SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo Isto predplačili 16 fld., za pol leta 8 fld.t za četrt leta i »Id., u jtdia meiec 1 gld.iO kr. V administraciji prejeman velja: Za cele leto 12 (Id., xa pol leta 6 (Id., za Četrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 ffld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inierate) »»prejema upravniStvo in ekspedicija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice U. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. ISO. V Ljubljani, v sredo 3. junija 1896. Letnilc XXIV. Papeževo delo. Koptišlcega patrijarha vikarij Cirillos Makario je že 14 dalj na pota v Soo. Pošilja ga Leon XIII. prosit Menelika, naj izpusti laške vjetnike. Frama-sonska vlada je s svojo nesrečno afrikansko politiko vzela življenje mnogo tisoč mladeničem, spravila v nesrečo brezštevilno družin, denarno skoraj uničila državo. Tu nastopa papež kot angelj miru, kot plemeniti tolažnik in pomočnik. Za trdno smemo upati, da se posreči njegovo delo. Lahi, ki imajo le količkaj poštenja v sebi, so hvaležni sv. Očetu. Vzvišeno delo, ki je neposredno iz njegovega srca, jih osramotuje. Samo Crispijeva druhal bruha v tem slučaju svojo neznačajnost in umazanost na dan trdeč, da s tem zmaguje misel sprave s cerkvijo. Poslanec Fortis je dejal: „C e se poslanstvo p o s r e č i, bodo dejali duhovniki k m e t o m n a d e ž e 1 i: G 1 e j t e , d r ž a v a i z -roča vaše otroke sužnosti, papež jih pa o s 1 o b a j a". Mi sodimo, da tega niti reči ne bo treba. Ljudstvo bo to samo izprevidelo in se bo z gnjusom odvrnilo od tistih, ki so je hoteli odtrgati od cerkve, svoje najboljše dobrotnice. Novo nevenljivo cvetko si je vplel s svojim najnovejšim delom Leon XIII. v venec svojih zaslug. Nam katoličanom je v bistvu papeštva samo po sebi umljivo, kar je storil. Isto je delal Inocenc III. v svojem zemskem [sijaju, — kar dela sedaj vjetnik Leon XIII. A nravna moč sv. Stolice, vse-obsezajoča ljubezen Kristusovega ¡[namestnika na zemlji, ki se kaže v tem delu, mora z občudovanjem navdati vsacega, tudi — drugoverca. Zato se še posebej veselimo. Državni zbor. Dunaj, 2. junija. Pričetkom seje nasvetuje mladočeški poslanec dr. P a c a k, naj bi predsednik stavil na dnevni red domovinski zakon. Predsednik baron Chlumecky odgovori, da bode takoj -sklical načelnike klubov ter nasvetoval, da zbornica reši domovinski zakon. V ta namen pa bode treba večernih sej. Trgovinski minister baron G 1 a n z odgovarja na neko interpelacijo, da je vsled odloka z dne 20. jul. 1894 mesna obloda pri uvozu v Avstrijo carine prosta. Po mnogih interpelacijah utemeljuje posl. dr. Rus s nujni predlog, da bi proračunski odsek takoj ustno poročal o zakonu glede uravnave uradniških plač. Predlog je bil vsprejet. Nato zbornica nadaljuje debato o patentnem zakonu. Prvih sedem paragrafov, ki se tičejo patentnega varstva in novih iznajdb, je bilo po kratki debati vsprejelih z neznatno premembo o besedilu. Poslanca Demelin Kurz zahtevata, da se črta § 10., ki daje vojni upravi pravico glede vojnotehniških stvarij. Trgovinski minister priporoča ta paragraf kot kompromis med raznimi koristimi češ, da bode vlada varovala imejitelje patentov. Poročevalec E x n e r ugovarja vsem premembam, ki so bile pri glasovanju tudi odklonjene. Konec seje ob 3. uri 45 minut; predsednik napove večerno sejo na V« uro. Politični pregled. V Ljubljani, 3. junija. Radikalne stranke. Naši ljubi prijatelji — liberalci legajo povsod spat. Samo radikalne stranke vstajajo. Nemško-narodna stranka, ki je v svojem materijalističnem temelju popolnoma