CENA 3.500 DIN - Leto XLII - št. 50
Kranj, petek, 30. junija 1989
3ESGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Obiščite eno največjih lovskih razstav v Jugoslaviji Osnovna šola Cerklje od 30. junija do 4. julija 1989 od 8. do 20. ure
20. RAZSTAVA LOVSTVA 23. RAZSTAVA CVETJA
ribištva, čebelarstva in obrtništva
Generalni pokrovitelj AGR O MEHANIKA KRANJ SOPOKROVITEU: GORENJSKI GLAS
Boris Bavdek
ZK ni edina dovoljena stranka
Miha Naglic
Sava, Triglav, Gorenjski glas... in kaj še_
Temeljna banka Gorenjske
/O   ljubljanska banka
GORENJC FORMUUui
Ob 4. juliju - Dnevu borca
Za nami je že oseminštirideset let tega, kar . smo se zaradi sramotne izdaje takratnih politikov in vojaških vrhov znašli nenadoma na pogorišču in razdejanju predvojne Jugoslavije, goloroki in brezpravni, sredi najhujšega terorja štirih okupatorjev. Kakor je bilo tedaj videti stanje bre-zizgledno, saj smo bili zlasti Slovenci obsojeni na prisilno delo in uničenje, smo bili hkrati priča tudi neverjetnemu pogumu, viziji in veri v svobodo, z njo pa v drugačen, bolj pravičen red. Prav to je namreč pomenil zgodovinski sklep Centralnega komiteja KPJ o oboroženi vstaji, ki je bil sprejet 4. julija 1941. Ta sklep je sprožil val osvobodilnih gibanj, pri čemer je bilo to gibanje v Sloveniji s svojo Osvobodilno Fronto že politično organizirano in pripravljeno, da se na partizanski način spopade z okupatorji. Prišli in vedno znova so prihajali delavci in kmetje, inteligenca in študentje, se vključevali v čete, bataljone, odrede in brigade in s tem postopoma skozi vse hude boje ustvarili svojo prvo, pravo ljudsko vojsko, s poveljniki, ki so iz nje zrasli in v kateri so se rojevali tudi slovenski narodni junaki. Bil je to čas trdih preizkušenj, toda kako preprosto je bilo v primerjavi s sedanjimi razmerami v državi živeti v tistem času, ko so poglavitna moralna načela še kako veljala, ko NOB niso oklepale nobene birokratske spone in zablode, ko so povsod, kjer so bili ljudje imela veljavo sporočila temeljnih točk ustanovne listine OF, v partizanskih vr-
stah pa le še partizanski zakon. Ljudje so se tolkli z okupatorjem in izdajalci, umirali in zmagovali, zaverovani v edini cilj, v svojo, narodno in socialno osvoboditev. Čeprav težek, je bil ta boj dejansko nekaj veličastnega, saj je bil prežet z domoljubjem, junaštvom in tovarištvom, odrekanjem in žrtvovanjem, zaradi česar je ves pošteni in svobodoljubni svet o njem govoril s posebnim spoštovanjem. Patriotizem, pogum, človečnost, skromnost in pravičnost so ob globokem tovarišu poglavitne tradicije naše NOB in so še danes poleg znanja in zavzetosti za delo lahko zgled in perspektiva za sedanje generacije.
Vse kar nas danes tare, kar nedvomno vsi očutimo in vemo, pa zato ni potrebe, da bi to našteval, seveda ni odraz doslednega ravnanja po načelih in sklepih, po zgledih in skušnjavah NOB, ki jo je sprožil tistega 4. julija sprejeti sklep, temveč je to posledica številnih zelo resnih in pogubnih stranpoti, odmikov od teh načel, zatorej vračanje k tradicijam NOB pomeni vrnitev k prvim pristnim težnjam tistega usodnega obdobja, pomeni tudi pravo pot iz krize in zadreg. Res je, da tisti čas in takratne metode niso ponovljive, so pa bile v bistvu vendar demokratične. Samo treba se je spomniti, kako je nastajala in delovala OF slovenskega naroda, kako so nastajali narodnoosvobodilni odbori, pa na Kočevski zbor in če to primerjamo z NOG v drugih delih Jugoslavije, se brž pokaže, kako svojevrstne, pristne in pestre so bile oblike organiziranja in mobilizacije ljudi v času vojne v Sloveniji, toda ta naša posebnost seveda ni bil noben riziko za NOB drugih narodov in narodnosti, temveč le nasprotno. Prav zato tudi naša sedanja spoznanja, naše hotenje za pošteno delo in pravično delitev tega, kar ustvarimo, naše zavzemanje za človečanske pravice in demokracijo ter za svobodno odločitev, s kom in kako bomo živeli v lastni hiši, seveda ne ogrožajo enakih interesov in pravic drugih narodov in narodnosti v Jugoslaviji, najmanj pa, da bi bilo vse to nekakšna kontrarevolucija ali celo kar specialna vojna. Zatorej v tem sedanjem burnem dogajanju ohranimo mirno kri in bodimo v besedah in dejanjih predvsem preudarni, odločni in nepopustljivi, dokler se ne povrneta razum in enotnost v znamenju 4. julija 1941.
Ob dnevu borca, tem našem prazniku iskreno čestitam vsem udeležencem NOB in vsem občanom Gorenjske!
Ivan Košir, predsednik Medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko
Kranj, 29. junija - V večih organizacijah združenega dela so se ob izteku letošnjega polletja poslavljali od dogovorne ekonomije in se na referendumih odločali za preoblikovanje v podjetja in s tem za tržno ekonomijo. Posnetek je nastal v kranjskem Merkurju, z večjim zanimanjem pa pričakujemo izid referenduma v kranjski Ki-bernetiki, kjer se tudi v tozdu Števci porajajo želje po samostojnosti. Povedati pa velja, da bo s 1. julijem prenehal delovati sozd GLG Bled, saj so se članice odločile za njegovo ukinitev. M. V. Foto: G. Šinik
Poletna šola iz naravoslovja
Kranj, 29. junija - Letos se tretja poletna šola iz naravoslovja, namenjena učencem sedmih in osmih razredov osnovnih šol, iz Tržiča seli na Jezersko. Začela se bo danes ob 17. uri v hotelu Kazina z uradno otvoritvijo, na kateri bo o usmerjanju mladih v naravoslovje spregovorila Anica Jakopič, vodja šole na Jezerskem, o naravnih danostih okolice Jezerskega bo govoril dr. Stanko Buser iz Geološkega zavoda, kulturni program pa pripravljajo domači šolarji. Poletna šola, katere namen je vključevanje sposobnih učencev v raziskovalno delo in usmerjanje v poklice naravoslovnih ved, bo trajala do nedelje, 9. julija. Prirejajo jo Gibanje Znanost mladini, Zavod za šolstvo Slovenije in raziskovalne skupnosti gorenjskih občin. H. J.
Žirovci dobijo blagovnico
Žiri, 29. junija - V petek, 30. junija, ob 17. uri bodo v Žireh odprli blagovnico. V njej bodo imeli svoje poslo-vno-prodajne oprostore ABC Loka, pošta, Ljubljanska banka, Kokra in Alpina, ki so tudi združile denar za gradnjo. Uradno odprtje blagovne hiše bodo Žirovci pospremili s promenadnim koncertom pihalne godbe Alpina in moškega pevskega zbora Alpina ob 16.30, slavnostni govornik bo predsednik občinske skupščine Jože Albreht, sledila bo modna revija, moppet show s Simono Vodopivec in Dušanom Uršičem, nazadnje pa bo še ples na parkirnem prostoru, za katerega bo igral ansambel Big hen.
H. J.
Akcija za spomenik Jakobu Aljažu na Dovjem
Mojstrana, 29. junija - Za spomenik Jakobu Aljažu na Dovjem so prispevali domačini, delovne organizacije, slovenska planinska društva in posamezniki z vse Slovenije. Beograjski kipar Nebojša Mir-tič se je odpovedal honorarju. Združenje umetnikov Srbije v Beogradu pa je poskrbelo za sprejemljive stroške vlivanja kipa Jakoba Aljaža
Za spomenik in ureditev okolice, kjer bo stal - nad avtobusnim postajališčem na Dovjem - so s prostovoljnimi prispevki domačinov, prispevki slovenskih planinskih društev, delovnih organizacij in posameznikov zbrali dve stari milijardi dinarjev. Spomenik, ki ga poklanja beograjski kipar Nebojša Mirtič in za katerega vlitje so poskrbeli pri Združenju umetnikov Srbije, bodo odkrili prav na dan 100 - letnice prihoda Jakoba Aljaža na Dovje, v nedeljo, 27. avgusta, ob 11. uri.
In zakaj so sprejeli idejo kiparja Nebojša Mirtiča o postavitvi spomenika Jakobu Aljažu? Nebojša Mirtič je na Gorenjskem že znan po delih, ki jih je prispeval za Kranjsko goro: izdelal je kip Kekca in doprsno podobo Josipa Vandota. Kipar je navezan na gornjesavsko dolino, zato se je tudi odpovedal vsemu honorarju, zato odbor ni iskal drugih umetnikov in ne razpisal licitacije.
Ob slovesnem odkritju spomenika avgusta letos bodo pripravili kulturni program, izdali pa bodo tudi poseben bilten, ki ga pripravljata Gregor Klančnik in profesor Janez Svoljšak. Odbor ima še vedno odprt žiro račun, na katerem se zbirajo sredstva: Ljubljanska banka TBG, PE Jesenice, številka 51530 - 621 - 37 - 05 - 1610112 -13001-13. D. Sedej
Ohcetn. pari v Kranju - Včeraj so pari, ki se bodo poročili na etosnji ljubljanski ohcet., prišli „a Gorenjsko. V Kranju je turistična agencija Odisej organizirala svečan sprejem. Poročni pari so potem obiskal. Radovljico, Bled in Begunje, kjer je njim v čast zaigral tudi ansambel Bratov Avsenik. J. K., slika
Temeljna listina zrela za podpisovanje
Ljubljana, 27. junija - Po več mesecev trajajočem usklajevanju na republiški konferenci SZDL in tudi polemikah, medtem so alternativne zveze na zborovanju v Ljubljani že sprejele Majniško deklaracijo, in mnogih inačicah je republiška konferenca SZDL na torkovem zasedanju sprejela Temeljno listino Slovenije 1989, ki opredeljuje osnove za skupno življenje in ravnanje Slovenije v federativni Jugoslaviji. Listina je tako ponujena v podpis organizacijam, društvom, zvezam in državljanom Slovenije, ki soglašajo z njeno vsebino. Podpisovanje listine bo organizirano. Iz Tržiča so nas obvestili, da bo listino ihogoče podpisati v paviljonu NOB od danes naprej do 19. julija. Podpisovanje bo organizirano vsak dan med 9. in 11. uro in med 13. in 15. uro, v sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro.
Objavljamo Temeljno listino Slovenije 1989.
Temeljna listina Slovenije 1989
Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državljani Socialistične republike Slovenije, podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da:
1. Hočemo živeti v demokratični državi suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: vladavino dela, prava in samostojnosti civilne družbe; svobodno združevanje in politični pluralizem; demokratične volitve; enakopravnost vseh manjšin; svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega razvoja; povezanost z Evropo in s svetom...
2. Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseh, kjer bomo življenjsko pomembne skupne zadeve urejali po načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane.
3. Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezujemo, da bomo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in v SFRJ Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo.
RK SZDL Slovenije
ČESTITAMO OB DNEVU BORCA, 4. JULIJU.
Uredništvo
Tribuna mladih
V sklopu priprav na jesenski slovenski mladinski kongres so se na MS ZSMS za Gorenjsko odločili, da pripravijo posebno javno tribuno o programskih dokumentih 13. kongresa, ki bo danes, v petek, 30. junija, s pričetkom ob 16. uri v klubski sobi škofjeloškega hotela Transturist.
Javna tribuna, na katero so posebej vabljena vsa gorenjska občinska mladinska vodstva, in ki se je lahko udeležijo tudi vsi drugi zainteresirani, bo skozi modera-torsko besedo predstavnika RK ZSMS Janeza Kopača govorila o problemu lastnin, stanovanjski problematiki in monetarnem sistemu.
V.B.
ALPETOUR TOZD PP KRANJ
obvešča cenjene potnike, da v ponedeljek, 3. julija 1989, velja sobotni vozni red.
_ O
V r—
KOMPAS KRANJ PREHODNO V GLOBUSU V 2. NADSTROPJU  ^t"^-473'21 "8M
LJJ O
O g CD O
mMmmzsic&AS 2. stran
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 30. junija 1989
Slovenija naj bi septembra dobila spremenjeno ustavo
Bo opozicijski glas utihnil
Poročevalci, ki smo spremljali ponedeljkovo tretjo sejo zbora za ustavo, ki naj bi v svoji zasnovi avtonomno sodeloval pri dopolnjevanju sedanje slovenske ustave in oblikovanju zasnov za novo ustavo in po besedah dr. Franceta Bučarja ne sme biti demokratični okrasek legalnih organov, pooblaščenih za oblikovanje dopolnjene in nove ustave, smo bili presenečeni nad predlogom nekaterih članov, da delovanje zbora za ustavo ni več smiselno in je vprašljivo sodelovanje delegatov zbora na zasedanju republiške konference SZDL, ki se je sestala naslednji dan in je obravnavala razpravo o osnutku dopolnil k ustavi. Delegata zbora za ustavo dr. Ivan Kristan in Tone Peršak, ki sta sicer člana republiške ustavne komisije in sta bila imenovana tudi v komisijo za oblikovanje zaključkov razprave na konferenci, sta na konferenco prišla in pove-r dala, kaj menita osebno o ustavi in kaj je o osnutku dopolnil v ponedeljek po skoraj dveumem prerekanju le rekel zbor za ustavo. V njem je združena slovenska alternativa, lahko ji rečemo tudi opozicija.
Res je, da vsi predlogi zbora za ustavo v osnutek ustavnih dopolnil niso bili vključeni. Tičejo se predvsem temeljnih načel, ki jih je po sodbi zbora treba črtati in napisati na novo brez ideologi-ziranja in sklicevanje na socializem in samoupravljanje, nekaterih delov gospodarskega področja, volitev in političnega organiziranja vključno s pravico ustanavljati društva, sindikate in politične organizacije ter se jim pridružiti. Prav tako pa je globoko res, da je bil prav zbor za ustavo tisti, ki je združil slovenske radikalnejše poglede na spremembo ustave, v bistvu znal prisluhniti in prenesti na pooblaščene organe sodobne demokratične kali svetovljanske misli, in da pri tem, posebej v zadnji fazi oblikovanja osnutka dopolnil k ustavi, ni bil ravno brez uspeha. Dvomim, ali bi brez pobud zbora za ustavo sploh govorili o primernosti temeljnih načel, s katerimi praktično skoraj nihče ni zadovoljen, na preoblikovanje pa so različni pogledi. Vprašanje je, ali bi brez vpliva zbora izbrali smelejšo inačico samoodločbe, se zavzeli za ukinitev, vsaj v miru, smrtne kazni, razširili poglavje o pravicah in svoboščinah in le zagotovili tudi njihovo varovanje, se postavili tudi pri ekonomiji na trdnejše noge, se nagnili k oblikovanju konkurenčnega volilnega sistema, predvsem pa se, sicer počasi, otresali strahu, da ne smemo brez vprašanja ostali Jugoslaviji ničesar narediti po svoji meri. Konec koncev ima predvsem ta opozicija, če ji smemo tako reči, velike zasluge za sedanjo demokratizacijo in grajo slovenski politiki, ki v določenih trenutkih ni bila posebno samozavestna ali "brezzoba", kot je nedavno zapisal Matevž Krivic.
Zbor za ustavo ima sicer samo sam pravico odločati o svojem ravnanju (o skupnih potezah velja znotraj načelo kosenza), vendar mislim, da bi bilo napak, če bi sedaj zgubil svojo ostrino. Ob tem pa se mi ponuja dvoje razmišljanj: ali del tega zbora meni (del se še vedno zavzema za nadaljevanje ofenzivne politike in za enakopravno sodelovanje z oblastjo), da so možnosti vpliva izkoriščene, ali pa je v ozadju korak nazaj zato, da bi sprejem ustave lažje kritizirali, da spremembe ustave niso po volji njih in ljudstva. Od drugega koraka pa bo največ pridobila tista politika, ki želi, da se zelo malo ali nič ne spremeni.
J. K.
Tisti, ki ne plačujejo, naj sami najemajo kredite
Jesenice, 29. junija - Delavci jeseniške bolnišnice so se odrekli stavki, zbrali pa so se na izrednem zboru in terjali višjo prispevno stopnjo za zdravstvo in do 10. julija plačilo vseh storitev, ki sta jih dolžni plačati predvsem zdravstveni skupnosti iz Kranja in iz Radovljice.
Jeseniška bolnišnica nima denarja, da bi vrnila najeti kredit za osebne dohodke v višini 1,9 milijarde dinarjev, če pa kredita do konca junija ne bi vrnila, ga za naslednje izplačilo osebnih dohodkov ne bo dobila. Bolnišnica je izkoristila tudi 2 milijardi dinarjev likvidnostnega kredita. Ocenjujejo, da bo v naslednjih dneh dobila največ za 1,9 milijarde dinarjev priliva, a bo obenem zapadlo v plačilo 1,1 milijarde dinarjev obveznosti - računov. Vse to pa pomeni, da z neto prilivom 0,8 milijarde dinarjev ne bo mogla vrniti kredita za osebne dohodke in pokriti likvidnostnega kredita.
Zaradi tako težkega likvidnostnega položaja so se minuli torek na izrednem zboru zbrali delavci jeseniške bolnišnice in terjali takojšnje ukrepanje. Bolnica mora najemati drage kredite, saj zdravstvene storitve ostajajo neplačane. Terjatev so imeli kar za 5,8 milijarde dinarjev, zato so morali najeti kredite v višini 4 milijarde dinarjev. Če bi jim zdravstvene skupnosti redno plačevale, jim kreditov sploh ne bi bilo treba najemati. S plačili storitev sta v zaostanku predvsem zdravstveni skupnosti Kranj in Radovljica, za kateri opravijo največ dela (med storitvami sta tržiška in škofjeloška občina udeleženi le s približno 5 odstotki). Predlagali so torej, naj tiste zdravstvene skupnosti, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, same najemajo kredite - tako kot je že praksa v ljubljanskim zdravstvenih skupnostih. D. Sedej
			si	[GLAS
Ob 35-letnici izhajanja je koiektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug narod s srebrno zvezdo				
Ustanoviteljice ijorenjsnega glasa so oocn Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc-Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naročnina za II. trimesečje 52.500 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Pred ustavo svobodni, enaki in predvsem varni
Ljubljana, 27. junija - Čeprav je javna razprava o osnutku dopolnil k slovenski ustavi uradno končana in naj bi republiška skupščina še julija sprejela predlog dopolnil, spremenjeno ustavo pa najkasneje septembra, prihajajo še vedno novi predlogi za dopolnitev ustave. Nekateri od njih pa so že na meji ponavljanja že usklajenih dopolnil, kar seveda ni produktivno.
To se je ponovilo tudi na torkovi seji republiške konference SZDL, na kateri so strnili sicer po številnosti ne preveč dobro oblegano javno razpravo, zato pa kakovostno in v nasprotju s prepričanjem predla-galcev osnutka dopolnil, radikalno. Sedaj je že več ali manj jasno, to sta na torkovi seji republiške konference SZDL potrdila tudi njen podpredsednik in v vodstvu slovenske fronte   odgovoren   za  ustavno razpravo
Geza Bačič ter predsednik slovenske skupščine in predsednik njene ustavne komisije Miran Potrč. Oba sta tudi pozvala in
Borut Šuklje: iz pomladi v poletje
"Mislim, da bodo volitve 1990 z institucionalnimi garancijami pravne legitimnosti in ustavnosti vseh novih političnih zvez seveda eden izmed temeljnih kamnov prehoda slovenske politične pomladi v zrelo politično poletje. Izhodišča so naslednja: volitve morajo biti neposredne, tajne, demokratične in svobodne z možnostjo vstopa vseh skupin v institucije političnega odločanja; vse zveze imajo pravico tekmovati za naklonjenost volilcev in mesto oblasti; volitve naj izvajajo državni organi; takoj naj se sprejme zakon o politični organiziranosti; oblikuje naj se razviden volilni sistem; zbor občin naj postane splošni politični zbor, o obstoju družbenopolitičnega zbora oziroma preoblikovanju pa kaže razmisliti; ponovno naj se vpeljejo volilna okrožja in poslanci; SZDL pa naj kandidira samostojno oziroma s tistimi, s katerimi doseže dogovor.
konferenca je njun poziv sprejela, da javno razpravo o osnutku dopolnil sedaj končamo, da se z še spornimi vprašanji zadnje dneve junija in prve dni julija spoprime stroka in republiška ustavna komisija in da bi tako republiška skupščina še julija sprejela predlog dopolnil k slovenski ustavi. O predlogi bo potem mogoče še kaj reči, najkasneje septembra pa naj bi dobila Slovenija dopolnjeno ustavo, ki bo, vsaj tako že lahko sklepamo, v marsičem nadgradila in prehitela zvezno. To je ob temeljitem premisleku tudi prav, saj je po vsej pravni logiki jugoslovanske federacije republiška ustava originalni akt, iz njih pa bi morala izhajati
zvezna, kar pa je sedaj v Jugoslaviji postavljeno na glavo. Prav tako ne kaže sejati prevelikih iluzij, da bomo kmalu dobili nove republiške in zvezno ustavo, čeprav je bilo delo na obeh ravneh uradno že začeto.
Nobenega dvoma več ni, da bodo temeljna načela spremenjena, čeprav so zahteve po popolnem črtanju in pisanju novih, da bo dobil nov obraz družbenoekonomski del in ne bo le preprost prepis zvezne ustave, kot je bilo prvotno predlagano, da bo za interesne skupnosti veljalo načelo prostovoljnosti, da je bila soglasno podprta zahteva po pravici samoodločbe slovenskega naroda vključno s pravico do odcepitve in ponovne združitve, da bo trdneje varovana politična in gospodarska suverenost Slovenije, da bodo imeli državljani Slovenije s skupščino na čelu odločilno besedo pri morebitnih razmišljanjih o uvedbi izrednega stanja, da bodo sodobneje opredeljene pravice narodnosti in pravila igre uporabe jezikov, da bo državljanom omogočena pobuda za referendum in druge oblike državljanskih pobud, da bo večja stopnja varovanja pravic posameznika in državljana, da utegne postati sodstvo bolj neodvisno, da bodo določila o gospodarjenju z gozdovi letela iz ustave in bo dovoljena pravica političnega združevanja, na tej osnovi in na temelji enakosti volilne pravice, neposrednosti in tajnosti pa naj bi bil grajen tudi nov politični sistem.
