« do športnih klubov. Klubi so namreč po podatkih Delavske enotnosti pobrali kar 90 % vseh razpoložljivih sredstev: 30% nogometaši, .30% rokometaši in prav tak odstotek tudi košarkarji, medtem ko je za telesnokultumo dejavnost v šolah in društvih Partizan ostalo samo preostalih 10 %! Glosa je načelno vsekakor povšerh na mestu. Zavzema se za pravilnejšo delitev sredstev, ki naj bi zagotovila tudi množično telesno kulturo naših šolskih otrok in najširšo rekreacijo naših delovnih ljudi, ne pa samo športno izživljanje peščice tistih, ki se zbirajo v športnih klubih. Toda žal se je v natisnjeni prispevek vrinila težka pomota. Podatki, s katerimi razpolaga in operira pisec, se namreč nikakor ne nanašajo na planiranje finančnih sredstev za telesnovzgojno dejavnost v občini Ljubljana Moste— Polje, ampak na planiranje finančnih sredstev v eni sami moščanski telesnovzgoj-ni organizaciji — SD Slovan. V okviru SD Slovan je predvidena delitev sredstev res natančno taka, kakršna je objavljena v Delavski enotnosti, toda tudi za delitev je potreben še majhen popravek. V odstotkih planiranih vsot, s katerimi naj bi razpolagali posamezni Slovanovi športni klubi, so namreč všteti tudi stroški, ki jih imajo športni klubi s svojimi prizadevanji za razvoj množičnosti. Znano je namreč, da vodi rokometni klub Slovan iz lastnih proračunskih sredstev tudi občinsko rokometno ligo, v kateri sodelujejo vsa šolska športna društva. Podobno je tudi z nogometnim klubom in njegovo nogometno šolo.., 'Za zaključek naj natisnemo še resnico, ki je v Delavski enotnosti zelo pomanjkljiva in spominja na natolcevanje: 90 % planirane vsote za telesnovzgojno dejavnost je res namenjeno športnim klubom, toda v okviru SD Slovan, ki mu v celotnem občinskem proračunu za razvoj telesne kulture pripada samo 50 % razpoložljivih sredstev. Ostalih 50 odstotkov in ne le 10 odstotkov pripada ŠD Slavijo, društvom Partizan, šolskim športnim društvom itn. Morda je ta odstotek razpoložljivih sredstev za najpomembnejše področje naše te-lesnovzgojne dejavnosti še zmerom premajhen, toda vsekakor je precej večji, kot je natisnjeno v Delavski enotnosti. NA DNEVNEM REDU: KMETIJSTVO • NAD AL j. S L. STRANI važnejših gospodarskih panog. Družbeni bruto proizvod se kljub industrializaciji ne razvija na škodo kmetijskega deleža, ki znaša stalno približno 6,5 % celotnega družbenega bruto proizvoda v naši občini. Leta 1962 je celotni družbeni proizvod našega gospodarstva znašal 44,653,142.000 dinarjev, kmetijski pa 2,913,192.000 din. Kmetijska proizvodnja v privatnem sektorju se je v zadnjih šestih letih povečala za 60 %, kar je pripisati predvsem sodobnejši obdelavi, večji uporabi umetnih gnojil, zaščitnih sredstgv, kvalitetnejšemu semenu itn. Število živine se v zadnjih letih kljub zmanjšanju kmetijskih površin ni bistveno zmanjšalo; prav tako se zaradi kvalitetnejših sort pšenice ne zmanjšuje pridelek žita. Privatni kmetovalci se zlasti v ravninskem predelu usmerjajo v gojenje vrtnin za preskrbo mesta in dosegajo tržni višek, medtem ko predstavlja v hri-bovitejših predelih večji vir dohodkov sadjarstvo. Toda kljub gibljivosti privatnih kmetovalcev, ki usmerjajo svojo proizvodnjo predvsem na preskrbo mestnih potrošnikov