podobna naši usmiljenja vredni „narodni" stranki in se samo v odločnosti in razumnosti odlikuje od nje, dobiva vedno več tal. Dne 31. maja se je v Budjejevicah pri strankarskem shodu osnovalo nem-ško-ljudsko društvo za južno Češko. Za predsednika so si izbrali dr. Havelko, za namestnika pa Kauf-manna. — Posvetovali so se o nemško - narodni organizaciji na južnem Češkem. — Istega dne je v Millstadtu na Koroškem posl. Tschernigg po-vdarjal, da sta Kirschner in Ghon popolnoma nasprotna liberalcem in da bosta po prihodnjih volitvah gotovo pristopila k nemškim — narodnjakom. Dveh možičiiov bo torej kmalu zmanjkalo liberalcem. Srečno pot. Mi smo že velikokrat napovedovali to izpremembo in se sedaj iz srca veselimo, da se je naša napoved do pičice izvršila. Radikalizem zmaguje in z njegovo zmago se čisti zrak. Kmalu bomo jasno videli, da si stoje nasproti samo stranke na odločno materijalističnem in na odločno krščanskem temelju. Pri ti priliki naj omenjamo, da se z besedo „autisemit" po časopisih zelo slepari. Nemški narodnjaki so antisemitje, krščanski socijalisti tudi, toda bistvena razlika je mej njimi. Prvi stoje samo na stališču neskvarjenega nemštva, drugi na stališču pravičnosti in ljubezni do krščanskega ljudstva. — Prvim je „narodnost „absolutna" in namen, drugim je narodnostna zavest na tisti stopnji veljave, katera ji pripada po človeški natori, kakor jo opisuje krščanstvo. Vvodni članek zadnjih „Novic", ki sanjari o velikonemštvu na Dunaju o priliki krščansko-socijalne zmage, nam spričuje, da naša opazka ni nepotrebna. TVrabetz in njegov zagovor. Dne 9. maja je dunajski državni poslanec Wrabetz zbral nekaj liberalcev krog sebe in jim je pojasnoval, zakaj sta s Suessom izstopila iz kluba nemške levice. Dejal je, da je zadnji čas nemška levica bila samo vladna, LISTEK. Dve družini. Povest. — Spisal Traven. (Dalje.) Zvečer se odpro na tihem vrata in Majarica vstopi. Marijce se je polastil za trenotek srd, ki ga ne more prikrivati in z neprijaznim glasom vpraša: „Cesa bi radi, gospa ?" „Prosim Vas, VejAnovka, ne jezite se nad menoj, jaz nisem kriva Vaše nesreče; morda trpim več, kakor Vi, pa tega ne morete vedeti, in tudi nisem prišla zato k Vam, da bi Vam to razkladala . . . Vam se gotovo godi slabo ; prosim Vas, vzemite to, če se Vam ne zamerim." „Ne, ne gospa, le obdržite svoj denar. Jaz še nisem tako slaba, da bi ne mogla delati, in dokler bom mogla gibati, ne bom prosila ubogajme . . . Dajte mi kaj šivanja, če mi hočete vstreči; a darov nečem jemati, posebno od Vas ne." Takoj ji je bilo žal, da je izgovorila poslednje besede, ko je videla, kako je Majarica prebledela. „Oprostite gospa, jaz nisem mislila s tem nič hudega; a sami veste, če človek toliko pretrpi, se časih ne more vzdržati. . «Ne izgovarjajte se, prosim Vas. Vi imate pravico, da me zmerjate, kakor hočete, ker sama vem, da druzega nisem vredna . . . Ali naj bo tako 1... Se nocoj Vam prinese dekla nekaj dela, potem pa zahtevajte plačilo, kakoršno hočete." Majarica je odšla, Marijca pa je ostala sama in se zamislila ... Kje je pač zdaj njen mož ? Srce se ji je skrčilo, ko se je spominjala njegovega slovesa; poslavljal se je, kakor da bi se ne mislil več vrniti. Videlo se mu je, da je obupal nad prihodnostjo in srečo. A ona ni obupavala. Kader je bilo njeno srce najbolj polno žalosti, kadar ji je zmanjkovalo solza, spomnila se je na svoja otroka: čelo se ji je razvedrilo in zdelo se ji je, da gleda pred sabo krasno bodočnost, jasno kakor beli dan. V svoji prodajalni je sedel tedaj Majar, a poleg njega njegov komi Rajnik. Majar je imel oko obvezano