Vsaj nekaj orehov pa bo še treba streti do oblikovanja predloga ustavnih dopolnil. Prvi so temeljna načela. Zbor za ustavo je za popolno črtanje in za pisanje sodobne preambule z opredelitvijo, kaj Slovenija in slovenska ustava je, razmerje sil pa se nagiba k delnemu črtanju oziroma dopolnitvi temeljnih načel z bistvenimi elementi državnosti. Različni pogledi so na položaj in številnost zborov republiške in občinskih skupščin. Kateri zbor republike preoblikovati v splošni, pluralistični zbor: ali zbor občin ali družbenopolitični zbor. "Zmagovalca" tega nasprotja še ni, presenetljivo pa se je dvignilo število zagovornikov ukinitve družbenopolitičnega zbora po občinah. Zelo izrazita je nova zahteva, da ustava pravic ne sme zagotoviti, ampak je prišel čas, da jih varuje in določi, kdo je za to odgovoren. Še vedno ni jasna razmejitev med zvezno in republiško ustavo. V torek je dr. Lojze Ude povedal novo tolmačenje, da v bistvu razlike niso sporne, saj je to že uresničevanje načela samoodločbe. Ljudje svoje suverene pravice uresničujejo v republikah. Ta teza je dobila veliko prvržencev, vendar pa tudi opozorila.
Iz Razprave
Dr. Rado Bohinc je grajal vsebino gospodarskih dopolnil in ter j ah da se izloči vse, kar ima zvezo z dogovorno ekonomijo, ki je zagrešila veliko hudega. Direktor naj postane enakopraven državljan s pravico voliti in biti izvoljen, samoupravljanje pa naj se zoži na participacijo pri odločanju, ustava pa naj jamči socialne pravice. Vinko Ka-stelic mu je ugovarjal, da samoupravljanja ne smemo okrniti, da je treba pravice delavcev varovati in da samoupravljanje ni krivo za težave. Franc Miklavčič je menil, da zvezna ustava ne sme biti v nasprotju z republiškimi, vera pa mora biti svobodna tudi pri verski in upravni dejavnosti, verske skupnosti pa naj dobijo status družbe-nopravne osebe. Andrej Klemen od "zelenih" je dejal, da se tudi druge republiške ustave ne ozirajo pretirano na zvezno. Zakaj bi se Slovenci. Vse zveze morajo biti enake, tudi po finančni plati, na volitvah pa morajo tudi v sredstvih obveščanja enako zastopane ob poštenih pravilih igre. Niko Žibrat je predlagal ukinitev skupščin sisov kot četrtega skupščinskega zbora, Vu-kašin Lutovac pa je grajal SZDL, ker se premalo ukvarja sama s seboj, čeprav ne bo imela več takšne vloge kot sedaj in naj se preoblikuje v samostojno stranko SZDL ali zvezo socialistov. Dr. Ljubo Bavcon je pozval, da je treba zapisati, kdo je dolžan varovati pravice, zavrnil pa je pritiske na stroko, naj hitro, pod vplivom trenutnih razmer, najde rešiteve. Takrat, ko se je stroka zgražala, pa javnost ni reagirala. Pomembno je stvari spraviti pod nadzorstvo in ne mižati pred stvarmi, ki jih sedaj ni, lahko pa se zgodijo. Ivan Oman je predlagal dopolnilo, da je vsak zakon, ki ni skladen s slovensko ustavo neveljaven.
da si to lahko privoščimo le pri zadevah, ki niso vezane na zakone, ki pa jih zvezno ustavno sodišče lahko razveljavi, če ugotovi neustavnost, to pa bi bil za Slovenijo neugoden problem. Trd oreh bodo volitve, ki naj bi jih prihodnje leto izvedli v dveh deli (republiška in zvezna ter republiška raven), za kar pa bi bilo treba za pol leta podaljšati mandate občinskim delegatom, za katere pa tudi ni jasno, ali bodo to še ostali, ali bodo pa odborniki oziroma poslanci. Ali še vztrajati pri enotnih listah ali oblikovati okoliše, kako pri volitvah uresničiti politični pluralizem so sedaj bistvena vprašanja. Ka ko bomo volili republiško predsedstvo in kako številčno bo. Zanesljivo bo ožje. Javnost terja neposredno volitev predsednika in predsedstva, ustavna komisija pa zagovarja izvolitev v republiški skupščini.
Skratka, tem vprašanjem bo sedaj namenjene največ pozornosti. Na razplet pa počakajmo do sredine julija.
J. Košnjek
Brane Mohorič na čelu občinske vlade
Naloge so zapisane v planih
Škofja Loka, 28. junija - S 1. julijem stopa na čelo škofjeloške vlade Brane Mohorič, inženir lesarstva, pred tem v Alplesu vodja splošno-kadrovskega področja. Zaostrene razmere na vseh koncih vsekakor ne obetajo mirnega mandata, ki bo trajal le pičlih tričetrt leta, za kolikor je predčasno zapustila predsedniško mesto Ida Filipič-Pečelin.
Bo dovolj časa, da se dokažete in na spomladanskih volitvah dosežete še en poln mandat?
»Časa je zame malo. Upam, da večjih napak ne bo.«
Kako se nameravate lotiti dela?
»Po imenovanju v skupščini sem prisostoval nekaj sejam izvršnega sveta, se spoznal s problematiko, ki je trenutno aktualna. Vse ostale, bolj srednjeročne oziroma dolgoročne naloge, so zapisane v planih. Osnovni princip mojega dela
bo uresničitev planskih nalog. Poletne počitnice nameravam izkoristiti prav za čim širše spoznavanje nalog in z njimi povezanih problemov. Sicer pa celotno občinsko vodstvo čaka zelo zahtevno in obsežno delo, to je priprava planskih dokumentov za naslednjo petletko.«
Ko so vas ljudje imenovali za mandatarja, so postavili nekaj zahtev, zlasti glede urejanja prostora, vam predlagali, da obdržite celotno moštvo izvršnega sveta do naslednjih volitev. Kaj nameravate?
»Del zahtev, denimo, glede sestave izvršnega sveta, je upoštevanih, vseh pa ni bilo mogoče, ker so bile premalo argumentirane. Najprej je treba videti, kaj se v resnici dogaja v Zavodu za družbeni razvoj in v komiteju za družbeno planiranje in urejanje prostora; očitno pa bo treba delo v njih pospešiti. Če ne bo mogoče drugače, tudi s kadrovskimi spremembami. Aprila bo celotno občinsko vodstvo na prepihu. Do takrat se bo pokazalo, kaj bo treba spremeniti.«
Katera področja, naloge po vaši oceni vendarle zaslužijo posebno, prioritetno mesto?
»Izgradnja in obnova cest, med katerimi terja še poseben posluh  poljanska obvoznica,
dokončanje telefonskega programa z izgradnjo v Poljanski dolini ter v Davči in Sorici, dolgoročnejše usmeritve na področju plinifikacije, ekologija s posebnim poudarkom na zaščiti voda, stanovanjska gradnja, kjer bo za mesto Škofja Loka glede na razplet okrog Kamni-tnika treba čimprej izdelati ureditvene akte za nesporna območja, da se bo gradnja lahko   čimprej   začela. j
Mladi zaman trkajo za delo
Radovljica, 28. junija - Po poldrugem letu so se gorenjski sindikati spet lotih zgoce teme: naraščanja nezaposlenosti na Gorenjskem Odtlej se stvari spreminjajo celo na slabše, kajti brezposelnost naglo narašča, precejšen boom pa pričakujejo septembra letos, ko bo na cesti precejšen delež letos izšolane mlade generacije.
uredništvo tel. 21860
Kot je na seji medobčinskega sindikalnega sveta za Gorenjsko povedal vodja strokovne službe skupnosti za zaposlovanje Slavko Kalan, se žal veliko lani napovedanih ciljev zaposlovanja ni uresničilo, hkrati pa se vse bolj odmika cilj polne zaposlenosti, ki so mu bili doslej na Gorenjskem še kos, zdaj pa mu že v prvi gorenjski občini (Radovljici) ni več zadoščeno. Vrsta ciljev zaposlovanja, od produktivne zaposlenosti, postopnega izboljšanja izobrazbene strukture, zaposlitve mlade generacije do prestrukturiranja gospodarstva in temu prilagojenega zaposlovanja, je sicer lepo zastavljena, vendar te usmeritve ostajajo slej ko prej deklarativne.
V letošnjih treh mesecih se je
Seja medobčinskega sindikata se je tokrat ravno pokrivala z odmevno proslavo na Kosovem polju, vendar si sindikalisti kljub resnosti obravnavane tematike niso dali vzeti zgodovinskega trenutka. Po uri razprave so sejo prekinili in si kolektivno ogledali televizijski prenos, nato pa se spet vrnili h gorenjski nezaposlenosti. O tem, ali jim je ta ura aktivnega premora dala kaj navdiha za reševanje gorenjskih problemov, zgodovina molči.
pokazalo, da se bodo sedanja gibanja nadaljevala, ob tem pa bodo tovarne še boij kot doslej odpravljale tako imenovano »podzapo-slenost«, ko sicer delavce upokojujejo, novih pa ne zaposlujejo. Za posamezne tovarne to sicer je rešitev, saj pomeni, da manj ljudi »visi« na dohodku, aktivno prebivalstvo pa se s tem vse bolj desetka - že zdaj 3,2 delavca preživljata enega upokojenca, kmalu pa se bo to razmerje še bolj obrnilo na rovaš aktivnega prebivalstva. Tudi tega si (zlasti v sindikatih) še niso docela razjasnili, ali je zaposlitev ekonomska ali socialna kategorija, naj na tržišču zavlada tudi trg delovne sile, ali pa si kaže še naprej prizadevati za to, da bi imel prav vsak delo in z njim socialno varnost. Kar se bolj spogledujemo s tržno logiko, je bilo namreč ugotovljeno, da je za družbeni bruto proizvod, kakršnega ustvarimo, kakih 10 do 15 odstotkov delavcev
odveč, se pravi na Gorenjskem okoli sedem tisoč. Zadnji podatki kažejo, da je na Gorenjskem odkrito nezaposlenih okoli 1500 ljudi. O takih in drugačnih kadrovskih presežkih je bilo že veliko povedanega, problem je že pred časom alarmiral tudi sindikalne vrste, vendar ni enotnega recepta, kako ga obvladati. Predlagajo, da bi za odvečne delavce v vsaki gorenjski delovni organizaciji izdelali svoj socialnoekonomski program, kaj z njimi (ta čas takega programa nima niti desetina gorenjskih tovarn). Sicer pa po Gorenjski, ki je gospodarsko dovolj zaokrožen prostor, za prezaposlovanje ne bi smelo biti večjih ovir.
Ta čas je najpomembneje, da zaposlijo mlade, ki so s končano šolo iskalci prve zaposlitve, in uskladijo ponudbo in povraševanje na »trgu delovne sile«, kar pa ob precejšnjih strukturnih nesklad-jih ni ravno lahko.     D_ j, žlebif
Kmetje v Sloveniji so včeraj štrajkali
Bojkot uspel, velika solidarnost med kmeti
Kranj, 29. junija - Kmečki štrajk, ki sta ga včeraj oklicali Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine, ni bil uperjen proti ceni mleka, ki je že zdaj za potrošnika visoka, ampak predvsem proti trgovskim in predelovalnim monopolom in oblasti, ki te monopole podpira. Ko je zvezna vlada pred nedavnim sprostila maloprodajne in odkupne cene mleka, se je sicer mleko v trgovinah občutno podražilo, vendar sta si ob podražitvi odrezali večji kos trgovina in predelava, medtem ko je v kmetov žep kanilo bolj malo. Kmetje so nekaj časa opozarjali na to, da dobijo od zneska, ki ga za liter mleka plača kupec v trgovini, le približno trideset odstotkov, toda ker se oblast ni zganila in ukrepala zoper tiste, ki manipulirajo z denarjem in ga obračajo na kmetov račun, so se odločili za živinorejski štrajk.
Nihče tudi ne oporeka kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije o stroških prireje litra mleka, toda preden pride denar v kmetove roke, ga najprej dvajset dni obrača trgovina, nekaj nekaj dni mlekarna in nazadnje še zadruga. Za mleko, ki ga kmet odda prve dni v mesecu, dobi plačilo šele po približno petdesetih dneh! Kaj to pomeni v razmerah domala štirištevilčne inflacije, bržčas ni treba posebej razlagati. Zdaj so namreč časi, ko so pri plačilu pomembni dnevi, ne pa tedni in meseci. Kmetje so tudi prepričani, da "navijanje" maloprodajne cene ni rešitev in da bi se problem dalo rešiti že v okviru sedanje cene, če bi kmetom podobno kot v drugih državah dali polovico. V Avstriji, na primer, dobi kmet za mleko s štirimi odstotki maščobe 5,5 šilinga, medtem ko v trgovini stane 11,2 do 11,6 šilinga. V Nemčiji prejme kmet 0,7 do 0,8 marke, maloprodajna cena pa je od 1,19 do 1,40 marke. Podobno razmerje je tudi v Italiji, kjer dobi kmet 670 lir, v trgovini pa stane liter približno 1330 lir.
Večina kmetov v sredo zvečer in včeraj zjutraj ni oddala mleka, včeraj pa so začeli tudi z bojkotom oddaje mesa, ki bo trajal do preklica oziroma dotlej, dokler tudi cene mesa ne bodo usklajene s stroški prireje in
inflacijo. Na Trsteniku, na primer, je v sredo zvečer oddal mleko le eden od okoliških živinorejcev. Pripeljal ga je vsega pet litrov in ko ga je Francka Gregorc, ki dela v zbiralnici, zlila v hladilni bazen, ni bilo pokrito niti dno. Ko smo jo vprašali, koliko mleka ponavadi prinesejo kmetje, je dejala, da se dnevne količine sučejo okrog osemsto litrov. Janez Dobrin, kmet s Trstenika, je povedal, da je v sredo namolzel okrog 35 litrov mleka in da je vsega pokrmil teletom, ga postavil, da se bo skisalo, pet litrov pa ga je nesel v župnišče. "Prav je, da smo se kmetje odločili za živinorejski štrajk. Nekateri le preveč zaslužijo na naš račun. Rogljevi iz Zabelj namolzejo na dan okrog 55 litrov mleka, ob bojkotu oddaje pa so ga v glavnem namenili za predelavo v smetano in maslo. Janez Perčič s Trstenika je vsega podaril sorodnikom, sicer pa so ga sodelavci nagovarjali, da bi ga pripeljal v tovarno.
Zbiralnica mleka v Goricah je bila v sredo sicer zaprta, vendar pa je bil "zbiralec" Florijan Ribnikar tokrat osamljen: prav nihče od dvajsetih kmetov iz Goric, Srednje vasi in iz Zaloga ga ni prinesel, čeprav ga nekateri med njimi namolzejo dnevno tudi po 120 litrov.
Anton Dolenc, kmet iz Vrbenj pri Radovljici, ki na dan namolze (v največjem gorenjskem hlevu) okrog 800 litrov mleka, je z oglasom, ki so ga'tf sredo "vrteli" na jeseniškem radiu, obvestil ljudi, da lahko brezplačno dobijo mleko v sredo zvečer in v četrtek
Nekateri kmetje, ki namolzejo velike količine mleka, so mleko sicer oddali, vendar so hkrati sporočili kranjski mlekarni, da naj ga predela v izdelke in jih podari vrtcem, bolnicam...
Janez Eržen, kmet iz Žabnice ter član upravnega odbora in predsedstva Zadružne zveze Slovenije in predsednik podružnice kmečke zveze Sorsko polje: "Danes je zgodovinski dan. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da kmetje v Žabnici ne bi oddali mleka. Bojkot je za to, da bi se naši funkcionarji prebudili in da bi uredili razmere v kmetijstvu, ni pa naperjen proti potrošnikom. Trdim, da je mleko že zdaj v trgovini drago, ne moremo pa se sprijazniti s tem, da so bremena inflacije nepravično porazdeljena.
Franci Hafner, kmet iz Žabnice: "Z enodnevnim bojkotom ne bomo veliko dosegli, ker je mleka dovolj na zalogi. Štrajkati bi morali vsaj tri dni."
Mirko Križnar, tehnični vodja Mlekarne: "Oskrba z mlekom je bila tudi danes normalna, saj smo ga za "konzum" dovolj odkupili na družbenih posestvah in na večjih kmetijah, manj kot ponavadi pa smo ga predelali v izdelke. Zbiralnice na območju trži-ške zadruge in kranjske Sloge so bile zaprte, sicer pa so se odkupovalci z nekaterih prog vrnili brez mleka ali le z malenkostnimi količinami. Na dan povprečno odkupimo od 88 do 90 tisoč litrov mleka, danes pa smo ga do enajstih dopoldne odkupili od družbenih posestev 18.300 litrov (vsega, kar so na-molzli), od kmetov pa od predvidenih 70 tisoč litrov vsega 7.800 litrov."
Družbena posestva solidarna s kmeti
Stane Potočnik, direktor KŽK-jevega tozda Kmetijstvo: "V kombinatu podpiramo stališča in prizadevanja kmečke zveze, vendar nimamo možnosti, da mleka ne bi oddali, saj gre za velike količine. Na treh farmah ga vsak dan
namolzemo okrog 11.500 litrov. Shraniti ga ne moremo, zliti v potok tudi ne, ker bi nas potem preganjali naravovar-stveniki. Odkupna cena mleka je že vsa povojna leta mačehovska, politika je sicer veliko obljubila, vendar pa nas
je materialno le malokrat podprla. Se vedno pa mislimo, da smo kmetijska dežela in da bi se iz uvoznika hrane morali spremeniti v izvoznika... Liter mleka stane v trgovini 8250 dinarjev, v kombinatu pa smo za mleko, ki smo ga oddali maja, dobili v drugi polovici junija 2550 dinarjev za liter ali vsega 30,9
odstotka. Takšno razmerje ni nikjer na svetu, ampak bi morali polovico dobiti živinorejci, polovico pa ostali. Ker trgovina proda sveže mleko najkasneje v dveh dneh in ga plača mlekarni najkasneje v petnajstih dneh, bi morali tudi kmetje in posestva dobiti plačilo dvakrat na mesec. Živinoreja zdaj ni donosna, pri prireji litra mleka smo imeli prejšnji mesec prek 1200 dinarjev izgube. Podobno je tudi pri zreji živine. Za kilogram žive teže mladega pi-tanega goveda dobimo manj kot 20 tisoč dinarjev, morali pa bi vsaj 26 tisočakov."
Zagledanost v preteklost
Te dni največ govorimo o kosovski bitki, toda naša zagledanost v preteklost je opazna tudi v drobnarijah, ki prav tako veiiko povedo.
zjutraj. Uspeh je bil popoln: v vsega pol ure je mleko pošlo, nekateri so prišli tudi z 20-li-trskimi kanglami. "Bojkot ne bo ničesar rešil, lahko pa opozori, da so problemi vse hujši. Zdi se mi, da je breme inflacije nepravično porazdeljeno," je dejal.
Mnenju priznanega kmetijskega strokovnjaka in predsednika gorenjskega odbora Slovenske kmečke zveze velja le pritrditi: zaradi bojkota oddaje mleka je bila oskrba normalna, mlekarnam je bojkot prišel še celo prav, saj imajo precejšnje zaloge. Živinorejski štrajk je pravzaprav le opozorilo, demonstrativni protest, prva platnica pritožne knjige, ki jo kmetje pišejo že štirideset let... Če je bila oblast doslej prepričana, da kmetje niso sposobni izvesti štrajka, so se v sredo in v četrtek lahko prepričali, da tokrat mislijo resno in da je med kmeti tudi velika solidarnost. Še tisti, ki o bojkotu mislijo drugače, so prisluhnili večinski volji. Na podeželju je namreč tako, da se stavko-kazom ne oprošča in da jih spomin zlepa ne zabriše.
C. Zaplotnik
Celovški lesni sejem bo tokrat poudarek dal izdelkom, ne samo strojem
Mizarska delavnica leta 2000
Kranj, 27. junija - Dokaj zgodaj so predstavniki Celovškega sejma že tretjič po vrsti predstavili v Kranju 38. mednarodni lesni sejem, ki bo v Celovcu potekal od 13. do 17. septembra. Pripravili bodo kopico novosti, posebej velja omeniti sejemsko mizarsko delavnico leta 2000, ki jo bo postavilo dvajset zahodnonemških razstavljalcev, novo metodo mozničenja in skobljanja, prvič bodo podelili nagrado za lesni dizajn, predstavili aktualno tesarsko konstrukcijo, strokovnjake pa bo privabil tudi 20. mednarodni simpozij o gozdarstvu in lesnem gospodarstvu.
Avstrija, zlasti Koroška je velika izvoznica žaganega lesa, ki ima celo 90 odstotni delež, zato po besedah dr. Gerharda Leit-nerja, namestnika direktorja Celovškega sejma, poslej na lesnem sejmu pozornosti ne bodo posvečali več le temu, kako je moč narediti, temveč kaj je moč narediti, da bi s predelavo lesa izboljšali dobiček. Zato na sejmu ne bodo dajali več poudarka le strojem za obdelavo in predelavo lesa, temveč izdelkom, kar največji paleti izdelkov iz lesa, dizajnu v lesu.
Napovedali so kup novosti, najprej velja omeniti mizarsko delavnico leta 2000, ki jo bo postavilo dvajset razstavljalcev iz nemške dežele Baden-Wuerten-berg, predstavljala bo zanimiv model računalniško vodenih strojev za majhne delavnice, na voljo bodo tudi ustrezni računalniški programi. Novost bo posebna razstava dizajna v lesu, prvič so razpisali nagrado, vredno 100 tisoč šilingov, po štirinajstih dneh so že dobili trideset prijav.