z mlekom, mesom, vrtninami in sadjem, privatni kmetovalci že zaradi načina svoje proizvodnje v splošni socializaciji naše družbe nimajo tako širokih perspektiv kot družbeni sektor. Proces pod ruž bi j en j a se bo na naši vasi zanesljivo razvijal še naprej in bo v nadaljnjem razvoju družbenih pro- stojni proizvodnji pa niso bile konkurenčne proizvodnji privatnih kmetovalcev, ki niso bili obremenjeni z investicijami. Sele z združitvijo kmetijskih posestev v severnem delu Ljubljanskega polja v Agrokombinat so nastali osnovni pogoji za moderno kmetijsko proizvodnjo, ki se je usmerila na pridobivanje mleka in mesa. Kmetijske zadruge so se postopoma združile v močno kmetijsko zadrugo in pričele z lastno proizvodnjo, specializirano na gojenje sadja in zelenjave. Toda pravih rezultatov te združitve še ni in jih lahko pričakujemo šele z novimi investicijami, predvsem pa s povečano Skrbjo za kadre, ki je bila kljub rasti družbenega sektorja in velikih proizvodnih obratov vse preveč zanemarjena. Diferenciacija proizvodnje in veliki specializirani proizvodni obrati — farma krav molznic v Zadobrovi, farma piščancev v Zalogu, tovarna močnih krmil, vrtnarski obrat in mestna vrtnarija — se otepajo tako z objektivnimi kot subjektivnimi težavami. Težita jih odplačevanje investicij in vzgoja osnovnega kadra, ki je v specializirani proizvodnji še zahtevnejša in terja tudi znatna sredstva, katerih pa obrati nimajo. Toda omenjene težave, ki so pravzaprav le posledice prehoda z zastarelega, privatnega načina gospodarjenja v družbenega, bo družbeni sektor z nadaljnjo decentralizacijo upravljanja, jačanjem ekonomske osnove posameznih JOŽE VOVKO, ČLAN AVTOMOTO DRUŠTVA MOSTE, JE G. X. 1963 ZMAGAL V GRADCU Z GO-CART VOZILOM V KATEGORIJI 125 CCM. DRUŠTVO SE TAKO LAHKO POHVALI Z MEDNARODNIM ŠPORTNIM USPEHOM izvajalnih sil postajal vedno hitrejši. Mlajši ljudje že danes nimajo prihodnosti na majhnem kmečkem posestvu in se selijo v mesto. Hkrati s tem nastaja problem, kaj početi s- številnimi posestvi, katerih večina članov je zaposlena izven kmetijstva, s posestvi starih in onemoglih kmetovalcev in ne nazadnje tudi s kmetijami v hribovitih predelih naše občine, ki zaradi konfiguracije terena ne dopuščajo intenzivne družbene kmetijske proizvodnje, za katero je uporaba strojev osnovni pogoj. Perspektivni razvoj kmetijstva v naši občini je nadalje omejen tudi z urbanističnim načrtom mesta Ljubljane, v katerem je področje od Most do Zaloga predvideno za razvoj industrije, tako da se na tem področju ne bo mogel razširiti niti družbeni sektor kmetijske proizvodnje. Družbeni sektor kmetijstva, ki se je razvil iz dveh manjših kmetijskih posestev in sedmih kmetijskih zadrug, se je.doslej razvijal brez jašnejšega koncepta. Kmetijske zadruge so se bavile predvsem s trgovino in pospeševanjem kmetijstva, v samo- obratov in organiziranjem ka-drovsko-socialne, ekonomsko-komercialne in analitične službe verjetno kaj kmalu premagal. Posamezni obrati se bodo usposobili za uspešnejše upravljanje z družbeno kmetijsko proizvodnjo in povečali svoj gospodarski delež k bruto proizvodu naše Občine. Mnogo si lahko obetamo tudi od kooperacijske proizvodnje med družbenim in privatnim sektorjem, ki ima zlasti