in zdaj pa zdaj sta mu zdrhteli ustni od bolečine. Takrat je zgrabil hitro kozarec in ga vdu-šek izpraznil. Rajnik je naznanil gospodarju, da se ima nekaj imenitnega pogovoriti ž njim ... Da ga je res nekaj tiščalo, videlo se je že v tem, kako se je nemirno premikal na stolu, naslanjal se zdaj na slonico, zdaj na mizo; njegov topi obraz brez vsacega značilnega izraza je začel rudeti, nekoliko od nestrpnega pričakovanja, nekoliko od pijače ; nemirno je mežikal s trepalnicami in vrtel svoje male, sive, vodene oči. „Torej," začne Majar po daljšem presledku in ko so bolečine nekoliko pojenjale, „torej, kaj mi imate tako posebnega povedati ?" „Vi veste, gospod Majar, da sem Vam vestno služil ves čas, odkar sem prišel k Vam, da sem se brigal za Vaš dobiček tako skrbno, kakor bi šlo za mojo srečo, da sem Vam bil glavna podpora pri vsakem podjetju —." „Kaj pomeni to obširno govoričenje, Rajnik ? Jaz ne ljubim dolgih vvodov, zapomnite si!. . . Da mi vestno služite, to je Vaša dolžnost, — ne rečem seveda, da bi je dobro ne izpolnjevali, — vsa čast Vam . . . samo, kaj ste mi mislili povedati?" „Segli ste mi prehitro v besedo, gospod Majar . . . Jaz mislim, da za vse to, kar sem Vam naštel, zaslužim Vaše priznanje in — plačilo." „No, da, moje priznanje imate v polni meri ; kar pa se plačila tiče, mislim Vam ga o novem letu zvišati za pet forintov; mislim, da ste zadovoljni ? „Ne, gospod Majar, jaz nisem mislil tako .. . Jaz Vas prosim veliko večje nagrade . . . Gospod Majar, jaz ljubim Vašo hčer in Vas prosim, da mi jo daste za ženo." Majar odpre usta od začudenja, a takoj nato buši v glasen smeh, katerega pa precej zopet pre- državna stranka, da se je vezala s klerikalci, pozabila svoje namene, a pri tem jo je vlada vender le vedno odrivala. .Antisemitski demagogi' so zmagali. „Badenijeva vladarska umetelnost je zvodila levico — za nos, demagoge pa v cesarsko palačo". Na to bi bila morala odgovoriti levica s tem, da bi ne bila dovolila davkov. Ker se to ni zgodilo, sta ostavila Wrabetz in Suess nehvaležno levico. — Ozadje temu čvekanju je jedino — sovraštvo proti krščanstvu. Bolj grdega in podlega jezičnika proti krščanskim obredom, nego je bil Suess, ni imela zbornica. Blatil je molitev, božja pota, sv. mašo. Tu pa doživi stari brezverec, da vse seme, ki ga je s polnim periščem sejal s svojo stranko med ljudstvo, ni vskalilo druzega, nego sovraštvo proti sejalcem. In sedaj bi pa rad, naj bi vlada priskočila njemu in njegovemu porazu na pomoč. Dunajskega mesta župan javno povdarja krščanstvo, cesar povabi dr. Luegerja k sebi i. t. d., — takih stvarij ne more prenesti Suessova liberalna duša. A zato, da zakrije svojo moralično smrt, hoče pokazati s svojim izstopom še nekaj — poguma in — Wrabetz ž njim. A namestu poguma pokaže Wrabetz v svoji neprevidnosti le svojo jezo, da vlada ne pomaga liberalcem do zmage. Iiomanski metropolit je bil dne 1. t. m. odstavljen. Sinoda se je sešla v Bukareštu in je sodila metropolita, češ, da je svojo čast zlorabljal v svoj dobiček in si prisvajal najvišjo cerkveno oblast, katero ima po razkolnem pravu samo sinoda. Obsodila ga je in mu naložila, da se mora kot navaden menih vrniti v samostan, kjer je bil preje. — Ubegi razkolniki! Goljuf Crispi. Zadnjo soboto je laški mini-sterski predsednik Budini s tremi glasovi veČine „zmagal". Dal je preiskavati račune prejšnjega mi-nisterstva in tu se je jasno pokazalo, da je Crispi s svojimi goljufijami ogoljufal državno blagajno, kolikor je le mogel. Blagi mož se je vedel primemo z ropom pridobljeni državi. Ko je zbornica izvedela te sleparije, sta