Radovednost bo nedvomno vzbudil najnovejši stroj za moz-ničenje in skobljanje lesa, vzorčni stroj je zamišljen kot dodat-
na naprava v obstoječi žagi, na kateri bodo lahko z majhnimi dodatnimi investicijskimi stroški izdelovali lesne elemente daljše od štirih metrov. Zanimiva bo tudi aktualna tesarska konstrukcija, saj postaja les pri gradnji hiš vse bolj popularen.
Na celovškem lesnem sejmu že tradicionalno dajejo močan poudarek gozdarstvu, tudi letos bo v času sejma potekal medna-
V sosednji Avstriji inflacije skorajda ne poznajo, zato je predstavnik celovškega sejma lahko že zdaj povedal, da bo vstopnina za strokovnjake znašala 80 šilingov, za posamične obiskovalce 100 šilingov in za skupinske 50 šilingov. Na voljo pa vam bo dinarska blagajna.
rodni simpozij o gozdarstvu in lesnem gospodarstvu, že dvajseti po vrsti, ki je namenjen predvsem strokovnjakom. Koroška zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo pa bo pripravila drugi koroški dan kmetov-lastnikov gozdov, ki je namenjen malim kmetom, kakršnih je na Koroškem največ.
M. V.
Center na Brdu vključen v Evropsko fondacijo za menedžment
Dr. Gerhard Leitner je povedal, da se vse bolj krepi sodelovanje z Madžarsko, od koder na celovški sejem prihaja vse več obiskovalcev, računajo tudi na večje možnosti sodelovanja v okviru delovne skupnosti Alpe-Ja-dran, saj odboru predsednikov sejmov trenutno predseduje celovški. Optimistično je zaradi naših reform napovedal tudi večje možnosti sodelovanja z Jugoslavijo. Medsebojno trgovanje se povečuje, avstrijski izvoz k nam se je lani povečal za 14,8 odstotka, jugoslovanski v Avstrijo pa za 19,2 odstotka.
Evropska šola menedžmenta
Kranj, 28. junija - Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu je bil te dni sprejet v mednarodno organizacijo, ki povezuje najboljše menedžerske šole v Evropi.
Evropska fondacija za razvoj menedžmenta (EFMD) že od leta skrbi za uveljavljanje in učinkovito uporabo novih dosežkov menedžmenta, kriteriji za sprejem so izredno ostri, zato je za Center Brdo to priznanje za kakovost programa in delo centra. Članstvo pa je seveda pomembno kot možnost za izmenjavo izkušenj in informacij med članicami, za razvoj menedžerskega izobraževanja in raziskovanja. Odpira pa seveda še večje možnosti za oblikovanje in izvedbo novih programov in zagotavlja našim poslovnežem, da bodo imeli še pogosteje priložnost prisluhniti najuglednejšim strokovnjakom s tega področja.
Merila za sprejem v članstvo določajo, da skupščina fondacije razpravlja šele na predlog dveh članic, ki jamčita, da kandidat ustreza. Pobudo za sprejem Centra Brdo sta dali International Management Institute iz Ženeve in avstrijski Hernstein Institute.
M. V.
Dolga leta se je pri nas zgodovina začenjala z letom 1941, celo kontinuitete s staro Jugoslavijo nismo poznali, v šoli so nas učili, naj jo zmerjamo z gnilo. Tudi pretirano zanimanje za svežo zgodovino po tem prelomnem letu je bilo kaj hitro okrcano, če se ni skladalo z edino, zveličavno resnico. Ko je denar to zgodovinsko nadutost pustil na cedilu, se je razpočilo zanimanje za preteklost, brskanje po njej nekoga vznemirja, drugega pomirja, vsi skupaj pa smo vedno znova presenečeni, česa vsega nismo vedeli.
Prekipevajoče zanimanje za preteklost spremljajo tudi navali čustev, poigravanje z njimi pa je lahko zelo nevarno, saj je deročo reko težko ustaviti. Pred spiritistično proslavo 600-letnice kosovske bitke smo poslušali ugibanja, kako lahko le iskrica povzroči požar in mnogi so se oddahnili, ker se ni nič zgodilo.
Življenje vse uravna, tako se bo tudi dolgoletno pomanjkanje zgodovinskega spomina na koncu uravnovesilo s sedanjim pretiranim in navhanim zanimanjem za preteklost. Takšna je njegova notranja logika, ki je tudi politika ne more spremeniti.
Žal pa nam medtem sedanjost polzi med prsti, s tem pa izgubljamo bodočnost. Pregovor vendar pravi, minuta izgubljena, ne vrne se nobena. Zaradi zagledanosti v preteklost smo jih izgubili že veliko. Morda je misel predrzna, če si v tej luči tolmačimo poglabljanje razlik v Jugoslaviji, ki so se v letih od 1980 do 1986 povečale tri do petkrat in tako narasle na U do 16 let. Seveda je to kaj slaba tolažba, kajti primerjava z našimi severnimi sosedami pove, da imajo enkrat, dvakrat... večji družbeni proizvod na prebivalca. Zanesljivo pa se je težko pripravljati na korak v Evropo 92, če zgodovinski prag ni pometen, če se prepiramo, kdo je zmagal na Kosovem polju in kdo je Evropo ubranil pred Turki.
Potemtakem sploh ni smešno, če bo slovenska gospodarska zbornica na jesenskem celovškem sejmu predstavila rimsko kuhinjo, prireditelji pa obljubljajo mizarsko delavnico leta 2000, seveda računalniško podprto. Kdove kaj si je mislil predstavnik celovškega sejma, ko se je diplomatsko izvil, rekoč, da bo za obiskovalce verjetno zanimiv slovenski pogled na rimsko kuhinjo.
Takšnih drobnarij pa bi lahko našteli veliko, prav podrobnosti pa so včasih najbolj poučne.
M. Volčjak
IZ C0SP3PARSKE6A SVETA
Črnogorci nameravajo reprezentativne vile prodati
Večernji list piše, da so Črnogorci z odobravanjem sprejeli novico o zakupu oziroma prodaji reprezentativnih objektov, ki so v lasti republiških organov. Nihče sicer noče govoriti o privilegijih, ki so jih črnogorski funkcionarji imeli, je pa vsem znano, da so republiške vile na voljo peščici ljudi skoraj zastonj. Negospodarna izraba in visoki vzdrževalni stroški (ter vse bolj suhi proračun) so zdaj spodbudili akcijo in črnogorski funkcionarni se bodo morali odreči vilam. Najprej kompleksu Bjelasica, ki ima menda najlepšo plažo na Jadranu, nadalje vili Igalo, vilama v Miločeru in na Žabja-ku ter manjšemu avionu in vagonu plavega vlaka. Verjetno se bodo odločili za javno dražbo po načelu, kdo več da, saj je za nakup dosti zanimanja, tudi med tujci. Novi lastnik Bjelasice pa bo po vsej verjetnosti Montenegroturist, saj republiški izvršni svet sodi, da bi za ta objekt moral imeti prednost na licitaciji. Izkupiček nameravajo porabiti za obnovo vile Gorica v Titogradu in za rekonstrukcijo in dograditev hiše v Beogradu, ki je mesto pogovorov političnih in gospodarskih problemih Črne gore v Beogradu. Odločitev bo kmalu padla.
Upajmo, da se bodo kmalu podobno odločili tudi slovenski funkcionarji, ki imajo polna usta demokracije, o vilah (in privilegijih) pa še vedno previdno molče (jih branijo).
VRTNO POHIŠTVO ZA DOM IN GOSTINSTVO
V Lesnini so pripravili veliko izbiro vrtnih garnitur, gugalnic, ležalnikov, senčnikov in klopi za parke. Zelo ugodno nudijo stole in počivalnike za kampiranje. Lesnina vabi tudi gostince, saj imajo veliko izbiro tudi za restavracijske vrtove. Ugodnost nakupa za nekatere garniture je obročno odplačevanje ali 20 % gotovinski popust.
Na zalogi imajo tudi lestve v različnih višinah in izvedbah.
Ugodno na 6-mesečni brezobrestni kredit nudijo: itlsone, tople pode in preproge raznih dimenzij in barv.
Če želite udoben počitek na vrtu ,se oglasite v Lesnini v Kranju ali na Jesenicah, povsod vas bodo prijazno postregli.
GLAS 4. stran
ORENJSKI KRAJI IN
Petek, 30. junija 1989
Razstava lovstva in cvetja
Veliko zanimanje
za razstavo v Cerkljah
Cerklje - V torek, 27. junija, so v Cerkljah odprli jubilejno 20. razstavo lovstva in 23. razstavo cvetja. Začeli s šopki doma vzgojenega cvetja. Lovska razstava ena največjih letos v Jugoslaviji. Na ogled 1500 lovskih trofej. Blizu 600 razstavljalcev.
V torek je bila slovesna otvoritev 20. razstave lovstva in 23. razstave cvetja ter ribištva, čebelarstva in obrtništva in bo odprta do 4. julija vsak dan od 8. do 20. ure. Na otvoritvi so sodelovali godba iz Vodic, pionirska folklorna skupina, penzion Jagodic, narodne noše ter zmajarji.
Pokrovitelj te tradicionalne prireditve ob 4. juliju dnevu borca je Agromehanika Kranj, tudi letošnjo prireditev pa sta skrbno pripravila Turistično društvo Cerklje in Lovska sekcija. Lovska razstava je ena največjih v Jugoslaviji, na ogled je kar 1500 lovskih trofej, med njimi tudi prvič iz Amerike, Kanade in Afrike. V času razstave bo jutri na strelišču na Štefanji gori Lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka za tričlanske ekipe in posameznike. Na razstavi uspešno sodelujeta tudi čebelarska družina Cerklje in Ribiška družina Domžale — pododbor Pšata. Veliko cvetja razstavljajo gospodinje, omeniti pa velja tudi družbeni sektor, obiskovalci pa bodo lahko kupili najrazličnejše rastline, cvetje in podobno.
Med razstavo bodo vsak dan tudi različne kulturne in zabavne prireditve, v petek, ob 19. uri se bo pričela maratonska nogometna tekma med Cerkljami in Zalogom, od 20. ure dalje pa bo za ples igral ansambel Gruntarji. Jutri ob 8. uri se bo na Štefanji gori pričelo lovsko tekmovanje, za ples pa bosta igrala ansambla od 15. ure Srečka Vrtnika in od 20. ure dalje Gašperji. V nedeljo se bo pričelo tradicionalno tekmovanje harmonikarjev ob 16. uri, od 19. ure dalje pa bo ples z ansamblom Zvon. V ponedeljek bo ob 20. uri modna revija, uro kasneje pa prikaz ohcetnih kamel. V torek, 4. julija, ob 16. uri bo v počastitev dneva borca svečana akademija, ki jo bodo pripravili učenci osnovne šole Davorin Jenko, nato pa bo za ples igral ansambel Nagelj.
J. Kuhar
V torek, 4. julija, na Šobcu... Dan veselja in zabave z Ržjo...
Z ljubeznijo do turizma nosi podnaslov že druga tradicionalna prireditev, ki bo v kampu Šobec v torek, 4. julija, s pričetkom ob 13. uri, ki sta jo zopet pripravila Turistično društvo Lesce in ansambel Rž. Letos bo program še obsežnejši, saj bo poleg uvodnega koncerta Pihalnega orkestra Veriga iz Lesc, tudi dveurni revijski program, kjer bodo glavne barve zastopali gostje z Dolenjske: humoristična skupina Modra kronika iz Novega mesta, ki je pred kratkim izdala kaseto in se vse bolj uveljavlja v slovenskem prostoru zaradi aktualnih in resničnih šal in z glasbeno spremljavo, ansambel Tonija Verdorberja iz Bele krajine, ki tudi s svojo frajto-narico in prepevanjem navdušuje obiskovalce, citrar - kantavtor Karli Gradišnik iz Logarske doline, ki je pred kratkim tudi posnel kaseto, ansambel Lipa iz Cerkelj na Gorenjskem, ki prav tako načrtno dela in ima že radijske posnetke; Romana s svojim Super bendom bo razveselila predvsem ljubitelje moderne glasbe in seveda ansambel Rž iz Kranja, ki je uspešno glasbeno delovanje letos zaokroiU s kaseto Četrta žetev in vrsto javnih nastopov in televizijskih oddaj... Se bolj kot lani bo zanimiv program za otroke, ki ga pripravlja Romana Krajnčan, sicer pevka ansambla Rž. Celotno prireditev pa bo vodil radijski napovedovalec Janez Dolinar. Po koncertnem delu bo ples in družabne igre, nagrade pa so prispevali: Pivovarna Union, Goriška brda, Peko Tržič ter nanovo odprta diskonta: Pod klancem Kranj in Plavž Jesenice. Obeta se torej dobra in zanimiva turistična prireditev, saj je poleg domačih obiskovalcev ta čas camping Šobec najbolj zaseden tudi s tujimi turisti... V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 9. julija, ob isti uri!
D. Papler
Ribiška prireditev
Tudi letos smo v sklopu prireditev pripravili Ribiško tekmovanje.
V petek, 30. junija 1989, bo tekmovanje na Savi Bohinjki za največjo potočno postrv in največjega Lipana. Prijave zbirajo pred hotelom Jezero. Tekmovanje traja od 16. ure do 21. ure. Ocenjevanje bo v hotelu Jezero.
V soboto, 1. julija 1989, bo tekmovanje za ulov najdaljše zlato-uščice v Bohinjskem jezeru. Tekmovanje traja od 8. ure do 16. ure. Prijave in meritve rib bodo v hotelu Jezerc.
Za popestritev ribiškega tekmovanja bo koncert godbe na pihala iz Medvod ob 17. uri na prireditvenem prostoru pod Skalco. Ob 18. uri pa bo razglasitev rezultatov in družabni večer na prireditvenem prostoru pod Skalco z ansamblom RŽ ter povezovalcem Sašom Hribarjem do 24. ure.
Krvodajalska akcija na Loškem
Škofja Loka, 29. junija - Občinska organizacija Rdečega križa vabi krvodajalce na redno akcijo darovanja krvi, ki bo trajala do 12. julija. Medtem ko so že od torka do danes odvzemali kri v Železnikih, jo bodo v petek, 30. junija, v osnovni šoli v Gorenji vasi, 3., 5., 6. in 7. julija v šolskem centru Borisa Ziherla na Podnu v Škofji Loki ter 11. in 12. julija v osnovni šoli v Žireh.
H. J.
Dan rudarjev
Gorenja vas, 29. junija - Sindikalni delavci iz Rudnika urana Žirovski vrh prirejajo v ponedeljek, 3. julija, ob 16. uri pri domu TVD Partizan v Gorenji vasi tradicionalni dan rudarjev. Po govoru, kulturnem programu in zabavnem navijanju ob skoku čez kožo bo družabno srečanje.
ALPETOUR
TOZD Potniški promet Kranj OBVESTILO
Uporabnike naših prevoznih storitev obveščamo, da na Alpe-tourovih avtobusih vse izdane vozovnice modre, rdeče in zelene barve, veljajo tudi po 30. juniju - do zamenjave oz. preklica.
Službene vozovnice rumene barve z letnico 1988 veljajo do 30. 6. 1989.
ureja ANDREJ ŽALAH
Načelno vsi za rešitev škofjeloškega cestnega vozla
Večna neznanka,kako v Poljansko dolino
Škofja Loka, 29. junija - V Škofji Loki je znova odprta desetletja stara rana, vprašanje, kako po najprimernejši poti za tovorni in ostali promet iz Škofje Loke v Poljansko dolino. Rešitev je v planih sicer dogovorjena. Gre za tako imenovano "varianto ž", sprejeto na skupščini 1980. leta, ki je izbrala traso s podaljšanim tunelom pod Hribcem, danes znano kot tunelska varianta pod Stenom. Znan je tudi njen investitor. Kot del uranske ceste od Jeprce do To-draža sta zanjo odgovorni slovensko elektrogospodarstvo in skupnost za ceste, ki sta se s pogodbo dogovorila, da odsek mimo tisočletnega mesta, od Ljubljanske ceste do Zminca, sfinancira republiška skupnost za ceste.
Zakaj v desetih letih dogovorjena varianta obvoznice pod Stenom ni bila uresničena, bi morali vprašati nekdanje prve občinske može, s čimer pa zapleten cestni vozel ne bi bil nič bolj razrešen. Kot pravita sedanji župan Jože Albreht in predsednica vlade Ida Filipič-Pečelin, tunelska varianta nikoli ni prišla v republiške plane (kot obvozna cesta je sicer bila v planu skupnosti za ceste v obdobju 1981-85). Ko sta v tem mandatu Albreht in Filipičeva v republiki znova načela to vprašanje, sta tudi zvedela, zakaj; iz preprostega razloga, ker v skupnosti za ceste ne pristajajo na tako zapleteno in drago gradnjo. Pravijo takole: v Škofji Loki se dogovorite za realno rešitev, pa jo bomo kot svoj dolg vnesli v plan za naslednjo petletko in jo do 1995. leta tudi sfinancirali.
Nikoli končana zgodba, kot bi lahko dejali za škofjeloško obvoznico, se je torej začela pospešeno vrteti 1987. leta, ko je občinski izvršni svet imenoval posebno komisijo in ji dal nalogo, naj preveri sprejeto tunelsko varianto in poišče strokovne osnove za ekonomičnejšo cestno povezavo v Poljansko dolino.
Ker so se tokrat v Škofji Loki želeli ogniti prepirom okrog sedemnajstih oziroma dvanajstih (kdo bi sploh vedel, kolikerih) variantah, ampak ponuditi z različnih strokovnih vidikov (projektantskih, ekonomskih, spomeniškovarstvenih, zemljiških ipd.) obdelano kot najboljšo samo eno, so se dogovorili tudi za način dela komisije; dokler stvari ne bodo jasne v komisiji, nima smisla razburjati ljudi. Zato so do zdaj ostala neodgovorjena tudi vprašanja iz mestne krajevne skupnosti, konkretneje iz Puštala, ki naj bi ga obvoznica kot mestna cesta presekala. Ali je bil to pravi način ali ne, bi se lahko prerekali, čeprav zadnja dogajanja v krajevni skupnosti dajejo misliti, da ne.
Komisija, ki jo vodi Matevž Dagarin, je namreč približno pred mesecem dni končala delo in v zaključnem poročilu predstavila novo puštalsko varianto ceste v Poljansko dolino kot strokovno osnovo za nadaljnje postopke pridobivanja soglasij in papirjev, začenši s spremembo družbenega plana loške občine. Približno v letu dni naj bi bili papirnati temelji ceste kot pogoj za dogovarjanje v republiki zgrajeni.
"Ne" iz Puštala
Od tod naprej se je dogajanje začelo odvijati z vrtoglavo ihto. Potem ko je občinski izvršni svet sprejel zaključno poročilo komisije, ki sta mu na tej seji dala podporo tudi predstavnika republiške skupnosti za ceste, je komisija povabila na pogovor prizadete krajane iz Puštala, da jim predstavi projekt in zagotovi pošteno odškodnino. Vendar sta na pogovor prišla le dva, drugih deset ne.
Zbor krajanov, ki so ga Puštalci organizirali prejšnjo nedeljo, 18. junija, je odgovoril, zakaj; da namreč projekt ne prizadene samo ducata ljudi, ampak ves Puštal. Če na grobo ponovim sporočilo zbora, so Puštalci zavrnili projekt zlasti s spomeniškovarstve-nega vidika, kjer je najbolj sporen oziroma kompromisarski, hkrati pa terjali odgovor (in akcijo) glede sprejete tunelske variante.
Nadaljevanje je sledilo v ponedeljek, 26. junija, dva dni pred zasedanjem občinske skupščine, ki naj bi potrdila poročilo komisije in prižgala zeleno luč za začetek spremembe družbenega plana. Med nevihto z grmenjem, ki je divjala zunaj, so se v v dvorani kina zbrali krajani, tokrat cele, mestne krajevne skupnosti, katere del je tudi Puštal.
Tudi v dvorani je bilo precej grmenja, čeprav moram reči, da je bila razprava dokaj kulturna. Strele so bile spet uperjene v strokovno rešitev trase ceste skozi Puštal, medtem ko so si bili vsi krajani, tako z levega kot desnega brega Sore, edini, da je cestni vozel skozi Škofjo Loko treba razvozlati.
Kdo je "popravljal" traso?
Ko sem lani prvič obširneje pisala o problemu loške obvoznice, me je zbodlo izrazoslovje. Na skupščini 1980. leta je bila sprejeta varianta s podaljšanim tunelom pod Hribcem, medtem ko so vsi govorili o tunelu pod Stenom. Alma Vičar, Matevž Dagarin in Tone Jenko so zagotavljali, da je prav pod Stenom, grafične risbe, ki so mi jih kazali v občinskem komiteju in arhivu, so pravile, da bi bil navzdol pomaknjen tunel res že lahko pod Stenom.
Zdaj prihaja na dan druga sporna stvar. V veljavnem občinskem planu je vrisana drugačna trasa, z daljšim predorom, kot je bila sprejeta leta 1980. Na stari trasi so nekatere nove hiše. Kdo je "popravljal" traso in zakaj? Vprašanje bodo morali razčistiti v občinski hiši in nanj javno odgovoriti!