v naši občini še poseben pomen. Vrsta novih tehnoloških postopkov, uvedba visokorodnih sort pšenice in hibridne koruze, pitanje mlade živine in zasajevanje novih nasadov so vsekakor prijemi, ki jih je večina privatnih kmetovalcev že zdaj sprejela z veseljem in kažejo tudi v na-naljnjo perspektivo kooperacije med privatnim In družbenim sektorjem v kmetijstvu. Žal je proizvodno sodelovanje v preteklem letu nazadovalo in je zaradi neurejenih tržnih razmer nemalokrat pripeljalo celo do kršitve pogodbenih obveznosti tako s strani zadrug kot s strani privatnih proizvajalcev. Na tem področju, ki utegne našemu kmetijskemu gospodarstvu še močno koristiti, se še ni uveljavilo načelo, da sta obe pogodbeni stranki enakopravni. Toda vse jasneje se kaže, da ob razširitvi družbenega sektorja kmetijske proizvodnje nikakor ne smemo zanemarjati individualnih proizvajalcev. Najlopši rezultati , koperacije se kažejo tam, kjer družbeni obrati prevzamejo skrb za odločilno proizvodno fazo, kmetje pa se tej proizvodnji prilagodijo in svojo proizvodnjo specializirajo. Zasebni proizvajalec, vključen v , proizvodni proces družbenega sektorja, se tako postopoma odreka lastnini in za storjeno delo vse rajši sprejema nagrado. KULTURA • NADALJ. S 1. STRANI dejavnost mora biti zato prav toliko potrebna kot skrb za razvoj gospodarstva, za stanovanjsko gradnjo, ceste itn. Le tako bodo lahko tudi potrebe in programi za kulturno dejavnost odraz resničnih prizadevanj za uresničitev potreb in interesov naše skupnosti, ne pa le slučajnih, celo ne vedno potrebnih možnosti! Potem tudi ne bo težko govoriti o sredstvih za kulturo, saj bodo šla namensko za dopolnjevanje celovite podobe razvoja komune oziroma občanov. Z njimi ne kaže umetno držati takih, oblik, ki niso dorasle zahtevam neke soseske. Porabiti jih velja prej za gostovanja, ki bodo soseski nudile tisto, kar res rabi. Preko take politike pa bo moči sčasoma aktivizirati lokalne sile tudi za ostale dejavnosti. Naloga ni lahka, toda ob aktivni udeležbi ZK, ZB, SZDL. sindikatov, LMS in DPM, krajevnih skupnosti, pa tabornikov, turistične zveze itn. ter seveda sveta za šolstvo, prosveto in kulturo in že obstoječih kulturnih društev ter ob povezavi z okrajnim in republiškim svetom Svobod in kulturnih društev je upati, da bo dobila kulturna politika enakopravno mesto v sklopu družbenega in političnega življenja v komuni. In tako mesto ji tu tudi gre. Nekaj misli ob različnem gradivu o kulturnem življenju v komuni AM PIŠI NAM KDAJ KOLI NA NASLOV MSK, OB LJUBLJANICI 42, TELEFONIRAJ VSAK DAN OD 7. DO 12. URE NA ŠTEV. 36-690 Obratni delavski svet obrata Vevče je sklenil ustanoviti upravni odbor stanO' vanjskih zgradb na Vevčah' Naloge tega odbora naj bile vzdrževanje zgradb urejanje investicijskih drugih zadev, skladno * možnostmi in interesi p0"' jetja. Zato naj bi ob s delovanju s hišnimi sve izdelali tudi poslovnik. V avgustu je proizvodnj papirja v papirnici VcV£j Medvode dosegla 0’ kar je posebej razvoselj saj je ta mesec največ o pustov. Zastojev J® kimanj, izmet je bil ZIT'‘l„|e San in verjetno je to d ‘J fiiHi imHtrnlrt n JI OOVCC«* moščanskA Izdaja ObO SZDL Moste - Polje — Odgov K urednik Bogdan ^turmr'/,eVje CZP »Kočevski tisk« K°L