se brž pojavila dva prehloga, naj se razgovarja zbornica o tem in naj izreče svojo grajo. Borsadelli je pa predlagal, naj se preide k dnevnemu redu. Rudini, dedič Crispijeve politike iu njegovih — dolgov, je prav kot vsi ministri s frazami nastopil, češ naj se vsprejme Borsadellijev predlog in naj se zbornica izreče, da mora novo ministerstvo boljše gospodariti. Prodrl je z omenjeno neznatno večino. Pomagala mu je pri tem skrajna levica. Iz tega se vidi, da je laško kraljestvo hudo jetično. Ko propade, ne bomo jokali za njim. Veseli smo pa, da ob tacih trenotkih nima brezznačajna vlada v zbornici nobenih t. zv. konservativcev, ki bi jo v servilni modrosti podpirali. Francoske novice. Socijalni demokrat La-fitte je prosil na posodo večjo svoto denarja pri duhovniku v Marseljski bolnišnici in zato je obljubil, da se bo potegnil za usmiljene sestre, da jih iz nje ne spode. Časopis „Telegramme" je to izvedel in je vsled tega priobčil novico, da je Lafitte dobil od neke nesramne hiše podporo, da jo zagovarja. S tem kine in se silno nakremži, kajti oko ga je znova zabolelo. „Vi, Rajnik, ste res znamenit človek, vse hvale in vsega spoštovanja vreden človek, človek, da malo tacih ... Ali take misli, kakor ste ravnokar jedno bleknili, prosim Vas, opustite za zmirom, ker delajo skazo Vašemu značaju in skoraj bi kdo dvomil vpričo tacih bedarij nad Vašo pametjo." Rajnik nekoliko pomolči in ne pokaže nobenega srda ali presenečenja. Ce bi pa kdo tedaj natanko pogledal njegove drobne oči, videl bi, kako so se za hip zlobno in maščevalno zabliskale. Cez nekoliko časa pravi z zategnjenim glasom : „Pomislite nekoliko, gospod Maj ar 1. . . Morda Vam je moja snubitev prišla prehitro; a če nekoliko prevdarite, izprevidite, da je opravičena ... O novem letu mi boste najbrže drugače odgovorili... zakaj meni se ne mudi. Majar je čutil, da je v glasu nekako pretenje in v besedah neomajana samozavest; toda vedeti ni mogel, kaj bi to pomenilo, zato zamahne z roko in se zasmeje znova : „Ne bodite neumni in ne dolgočasite me s tem še kedaj." Nato izpije kozarec vina, natoči še Rojniku, a potem se vzdigne izza mize in odide. (Dalje sledi.) je izgubil mož službo, katera mu je bila namenjena v Madagaskarju iu sedaj toži Telegramme za 20.000 frankov odškodnine. Lafitte je torej vreden ,sodrug' naših dr. Adlerja, Ingwerja, Ellenbogna in drugih. Denar mu je pač poglavitna stvar! — Kakšne razmere vladajo v državnem gospodarstvu, se vidi odtod, ker že 9 let dobiva neka angleška delniška družba po 400.000 frankov na leto za neki kabel, ki ga še — ni. Sele sedaj so prišli na to. — Francoski davki se imajo po vladnem predlogu izpremeniti. Odpraviti se ima davek na vrata, okna in osebni davek. Namesto tega se namerava dohodek od hiš in na obresti, ki so vknjižene na posestvo, in na tu- in inozemske vrednostne papirje s 4-5'/i) čistega dohodka. Vrh tega se vvede davek na stanovanja, po številu voz, konj in poslov. Do-sedaj je bil davek na stanovanja, ki ga je oddajalo 105 milijonov ljudij; odslej jih bo samo 45 milijonov. Novi davki so proračunjeni na 187 milijonov in toliko se ima odpustiti pri preje omenjenih davkih. Nas veseli, da se je vendar kje izprožila misel, naj se dohodki od denarja obdavčijo. Ne upamo sicer, da bi mogla francoska vlada spraviti svoj načrt v veljavo, toda misel sama je tudi nekaj vredna. Da bi se le hoteli tudi pri nas kaj učiti iž nje. Anglikanska cerkev in Gladstone. Dne 1. t. m. je priobčilo več angleških časopisov dolgo Gladstone-ovo pismo na kardinala Rampollo, zagovarjajoče pristnost mašniškega in škofovskega po-svečevanja