Olga Bandelj, predsedujoča na zboru v Puštalu: »Smo proti novi varianti. Naši delegati bodo na skupščini zahtevali, da se točka umakne z dnevnega reda, če tega ne bodo dosegli, pa bodo glasovali proti predlogu. Za zavračanje imamo več razlogov; delo komisije je potekalo nelegitimno, ni imela o čem odločati, saj je bila varianta skozi Puštal že posredovana na njeno prvo sejo. S predlagano rešitvijo bi ločili Puštal; ki je kulturnozgodovinski spomenik, na dva dela, zlasti bi bil prizadet puštalski grad, katerega temelji so že zdaj načeti, promet bi motil delo glasbene šole v njem. Uničena bi bila tudi naravna dediščina, kopališče, nogometno igrišče in kmetijske površine. Polovičarska rešitev ni v našem interesu. Sprašujemo, zakaj se ne izdelata lokacijski načrt in gradbeno dovoljenje za tunelsko varianto, ki jo po dogovoru izpred desetletja plačata elektrogospodarstvo in republiška skup-not za ceste.«
Dora Plestenjaki
»Zakaj je popolnoma prezrta in pozabljena podlubniška varianta, za katero smo že tedaj ugotovili, da bi problem za vselej rešila? Ne smemo narediti ceste, ki bi bila le začasen izhod, denar ne sme biti najpomembnejši.«
Svarun Terpinc, predsednik občinskega komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora, član izvršnega sveta, I tudi krajan Puštala: j (»V izvršnem svetu sem bil proti predlo-Igu za spremembo družbenega plana, ki bi pomenil formalen začetek postopka za pripravo mestne ceste. To, da republiška skupnost ni seznanjena s tunelsko varianto, ni res, zapisano je v 57. členu Uradnega lista SRS iz leta 1981, ki govori o uranski cesti. Razlog za mojo zavrnitev je predvsem ta, da pogodba točno pravi, da sta Elektrogospodarstvo in republiška skupnost za ceste dolžna izpeljati celotno traso od Jeprce do Rudnika urana Žirovski vrh. Očitno nas je republika izigrala. Drugi argument: naše gospodarstvo je odvajalo veliko denarja v republiko in zvezo, dobili smo dve ekološki svinjariji (najprej Termiko, potem rudnik), tudi zato menim, da bi se nekaj kapitala iz republike moralo vrniti za naše probleme. V občinske in republiške planske dokumente za obdobje 1991-95 bi morali prodreti s tunelom pod Stenom, in to z rešitvijo, kakršna je bila sprejeta 1980. leta (krajši tunel, drugi priključki), ne s "popravljeno" dražjo traso, kot je zapisano v planu 1986-90.«
Jože Albreht, predsednik občinske skupščine: »Pred tremi leti, ko sem prevzel funkcijo, sem se srečal z nekaj nalogami, ki so bile dolg iz preteklosti. Ena je bila odlok, po katerem je Škofja Loka kulturni spomenik. Kot taka še zlasti ne prenese sedanjega prometa po Spodnjem trgu, ki ogroža varnost stavb in ljudi. Na republiški skupnosti za ceste so povedali, da ne razmišljajo o tunelski varianti obvoznice, ampak predlagali, naj se v občini dogovorimo za bolj ekonomično rešitev. Predsedstvo skupščine je torej dalo pobudo, da se ponovno preveri in poišče rešitev loškega cestnega vozla. Zdaj je Škofji Loki ponujena možna rešitev, stvar Ločanov je, da se odločijo, ali bodo ustavili propadanje mesta, morebitno nesrečo ali ne. Čas, ko se bo treba odločiti za eno od variant, se izteka.«
Tone Mlakar: »Župan Viktor Žakelj se je poslovil od županskega mesta s svojo varianto, ki je bila po takratnih ocenah za okrog dve tretjini dražja od vseh ostalih variant. Samo tunel je bil ocenjen na štiri milijarde dinarjev (deset let nazaj!). Ob ceni tunela so se zgrozili tudi funkcionarji. Razsvetljave bi bilo za eno gorenjsko vas. Ekološko je ta varianta res dobra, glede povezave z mestom pa zelo slaba. Rabila bi samo Ljubljani, ti-
Pod ^tenoni je edina varianta
Tako še danes trdi Viktor Žakelj, ki je bil 1980. leta loški župan. »Dobivam pisma, ljudje me kličejo po telefonu, skratka, moj položaj ni posebno ugoden. Pred desetimi leti - problem obvoznice se v Loki ciklično pojavlja -sem se ob iskanju variante opredelil za dve poti. Prvič za demokratični način dogovarjanja, ustvarjanje klime za uveljavitev različnih interesov, pri čemer menim, da mora politični del občine tudi danes poskrbeti za možnost kulturnega dialoga o argumentih, za presojo vsakršne kritike. Druga stvar je bila profesionalno argumentirana. Razumem stisko občine, ljudi ob cesti, ki jih moti tonski promet v dolino, menim pa, da ni najboljša rešitev, vsaj dolgoročno ne, če tranzitni promet ostane v mestu in ga razdvoji. Mesto bi izgubilo svojo podobo. Vsa evropska in tudi že naša večja mesta potiskajo ceste na obrobja. Na daljši rok se izkaže, da je cenejša rešitev dražja rešitev.«
sti, ki bi želeli v mesto, bi morali še po stari cesti. Sedanja, nova varianta pa je ekološko slaba. Manj boleča bi bila ob Sori, na stebrih, kjer ne bi rezala vasi.«
Alma Vičar, Zavod za družbeni razvoj škofja Loka: »Nova trasa je plod kompromisa vseh, ki smo sodelovali v komisiji. Iskali smo varianto, ki bi imela čim več stičnih točk s tunelsko. To nam je uspelo predvsem v smeri J-protrt,jubljani, manj proti Zmincu. Zato smo skozi Puštal predvideli mestno cesto, kar pomeni hitrost 60 kilometrov na uro, pločnike in kolesarske steze.«
Krajani (Jesenovec) so na ponedeljkovem zboru dejali, da vedo za varianto, ki je strokovnjaki ne vidijo, pa bi vse najmanj prizadela. Niso povedali, katero imajo v mislih, ampak zahtevali vključitev v delo komisije, kateri so skrivnost pripravljeni zaupati.
V torek, 27. junija, je izvršni svet ponovno obravnaval predlog za spremembo družbenega plana v luči stališč zbora krajanov. Odločil se je, da predloga ne umakne z dnevnega reda skupščine, pač pa predlagal nekatere dopolnilne sklepe. V bistvu gre za to, da varianta, kot jo je izoblikovala komisija izvršnega sveta, ni zacementirana, ampak so odprta vrata tudi za drugačne, boljše rešitve. S takšnim predlogom so se dan kasneje strinjali tudi delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine. Za usklajevanje strokovnih rešitev - ponujeni naj bi bili največ dve varianti - v občini ter za usklajevanje v republiki, ki mora biti opravljeno do sprejetja novega srednjeročnega plana 1991-95, so zadolžili občinski komite za družbeno planiranje in urejanje prostora. Delegati iz Selške doline so postavili še pogoj; da zaradi gradnje obvoznice ne bo prizadet ostali program gradnje cest v škofjeloški občini.
Ob takšnem sklepu občinske skupščine velja vzeti zares tudi besede Toneta Jenka iz komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora, ki je dejal, da nihče, niti skupščina, ne more ne terjati ne zagotoviti, da bo komite do leta 1990 sprejel usklajen predlog obvoznice. Vedno se namreč najde in se bo našel kdo, ki bo nasprotoval takšni ali drugačni rešitvi. Zato se najbrž ne bo mogoče ogniti tovrstni tuji praksi, da bo skupščina sprejemala predlog večine, tisti, ki bodo proti, pa bodo iskali svojo pravico na sodišču. Sicer pa so postopki taki, je še dejal Tone Jenko, da mora strokovne osnove za obvoznico sprejeti republiška oziroma občinska cestna skupnost, komite le usklajuje in do svojih močeh pomaga.
Žal - ali pa na srečo - je še vedno tako, da o trasi, tudi ko gre za mednarodno cesto (primer Jesenice) odločajo v prizadeti občini. Na srečo zato, ker v občini najbolje vedo, kje je nujno zlo najmanjše, na nesrečo zato, ker so lokalni in posamični interesi, ki smo jim Gorenjci še posebej podvrženi, lahko tako močni, da* se raje odrečemo boljši cesti in denarju, ki bi prišel iz republiške ali mednarodne blagajne, kot koščku svojega vrtička.
Upajmo, da se bodo Ločani temu vendarle znali ogniti in da bodo končno, po nekaj desetletjih neuspešnih poskusov posameznih županov, le prišli do boljše, varnejše cestne povezave s Poljansko dolino, ki jo, resnici na ljubo, ne rabijo samo zaradi tovornega prometa. Prav je, da prizadeti zahtevajo (in dobijo) pošteno odškodnino, najbrž pa tudi ne bi bilo tako zelo hude škode, če bi se spomeniško zaščiten kraj polepšal s kakšnim novim mostom, ki bi se estetsko zlil z okoljem. Kaj bi bilo, če bi naši predniki malikovali vse staro samo zato, ker je staro? Še danes bi živeli v votlinah...
H. Jelovčan
Petek, 30. junija 1989
KULTURA
5. stran (mMmsgm&LAS
Monografija o slikarju Mihi Malešu
ZNANI IN NEZNANI MALES
Kamnik - Akademski slikar Miha Maleš nedvomno sodi med pionirje grafike pri nas. Po tem je umetnik tudi najbolj znan tako v strokovnih krogih kot tudi širše, pri občinstvu. Nekoliko v ozadju kulturne pozornosti pa je bilo vse doslej njegovo slikarstvo, kar nekako popravlja pravkar izdana monografija o umetnikovem slikarstvu in razstava v Galeriji Mihe Maleša; oboje je ob drugi obletnici umetnikove smrti pripravil Kulturni center Kamnik.
Povsem celovite ocene umetniške ustvarjalnosti Mihe Maleša doslej še nimamo, pa verjetno niti ne zato, ker se je umetnik v svojem dolgem in plodnem življenju loteval najrazličnejših področij ustvarjanja. Monografija o slikarju, ki jo je pripravil Kulturni center Kamnik, in prinaša celovit pregled umetnikovega slikarskega po-' dročja, vsekakor ne pomeni le oddolžitve mesta Kamnik kot enega od dedičev likovnih del umetnika.
O tem, da je Miha Maleš znan slovenski likovni in kulturni javnosti predvsem kot grafik, piše v monografiji o slikarju umetnostni zgodovinar Marko Lesar. Za to sta vsaj dva vzroka: Maleš velja že dolgo skupaj z Božidarjem Jakcem za utemeljitelja in popularizatorja slovenske grafike, in tudi za najplodovitejšega ustvarjalca. Vse to pa je nekako njegovo produkcijo slikarstva postavilo v stran, čeprav se je te-
Kamnik - Četrtina slik iz obsežnega umetnikovega slikarskega opusa je tudi slikovno predstavljena v barvnem in črnobelem tisku v monografiji. Izbor za razstavo v galeriji pa so prispevali tako Galerija Miha Maleš kot zasebni lastniki slikarjevih del. - Foto: L. M.
Monografijo o Mihi Malešu so natisnili v Gorenjskem tisku v 1000 izvodih. Publikacija je izšla ob pomoči Kulturne skupnosti Slovenije, Kulturne skupnosti Kamnik, Znanstvenega instituta Filozofske fakuktete Ljubljana ter Stola Kamnik.
mu posvečal vse življenje. Marko Lesar tudi meni, da je ta sli-karjeva po številu in tehnikah sicer manjša dejavnost, po pomenu celo večkrat pomembnejša.
»Vse Maleševe slike kažejo in
spajajo v enotnost dvoje: umetnikovo izrazito in zavestno pripadnost slovenstvu in nenehno odprtost v Evropo, v svojih posledicah širšo kot pri kateremkoli sočasnem likovnem ustvarjalcu. Njegov izvor je v slovenstvu, njegove prve in tudi zadnje pobude so vpoudarjeno domači, celo ljudski umetnosti, njegov znani 'amulet', kot je poimenoval gorenjsko lectovo srce, združuje čustvo, ljudskost in krasil-nost - od tod pa se je nenehno pogumno podajal na pot v široki svet, kjer je spoznaval nove umetnike in nove stile in si jih prisvajal, a ne kot epigon, marveč po svoje...« piše v svojem
strokovnem mnenju o umetniku doc. dr. Milček Komelj.
Prof. dr. Mirko Juteršek pa v svojem prispevku v monografiji odkriva znanega in neznanega Maleša ter piše: »Izvirnost Maleševe umetnosti je v tem, da je dosegla sintezo med risbo in barvo na nov sodoben način. V slikarstvu je sledil grafiki od barvne sklenjene črte do slikarsko bogatega členjenja barv. Zaradi povezujočega, a tako novega upoštevanja črte oziroma risbe v sliki, je slikar zavestno ostajal povezan s tradicijo s tem, da je vključeval in jemal za svoje izhodišče ljudsko umetnost, ki ga je s svojo poetičnost-
jo dvigala od vsakdanje resničnosti.«
Oboje, razstava, ki so jo odprli sinoči v Maleševi galeriji v Kamniku, in pa monografija, pomenita dve leti intenzivnega dela na umetnikovi zapuščini. Obenem pa pomenita tudi nadaljevanje dogovora s slikarjem, po katerem naj bi še za časa njegovega življenja v Kamniku pripravili slikarsko razstavo. Smrt Mihe Maleša je nekoliko zaustavila te načrte, ni pa jih spremenila. Strokovno delo z njegovo zapuščino - v ljubljanskem ateljeju je namreč ostalo še ogromno število slik, je omogočila razglasitev umetnikove zapuščine za kulturni spomenik. To je strokovnim delavcem Kulturnega centra Kamnik tudi omogočilo, da so popisali, dokumentirali in fotografirali okoli 1200 umetnikovih slik shranjenih v galerijah, v slikarjevem ateljeju in pri zasebnikih. Kot je na tiskovni konferenci ob izidu monografije povedala ravnateljica Kulturnega centra Mirina Zupančič, to delo gotovo ni prav do zadnje slike zajelo slikarjevega dela, je pa prav gotovo s tem opravljeno delo, ki omogoča presojo tudi te slikar j eve dejavnosti. Po drugi strani pa bo s tako temeljito opravljenim delom mogoče umetnika predstavljati vedno znova na nov, drugačen način. To seveda ne pomeni, da slikarja v rodnem Kamniku doslej niso pogosto predstavljali - celo nasprotno - od leta 1980 je bilo pripravljenih kar šest njegovih razstav, kar vsekakor tudi opravičuje umetnikovo darilo mestu.
Lea Mencinger
Od filma do filma
S POLNO PARO
Ljubljana
Ob 40-letnici premiere prvega povojnega slovenskega celovečernega filma Na svoji zemlji, slovenski film doživlja nenavadno pomlad; pravzaprav se ta ni začela šele letos, pač pa traja že dlje časa, vsaj dve leti.
Ta pomlad, kot ugotavljajo v ljubljanski Vibi, pa ne traja le pri celovečernih filmih, pač pa to velja tudi za kratke filme. Že dve leti zapored se Viba pojavlja na Festivalu jugoslovanskega kratkega filma z največjim številom kratkih filmov. Vendar ne gre le za številčnost, pač pa tudi za uspešnost: dve leti zapored se namreč Viba s tega festivala vrača z najvišjim priznanjem za najboljši animirani film. K tej uspešni filmski beri pa je treba vsekakor še prišteti prvo nagrado Zlatega medveda v Berlinu za kratki film Oblast.
Filmskega zatišja v zadnjih dveh letih pač ni bilo niti s celo-večerci. Lani so nastali filmi Odpadnik, Post scriptum, Kavarna Astoria. V tem letu pa nastajajo filmi Coprnica Zofka in Veter v mreži. Prav zdaj pa potekajo priprave za snemanje novega filma Umetni raj. Tudi celove-čerci niso ostali brez filmskih nagrad. Film Poletje v školjki je prvo nagrado prejel v Szegedu.
Lani se je Viba s slovenskimi filmi pojavila na osmih festivalskih prireditvah v Jugoslaviji in na devetih mednarodnih, pa še na dveh prireditvah Slovencev v zamejstvu, v Italiji in Avstriji. Na domačih festivalskih prireditvah so filmi dobili 18 nagrad, med njimi tudi nagrado za najboljši producentski celostni nastop na festivalu v Puli.
Slabo tudi ni bilo s prodajo filmov. Lani je Viba prodala 13 licenc 9 celovečernih filmov ter 16 licenc 11 kratkih filmov v tujino. Nekaj nastopov je odmevalo še posebej v javnosti: dnevi sloven-
skega filma v Rimu, Torinu, nagrada v Berlinu...
In vse to v času, ko za kulturo zmanjkuje denarja, ko se na vseh področjih krepko pozna varčevanje. Pri filmu tudi. Toda spet ne v taki meri, da bi koluti celuloidnega traku samevali. Tudi tehnika se ni modernizirala do take mere, kot bi si v Vibi želeli; vendar pa so uspeli kljub vsemu kupiti naprave za tonski studio, s katerimi lahko stereo-fonsko obdelujejo zvok. Prvi film, ki bo imel po tej tehniki obdelan zvok bo prvi celovečerni risani film Coprnica Zofka.
L. M.
Celovečerna risanka - V Vibi-nem studiu dokončujejo prvo slovensko celovečerno risanko po scenariju Svetlane Makaro-vič Coprnica Zofka. Film, ki ga režira Matija Milčinski, bo dokončan do konca leta 1991. - Foto: G. Sinik
Protestno zborovanje v Škofji Loki
GLASOVI SVOBODE
Na pobudo škofjeloške osnovne organizacije sindikata delavcev v kulturi so v ponedeljek, 20. junija, pripravili v dvorani Loškega odra protestni literarni večer Društva slovenskih pisateljev.
Neža Maurer, Tone Kuntner, Denis Poniž, Branko Hofman in Dane Zaje so, ob odsotnosti sicer napovedane Alenke Puhar, občinstva, ki se je v ponedeljek zbralo v dvorani Loškega odra, pripravili lep večer. Uradno je šlo za menda že 50. protestni literarni večer Društva slovenskih pisateljev, ki pa je imel ta dan dvojno zrcaljenje. Istočasno se je namreč podobno akcijo tudi v Ljubljani na sedežu društva, kjer so se#Jtudi sicer redno shajali kulturniki in preko svoje umetniške besede"vse tja od aretacije Janše in Borštnerja javno protestirali proti sodbi. Kot je rekel Dane Zaje, voditelj škofjeloškega literarnega večera, ne gre samo za svobodo štirih ljudi, gre za svobodo vseh nas, kajti po kakšnem zagotovilu je mogoče živeti v upanju, da ne bo jutri nekdo drug na enak način prepeljan za zaporniške rešetke. Ponedeljkovo akcijo škofjeloških kulturnikov gre na vsak način gledati s simpatijami, Bavčar bi rekel državljanskega poguma, simpatijami reakcije na pravzaprav že prav psihotični odnos do ljubljanskega procesa. Prav minuli dogodek skozi vso svojo simboliko najlepše potrjuje že ničkolikokrat zapisane misli tudi na peti strani Gorenjskega glasa o (pre)potrebnosti takšnih kulturnih praznikov v Gorenjski regiji. Nič čudnega, če vsaka podobna stvar po eni strani nima potrebne kontinuitete in po drugi strani ima tako simpatično refleksijo navzočih. Vedno bolj bi se morali odgovorni v gorenjski kulturi zavedati, kaj pravzaprav sploh počenjajo. Če gre seveda lahko sklepati na osnovi ene same akcije, je to Skofjeločanom še kako jasno!
Vine Bešter
Naše razmišljanje
OSTRI ROBOVI PRIHODNOSTI
Vsakega lastnika likovnega dela je strah posojati svojo lastnino kulturni instituciji za javni ogled. Pa ne zaradi tega, ker bi javnost utegnila spoznati, kdo se lahko ponaša s toliko ali toliko vredno sliko. Tajnost je pri tem vsekakor na prvem mestu. Pa tudi druge pri razstavljanju zelo pomembne stvari so urejene - zavarovanje, prevoz in še kaj. Skratka, vse to je urejeno, nezgode take ali drugačne vrste se sicer tudi pripete, vendar le izjemoma. Celo korist imajo zasebni posojevalci umetnin - njihovo uslugo kulturnim institucijam navadno lete povrnejo še s čiščenjem ali celo restavriranjem umetnine.
V zadnjem času pa kulturne institucije, kadar pripravljajo retrospektivne razstave, slišijo tudi drugačne, ne le z razumljivim strahom obarvane odgovore, kaj vse se lahko zgodi izposojeni umetnini. Kultura je s svojim pozvanjenjem domala edinega beliča v vreči prišla na tako slab glas, na tako »be-raški« videz, da ji kmalu nihče več ne bo zaupal kaj svojega. Enostavno je tako revnega »videza«, da bi ji ne prisodili več sposobnosti izpeljati kakšne kulturne akcije, pa čeprav je to le zahtevnejše organiziranje kake razstave in poravnavanje nujnih stroškov ob tem.
Takšnih kulturno obarvanih bumerangov je v zadnjem času vse več. Morda odklonilen odgovor kakšnega izposoje-valca še ne pomeni katastrofe. Toda ob vsem, vsa kulturna dejavnost dobiva sliko, ki je pravzaprav ne bi smela imeti. Toda ne gre za sliko, ki jo lahko pokažemo vsak trenutek v galerijah, v dejavnosti gledališč, v produkciji filmov itd. Resnejša je slika, ki bo svoje ostre robove pokazale šele čez čas: krizno obdobje namreč najeda tudi vse tiste bolj ali manj nevidne korenine našega narodnostnega zavedanja; marsikateri za narodno kulturo vreden spomenik - pa ne ravno v kamnu, pač pa tudi v knjigi, sliki ali v drugem ustvarjalnem izrazu, današnjem ali preteklem, ne bo mogel ostati med kulturnimi temelji. Brez tega pa nas enostavno ni. In zakaj? Ker varčujemo povsod in kar počez, tudi pri najpomembnejših, za kulturno samobitnost pomembnih stvareh.
L. M.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se predstavlja akad. slikarka Marianne Bahr iz Celovca. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava sodobnega tunizijskega slikarstva.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja Veno Dolenc. - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava slik članov Društva koroških likovnikov iz Raven.
BLED - V atriju modne hiše Pristava bo danes, v petek, ob 20.30 koncert pevskega zbora Loka iz Škofje Loke. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja Marina Bahovec. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava likovnih del članov Združenja umetnikov Škofja Loka.
Na osnovni šoli Poljane razstavlja akademska slikarka Jana Dolenc.
Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Poskus etnografske topografije naselij pod Dobrčo.
V Paviljonu NOB razstavlja Franci Zagoričnik. KAMNIK - V Maleševi galeriji je na ogled razstava slikarskih del akad. slikarja Mihe Maleša.
LJUBLJANA - V tirek, 4. julija, ob 19. uri bo v Križevniški cerkvi koncert Slovenskih madrigalistov pod vodstvom dirigenta Janeza Boleta.
