Galerija mora prerasti občinske meje
Pogovor z akademskim slikarjem Rudijem Gorjupom
V Beiigraisfci galenji je v septembrg odprta ((. tetna razsiava članov bežigra)3ke sehoje Društva slovenskih fikovnih umetnikov. PredsedmKu sekcije. akademskemu slikarju Rudiju Gorjupu, smo ob te| pnloinosti postavili nekaj vprašanj.
Kdaj je btla sekclja ustanovljena, koliko članov Ima !n kakina Je njena vloga v llkovnl dejavnostl v naii občini?
-Sekcija jb biia ustanovljena spomladi lele 1976 na pobudo občinske Zveze kulturmh orgamzacij. ki je prav takrat dobila v uporabo stare prostore Ljudske knjižnice Beiigrad in jih namenila za galerijo Članov sekcije je dvaindvajset, sedemnajst ie akadem-skih slikarjev. pet pa akademskih kiparjev. vsi pa so bežigrajski občam Glavni namen tega, dasmoseorganizirah.paje.daskupajz občmsko ZKO vodimo razstavno poiitiko Bežigraiske galenje. To je pomembno predvsem zato. ker so razstave v gaienji na dveh nivojih Polovico dm v letu razstavljajo akademski sJikarji m kiparji, polovica pa je namenjena amalerskim skupinam m drugim raistavam. ki jih orgamzJfa občmska ZKO Na ustanovnem sestanku smo lzvoliii tudi umeimški svei galenge. ki je sestavijen iz članov naSe sekcje iri dveh u/netnoslmh zgodovinarjev. Glavna naloga umetniškega sveta je. da pregleda matenal. ki \a pnpravljen za amatersko razstavo. izbira. sprejema in odklanja amaterska de!a. Tako skrbi, da umetrnžka raven amaterskih razstav oslaja na določem slopnjr, 02 skuša vplivali na amalerje   da bt čimbolj umetmško napredovali ••
Kaj menlte o odločitvi upravnsga odbora galerije, ki je namenil polovico raxstavnlh dni akademsMm llkovnim umetnlkom In polo-vtco amaterskim?
¦¦Razdelitev se mi zdt dobra in pravična nekako vzdržuje ravno-težjemedenimi indruytmr Vsekakorpanesmemopozabiti.dajeza akademske umeimke ustvarjanje prva stvar. za nekalere tudi edini kruh. medtem kose amaterska likovna dejavnost začenja največkrat pnloinostno. slikanja je zanje hobi-
V galerijl je bdo vdobrem letu dni petnafst razstav. Z izjemo trsh, ene lani in dveh (etos, pa so vse ostajale v občlnskem merifu, n* glede ne to, ali «0 ttila amaterske eli akademake. Ali mtMllte, ča bi bllo dobro, če bi »e galerija odprla bolj navzven?
"To ne bi b/lo samo dobro ampak nujno. sicer se bo galerija izgubila v zaprtosti. monolonosli Poleg beiigrajskih umetnikov. ki so in še bodo razstavfjah v tej galenji, bi moral upravni odbor povabiti vsako leto nekaj umetnikov \z nažeoije m širte domovme ¦¦
Umetniski tvet žirtra amaterske razstave. Kako pa je prl razsta-vah akademskih umetnikov?
»Razslav akademskih umelmkov ne žinramo. čeprav velja ob lem omeniti, da je v$ak član Oruštva slovenskih t/kovnih umeintkov bil sprejet preko posebne žinje Zavedamo pa se, da so tudi med akademskimi umetmki laki, kt po končanem študiju \z kakršmhkolt vzrokov niso nadaljevali z umeimSkim ustvartanjem, se noo vzgajali naprej Kvaliteta pa je nujna tudi med akademskimi umetniki Seveda pa iahko v Bežigrajski galenji razstavijajo tudi akademski umslniki, ki iz kakrSnihkoli razlogov niso filant DSLU. pa 30 dovolj kvaiitetni. Njitiova dela umetmSki svet pregleda, čeženisoafirmira-m na umeiniSkem področju.«
V nasi občini Imamo 22 ¦kademsklh sllkarjav In kiparjev, raz-•tavlja pa jlti I« 14. Kako gledate na to?
-Ko sem zvedei. da bo Bezigrad dobil svoio galerijo. sem bil navdušen in že od samega njenega nastanka z veseljBm sodelujem. Zato sem tudi sam presanečen, da se za razstavo niso prijavih vsi. saj smo jih pravočasno obvestili. Eno dalo ne bi stnefo biti probfem za nobenega umetmka, da t» ga ne mogei pnspevau za razsiavo sekciie Ce je 2e kdo filan Društva ali njegove sekcije, bi moral Cutili dolžnost. moralno obveznost, da se vsako leto predstav< na skupni razslavi vsaj z enim delom So pa nekaten. iu ne mislim le na našo občino. ki Se iz določenih razlogou ne udeiežufejo ra2Stav Vendar mislim. da so njihove umetmne toliko bolj zaželene Ce pa izslopajo v kvaliteii, se umetniški nivo razstave ie še dvigne GledB filanov sekoje pa se rni zdi. dabi lahko vsakdopnspevai vsajeno delotudi v zahvaloobčinski ZKO, ki si je v hudem boju s potrošnižko miselnost-jo priborila razslavm prostor in zagotovila finanCna sredstva za razstave Članov sekcije. Žel|a vseh je da bi sezavest tlanovdvigmla v tem smislu, da bi na razstavah res vsi razstavljati, na pa da bi stremeli te po samostojnth razstavah -
In kakini so načrtt s«kctje za prihodnost?
•Žal moram reči da so kot rnarsikje drugje, tudi tu naSi načrti vezam prodvsem na fmančna sredsiva Razslava |e za vsakega umetmka enkraten dogodek, Za(o se trudimo. da bi umetnikom zagotoviii vsaj pnmeren katalog o razstavi. kat pa predsiavlja ogromon izdalek v pnmerjavi z minimalnimi sredslvi. ki so nam na voljo -