v angleški cerkvi. Pisatelj poudarja tudi, da bi zavrženje teh posvečevanj še mnogo bolj ločilo katoliško in anglikansko vero in vsled tega postavilo nove ovire zjedinjenju. — Kakor je znano, je sveti oče sestavil poseben odbor, ki se peča s tem vprašanjem. To pozdravlja Gladstone z veseljem. — Znamenitega državnika pismo prezira poglavitno stvar, da se namreč ne gre v pr\i vrsti za to, kakšno bodi razmerje mej krivoversko angleško in katoliško cerkvijo, marveč da se gre za dejstvo, je-li bil prvi krivoverski nadškof Mat. Parker v Can-terbury-ju od Čikesterskega škofa Barlowa prav posvečen ali ne. Naše mnenje je, da ne. Kar skuša Gladstone dokazati v svojem pismu, poskušala sta vlani dva jako znamenita bogoslovca: E. Denny, vikarij v Kempleyu glocesterške in A. Lacey v Ma-dingley elienske škofije v svoji knjigi: „De hierar-' achia anglicana." Londini. C. J. Clay. 8°. XI. 265. Ta dva sta prezrla, da angleška krira vera mora tajiti vsako duhovsko oblast, ker ne pozna daritve svete maše. Zato so doslej v Rimu vedno imeli angleška posvečevanja za neveljavna. Pavel IV. je naravnost dejal, da niso angleški škofje „posvečeni po cerkveni obliki"._ Cerkveni letopis. Spomenica. Poprave pri stolnici v Ljubljani prav marljivo napredujejo. Mej drugim so včeraj nasadili tudi nov križ na vrh visoke kupole. V ta križ so kot spomenico dali pergamen z nastopnim napisom: Leta 1895, ko so knezoškof dr. Jakob Missia jednajsto leto skrbno vladali ljubljansko škofijo, obiskal je Bog Ljubljano in njeno okolico s strašno šibo potresa. Po krasni velikonočni nedelji, 14. dan meseca aprila, prebudil je počivajoče Ljubljančane ob 11. uri 17 minut po noči iz sladkega spanja grozovit potres, ki je v hipu vse prebivalstvo s strahom in nepopisno grozo napolnil. Po mestu in po deželi je napravil neizmerno škodo ter zahteval tudi nekaj človeških žrtev. Ni ga pač bilo Ljubljančana, ki bi to noč ne bil prosil v vroči molitvi Gospoda nebes in zemlje, naj mu bo milostljiv, naj mu prizanese in ga reši smrti. Silno zemeljsko zibanje je hudo poškodovalo skoraj vse ljubljanske cerkve brez izjeme in tudi stolnici sv. Nikolaja ni prizaneslo, dasi je bila med vsemi farnimi cerkvami najmanj poškodovana. Potrebna popravila začela so se že leta 1895, dovršila so se pa leta 1896. Prvo leto zalile so se razne razpoke in zlasti pročelje pri velikih vratih, ki je največ trpelo, se je temeljito popravilo ter je prejelo v svojem zgornjem delu popolnoma novo, okusnejše lice. Leta 1896 pa se je spremenilo tudi pročelje za velikim oltarjem. Odbil se je zunanji omet cele cerkve, ki se je z novega ometala od vrha do tal. Vsa ta popravila in prezi-davanja so občutljivo zadela cerkveno blagajnico, iz katere je njen oskrbnik, prečastiti gospod stolni kanonik Andrej Zamejic, za razna dela izplačal nad jednajst tisoč goldinarjev. Bodi vse v večjo slavo trojedinega Boga, preblažene Device Marije, Božje Matere, sv. Nikolaja in vseh svetnikov, zlasti naših patronov zoper nevarnosti potresa: sv. Aleša, svetega Emigdija in sv. Frančiška Borgija, ki naj prosijo za to stolnico in celo ljubljansko škofijo, da Bog šibo potresa za vselej milostno od nas odvrne. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) VIII. Zbornični svetnik Karol Luckmann poroča imenom odseka, da je trgovinsko ministerstvo poslalo nastopni ukaz na trgovsko in obrtniško zbornico: Kakor znano je vprašanje o obdačenju užigalic, užigalnih svečic in jednakega blaga predmet strokovnim študijam pri c. kr. finančnem ministerstvu. Tem povodom je imenovano c. kr. ministerstvo tudi na to mislilo, če bi ne bilo že iz zdravstvenih ozi-rov želeti, da se višje obdačijo navadne užigalice, ki so narejene iz strupovitega rumenega fosforja. Pa okoliščina, kakor tudi event-ialiteta, da bi kraljeva ogerska vlada, kadar bo morebiti urejevala napominano davčno vprašanje, uvažuje neutajne nevarnosti, ki so spojene posebno z izdelovanjem imenovanih stvarij, zamogla postopati proti izdelovanju in spečavanju navadnih fosfornih užigalic še s šir-nejšimi naredbami, ki bi tudi na tostransko izdelovanje ne ostale brez vpliva, je dala povod trgovinskemu ministerstvu, da je sporazumno z minister-stvom za notranje stvari, v namen, da bi dobilo popolnoma zanesljiv pregled o vseh gospodarskih, zdravstvenih in obrtno policijskih vprašanjih, ki pri tej zadevi pridejo v poštev, povabiti čestito zbornico, da poroča kar najbolj popolno o obsegu"izde-lovanja užigalic oziroma o porabi rumenega ali rdečega fosforja pri izdelovanju teh v tamošnjem zborničnem okraju. Dalje naj poroča zbornica o obrtnih in trgovskih interesih, ki pridejo v poštev, če bi se imenovana industrija omejila v davčno-pravnem ali še bolj v zdravstveno-policijskem oziru in konečno o tem, v kolikem obsegu odgovarja izdelovanje užigalic iz rumenega fosforja dejanskim potrebščinam. Vsled tega ukaza so se gojila poizvedovanja. Na Kranjskem je le ena tovarna za užigalice, v kateri se vsako leto izdela 6,500.000 zavojčkov po 150 užigalic. Izdelki se razpečajo po Kranjskem, Istriji, Dalmaciji in HrvaŠkem. Surovina se dobiva in sicer leseni drat iz Stajarskega, minij iz Koroškega, žveplo iz Sicilije, angleški fosfor iz Dunaja in papir iz Zg. Avstrijskega. Užigalna masa sestoji iz rumenega fosforja. Višje obdačenje žveplenk bi močno škodovalo industriji tega predmeta in množina izdelkov bi se skrčila, iz česar bi sledilo, da bi erar ne imel nobenega dobička od višjega obdačenja. Poleg tega bi trpelo tudi izdelovanje lesenega dratu in dobivanje minija. Podjetnik bi bil pa tudi s tem oškodovan, ker bi moral v podjetje večjo glavnico založiti, ki bi se pa vsled velike konkurence in prikrajšanega konsuma le slabo obrestovala. Ker bi tovarnar moral nameravani višji davek takoj plačati, protivrednost te izdane gotovine bi pa v največ slučajih dobil še le po preteku plačilnega obroka, torej z izgubo obrestij, je dokazano, da bi industrija trpela, če bi se tudi ne upoštevalo onih slučajev, v katerih je izguba, ki je sem ter tja pri kupčijskih podjetjih neizogibna. Todeželni tovarnar se je ob sebi umevno izjavil zoper višje obdačenje žvepljenk. Ce se pa že morajo žvepljenke obdačiti, naj se to zgodi potom uvedbe monopola. V nekaterih deželah že obstoji davek na žvepljenke in sicer v treh oblikah: 1. Konsumni davek (bandero-lovanje), ki se pobira s prekolkovanjem ali uporabo davčnega papirja; 2. naklada od licencij ; 3. monopol za izdelovanje in prodajo žvepljenk. Proti konsumnemu davku se avstrijski tovarnaji sploh izrekajo, pač pa so za monopol, če se že mora uvesti novi davek. Odsek se mora tudi izreči proti višjemu obdačenju navadnih žvepljenk, ki se izdelujejo iz fosforja in to ne samo zaradi tega, ker bi bila prizadeta edina na Kranjskem obstoječa tovarna, temveč tudi zato, ker bi bilo tudi zelo prizadeto prebivalstvo na Kranjskem, ki največ rabi take žvepljenke. Tudi ni povoda; da bi se izdelovanje omejilo, ker se pojavljenje nekroze lahko odločno zabrani, če se pokori zdravstvenim propisom in se delavce natančno nadzoruje, sicer se pa ta v ljubljanski tovarni po zatrdilu tovarnarja doslej še ni pojavila. Odsek je torej za to, da, če se že mora uvesti davek, da naj se to zgodi potom monopola in predlaga: Častita zbornica naj se izreče v zmislu tega poročila. — Predlog se sprejme. (Dalje sledi.) Električna razsvetljava v Ljubljani. (Konec.) Ocena profesorja Schlenka se je lojalno pokazala tvrdki Ganz & Corap. in enketa je povabila inženirja Mayrguu 9. zvečer 135 1 15-4 1 sr. zali. skoro jasno 7. zjutraj 2. popol. 