SLOVENSKI MADRIGALISTI K0NCERTRIRAJ0 V LJUBLJANI
Lanski gostje ljubljanskega mednarodnega poletnega festivala, dirigent Janez Bole in Slovenski madrigalisti, se bodo tudi letos, a tokrat izven rednega programa Festivala, predstavili s koncertom duhovne glasbe v Križevniški cerkvi v Ljubljani. Za ljubitelje zahtevne vokalne glasbe so pripravili madrigale in motete znanega slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Galusa, v drugem delu koncerta pa bo na programu Maša za štiri glasove Claudija Monteverdija. Koncert bo v torek, 4. julija ob 19. uri.
M. Z.
MUŠICA N0STER AMOR
Ob izidu nove kasete dirigenta Janeza Boleta s Slovenskimi madrigalisti.
Komaj dobrega pol leta je minilo, kar je pri Dokumentarni izšla kaseta slovenskih narodnih in domoljubnih pesmi z naslovom »Zemlja slovenska, zemljica sveta«, s katero so se širšemu slovenskemu občinstvu predstavili znani zborovski dirigent Janez Bole in mešani komorni zbor Slovenski madrigalisti. Kaseta, ki jo je moč dobiti tudi v go-2 renjskih specializiranih prodajalnah, se ze-° lo uspešno prodaja in je naletela na ugodne ,. ^ ocene ne le doma, temveč tudi v tujini. Te ^-^ dni pa je na police s kasetami prišla njihova druga kaseta Musica noster amor s posnetki madrigalov in motetov velikana slovenske glasbene preteklosti Jakoba Gallusa Carniolusa.
Za Jakoba Gallusa vemo, da se je rodil nekje na Kranjskem leta 1550, glasbeno se je izobraževal na Dunaju in v Pragi, kjer je tudi deloval do svoje smrti leta 1591. Sodi med najpomembnejše skladatelje druge polovice 16. stoletja in njegova številna dela so preživela stoletja in ostala umetniško tehtna in prepričljiva do današnjega dne. Dirigent Janez Bole, velik poznavalec renesančne glasbe in še posebej Gallusa, je za kaseto izbral po sedem madrigalov in motetov, ki so med poznavalci te glasbe zelo priljubljeni. Tako se na kaseti zvrstijo madrigali Musica, noster amor, O, mors, O, homo, Quid sis, quid fueris, Dulcis amica, Heu, erucior ceste in Odi et amo, ter moteti Pueri, concinite, Ecce, quomodo moritur iustus, Mirabile mvsterium, Resonet in laudibus, Veni, Domine in Peatr noster. Kaseta je posvečena 450-letnici bazilike na Sveti gori nad Novo Gorico in prav tam je bil prejšnji petek tudi prvi predstavitveni koncert Slovenskih madrigalistov. Hkrati pa so dirigenti in pevci posvetili kaseto tudi 400-letnici smrti Jakoba Gallusa, ki bo čez dve leti. Do takrat nameravajo posneti vsaj še tri kasete'z Gallusovimi skladbami. Njihov namen pa ni le predstaviti slovenskemu in jugoslovanskemu občinstvu Gallusove znane in že izvajane skladbe, temveč tudi vrsto še neizvedenih skladb iz obsežnega opusa velikega skladatelja. Seveda pa bodo svoj način interpretacije Gallusa predstavljali tudi koncertnemu občinstvu v tujini. Gallusova obletnica je tako za slovensko kulturo lepa priložnost za uveljavitev in pohod pred vrata Evrope 1992.
M. Z.
_Polde Oblak nagrajen v Italiji
NAGRADA ZA GRAFIKO
Bled - Akademski slikar Polde Oblak, letošnji dobitnik Prešernove nagrade za Gorenjsko, Blejec po rodu, sicer pa živi v Munchenu. je v tujini znova prejel pomembno priznanje za svoje slikarstvo. Žirija mednarodnega natečaja pri Accademie d'Europa
za literaturo, znanost in umetnost mu je za delo s področja grafične umetnosti prisodila tretjo nagrado.
Za kakšno slikarsko nagrado gre?
»Na letošnji razpis Evropske akademije s sedežem v Neaplju sem poslal grafiko s kraškim motivom. Očitno je mednarodni žiriji ugajala, zato mi je med nagradami za grafike podelila tretjo nagrado.«
Na tej tradicionalni prireditvi, rla kateri se srečujejo evropski ustvarjalci, ste sodelovali že nekajkrat?
»Res je, sodeloval sem velikokrat in to kar uspešno. Vedno sem sodeloval z oljnimi slikami: lani mi je žirija za mojo sliko prisodila najbolj zaželeno priznanje te prireditve - Veliko nagrado Mediterana. Sicer pa sem doslej na tej prireditvi prejel že dve zlati medalji, enkrat drugo nagrado, no, in pred kratkim tretjo nagrado.«
Zakaj ste se tokrat odločili za grafiko in ne za slikarstvo? »Za mednarodni grafični bienale v Ljubljani, kjer prav tako razstavljam, sem pripravil grafike, zato je razumljivo, da sem nekaj novejših del lahko poslal tudi na natečaj v Italijo.«
Italijanskemu likovnemu občinstvu ste potemtakem že nekajkrat predstavili svoje fragmentistično slikarstvo.
»Prvikrat sem razstavljal v Italiji leta 1974 in že takrat vzbudil izjemno pozornost. Težko bi rekel, kaj na mojih slikah najbolj priteguje, morda mediteranska barvitost, kaj bi vedel. Sicer pa veliko slikam na Krasu, v Sežani Imam svoj atelje, zato se v moje slike največkrat ujamejo kraški motivi. Tudi zadnja nagrajena grafika v Neaplju z naslovom Vrata v svetlobo približuje gledalcu kraški svet z njegovo izsušenostjo, pod katero pa je čutiti trdoživost, uko-reninjenost v ta svet. Morda se prav zaradi tega tudi sam vračam vedno znova na Kras, vedno znova me tudi slikarsko navdihuje.«
L. M.
ureja LEA MENCINGER
(ć?(o)I8®SScJJ©3EnQLAS 6. STRAN
Petek, 30. junija 1989
Kako se je rodila in uresničila ideja pohoda borcev in mladine na Triglav
Mnogih vrhov, smo se spomnili, samo Triglava ne
Bled, 25. junija - Ideja za akcijo "100 Prešernovcev na Triglavu" se mi je rodila v strminah Bovškega Gamsovca 7. avgusta leta 1985, ko sva s soborcem Tonetom Ermanom planinarila po vrhovih med Vršičem in Bohinjem. Ko sem opazoval gibčnost, moč in voljo 72 letnega soborca, me je prevzelo vprašanje: kako bi to pobudo sprejeli soborci, bi naletela na zanimanje in kakšno odgovornost bi prevzel organizator. Kljub začetnim pomislekom je bila pobuda sprejeta ter razširjena ne le na Prešernovce, ampak na vse borce in mladino, pripoveduje borec Prešernove brigade Franc S M IT z ^Jleda, predsednik organizacijskega odbora prvega pohoda na Triglav, sicer pa eden najbolj gorečih zagovornikov tega pohoda, ki bi se moral postaviti ob bok prireditvam, kot je na primer Ob žici okupirane Ljubljane.
"Prav neverjetno je, da smo že mnogo prej začeli organizirati najrazličnejše spominske pohode, samo na Triglav kot stoletni simbol slovenstva, narodnoosvobodilnega boja in Osvobodilne fronte, katerega ime nosijo mnoga podjetja, ustanove, društva, organizacije in izdelki, se ni nihče spomnil. Seveda pa pohoda partizanov in mladih na Triglav ne moremo enačiti z drugimi spominskimi pohodi. Vzpon na Triglav je zahtevnejši od pohodov na Stol, Snežnik, Porezen in podobno. Ne more biti množičen in opravljen v enem dnevu. Zaradi prenočitvenih zmogljivosti na Kredarici, v Planiki, Staničevem domu in na Doliču je udeležba omejena na
Franc Šmit, pobudnik za organizacijo pohodov na Triglav in podpredsednik organizacijskega odbora letošnjega pohoda.
Na praznični dan na Pokljuko
Ker je udeležba na pohodu omejena, prav tako pa vsak, ki bi rad sodeloval, ni kos naporom zahtevnega vzpona, se vsem ponuja možnost, da vsaj deloma sodelujejo pri zaključku pohoda 22. julija na Pokljuki. Soboto je mogoče izkoristiti za organizirane ali neorganizirane izlete na Pokljuko. Če se boste odločili za celodnevni izlet, lahko dopoldne obiščete Begunje, Bled ali Bohinj, se ustavite pri spomeniku na Goreljku, kjer bodo preživeli iz tega boja obudile spomine na ta tragični dogodek, nato pa bo omogočeno sodelovanje na zaključni prireditvi, ki se bo začela ob 14. uri. Zvečer ob 21. uri pa bo na Blejskem jezeru praznični ognjemet. Tudi nameravane skupinske izlete je treba najaviti na občinsko konferenco SZDL v Tolminu, sicer pa bodo organizatorji pohoda in prireditve veseli vsakega, ki se bo odločil praznični dan preživeti na Pokljuki.
200, kvečjemu na 250 pohodni-kov. Zato pa dajemo vsakemu pohodu drugo vsebino. Prvi leta 1986, ki ga je organizirala skupnost borcev Prešernove brigade, je imel vsebinski poudarek na 45 letnici vstaje in
Prijave še sprejemajo
Prijave za 4. spominski pohod borcev in mladine na Triglav 21. in 22. julija še sprejemajo na občinski konferenci SZDL Tolmin, telefon (065) 81-164. V pisni ali telefonični prijavi je treba povedati ime in priimek, morebitno partizansko ime, starost, enoto, v kateri je prijavitelj sodeloval ter nameravano traso, daljšo ali krajšo, ter morebitne druge želje po prenočišču ali avtobusnem prevozu. Pohitite s prijavami in s tem omogočite organizatorjem la/je delo.
patruljah, bile so tri, ki so se med vojno povzpele na Triglav. Takrat smo odkrili na Kredarici ploščo 31. diviziji, prej imenovani Triglavski, po tej enoti pa smo poimenovali tudi pot od Rudnega do Velega polja. Uspelo nam je še nekaj. V organizacijo pohoda so se vključile občine Radovljica, Jesenice in Tolmin, ki so v bistvu podtriglavske občine in vsaka od njih izmenično organizira pohod. Leta 1987 so ga Radovljičani in smo prvič povabili k sodelovanju tudi mlade, lani pa Jeseničani, moto pohoda pa je bila 45 letnica Kočevskega zbora in Dolomitske izjave ter ustanovitve Prešernove brigade in 31. (Triglavske) divizije. Imamo posebno spominsko knjigo, v katero se na Kredarici vsakič vpišejo pohodniki. Leta 1986 jih je bilo 194, leta 1987 86, lani pa 123. Mislim, da s prizadevanjem za ohranitev in obogatitev pohoda delam najbolj koristno delo, saj sem Prešerno-vec, razen tega pa se ukvarjam z rekreacijo. Spodbujajo me pohvale, ki jih prejemam zaradi pobude in organizacije pohodov. Pri letošnjem 4. pohodu sem podpredsednik organizacijskega odbora, želim pa vztrajati vsaj do petega poho-
da, ko bo spet organizator Radovljica in ga nameravamo dodatno obeležiti s posebnimi priznanji za udeležbo, publikacijami in podobnim," razlaga triglavsko idejo in njeno uresničitev Franc Smit.
Letošnji pohod organizirajo Tolminci
Letos, 21. in 22. julija, bo na sporedu 4. spominski pohod partizanov in mladih na Triglav. Organizatorji so Tolminci, vsebina pa bo "primorska", posvečena Triglavu, vstaji in OF, osvoboditvi Primorske, splošni vstaji na Primorskem ter ustanovitvi 9. korpusa, ki je deloval do Triglava. Na pot bo krenilo okrog 150 borcev in 100 mladih, vzpon pa bo s štirih smeri: borci bodo krenili z Rudnega polja po poti 31. divizije do Velega polja in naprej do Kredarice in Triglava, tri enote mladincev pa iz Zadnjice, Vrat in Bohinja. Začetek pohoda borcev bo 21. julija ob 6. uri zjutraj na Rudnem polju. Kdor ne bo mogel pravočasno na Pokljuko, naj pride dan prej, saj so v vojašnici na voljo prenočišča. Kdor se ne bo čutil sposobnega za vzpon do Kredarice ali Triglava, bo lahko krenil na krajši pohod od Rudnega do Velega polja. Na vrhu Triglava bo krajša svečanost, poslovala bo triglavska pošta s posebnim žigom, slovesnost bo tudi na Kredarici ter družabna srečanja v podtriglavskih postojankah.
Pohod bo zaključen v soboto, 22. juljja, ob 14. uri s prireditvijo pred vojašnico na Rudnem polju. Borce in mladino bo nagovoril predsednik slovenske mladine Jože Školč, zapel bo (prvič na Gorenjskem) tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, sodelovale bodo folklorne skupine, pevci in taborniki, za ples pa bo igral ljubljanski vojaški orkester. Istega dne ob 11. uri bo svečanost pri spomeniku na Goreljku, kjer bo prav tako pel tržaški zbor, z nočjo pa naj bi se pohod in srečanje končala, udeleženci pa naj bi med vrnitvijo s Pokljuke na Bledu spremljali praznični ognjemet.
J. Košnjek
STANE ŠINKOVEC iz Kranja, skojevec in aktivist, dachauski taboriščnik, skoraj vsa leta po vojni pa predvsem iskalec zgodovinske resnice o zaporih
Niso samo komandanti na belih konjih igralci zgodovine
"Za zbornik o Dachau sem porabil veliko časa in truda. Dokumente, vire in resnico sem iskal tudi tam. Imel sem in imam odprta vrata. Sprotno me obveščajo o novostih, pošiljajo nove dokumente, tudi če zanje ne prosim. Sedaj so me prosili, da bi se lotil Begunjskega zbornika. Nisem rad sprejel pobude. Takšna knjiga mora pojasniti ves sistem, razkriti vzročno verigo, ker je zapor vedno samo posledica nečesa. Ne smemo opisovati samo komandantov na belih konjih. V resnici je trpelo ubogo ljudstvo, ukradeno vsega, ki je moralo razen boja za svoje preživetje potiskati naprej tudi komandante. Naš narodnoosvobodilni boj se razlikuje od drugih po tem, da je bil narod sam, da so mu vzeli glavo, preprosti ljudje, družine, pa so zgubljali vse."
Ko mi razlagate svoje otroštvo in odraščanje (Stane Šinkovec je iz stare kranjske družine in bo letos star 66 let, doma so imeli vrvarsko obrt in je njegov poklic inženirja tekstilne tehnologije kar logičen, njegova sestra pa je znana kranjska partizanka Vida Šinkovec - Janina), je kar čudno, da ste se kot podjetnikov sin obrnili na levo, h komunistom.
"Oče je bil za časa županstva dr. Šavni-ka občinski mož in je vedno volil napredne stranke. Globoko in medsebojno spoštljivo sta prijateljevala tudi s Cirilom Pircem. Tudi za mamo je bila značilna naprednost, čeprav je bila verna. Ne spomnim se, da bi se vsaj pred otroki kdaj sporekla. Njuno harmonično življenje je vplivalo tudi na otroke, name. Za očeta je bil to že drugi zakon in je bil starejši, zato je prvi legel k počitku, zjutraj pa je seveda prvi vstal, z mamo pa smo otroci zvečer posedeli, se pogovarjali in tudi veliko prepevali slovenske pesmi. Naša vzgoja je bila v bistvu mamina naloga, čeprav sta nam oba, tudi oče, vcepljala v glavo nacionalno zavednost in ponos, predvsem pa poštenost. Nekega večera smo z mamo, ko je šel oče že počivat, vrgli nedolžne karte. Oče je nepričakovano vstal in ko je videl naše početje, je samo mene, verjetno kot predvidenega naslednika, poklical k sebi in dejal: glej, da nikdar ne boš kartal za denar. In res nisem, z izjemo enkrat leta 1941, ko je bilo dosti mark, smo s prijatelji vrgli partijo."
Je bila privzgojena narodna zavednost razlog, da ste postali skojevec in bili med prostovoljci za obrambo države pred napadom Hitlerja?
"V Skoj sem bil sprejet 8. decembra leta 1940 in za oboje, tako za ta korak kot za priključitev prostovoljcem je bila po moje osnova predvsem patriotska. Osmega aprila, dva dni po napadu na Beograd, smo slovesno, z zastavami izpred narodnega doma krenili na železniško postajo in počakali vlak z jeseniškimi prostovoljci. Peljali smo se v Ljubljano, v Novo mesto in v Zagreb, kjer so nas namestili v kasarno Petar Zrinj-ski. Zdi se mi, da smo bili samo Slovenci, mogoče kakšen Zagorac, vsaj po govorici lahko tako sodim. Ko bi nam morali naslednji dan dati uniforme (nekateri so jih dobili že v Kranju) in orožje, je prihrumel v vojašnico nemški tank, usul preko nas, sicer bi bili mrtvi, stroj nični ogenj in vse je bežalo proti železniški postaji, ker pa je bilo tam nevarno, pa proti Zaprešiču. Tam se me je lotil neki stražar. Če ga ne bi drugi obvladali, je ne bi tako poceni zvozil. Za bajonetom mi je namreč že prebodel obleko in mini izdajo Prešernovih pesmi, ki sem jih imel vedno pri sebi. Slovenija je bila nato naš cilj. Enkrat so me še ujeli, potem smo prek Figarjevega mostu prečili Sotlo in na sevni-ški železniški postaji sem na srečo srečal sošolca iz Kranja, železničarja Mirka Hribarja, ki me je skril v drugi vagon in z njim sem prišel v Kranj. Večina drugih prostovoljcev je bila odpeljana v ujetništvo."
»Tokrat se ob novem letu ni nikjer v taborišču pojavil noben esesovec. Nekaj dni pred tem so prignali v taborišče nekega poljskega artista. Jetnike so na Novega leta popoldne vabili na'predstavo* v barako D. Nekje so staknili verigo in artista močno uklenili z njo z rokami ob telesu. Še danes imam pred očmi množico vročičnih oči živih okostnjakov, ki so kot v sanjah zrle v silne, napete mišice. Ko je mož vdihnil, so popokali okovi.
Nekaj dni zatem sva se s tem artistom znašla v revirju. Zbolela sva za tifusom. Ležala vsa drug poleg drugega. Strašno je trpel. Bil je zaprt" in, kot je dejal, mu je hotelo raztrgati črevesje. Bolniški strežnik mu je za drugo jutro predpisal klistir. In res je takoj po budnici prišel s pripravo. Že od vrat sem mu je vpil, naj nastavi zadnjico. Ker ni dal od sebe niti najmanjšega glasu in je spal kar naprej, sem mislil, da mu je odleglo. Na vso moč sem ga pričel tresti, a zaman. Strežnik je nato ugotovil, da je že mrzel.
Tudi z menoj je bilo vedno slabše in hude bolečine so mi trgale telo. Nenadoma me je zmanjkalo in ne vem, kaj se je nekaj dni dogajalo z menoj. Šele kasneje, ko sem ozdravil, so mi tovariši povedali, da je bolniški strežnik mislil, da je z menoj konec, zato mi je na palec privezal listek z mojo številko. Pri teh pripravah ga je opazil moj znanec nočni strežnik VVilli in ga vprašal, koga pokopuje. Strežnika je pregovoril, da me je pustil še v postelji in me ni dal odnesti v umivalnico, ali na kup mrličev pred barako, kjer bi v tistem januarskem času tako slaboten gotovo zmrznil.
Do jutra sem se nekako izlizal in tako ostal v sobi. Počasi počasi se je pričelo vračati življenje v izmozgano in do kosti izsušeno telo. Obstal
Iz dachauskega zbornika Staneta Šinkovca
Dachau je bila naslednja, verjetno najbolj tragična postaja vašega življenja. Niste bili namreč samo zapornik, ampak mladenič, izbran za medicinske poskuse.
"Avgusta leta 1941 sem šel na Mohorja v partizane, pa so me vrnili za organiziranje mladine in Skoj a. Redke noči sem spal doma, po izdaji, ki je razkrila celotno aktivisti-čno verigo od Jesenic do Stražišča, pa še bolj poredko. Vse sem imel že pripravljeno za odhod v partizane, pa je bilo drugačno navodilo. Usodnega dne sem bil še na sko-jevskem sestanku. Zvečer sva s sestro Janino kar dolgo v noč debatirala in ugotavljala, da je teren vedno bolj nevaren. Svetoval sem ji, da požgeva literaturo, ki je bila na podstrešju. Pokurila sva jo. Zaspal sem, pa me janina zbudi, da me išče Gestapo. 24. februarja leta 1942 je bilo, visok sneg je bil, bežal sem skozi delavnico, preskočil ograjo, pa je bilo vse zastraženo. Sedem jih je bilo, šefi z Druschkejem na čelu, pred vrati pa je z globoko navzdol porinjenim pokrivalom in zavihanim ovratnikom stal možak, ki ga nisem mogel prepoznati, kasneje pa sem zvedel, da me je on pokazal. Do maja sem bil v Begunjah, potem en teden v Celovcu, odtod pa so nas s posebnimi vagoni, s pretesnimi kletkami za 4 ljudi, peljali v Muenchen in Dachau. Bila je sobota istega dne."
Koncentracijsko taborišče v vaših očeh, spomini. Veliko tega ste napisali v zborniku, mnoge stvari razjasnili. Sploh je bila beseda "dachauski zapornik"po vojni grda, ponižujoča, za marsikoga usodna. Vas se je kolesje procesa izognilo.