73 .-4 734 8 118 I si. vzh. 19-0 1 sr. jzah. skorojasno oblačno 00 Srednja včerajšna temperatura 16 4" norma lom. in za 0 2° nad Vsebina 11. zvezka 1896: 1. Kuez L udevit. Zložil A. Hribar. V Svttovi-tovem gaji. — Pri studencu. — Pastirji. — Pobra-timija. 2. Najmlajši mojster. (Povest iz 1. 1608.) Spisal Velimir. (Dalje.) 3. Materina obljuba. (Povest.) Spisal l)obrii*ec. (Dalie.) 4. Vzori iu boji. Po prijateljevih pisni h priobči1 Juž. Ošaben. (Dalie.) 5. Piuj. (Krajepisno-zgodovinska črtica.) Spisal o. H. Šalamun. (Dali«.) 6. Umetnost in oltar. (Črtica iz cerkvene umrtuosti.) Spisal J. Somrak. (Dalje.) 7. Razne stvari. — Na platnicah : Socijalni poinenki. (Dalje.) Slike: 1. V rožniku. 2. Renesanški oltar sv. Barbare pri K"iijicah. 3. Notranja stran hveličarjevih vrat v Moskvi. 4. Rdeči trg v Moskvi. 5. Klicer pri kronanju. 6. K ličarji naznanjajo kronanje. 7. Ruske carske insigtiije. Pri nizki ceni. Radi pi manjkanja prostora prodajam najnovejše vrste slamnike kakor tudi klobuke po tovarniški ceni. 414 3-1 Ignacij Žargi. Pri nizki ceni. 1,1 lil f( «i «J s štirimi sobami in prltlkllnaml oddati je s 1. avgustom v II. nadstropju hiše kamnoseka Alojzija Vodnika v Kolodvorskih ulicah. 388 3 99 SIČ3ARA«. Za jedno lečenje (Trinkkur) zadostuje 1 zaboj z co 36 litri, cena 33 kron franco štaeija Slavonski Šamac. f-Naslov: Sičara - uprava, poŠta Modrlč (Bosna). Pridna štacunska prodajalka, zmožna tudi v šivanji, se sprejme. — Več pove upravništvo tega lista. 415 3_i Marljivega, zanesljivega in spretnega akviziterja sprejme v službo zavarovalno društvo „Unio Catholica". Lastnoročno pisane prošnje sprejema glavni zastop „Unio Catholica" v Ljubljani. 402 2—2 Tovarniška zaloga 248 20-10 šivalnih strojev in pristrojev za vozarenje T-^t TQ v v Ljubljani, Dunajska X V . cJ d2v cesta štev. 13 priporoča kot najboljši pristoj za vojarenje na daljavo ,Diirkopp -Diana' Katalogi zastonj in franko. Najbolje priporočena za preskrbijenje vseh T kurznem listu zaznamovanih nenie in vrednostij Wien, Bezirk, (dement, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stro- železniške šine, 264 18 g ^ traverze, pov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zel6 znižanih cenah Jlndr&j Hfrrušfiovič, lrgmee z ¿s/«„/„„ Glavni trg 9/10. Ljubljana. Glavni trg 910 Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-čmo se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c.kr. priv -^jfipv tovarne, ustanov- Ijene leta 1832 naDunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazila. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—21 Liniment. Capsici comp. 18—12 z lekarne Rlohter-jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7u kr. in 1 gld. r vseh lekarnah. Zahteva nai se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-50 Richter-jev liniment s,sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko r sidro" kot pristno. Richter-jeva lekarna pri zlate in levu v Prag:!. mlo-W«J Äe klobuke za 235 15—15 gospode in dečke iz klobučine priporoča velespoštovanjem Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. Ko verte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. Velika zaloga stavbinskega materijala. F.P.VIDIC S Comp, v Ljubljani ponujajo po najnižjih cenali Zarezane strešnike (.Strangfalzziegel), najbolje in najceneje kritje streh. Lončene peči in sledilna ognjišča izl%aZtotuTe' Češke peči. Nastavke za dimnike in (Steinzeug) za vodovode, stranišča itd. Cevi iz kattlCIbine v V/TlD^f ll/J ali mozaiik plošče in plošče iz Portland-cementa za tlakanje iJtlltlUl tlV cerkva, hodnikov, trotoarjev itd. Roman - Cement. Portland-Cement «to™™ »»» »<>&«,. Ognja proti vno opeko in plošče. Qfwo¿Vi //wnnVn {Bachpappe) ter vse v stavhinsko stroko 131/ VOMU IVJJUllsU spadajoče predmete. Trstne Štor je in karbolinej. Najnižje cene. -^g <265 so-isj I O. J. Hamann * H v Ljubljani, Glavni trg št. 8. ^ llBISIBIP? Najnižja cena, '«u aLg rnJcrajg pJpqjsi rapqig raj ar3 EisoSrnJ Efeuäia ETKoat3 Èï Ker se počno žetev, c. kr. priv. vzajemna zavarovalnica zoper požar v Gradou vse p. n. gospode kmetovalce uljudno opozoruje, da zavaruje ona zraven hiš in vsakterega pohištva, strojev, živine itd. tudi po mogočno ugodnih pogodbah. Dotična vprašanja se uljudno vselej razjasnijo v zavarovalničnih pisarnah (Gradeo, Herrengasse št. 18 in 20), pri zastopništvu v Ljubljani (pisarna v društveni hiši na Marije Terezije oesti št. 2 pritlično tik veže), kakor tudi pri vsakem okrajnem zastopniku, kjer se tudi zavarovalne ponudbe sprejemajo. požar t (Ponatis se ne plača.) 386 1-1 si ii ». j Ji a. borz a. 423 _ ÏST Dn6 2. junija. Sknpni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... AvBtrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . . . . . London vista........... Nemgki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dnč 1. junija. Kreditne srečke, 100 gld........ 197 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 139 — «1 101 gld. 35 kr. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 141 gld. 50 kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 n 50 „ 101 30 „ 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 155 25 Rudolfove srečke, 10 gld....... 24 — I* 122 60 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... — • — 69 — * 101 20 „ 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ — 70 — 122 50 . Tišine srečke 4%, 100 gld....... 137 75 61 — 98 80 . DunavBke vravnavne srečke 6% ... . 126 » — Ljubljanske srečke......... 22 a 75 r. 971 Ouuavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , 107 n — Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 153 „ 75 * 347 r 75 . Posojilo goriškega mesta....... 112 i» — Akcije Ferdinandovesev.železn., lOOOgl.st.v. 3377 — r, 119 95 .. 98 i 60 n Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 420 „ 75 n. 53 n 72 V, . Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 fi 99 „ 15 _ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 92 B N 11 74 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 221 r SO Dunajskih lokal, železnic delniška družba 61 . — • 9 52 „ , južne železnice 3* . 166 70 Montanska družba avstr. plan..... 77 m — „ 44 50 „ , , južne železnice 6% . 129 75 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 159 fl — „ 6 n 65 „ , , dolenjskih železnic 4* 99 n 50 n Papirnih rubljev 100........ 127 n 2o - Bi MdT Nakup in prodaja 7tXS nakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube fri žrebanjih, pri izžrebanj« najmanjšega dobitki. Kslantna izvršitev naroftll na borzi. Mertjarnična delniška družba „M 9] n C U K" WolizBile it. 10 Dunaj, lirishilferstram 74 B. AJT Pojasnila 1A v vseh gospodarskih in finandnih stvareh, i potem o kursnih vrednostih vseh apskulsoijskih vrednostni j papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega 3 »brestovanja pri popoini varnosti nr~ naloženih glavnic, m