"V zborniku sem opisal sistem taborišča, svoje spomine, spomine sotrpinov. Sam sem vse to skusil, najprej v kazenskem odredu, kjer smo bili razen nediscipliniranih zapornikov politični taboriščniki in smo
izsuševali močvirja, nato pa sem bil med mladimi, ki smo bili podvrženi zdravniškim poskusom. Mislim, da je bilo v Dachauu najhuje leta 1937 in 1938, ko so taborišče gradili, vendar je bilo takrat vsaj nekaj hrane, potem pa jo je bilo v letih 40, 41 in večinoma tudi 42 vedno manj. Zadnje mesece tega leta je bilo že boljše, ker so dovoljevali pakete zato, ker je raih rabil delavce, pa tudi zapornik, ki je dobil kaj za pod zob od doma, je bil za oblast cenejši. 29. aprila leta. 1945, ko je ura na kapiji kazala 17,20, so nas osvobodili. Povojni čas mi je prinašal enake težave, enaka ponižanja kot večini drugih. Bili smo ljudje tretjega, četrtega razreda, za belimi. Udeležbo v NOB so mi priznali samo od 4. avgusta 1941 do 24. februarja 1942, taborišča pa ne. Moral sem odslužiti vojaščino. Bil sem aviatičar v Leskovcu in med potjo domov sem kupil Borbo, v njej pa prebral: proces v Ljubljani končan, Diehl, Os-wald obsojeni. Približno tako je pisalo in vse, kaj so ti počeli. Če je bilo res tako, bi moral jaz za te stvari vedeti. Govorijo, da so hodili zaporniki na dopust domov. Nihče ni hodil na dopust, ampak so decembra 1942 in januarja ter februarja 1943 nekaj deset Slovencev izpustili, jim dali civilne obleke in posebne izkaznice, ker niso imeli več statusa jetnika, ampak konfiniranega delavca pri delodajalcih. Če je ta dovolil, je šel lahko posameznik tudi domov, vendar je bil pod policijskim nadzorstvom. Sam nisem bil soudeležen v procesih, ker so bili na udaru samo komunisti, člani partije, ne pa tudi skojevci, s katerimi pa partija v taborišču res ni imela nobene povezave."
Ko sem se pripravljal na ta pogovor, so me opozorili, naj vas vprašam po zapletih pri dodeljevanju nemške odškodnine zapornikom, na katerih so delali zdravniške poizkuse.
"Leta 1953 smo iz Zvezne republike Nemčije dobili vsi, na katerih so v taboriščih delali zdravniške poskuse, posebne for-mularje za izplačilo odškodnine. Okrog 20 takšnih nas je bilo na Gorenjskem. Obrazce smo izpolnili, jih poslali v Beograd in čakali. Leta 1959 so nas poklicali na pregled pred mešano jugoslovansko - zahodnonem-ško zdravniško komisijo. Večini od nas sploh ni bilo treba iti na poseben pregled, ker so nam očitno verjeli. Leta 1960 ali 1961 pa nas je zahodnonemško ministrstvo za finance obvestilo, da se gremo lahko v ZRN zdravit, kasneje pa, da dobi vsak 2000 mark za olajšanje socialnega stanja. Prvo in drugo smo odklonili, saj je bila to za nas žalitev. Menda ,bi pa moral dobiti vsak po 130.000 mark, pa se je v Jugoslaviji hipoma našlo toliko taboriščnikov, ki so bili podvrženi poskusom, da je vse skupaj pogorelo, razen tega pa nas je bila večina uvrščena v nižji razred poškodovanosti oziroma oško-dovanosti.
So bile te stvari, povezane s taboriščem, in še druge krivice in šikane, ki ste jih samozavestno zdržali, tako glede zaposlitve po vojni, premoženja in opravljanja obrti, vzrok, da ste kot prekaljeni skojevec zelo kmalu vrnili partijsko knjižico?
"O tem nerad govorim, vendar naj povem, da sem bil leta 1940 sprejet v Skoj, od decembra 41 do aretacije sem bil sekretar mestnega komiteja Skoja, v taborišču sem bil sekretar taboriščnega komiteja Skoja, postal sem predsednik taboriščne mladinske organizacije, pa tudi na delovno akcijo Brčko - Banoviči sem popeljal eno prvih brigad. Leta 1950 sem izstopil iz partije. Zakaj? Ne bom na široko govoril. Nisem soglašal z odnosom do ljudi, z odnosom do človeka. Ljudi se je začelo spravljati v predalčke, deliti na več in manj vredne. Med vojno smo si bili vsi enaki, želeli smo čim več narediti. Oblast pokvari ljudi in besedo tovariš smo razvrednotili. Tako daleč smo prišli, da se ji smejemo, ker smo popačili njeno vsebino."
J. Košnjek, slika G. Šinik
Bojan štih
Kratke in izmišljene zgodbe iz let
1941 — 1945
m.
Ni bila vojaška skrivnost, da so gorenjski partizani ali gošarji, kot so jih klicali ljudje, v prvih mesecih partizanske vojne nosili v nahrbtnikih tudi planinske ali lovske klobuke in sekire. In prav te sekire in lovski klobuki so marsikateremu gošarju rešili življenje. Zakaj kadar se je začela nemška vojaška ali policijska akcija, in ni jih bilo malo, so se gošarji kaj hitro znašli. Zakopali so v zemljo puške in naboje in se znebili vsega, kar bi jih lahko izdalo, da so partizani. Potem ko so to storili, so si pokrili glave z lovskimi klobuki, vzeli sekire v roke in začeli drvariti. Premišljeno in strokovno. Nemci dolgo časa nikakor niso mogli dojeti, zakaj je toliko drvarjev v gorenjskih gozdovih. Znano je pismo nemškega orožnika, ki je pisal svoji ženi na Bavarsko, da bi se morali Bavarci učiti od Gorenjcev drvarjenja. Ko pa je nemški napad minil, so gošarji spet shranili klobuke v nahrbtnike. In tudi sekire. Izkopali so puške, jih očistili in narodnoosvobodilni boj se je nadaljeval. Vendarle pa se je nekoč zgodilo drugače, kot so se po navadi stvari razpletle. V visokogorskem gozdu je nemška policijska patrulja srečala devet drvarjev. Preiskali so jih. Pri osmih niso našli nič. Pri devetem, bil je mlad fant s Sorskega polja, pa so našli v nahrbtniku Prešernove Poezije. Nesrečni fant je bil izgubljen, toda tudi njegovih osmih tovarišev ni storilo ničesar za njegovo rešitev. Potuhnili so se. Nemški policisti so fanta obesili na veji najbližje bukve. Osmim drvarjem pa so ukazali vzeti sekire v roke. Nemški podoficir je odkazal vsakemu svojo bukev. In ko pride večerna ura, mora biti bukev posekana in obsekana, je zapovedal. Ko je bil nesrečni lastnik Prešernovih Poezij že mrtev, so se Nemci odpravili v dolino. Bilo je poldne in do noči je bilo še dolgih osem ur. Prestrašenim drvarjem-gošarjem so policisti zagrozili, da se vrnejo, če ne bodo ves čas hoje v dolino slišali sekir. Drvarji so sekali in obsekali vse do noči. Ko je vstalo naslednje jutro, je bukev z obešencem stala sredi okrogle poseke. Spodaj pod fantovimi bosimi nogami, ki so se z mrtvim telesom vred rahlo zibale v nežnem gorskem vetru, je ležala na tleh sekira. Zdraven nje pa še lovski klobuk. In Prešernove Poezije tudi.
Urednikova beseda
Tokrat smo Odprte strani odprli Gorenjski. Sredico predstavljajo intervju s sekretarjem Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Borisom Bavdkom, daljši zapis predsednika MS SZDL za Gorenjsko Marjana Gantarja o prenovi SZDL in razmišljanje predsednika škofjeloškega področnega odbora Slovenske demokratične zveze Franceta Kavčiča o pluralizmu. Uvodno razmišljanje je izpod peresa podpredsednika republiške konference SZDL Viktorja Žaklja, piko pa je postavil prof. Miha Naglic iz Žirov s pismom z gorenjskega juga. Namesto uvodnika objavljamo III. Kratko in izmišljeno zgodbo iz let 1941-1945 Bojana Štiha. Na zadnji strani pa nadaljujemo s Satanskimi verzi Salmana Ftushdija.
Naslednje Odprte strani bodo izšle 14. julija in jih pod naslovom Svoboda, enakost, bratstvo odpiramo razmišljanju ob 200-letnici francoske revolucije.
Vabimo k sodelovanju! Leopoldinu Bogataj
Foto: Tone Marčan
VIKTOR ŽAKELJ
22. 6. 1989
Pogled od znotraj in od zunaj
Večkrat sem se v zadnjem času zalotil v premišljanju o tem, kaj nas pravzaprav »ločuje« na Gorenjce, Dolenjce, Notranjce, Primorce, Štajerce, itd. Pri tem se misel ni nikoli ustavila: hotel sem »zvedeti«, tudi kaj nas je »naredilo« Slovence, Hrvate, Srbe, itd. Nisem pa imel še nikoli časa, da bi pobrskal po antropološki in psihološki literaturi in si tako »pribavil« želena pojasnila. Morda so stvari preproste, raziskane. Da je morda res temu tako, mi je dala misliti notica, prebrana že ne vem več kje, da naj bi ugledni psiholog profesor Trstenjak napisal knjigo o Slovencih, o našem značaju, o tem, kako smo skozi čas duhovno zoreli itd... V taki knjigi bi zagotovo dobil vsaj nekaj odgovorov na vprašanja, ki me, kot rečeno, že dlje časa vznemirjajo. Tisto, kar lahko brez strahu zapišem, je, da smo si hudo različni. Kdo zna reči, da pretiravam' češ ljudje smo si sila podobni, vsi smo pod kožo rdeči. Pa ni čisto tako: vsak od nas je svet zase, pa tudi Gorenjec se loči od Notranjca itd., pa če nam je prav, ali ne.
Vedno bolj sem prepričan, da je imela in še vedno ima na človeka izjemen vpliv priroda. V preteklosti, ko je bil človek še bolj neposredno odvisen od nje, se je moral njej povsem prilagoditi. Samo na tak način je moč razložiti, da sta si značaja ljudi živečih npr. ob Jadranu in Alpah tako vsak sebi.
Bodi kakor koli, različni smo si in to je treba upoštevati. Žal temu ni bilo in ni tako. V času, ko je količina znanja skokovito naraščala, je človek bil prepričan, da bo skoraj osvojil poslednjo skrivnost žive in nežive narave, da bo tudi sebi prišel do dna. Osvajalski pohod človeka — boga se je žalostno končal. Bolj kot kdaj prej, sodim, da človeštvo zdaj razume Sokrata, ki je menda rekel, da samo to ve, da nič ne ve.
Aplicirajmo to uvodno misel na Gorenjsko, na nas Gorenjce. Go-
renjska ni prijazna: dolge zime z veliko snega, pomladi in jeseni je obilo padavin, ravninskih obdelovalnih površin je malo, brež-nat svet, skalovje in gozdovi — skratka življenjski pogoji so neprijazni. Nedeljnik bo seveda temu ugovarjal, on prihaja na Gorenjsko prav zato, ker je taka: »neprijazna«, gozdnata, skalnata. Toda za našega kmeta, ki je
skozi stoletja v teh trdih razmerah moral preživeti sebe in svojo družino, z njim ne deli prepričanja. Prav zaradi tega Gorenjska v preteklosti ni bila preobilno naseljena; dolga stoletja pa je bila varno zatočišče za prega-njance take ali drugačne vrste. Naj ob tem spomnim na pobegle protestante, ki so našli v poljanskih hribih varno zatočišče, to istd velja tudi za tolminske pun-tarje — beri Kavčičevo Pustoto, da Prešerna in njegovega Črto-mirja niti ne omenjam.
Da naše doline niso bile kaj prida gosto naseljene, govorijo tudi organizirana prizadevanja npr. loške gosposke, ki je poseljevala svojo posest s Korošci, Bavarci in še kom. Tako smo danes Gorenjci »nacionalno« mešana druščina, kar kažejo naši priimki. Vsa ta dejstva pa je potenciral gospodarski razvoj, ki je dolga leta temeljil izključno na naravnih danostih. Tako so naši predniki že zarana začeli izkoriščati gozdna bogastva, kasneje je bila izredna spodbuda razvoju odkritje železove rude, na podlagi katere se je naglo razvilo železarstvo, iz njega pa razvejana kovinsko predelovalna industrija, ki je še vedno strukturna značilnost gorenjskega gospodarstva.
Tudi dejstvo, da je Gorenjska mejna pokrajina, so naši predniki začeli zarana izkoriščati. O tem priča zgodovina prevozni-
štva furmanstva, pa trgovanje z blagom, storitvami, pa tudi odhodi naših prednikov v »fremd«, ali kot bi danes rekli, na začasno delo v tujino.
Tudi lepoto »kinča nebeškega«, ki ga je globoko doživljal Prešeren, še prej pa Vodnik — naj spomnim le na verz pod vrhom Triglava: Sklad na skladu se vzdiguje, večnih kamnov skalnat zid, večni mojster ukazuje, prid zidar se les učit, je naš prednik začel že zelo zgodaj prodajati.
Tako je nekako naravno tekel gospodarski in družbeni razvoj Gorenjske, s tem pa se je tudi oblikoval značaj naših ljudi. Danes veljajo za marljive, preudarne, pokončne ljudi. Zaradi varčnosti, ki nam jo je »vsilila« skopa narava, pa nas okolje ima za slovenske Škote, rekel bi, da upravičeno.
Vojna je bila pri nas krvava, najprej zato, ker so nas imeli za del Reicha, pa je zato nemštvo ravnalo bolj brezobzirno s porajajočim uporništvom, kot bi morda sicer. Dalje zato, ker smo revolucijo in tudi kontrarevolucijo živeli po gorenjsko dosledno.
Po vojni smo bili zagreti revolucionarji. Verovali smo v zveli-čavnost bazične industrije, v in-dustrializem sploh, vneto smo podružbljali kmetijstvo, bili goreči pristaši ekstenzivnega modela gospodarskega razvoja. Posledice so tu: industrija je predimenzioniran sektor, kmetijstvo daje manj, kot bi lahko, narava je visoko degradirana, zaposlenost znatno višja, kot terja interes avtohtonega prebivalstva, turizem daleč podcenjena panoga itd...
Kaj storiti? Na hitro ni moč — brez škode seveda — zaobrniti trendov, tudi ne menjati obstoječe gospodarske strukture. Tisto pa, kar pa je treba nemudoma storiti, pa je odpoved dosedanjemu modelu ekstenzivnega gospodarskega in družbenega razvoja. To povečini niti ne bo posebej težko, ker je ta valj »konzervativne« revolucije že preplavil Gorenjsko; bati se je celo, da ob
veliki vnemi za novo z umazano vodo ne bi odvrgli tudi dojenčka. Gorenjska mora, tako kot Slovenija, v celoti menjati koncept razvoja, ponovno ovrednotiti svoje preference, reprivatizirati vse, kar je ekonomsko smotrno in socialno dopustno, se nadalje umikati z jugoslovanskega trga, ki je vse bolj plačilno nesposoben, razen tega pa postaja tudi sicer rizičen (bojkoti blaga slovenskega izvora itd.), intenzivirati funkcionalno vključevanje — kjer je mogoče pa tudi institucionalno v zahodnoevropske integracije itd...
Tako kot velja za Slovenijo v Jugoslaviji, da mora z nekaterimi rešitvami hiteti, tako velja tudi za Gorenjsko, ki je do kraja izčrpala možnosti veljavnega gospodarstva (in političnega) modela, pa zato ni več časa za diskusije, treba je ukrepati. Na tej točki, zdi se mi, bo prišlo do spopadov in razhajanj: na eni strani pragmatična večina, na drugi pa zvestoba ideji netržne-ga gospodarstva in političnemu monizmu. Tega ne bo moč premostiti brez temeljnih kadrovskih sprememb. Sodim, da je predstoječi izredno — redni kongres ZKS in ZKJ, pa seveda volitve naslednje leto, prva priložnost za temeljito kadrovsko prenovo. To poudarjam zato, ker sodim, da je prav državno — politična raven potrebna temeljite kadrovske prevetritve. Brez novih ljudi na odločujočih mestih v
»državi in politiki« je zaman pričakovati, da bi prišlo do trganja škodljivih spreg med gospodarstvom in politiko. Gre namreč za to, da se gospodarstvo in politika osvobodita medsebojnega tutorstva, da vsakdo odgovorno opravlja tisto, za kar je poklican in usposobljen, medsebojno soodvisnost pa je potrebno na novo opredeliti.
V tem procesu prenavljanja gospodarstva in družbe, nam bodo gorenjske »značajske« lastnosti, kot so racionalnost, varčnost, premišljenost, itd. v veliko pomoč. Malo verjetno je, da bi zaplavali na »božanskih krilih čustev«, da bi pristali na ceneno politikantstvo, na nenaravno di-skuntinuiteto z vso preteklostjo in podobno.
Možno je seveda, da bi najvar-čnejši med nami še naprej varčevali tam, kjer to ni mogoče. V mislih imam »cenene« urbanistične rešitve, ki se ta čas ponujajo po domala vseh gorenjskih občinah, potem ohranjanje proizvodnih programov, ki se menda dobro prodajajo, so pa tako surovinsko, energetsko kot ekološko problematični ter na delovno intenzivne programe, za katere ni moč dobiti avtohtonega delavstva. Če bo zaradi tega padla kaka občinska »vlada«, ali bil na hitro zamenjan kak direktor, res ne kaže objokavati. Za konec še naslednje. Večina naših otrok ima ali bo imelo poklic. Če bo naše gospodarstvo še naprej   povpraševalo pretežno po nekvalificirani delovni sili, bo karavanški predor postal »odtočna cev«, po katerem bo odtekal najdragocenejši proizvodni tvorec — znanje; onkraj Karavank ga bodo opredmetili in mi ga bomo za krvave žulje kupovali. Ker pa smo Gorenjci najbližje tej »odtočni cevi«, bomo najprej čutili »sladkosti« tega odtekanja. Rešitev je ena sama; znanju je treba priznati ceno'
GLAS 8. STRAN
Ws j/km
Petek, 30. junija 1989
VINE BEŠTER
So govorice o obstoju "zdravih sil" na Gorenjskem resnične?
ZK ni edina dovoljena stranka
meni Boris Bavdek, sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, ki v avtoriziranih odgovorih bralcem Gorenjskega glasa ponuja aktualna razmišljanja. Se demokracija na Gorenjskem res težje uveljavlja kot v drugih slovenskih okoljih ali je takšen pogled zgolj nizkotno natolcevanje?
Najožje slovensko partijsko vodstvo poskuša predvsem v zadnjem času vnašati v politični prostor nove prijeme, v kolikšni meri uspeva MS ZKS za Gorenjsko slediti tem, demokratičnim sapam vodstva CK ZKS?
"Članstvo in vodstva ZKS na Gorenjskem in seveda tudi MS ZKS sledi po vašem poimenovanju "demokratičnim sapam vodstva ZKS". Večinsko sprejema nujnost reform oblikovanih tudi na konferenci ZKS in v dobršni meri potrjenih na konferenci ZKJ v lanskem letu, sprejemajo izziv gospodarske reforme s pluralizmom lastnin, podjetništva, integralnim trgom; sprejemajo "politično konkurenco" in se zavzemajo za to, da ZK ne bi samo odgovarjala na izzive časa, ampak tudi imela pobudo. Seveda pa so glede vseh teh vprašanj tudi prisotni različni poudarki znotraj ZK. Odražajo pa ne samo razlike, ki so prisotne v ZK, ampak bi si dovolil reči, tudi razlike, ki so prisotne v javnosti nasploh.
Hkrati pa vaše vprašanje spregleduje pobudo članstva, ki zahteva, da se CK ravna skladno z odprtimi družbenimi vprašanji. Skratka gre za medsebojno učinkujoče poteze, ki omogočajo, da lahko ZK pozitivno odgovarja na izzive časa."
Partijski aparat ni delal napak
Kako bi komentirali tezo. da profesionalni gorenjski - občinski partijski aparat ne sledi zahtevam aktualnega trenutka?
"Če gre za vašo brezprizivno trditev, ki tako, kot je postavljena, ne trpi ugovarjanja in izgleda kot resnična, se z njo ne strinjam.
Moje mnenje je, da gorenjsko -občinski partijski aparat za razliko od vašega mnenja ni predstavnik v preteklosti prevladujočega pojmovanja vloge in prakse ZK. Odziven je ne samo na pobude CK ZKS, CK ZKJ, ampak predvsem na razmišljanja, ki se pojavljajo med članstvom v ZK ter organih ZK na Gorenjskem nasploh. Tudi zadnja seja
Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko je pokazala, kakšen je prevladujoč odgovor članstva in organizacij ZK na izziv časa. Predvsem je to odprtost do projekta socializma po meri ljudi, kot ga je opredelila konferenca ZKS in zdaj dopolnil tudi dokument o prenovi ZK. Hkrati pa se seveda ne da pobegniti od dnevnih pragmatičnih problemov, ki se v političnem življenju pojavljajo. Če bitka in razlikovanje znotraj sestavnih delov ZKJ teče glede usodnih temeljnih vprašanj družbe in države - kakšen socializem želimo, kakšen naj bo način sožitja in skupnega življenja v Jugoslaviji sploh, pa teče znotraj osnovnih življenjskih delovnih okolij o tem, kako si zagotoviti uspešno reševanje lastnih težav oziroma lastne perspektive.
Gorenjski - občinski partijski aparat, kot ste ga vi omenili, se ne srečuje zgolj z načelno globalno razpravo, ampak skladno s pričakovanji članstva uresničuje v ZK sprejete usmeritve. Ljudje ne vidijo v ZK v tem trenutku zgolj politične organizacije, ki se pojavlja na načelni ravni, ampak vidijo v lastnih osnovnih organizacijah ZK politični subjekt, ki je soodgovoren za perspektivo teh organizacij. Znotraj teh razmerij smo iskali rešitve, ki bi jih težko označil kot bezanje od lastne odgovornosti, še težje pa kot bezanje od odgovornosti procesov, ki so v družbi objektivno prisotni, konec koncev pa se izkažejo v konkretnem vprašanju, ali je ZK storila vse, da bi odpravljala eventualne politične blokade, ki lahko prispevajo k samostojni odgovornosti gospodarskih subjektov glede lastne usode. Na tej točki gorenjski partijski aparat ni delal napak."
Članstvo je verjetno primarnega pomena. Kakšna je po vašem mnenju partijska baza - v delovnih organizacijah jih praviloma ni slišati, v krajevnih skupnostih so menda večinoma upokojenci in oficirji?
"Vihati nos nad aktivnostjo v partijskih organizacijah v KS in DO je vsaj neokusno in nekorektno. V vrsti KS so resda večinoma upokojenci (sorazmerno redke so prevezave članov iz delovnih okolij), oficirjev je pa v osnovnih organizacijah tako ali tako skromno število glede na to, da je oficirjev na našem področju sorazmerno malo. Partijska baza sledi v veliki meri dogajanjem v ZKS in ZKJ. Se pa v teh organizacijah tako kot v celotni družbi prelamljajo usodna vprašanja našega skupnega življenja. V ZK so seveda člani z različno življenjsko izkušnjo, so tudi z različnim prispevkom; različno tudi razumejo dogajanja v Jugoslaviji. Prepričan sem, da ta proces ni lahek za kogarkoli od članov te družbe in to velja tudi za komuniste, ki
v kriznih razmerah iščejo nove poti za razvoj slovenske in jugoslovanske družbe."
Kam piha veter?
Število imetnikov rdeče partijske knjižice se stalno manjša. Kako si to razlagate; imate pripravljen konkreten program izhoda iz tega?
Formulacija glede "imetnikov partijske izkaznice" ni ravno primerna. Rekel bi, da zmanjšuje tudi kulturno raven razgovora.
Vsa krizna dogajanja v Jugoslaviji usodno vplivajo tudi na članstvo. Resda jih je del izgubil zaupanje v sposobnost ZK, da ponudi odgovore in program za izhod iz krize, so pa tudi drugi vzroki za izstopanje iz ZK. Od članarine, ki je visoka do izstopa ljudi, ki so v preteklosti videli v članstvu ZK večje promocijske možnosti in seveda tudi iz drugih razlogov.
ZK s projektom prenove ponuja novo videnje lastne pozicije znotraj politično strukturiranega političnega življenja na Slovenskem. Ponuja jo kot odprt projekt socializma, ki naj nas približa najbolj razvitim državam, ti kriteriji pa seveda predstavljajo tudi razlikovanje od ostalih zvez oblikovanih na Slovenskem. V ZK se zavedamo, da je nujna predstavitev operativnega projekta, kako iz krize in čutimo , da mora biti projekt interesan-ten tako za mlado generacijo kot za delavstvo in inteligenco. Vemo, da bomo interesantni samo, če bomo prepričljivi. Zgolj z bremeni krize na hrbtu pa bo seveda ta tekma v konkurenci političnih programov bistveno otežena."
Na Gorenjskem domujeta tako Iskra Telematika kot Železarna, seveda pa v svojih problemih nista edina, sta mogoče samo najbolj glomazna. Je čutiti v vodstvih kakršnokoli osebno odgovornost do tega; je mogoče v tem smislu govoriti tudi o osebni odgovornosti sekretarja MS ZKS predvsem na primer zaradi vključevanja v "reševanje" kadrovske problematike?
"Nisem prepričan, da povsem razumem vprašanje. ZK si prizadeva v praksi, da odgovornost za izbiro poslovodnih delavcev, nosijo kolektivi oziroma delovne organizacije. Tudi sam nisem bil "vpleten" niti v izbiro poslovodnih kadrov v Telematiki niti v Železarni. Navsezadnje, tovariš Bregant je bil izbran pred mojo izvolitvijo za sekretarja Medobčinskega sveta ZKS.
Osebno izjemno cenim obe osebnosti. Prepričan sem, da sta na višini zahtev oziroma problemov svojih kolektivov, prebrodila sta izjemno težke poslovne odločitve, ki že dajejo rezultate. Vod-
stva ZK pa ne morejo prevzemati odgovornosti za poslovne odločitve, jasno pa želim tudi poudariti, da jo tudi iz teh dveh kolektivov niso nikdar iskali. Osebno sem prepričan, da bomo v sorazmerno kratkem času že priča razmeram, v katerih bo sorazmerno enostavno opredeliti odnos oziroma sposobnosti teh vodilnih timov do razvojnih vprašanj teh organizacij. Sam za sebe sem se trudil, da ne bi podlegel kratkoročnim oziroma zgolj pragmatičnim interesom, in si prizadeval odstranjevati blokade, da bi bile poslovne odločitve lahko predmet obravnave zgolj na poslovnem terenu in ne političnem."
Politična alternativa
Kakšen je aktualni pogled prvega gorenjskega komunista na mesto "svoje" regije po vprašanjih gospodarstva, kulture... v slovenskem prostoru? "Gorenjska v vsakršnjem pogledu predstavlja stabilen in v razvojnem smislu vsekakor intere-santen prostor. Ima 10,3 odstotka zaposlenih v SRS, ustvarja 11 odstotkov družbenega proizvoda SRS, predstavlja 13,6 odstotka obsega izvoza SRS, 12,9 odstotka konvertibilnega in 17,1 odstotka klirinškega izvoza. Gorenjsko seveda oremenjuje tudi sestava idustrije, saj so močno prisotne tradicionalne industrijske panoge, kot so tekstilna, lesna in na primer obutvena. So pa rezultati tudi teh panog primerljive vsaj s povprečjem Slovenije, če ne nad njim. Kot prevladujočo vidim ta hip odgovornost vseh gospodarskih političnih in družbenih struktur nasploh, da izvedejo prodor v smeri še večje tržne prisotnosti v tujini, da izboljšajo konkurenčnost poslovanja, predvsem pa, da se glede na primerjalne možnosti izvede tudi prodor znanja, ekološke zaščite, višje stopnje zaposlovanja visokega kadra, razvoja drobnega gospodarstva in podobno.
Na Gorenjskem smo, vsaj kar se tiče podružnic novih političnih zvez, bolj skromni. Se mogoče demokracija v naši regiji uveljavlja težje kot na drugod v slovenskem prostoru?
FRANCE KAVČIČ
"Ne vem, kam vse meri vprašanje. Morda ne bi bilo odveč pojasniti tudi nekaj kriterijev. Tako, kot sem ga razumel, pa bi rekel, da je politični prostor v vseh gorenjskih občinah odprt pluralizmu, tudi različnim političnim pogledom, da niso nastajale nikjer blokade, ki bi različne politične poglede preprečevale. Upam, da ni samohvalno, če rečem, da smo si v zadnjih letih s svojim političnim delovanjem znotraj SZDL tudi komunisti prizadevali za to, da bi se različni politični pogledi lahko izrazili. Naštel bi lahko vrsto primerov - od razprave o ustavnih amandmajih, razprav o političnem pluralizmu... Morda je tudi v tej odprtosti razlog, da ni nastajala večja strukturiranost političnega prostora na Gorenjskem v obliki zvez, ampak da so ljudje kot prostor različnih političnih projektov še vedno predvsem videli v SZDL. No, ne dvomim pa, da se v prihodnje ne bodo pojavile tudi na Gorenjskem v večjem obsegu nove zveze."
Od desnice do levice
Pred časom je Mladina razkrivala »zdrave sile« na Slovenskem. Lahko v tem konteksu o čem podobnem govorimo tudi za Gorenjsko; obstajajo sive eminence, ki najpomembnejše odločitve »pomagajo« dirigirati iz ozadja?
"Mislim, da za razpravo različnih pogledov v demokraciji velja imeti enake kriterije. Presenečen sem nad tem, da del demokratične slovenske javnosti, ki stalno poudarja, da partija stalno "producira sovražnike", da se enakega modela razmišljanja poslužujejo sile, ki se deklarirajo tudi kot demokratične.
Vnaprejšnje diskriminiranje kakršnega koli političnega pogleda v tem trenutku v Sloveniji se mi zdi na neprimerni kulturni in kakršni koli drugi ravni tega trenutka.
Tudi na Gorenjskem obstajajo zelo različni pogledi, od, če smem reči, izrazito "desničarskih" pogledov do izrazito "levičarskih". Lahko zatrdim, da kot sekretar MS ZKS nisem pod nobenim pritiskom tistega, kar vi
imenujete zdrave sile, da bi moral uveljavljati zgolj enega od pogledov, kako naj se ZK v prihodnosti uveljavlja v javnosti znotraj političnega sistema. Takšnega pritiska znotraj ZK na Gorenjskem ni.
Ob tem, da ste prvi človek edine dovoljene stranke v regiji, ste hkrati tudi prvi človek časopisnega sveta edinega regijskega časopisa. Mar ni to malce čudno naključje?
Najprej, ZK ni edina dovoljena stranka, je družbenopolitična organizacija, kot pa javnost seveda ve, obstajajo tudi druge zveze. Na neki način pa vprašanje žal sugerira tudi odgovor, zakaj naj bi sekretar MS ZKS bil tudi predsednik časopisnega sveta Gorenjskega glasa. No, da pa bi stvar še zaokrožil naj povem še da je odgovorna urednica Glasa tudi predsednica komisije za informiranje pri MS ZKS za Gorenjsko.
Osebno sem občutil predsedni-kovanje časopisnemu svetu Gorenjskega glasa kot veliko breme in hudo odgovornost. Morda ne pretiravam, če rečem, da sem dobršen del kritik na odprtost Glasa še posebej Odprtih strani, pogosto v obliki različnih vprašanj, ki so prihajala iz raznih strani, doživljal kot, vsaj po njihovi oceni, pokrivanje vsega tistega, kar se v Glasu dogaja. Ljudje so vsaj v dobršnem delu sprejemali takšno orientacijo tudi kot svojevrstno partijsko politiko, da se je Glas pač odpiral tako, kot se je.
Osebno se v zadnjem obdobju z enim delom uredniške politike Glasa ne morem več strinjati. Mislim, da so bili v zadnjem času izrazito naglašeni pogledi, ki so bili oblikovani znotraj "slovenske alternative" in da dobršen del pogledov, ki so bili oblikovani znotraj ZK, niso bili vedno korektno ali pa vsaj celovito predstavljeni bralcem Gorenjskega glasa. Včasih sem to doživljal kot dežurni krivec stanja na Gorenjskem. Ali imam prav, naj pač presodijo bralci. Če bi me v današnjih časih vprašali, ali sem kot sekretar MS ZKS z ozirom na aktualne družbene okoliščine pripravljen predsednikovati časopisnemu svetu Gorenjskega glasa, bi prav gotovo odgovoril z ne."
Dve letnici (1941 dokumenta
1989) in dva
Foto: Tone Marčan
Kar naprej se mi vsiljuje primerjava dveh različnih časovnih obdobij, odločilnih za usodo našega malega naroda. To je čas zadnje vojne in današnji čas, bližje rečeno leto 1941 in leto 1989. Navedeni letnici po svoji vsebini in pomenu najbolje prezentirata dva dokumenta. To sta za leto 1941 program OF in za letos Majniška deklaracija 1989. Osma točka programa OF je govorila o tem, da se bomo Slovenci o družbeni ureditvi odločali po osvoboditvi. Med vojno v to nismo dvomili, toda prišla je osvoboditev in od te obljube ni bilo nič. Minilo je 45 let in od te obljube še vedno nič. Tudi sam sem kot eden organizatorjev NOB na Gorenjskem ljudem tolmačil program OF in jih na tej podlagi pridobival za sodelovanje v NOB. Verjel sem vodstvu OF, verjel sem vodstvu KPS. Čutim moralno obvezo do naših ljudi do izpolnitve te osme točke. Toda tu sem brez moči. Osmo točko iz programa OF lahko realizira le Partija, ki je na oblasti od osvoboditve naprej, v okviru NOB pa že od 1. marca 1943 dalje (Dolomitska izjava)
Kar je za leto 1941 najpomembnejše, je bila naša vera in zaupanje v moč združenih slovenskih sil različnih političnih prepričanj in različnih svetovnih nazorov. To je bila tedaj naša OF, to je bilo jamstvo za našo zmago. V najtežjih vojnih časih smo Slovenci doživeli svoj največji vzpon, saj smo imeli tako rekoč svojo državo, svojo vojsko, boga-
to kulturno življenje in še marsikaj.
Danes, po 45 letih vladanja komunistične stranke Jugoslavije in Slovenije, ugotavljamo, da je nastopila vsesplošna kriza in da Partija sama v svoji »orožarni« nima več idej, kako priti iz težav.
Njena doslej največja zmaga Ustava 1974, ki je pomenila zmago Oktobra na naših tleh s svojim dogovornim gospodarstvom, SISI, TOZDi in drugim povzročila anarhijo v gospodarstvu in družbi. Tu je treba omeniti še Zakon o pomoči nerazvitim, ki neusmiljeno odvaja akumulacijo iz zdravega dela gospodarstva in sistemsko hrani vse nacionalizme, saj so nezadovoljni vsi: tisti, ki dajejo — ker jim je odvzeto in tisti, ki prejemajo — ker dobijo premalo, da bi pokrili vse svoje želje.
V takih, težkih gospodarskih in družbenih razmerah doživljam Majniško deklaracijo 1989 podobno kot leta 1941 program OF. Menim celo, da Majniška deklaracija 89 do popolnosti izraža duha NOB, saj smo se že takrat borili za suvereno, zedinjeno in demokratično Slovenijo, pač za iste cilje, ki jih danes vsebuje Majniška deklaracija 89. Dokument ni nastal čez noč. Na našo srečo premoremo ljudi, ki so hkrati globoko prežeti s pripadnostjo narodu in ki kot znanstveniki na socioloških, filozofskih, pravnih in drugih področjih že leta opozarjajo slovenske-
ga človeka na vsestransko krizo naše družbe in hkrati tudi nudijo rešitve za izhod iz težav. Ti naši »prvoborci« so se lotili svojega dela v času, ko je ideologija preko vseh svojih možnih vzvodov že močneje delovala.
Velik uspeh buditeljev in pro-svetiteljev je bila NOVA REVIJA 57, ki je vsebovala slovenski program.
Odločilen premik v smeri zahtev po demokraciji v Sloveniji, je bilo protestno zborovanje 21. junija 1989 v Ljubljani zaradi sodbe JBTZ, naše četverice.
Temu so sledile ustanovitve alternativnih zvez SDZ, SDZS in drugih. Posebej je treba poudariti prizadevanje DS pidateljev, ki že od jezikovnih jeder naprej vodi za naše narodne pravice izredno težavne spopade. Skozi gonje in še druge akcije je nastajala Majniška deklaracija, ki v treh točkah povzema današnje zahteve našega naroda, to je: 1. priznamo pristojnost slovenske nacionalne države, 2. svobodno odločanje te države o svojih povezavah z drugimi narodi, 3. spoštovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin ter politični pluralizem.
Sedaj ob spremembah slovenske ustave ima slovenska Partija (Zveza komunistov) najboljšo priložnost, da dopusti svobodne volitve, kjer bodo volilci lahko v enakopravnem volilnem postopku svobodno izbirali različne programe in kandidate!
Petek, 30. junija 1989
j/Mm
9. STRAN @@J2®KJMEICaj|3
MARJAN GANTAR
O prenovi Socialistične zveze
Že razprava ob kritični analizi delovanja političnega sistema 1984. leta, je opozorila na številna vprašanja bodoče vloge socialistične zveze v političnem sistemu. Tvorci te analize so krivca za neugodno stanje, za slabo delovanje političnega sistema, upravičeno ali neupravičeno ugotavljali ravno v slabostih delovanja t.i. subjektivnega dejavnika, zlasti še Zveze komunistov in Socialistične zveze.
Gospodarska, politična, idejna in moralna kriza jugoslovanske družbe, se je medtem še poglobila, poglobilo se je tudi nezaupanje ljudi v politiko, v oblast, v družbenopolitične organizacije. Sočasno so bili storjeni v slovenski politiki pozitivni premiki, ki so vnesli nekaj upanja, da se bo pričel proces premagovanja krize. Tako so vodstva družbenopolitičnih organizacij, zlasti vodstvi Zveze komunistov in Socialistične zveze sprožili iniciativo in tudi akcijo za prenovo organizacij. Tudi koncept treh reform, sprejet na konferenci Zveze komunistov Jugoslavije, naj bi (seveda, če bo uveljavljen) prinesel postopoma tako zaželene in pričakovane spremembe. Med vzroki za vse večjo zapletenost in tudi protislovnost procesov in razmer, je med drugim tudi v tem, da sočasno potekajo trije negativni procesi: Prvič, z naglim padcem življenjskega standarda se veča neza-dovljstvo pomembnega dela prebivalstva - tudi na Gorenjskem. Drugič, zaostreni mednacionalni odnosi, ki so delno posledica krize na Kosovu, zaostrovanje osnosov med Srbijo in Slovenijo itd., so občutno povečali različne oblike politične manipulacije, medsebojnega obtoževanja političnih struktur, oživele so grožnje o »notranjih sovražnikih«, itd.
Tretjič, povečala se je kriza legitimnosti političnih institucij, političnih sil, kamor se prišteva tudi socialistična zveza. Socialistična zveza, ki naj bi združevala vse demokratične in napredne sile, je tudi sama v prelomnem obdobju. Njena lastna prenova je eden bistvenih pogojev za njeno drugačno vlogo v političnem sistemu. Obenem pa spremembe političnega sistema, oz. spremembe v političnem življenju, v politični morfologiji, povratno učinkuje nanjo, na njen razvoj, na njeno mesto v strukturi političnega sistema in v procesih odločanja. Soočeni smo s procesi pluraliza-cije politike, političnih sil, stopili smo v obdobje političnega pluralizma. Kakšen bo ta politični pluralizem? Se bodo uresničile vizije političnega pluralizma nestrankarskega tipa, kakor je bilo zamišljeno v Kardeljevih »Smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja?« Bodoči razvoj bo v veliki meri odvisen od spreminjanja socialistične zveze, seveda pa tudi od drugih dejavnikov. Pred spremembo je tudi socialistična zveza na Gorenjskem. Čeprav je njena podoba odvisna tako od jugoslovanskega kot slovenskega prostora, se mora vendarle preobraziti v svojem političnem prostoru ter se ustvarjalno uveljaviti kot gibanje za napredno sintezo interesnega in političnega pluralizma posameznikov, njihovih družbenopolitičnih organizacij, zvez, združenj, društev ter samoupravnih subjektov.
To bo storila najbolje tako, da se odpre pobudam za spreminjanje in prenovo oblik in metod dela ter posodobitev svoje organiziranosti, s čimer bo uspešneje zajela ustvarjalni duh današnjega časa.
Kot izhodišče postavljam močno, avtoritativno, socialistično zvezo kot množično ljudsko organizacijo. Temu v prid govori nekaj naslednjih predpostavk:
— Gorenjska je v primerjevi z ostalimi regijami (občinami) politično pluralno še dokaj nerazgibana.
— Novo nastale zveze za zdaj gradijo svojo organiziranost nekako od »strehe« navzdol.
— Pobude od »strehe« navzdol so v organizacijskem smislu navzoče na krajevni in regionalni ravni s strani Slovenske kmečke zveze, na občinski ravni pa v enem primeru s strani Slovenske demokratske zveze, čeprav je verjetno jasno, da bodo prav na lokalnih ravneh razlike v posameznih pogledih pri razreševanju konkretnih vprašanj med po-
litičnimi zvezami veliko večje, kot na nacionalni ravni.
— Delovanje sindikata kot »zastopnika« socialistične zveze v organizacijah združenega dela se skozi njeno prenovo odpravlja in novi neodvisni sindikat se zaveda svoje možnosti v pretežno delavski Gorenjski.
— Konkurenčnost programov, ki jih oblikujejo ob konkretnih razmerah posamezniki, skupine ljudi, organizacije v socialistični zvezi.
— V krajevnih skupnostih se oblikujejo, artikulirajo in rešujejo življenjska vprašanja občanov; ljudi ne zanima toliko ta ali ona politična, idejna ali ideološka opredelitev; zanima jih, kako se bodo reševala življenjska vprašanja; To pa je za socialistično zvezo velika priložnost.
— Nenazadnje »predvolilno leto« terja od socialistične zveze, da poleg organizacijskih priprav stopi v »volilni boj« tudi s svojimi programi in s svojimi kandidati kot pomemben indikator demokratičnosti, oblikovanja vodstev in tudi razvoja notranje demokracije.
Če sledimo temu, potem je mogoče tvegati s tezo, da se bo socialistična zveza prenovila po eni izmed naslednjih možnosti:
1. Socialistična zveza kot zveza ali vsaj združenje oz. celo družbenopolitična organizacija organiziranih socialističnih sil (in drugih političnih zvez ter gibanj) lahko obstaja le v nestrankarskem tipu političnega pluralizma: izhodišče je OF, usmeritev, ki je presegla načelo delovanja političnega pluralizma, strankarskega tipa in uspešno aktivirala posameznike in skupine v delovanje za dosego skupnega cilja in eno temeljnih načel strankarstva - voljo do moči (oblasti) transformirala v skupno voljo, sebe pa v fronto ljudi za skupno akcijo. Dejstvo je, da je v vsaki obliki združevanja političnih osebkov vsebovana poglavitna ideja po usklajevanju, tudi enote-nju političnih interesov in programov za dosego skupnih ciljev. Tako združevanje predpostavlja, da se je mogoče zrelo in odgovorno dogovoriti o usmeritvah, ki določajo bistvene smeri družbenega razvoja in s sintezo prihajati v krog oblastnega (parlamentarnega, skupščinskega) odločanja, s čimer je parlamentu po eni strani prihranjeno ločevanje po političnih interesih oz. grupacijah, po drugi strani pa mu to dejstvo daje možnost drugačne sestave: po socialnih slojih, poklicnih področjih interesov, za katere ni več nujno, da so zlasti politični.
2. socialistična zveza kot »politični parlament ustavnega loka«: Kar sicer definira socialistično zvezo kot prostor usklajevanja, dogovarjanja in do neke mere celo združevanja, pa vendarle zgolj kot razpoložljiv prostor in kvečjemu še servis obstoječih političnih subjektov, kar pa samo po sebi ne predpostavlja neke izvirne, lastne politične fiziogno-mije.
Treba je tudi priznati, da je termin »politični parlament ustavnega loka« mogoče razumeti tudi širše, tako da izvirnost socialistične zveze ni povsem izključena, vendar je zares premalo natančen. Da se razumevanje zaradi take oznake res pomembno oži, govori tudi druga, podobna označitev, da je socialistična zveza »predprostor, preddverje skupščinske demokracije«, kar je pravzaprav isto. Skrajna teza, ki se pojavlja, pa je definiranje socialistične zveze kot »servisa« obstoječih političnih zvez, gibanj in družbenopolitičnih organizacij. Ta teza je najbolj zožujoča, saj naj bi z njo socialistična zveza postala nekako »administrativna služba«, ki bi seveda izgubila
vsakršno lastno fiziognomijo in lastne samostojne oblike. 3. Socialistična zveza kot fronta oz. »koalicija« družbenopolitičnih organizacij ter političnih zvez, vendar pa tudi združenje družbenih organizacij in društev, drugih oblik interesnega združenja in družbenih gibanj ter civilnih pobud in organizacija svojih individualnih članov kar ohranja, vendar jasneje postavlja dvojnost organizacije:
— po eni strani je to prostor usklajevanja in oblikovanja sintetičnih usmeritev,
— po drugi strani pa vstopajo v ta prostor tudi elementi, ki jih združujejo socialistična zveza kot družbenopolitična organizacija po sebi.
V nestrankarskem tipu političnega pluralizma mi je tretja možnost bližja (potrjuje se kot možna tudi prva: »koordinacija Cankarjevega doma« in »Temeljna listina Slovenije 1989«, čeprav z znanimi »predigrami«), čeprav se zdi ta rešitev tudi nekoliko »nejasna«, saj združuje dve različni ravni politične dejavnosti, pa so razlogi za vztrajanje po tej obliki kot npr:
— v procesu usklajevanja političnih procesov, zvez in družbenopolitičnih organizacij, je vselej veliko težavnih, tudi neusklajenih stvari, kjer bo - v skladu z načelom zahtevne avtonomije političnih zvez - te stvari potrebno »neusklajene« posredovati parlamentu oz. skupščini,
— Zaradi tega je potrebno oblikovanje lastnih, izvirnih elementov: političnih interesov društev, družbenih organizacij, družbenih gibanj in individualnega članstva (npr.: še posebej neodvisnih intelektualcev), verskih skupnosti, civilnih pobud, neodvisne stroke, ki sicer v načelu ne nastopajo vselej in pretežno na politični ravni, kar pa vse pomembno prispeva k lastni fiziognomiji Socialistične zveze kot združevalca vseh ustvarjalnih energij v političnem življenju.
Že sedaj so izraženi pomisleki in nasprotovanja, o tako imenovanem individualnem članstvu, češ da taka socialistična zveza ni več »nevtralen« prostor, do briskiranja socialistične zveze kot družbeno politične organizacije po sebi, kjer nima »lastnega individualnega članstva«. Menim, da je potrebno v procesu prenove Socialistične zveze v celoti uveljaviti princip, da se v Socialistični zvezi združujejo le posamezniki kot nosilci političnih pravic in svoboščin (neposredno članstvo) ter njihove asociacije (interesna združenja občanov v najširšem smislu). Sedanje rešitve v Statutu SZDL Slovenije izhajajo iz politične premise in ustavnega določila, da je delovanje v SZDL pravica občanov. Sočasno je ohranjen institut individualnega (neposrednega) članstva v njej ter frontno organiziranje SZDL, kar pomeni specifično obliko kolektivnega članstva SZDL. V 9. členu Statuta SZDL Slovenije je zapisano: »Delovni ljudje in občani, ki želijo uresničujoč svoje ustavne pravice in dolžnosti, delovati v SZDL kot njeni člani, se v krajevni organizaciji včlanijo v SZDL.«
V okviru doslej povedanega je jasno, da postaja eno od temeljnih vprašanj socialistične zveze (zveze socialistov) opredelitev njenega članstva in boj za člane.
V razmerah uveljavljanja političnega pluralizma novega tipa, se vprašanja politične identitete političnih subjektov zastavlja na nov način. Staro paradigmo politike, ki je izhajala iz predpostavke podruž-bljanja politike in preseganja dualizma med civilno družbo in politično državo skozi pro-
cese uveljavljanja integralnega samoupravljanja, je potrebno podvreči kritični idej-noteoretski presoji. Uveljavljanje civilne družbe in pravne države z bogato skalo uresničevanja temeljnih pravic in svoboščin ljudi, kamor spada tudi pravica do združevanja, predpostavlja redefini-ranje nekaterih predpostavk političnega organiziranja, sa-moorganiziranja ljudi. To pa zahteva tudi nov premislek o načinih političnega organiziranja, tudi SZDL, kjer bo kljub visoko selekcioniranim in jasnim političnim interesom, ki združujejo članstvo v raznih političnih zvezah in družbenopolitičnih organizacijah, bo vselej ostajal velik del ljudi, ki bi jih članstvo v teh političnih asociacijah preveč utesnjevalo in od njih zahtevalo previsoko mero vnaprejšnje politične opredeljenosti.
Kakšen naj bo politični pluralizem pri nas, »strankarski« ali »nestrankarski« (ZKS in SZDL zainteresirani za »nestrankarski«), je odvisno predvsem od praktičnih rezultatov svobodnega političnega združevanja. V osnutku dokumenta o prenovi Zveze komunistov Slovenije je zapisano, da zveza komunistov nima prave potrebe, da bi se izrekala za stranke ali proti njim. Nekateri poudarki iz programov novonastalih političnih zvez, družbenih gibanj, društev, posameznikov (tudi iz vrst ZKS), se odločno zavzemajo za strankarski sistem političnega pluralizma. Temu primerno znotraj sebe združujejo tako posameznike kot tudi že oblikovane kolektivne politične subjekte različnih tipov. Zato je mogoče predvideti tudi to možnost.
4. Socialistična zveza kot zveza socialistov - socialistična stranka:
V primeru, da bo v naši družbi nastal strankarski sistem, se bo vprašanje zasukalo bistveno drugače. V takem primeru
K odpiranju Gorenjsl e kot svobodnega prosto a tržni in politični konk -renči,
H gospodarsko združenim procesom v skupnosti ALPE JADRAN, v Evropi in svetu (Karavanški predor kot bližnjica Gorenjske) K razcvetu turizma na Gorenjskem (»ni lepšga kraja - kot je podoba go-renjsga raja)
K uresničevanju pobude za olimpijske igre treh dežel,
k oblikovanju marketin-škega projekta priprav na neposredne tajne, svobodne, demokratične volitve 1990 na Gorenjskem K povezanosti radijskih hiš v skupni gorenjski radijski program, K akcijski in mobilizacijski podpori pobudi izvršnega odbora aktiva Društva novinarjev Slovenije za Gorenjsko o omogočanju polne demokratične iniciative ljudi
H uresničevanju Štihove-ga načela, da je »človek lahko vernik brez cerkve
in socialist brez partije«. Posebej kaže poudariti, da gre pri prenovi socialistične zveze za proces, katere osnovne obrise bo treba postopno udejanjati že v sedanjem mandatu njenih organov. Ne morem mimo vtisa, da se na »terenu« preveč zadovoljujemo z razmišljanji in odločitvami, ki se sprejemajo v centralnih institucijah političnega sistema, oz. v »centralah« raznih političnih zvez in gibanj. Si zares želimo socializem po meri ljudi? Je naša hiba v pomanjkanju znanja, inovativnosti, politične kulture, akcijske mobilnosti, v preživetih oblikah in metodah dela, preorganizi-ranosti in »zlizanosti« z nekaterimi občinskimi »vladavinami«, ki v gorenjskem prostoru s pozicije oblasti že danes »merijo« novo »obleko« socialistični zvezi. Na to in na še mnoga ostala odprta vprašanja procesne preobrazbe socialistične zveze (zveze socialistov) naj bi odgovorili na festivalu SZDL na Gorenjskem jeseni 1989 ali v začetku naslednjega leta.
mora tudi socialistična zveza iskati svoje mesto med političnimi zvezami in postati tudi sama stranka. V takem položaju jo vidim kot organskega nadaljevalca nekaterih tradicij OF: nekakšno zvezo socialistov, torej kot krepitov leve polovice »ustavnega loka« - če zelo pogojno, pa tudi dovolj poenostavljeno poskušam opredeliti »ustavni lok«. Seveda pa je taka zveza socialistov možna že danes, v okviru sedanje SZDL. Je edina organizacija, ki že v svojem imenu nosi   opredelitev »socialistična« kot »zveza« za socializem, za bolj demokratično, bolj humano življenje delovnih ljudi in občanov. Ne glede na nadaljnji razvoj političnega pluralizma stoji socialistična zveza (zveza socialistov) na Gorenjskem pred odgovorno nalogo svoje lastne prenove, s čimer bo prispevala v širšem prostoru:
— K prenovi Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Jugoslavije,
— K oblikovanju nacionalnega
programa Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije,
— K udejanjanju demokracije za socializem,
— K transformaciji države v pravno in demokratično ter racionalno na področju ekonomije,
— K udejanjanju Slovenije kot države slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, v kateri bomo suvereno zagovarjali svoj gospodarski, socialni, kulturni in vsenarodni razvoj,
— K federativni ureditvi SFRJ, utemeljeni na načelu soglasja in ne na preglasovanju.
V ožjem prostoru pa bo prispevala:
— K oblikovanju lastnih konkretnih programov v krajevnih, občinskih in medobčinskih organizacijah Socialistične zveze na Gorenjskem.
Pobudo za takšen festival dajem z namenom, da bi bila prenova Socialistične zveze rezultat široke politične akcije, ki bo že danes in tukaj odraz delovanja političnega pluralizma. Kranj, 27. 6. 1989
Nič ni tako visoko, Da ne bi potrebovalo zavarovanja
Najvišjo in najbolj izpostavljeno nepremičnino v Sloveniji smo zavarovali pred krajo, požarom, strelo, potresom, eksplozijo, viharjem in obrabo. Zavarujemo pa tudi vse ostale nepremičnine ali premičnine, ne glede na to, kje stojijo ali se premikajo.
p= zavarovalna skupnost triglav
Ker Zivlienie potrebuje varnosi
GLAS  10. STRAN
Petek, 30. junija 1989
MIHA NAGLIC
Pisma z gorenjskega juga
Sava, Triglav, Gorenjski glas... in kaj še?
Kaj je Gorenjska za Poljansko dolino
»Pasi dandanes ne velja več stara razdelitev dežel v tri »kresije«: Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko, vendar se še poslužujemo te razdelitve, ker je res naravna, ter se je udomačila tudi med narodom. Gorenjsko obsega kranjska tla pored gorenje Save, ob levem bregu so štajarske meje, ob desnem pa do izliva Ljubljanice v Savo. Dolenjsko se razprostira med srednjo Savo in gorenjo Kolpo od hrvaške meje do potoka Iške, ki se izliva v Ljubljanico. Kar je od tega potoka še ne Kranjskem proti jugu ali zahodu, to se imenuje Notranjsko, ki obsega jugozahodni del države. Kakor je različna zunanja oblika teh delov dežele, katerim je 1106 m visoki Krim srednji me-jač, tako je tudi vtisk na njih prebivalce jako različen. Velikanski gorenjski svet nekako oživlja človeka in ga povzdiguje; Notranjsko s kraškim značajem in s svojimi čudovitimi votlinami ga dela bolj resnobnega, prijazne doline in vinske gorice na Dolenjskem pa razveseljujejo človeško srce.« Fr. Orožen, c. kr. prof (1901)
»Gorenjsko je severna tretjina bivše Kranjske, pretežni del Kranjske kotline, ki jo sestavljajo široko, plitvo Posavje in do tega od severa, zahoda in vzhoda nagnjene gorske doline.«dr. Joža Glonar (1930)
Oglašam se iz doline z gorenjskega juga. In se na pobudo uredništva Gorenjskega glasa sprašujem, kaj mi kot Poljancu pomeni tisti bližnji svet, v katerega se odteka naša Poljanščica in kamor menda sodimo v gospodarskem, političnem in kulturnem oziru. Gotovo je, da je Gorenjska skupna vsem, ki živimo v porečju gornje Save, v prej navedenem zemljepisnem pomenu. V zgodovinskem pa so že razlike. Žirovci si na primer še zdaj nismo enotni v tem, kam pravzaprav spadamo: na Gorenjsko, Notranjsko ali Tolminsko. Če predpostavljamo, da je bilo nekdanje loško gospostvo frei-sinških škofov del Gorenjske, potem smo po raziskavah dr. Pavla Blaznika pripadali slednji že v letih od 1030 do 1803. Upravne reforme, ki so sledile francoski zasedbi naših dežel, so nas prisodile Notranjski; v času do konca I. sv. vojne so bile Žiri občina, ki je spadala v sodni okraj
Idrija, ta v okrajne glavarstvo Logatec in slednje v vojvodino Kranjsko. Rapalska pogodba je žirovski občini odrezala njeno jugozahodno obrobje, ki je prišlo pod Italijo, žirovski vojaki pa so v času med obema vojnama raportirali: »Vojnik taj i taj, op-ština Žiri, srez Logatec banovina Dravska!« Aprila 1941 so se v izpraznjene Žiri po dolgem oklevanju najprej prikradli Italijani, per 14giorni soli, vendar se je žirovski čevljarski kapital koj ustrašil italijanske konkurence in začel pošiljati k Nemcem v Škof j o Loko delegacije s prošnjo, naj jih raje zasedejo oni. Ti se niso branili in tako smo po dobrem stoletju (27. 4. 1941) spet prišli pod Oberkrain, v kranjski okraj (Kreis) celovškega okrožja (Gau). Sairach je bil eden najjužnejših krajev v nemškem raj-hu. Po začetnem navdušenju nekaterih nad nemškim delom in redom so ljudje spregledali in začel se je organiziran odpor. 23.10.1943'so Nemci ocenili, da bi jih vzdrževanje posadke v Ži-reh preveč obremenjevalo in so se sami umaknili, Žirovci pa so ustanovili prvi narodnoosvobodilni odbor na Gorenjskem, postavili so svojo, ljudsko oblast in
po vojni ohranili svojo občino v kranjskem okraju. Ob koncu petdesetih let pa so arhitekti naše edinstvene poti v socializem ugotovili, da starih občin kot samoraslih, stoletja nastajajočih lokalnih skupnosti ne obvladujejo dovolj in so si omislili nekakšne komune. (Bog ne daj, da bi zdaj še Jugoslavija postala federacija komun!) Žirovci svoje občine niso hoteli dati kar tako in takratno vodstvo se je, ko je pač moralo nekam iti, v izbiri med Škofjo Loko, Idrijo in Logatcem, odločilo za slednjega. To je storilo z dobrim namenom, ker je menilo, da bo tako ohranilo večjo mero samostojnosti. Mnogi se s tako odločitvijo niso strinjali in so si prizadevali, da bi prišli nazaj pod Gorenjsko ter dosegli, da se je leta 1969 o tem odločalo na referendumu. 66 odstotkov Žirovcev je bilo za. Tako so Žiri danes krajevna skupnost v občini Škofja Loka. — Žirovci smo torej politično pripadali Gorenjski v letu 1030-1803, , 1941-61 ter od leta 1970 naprej. Kaj pa v drugih ozirih? Gorenjsko smo bili vedno odvisni predvsem sami od sebe in Gorenjski smo gotovo več dali, kot od nje dobili. Že najstarejši ohranjeni
žirovski dokument, loški urbar iz leta 1291, priča o tem, da nas je »svet« poznal in upošteval predvsem takrat, ko je v naših krajih pobiral razne dajatve. Krščansko omiko smo dobili iz Ogleja. Naša fara je bila najprej podružnica starološke, a je postala samostojna že pred letom 1400. Cerkveno je pripadala do 1751 oglejskemu patriarhu, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. Kulturni prebuji Žirov ob prelomu stoletja je botrovala Idrija, Gorenjska šele po zadnji vojni. Žal smo na tem polju preveč osamljeni in vase zaprti. In tako smo pri žirovskem značaju. Če ta sploh obstaja? Mar nismo ravno taki kot drugi Gorenjci? Že prislovi-čne gorenjske delavnosti, varčnosti, trme in še česa tudi Ži-rovcem ne manjka. Edinstvena lega kraja na stičišču treh slovenskih pokrajin in svojevrsten potek naseljevanja pa sta povzročila, da je nastala čisto posebna »pasma«. Staroselcem iz Matjaževih kamr na skrajnem jugu sedanje gorenjske upravne meje, so se kasneje pridružili novi priseljenci (slovanskega izvora?), ki so prihajali iz vseh vetrov, ne nazadnje protestanti in tolminski puntarji, ki so preganjani pribežali v te samotne in odmaknjene kraje. Če bi priredili v uvodu navedene Orožnove besede, potem bi se glasile nekako takole: pogled na Triglav oživlja Žirovca in ga povzdiguje, čudapolni kraški in gozdovniški svet na notranjski strani ga dela bolj resnobnega, vino, ki ga že stoletja vozijo z Vipavskega, pa razveseljuje njegovo srce. A tako bi zadeli le eno, nedeljsko plat. Prevladuje pa tista, ki so jo sooblikovali surovi boj za obstanek v nekoč težko prehodnih, gozdovih in zamočvirjenih krajih, samotnost, nezaupljivost do tujega in novega, potreba, da se zaneseš le sam nase... vse to je po eni strani pripomoglo k preživetju tudi v najbolj kritičnih časih, po drugi pa povzročilo neko posebno indo-lentnost, ravnodušnost in brez-
brižnost do vsega, kar nas ne (pri)zadeva neposredno. »Cesarju damo, kar je cesarjevega, zato nas pustite pri miru, bomo že sami in že kako.« Taka drža ni več v duhu časa, ki ob tem, ko dopušča individualnost, zahteva vse večje povezovanje navzven. Pa kaj bi toliko o naši čudi? Pisati bi moral pravzaprav o tem, kakšni so v naših očeh »pravi« Gorenjci, a se tudi temu raje ognem. Vsaj to pot. Zdaj gre za to, da bi vezi »po dolini« okrepili, jih napravili za dvosmerne, po cesti in sicer, da bi manj odtekalo in odhajalo in se več vračalo, predvsem več dobrega; tega tudi Gorenjska premore precej, čeprav ne razmetu-je z njim.
Namesto sklepa: Gorenjska torej enemu pomeni to, drugemu ono, enemu več, drugemu manj, meni osebno predvsem dolino, po kateri pelje pot v svet in po kateri prihaja vse novo. Ozemeljska in zgodovinska celota gospodarske, politične in kulturne vezi, bolj ali manj tesne, Sava in njeni pritoki, božji poti na Triglav in na Brezje, Gorenj-
ski glas... je poleg vsega tega še kaj, kar povezuje Gorenjce? Žal je: kritična onesnaženost okolja. Samo v našo dolino, poglejmo: slab zrak, umazana reka, RUŽV, smetišče v Raskovcu, ki sicer leži v idrijski občini, izcedne vode pa odtekajo v Soro, na Gorenjsko, umiranje gozdov, uničevanje kulturne krajine... vse to in še kaj niso le poljanski, so gorenjski in vseslovenski križi in težave. Ekologija ne pozna administrativnih meja. Podtalnica Sorskega polja, ki bi lahko dajala pet kubičnih metrov pitne vode v sekundi (toliko jo porabi Beograd), je kritično onesnažena. Brez haska bo, če se bosta zdaj Kranj in Škofja Loka prepirala, kdo »prispeva« več in navajala, da Sava že do Kranja ne priteče čista. Rešitev bo mogoča le v skupni akciji, z združenimi gorenjskimi napori.
Svoj čas so v naši dolini, nedaleč M RUŽV, snemali film »Dolina miru«. In taka je ta tudi bila. Trudimo se, da se ne sprevrže v svoje nasprotje. Ker to ne bi bilo dobro in prav — ne za dolino samo ne za Gorenjsko kot celoto.
SALMAN RUSHDIE:
Nadaljevanje iu prejšnje številke
Satanski verzi
Medtem ko je Salman tonil v sanje sede na tleh, se je Baal pretegoval na slamnjači, okoli čela je občutil jekleno bolečino, v srcu pa opominjajoč nemir. Velikokrat ga je utrujenost od življenja navdajala z željo, da ne bi ostarel, vendar, kot je rekel Salman, sanjarjenje o nečem je nekaj drugega kot soočiti se s tistim v stvarnosti. Nekoč se je že zavedel tega, da se svet okoli njega zapira. Ni mogel več pričakovati, da mu bodo oči služile tako, kot bi morale, skaljenost vida mu je življenje napravila še bolj zasenčeno, še težje razumljivo. Vse to zatemnjevanje in izgubljanje individualnosti, ni čudno, da se mu je tudi pesništvo osušilo. Tudi ušesa so postala neubogljiva. Tako bo, zaradi izgube čutov, kmalu odrezan od sveta... no, morda ne bo nikoli tega doživel. Mahound prihaja. Morda ne bo nikoli več poljubil kake ženske. Mahound, Mahound. Zakaj je to pijano klepetalo prišlo k meni, je jezno pomislil. Kaj imam jaz s to izdajo? Vsi vedo, da sem te satire pisal pred toliko leti; tudi on mora to vedeti. Kako je Vsemogočni pretil in zastraševal. Mene ne morejo soditi kot odgovornega. In med drugim: kdo je on, ta širokousti in porogljivi fant — čudak, Baal, bridkega jezika? Ne poznam ga. Poglej me: težak, počasen, kratkoviden, skoraj gluh. Komu jaz grozim? Nikomur živemu. Začelje tresti Salmana: prebudi se, ne želim biti v nikakršni zvezi s teboj, spravil me boš v nejevoljo.
Perzijec je še naprej smrčal, sede z razkrečenimi nogami na tleh, s hrbtom naslonjen na zid, s kakor pri lutki povešeno glavo; Baal se je z glavobolom zavalil nazaj na ležišče. Moji verzi, je razmišljal, kaj so? Kakšen smisel imajo, prekleti, niti se jih ni mogel natančno spomniti... danes je videti Podložnost... da, tako nekako, po tolikem času je to kratko malo presenetljivo... misel, ki beži... to je bil konec, kljub vsemu. Mahound, vsaka nova misel išče dve vprašanji. Ko je slabotna, hoče kompromitirati? Na to vemo odgovor. Sedaj pa je, Mahound, ko se vračaš v Džahilijo, čas za drugo vprašanje: kako se boš obvladal, ko boš zmagal? Ko ti bodo sovražniki prepuščeni na milost in nemilost, in ko bo tvoja oblast neomejena: kaj tedaj? Vsi smo se spremenili, vsi, razen Hind, ki je videti, kot pravi ta pijanec, bolj žena iz Yathriba \ot iz Džahilije. Nič čudnega ni, da vidva nista tega spoznala: ne bi vama bila ne mati ne otrok.
prevedla: MARJETA VOZLIČ,
Dokler ga ni premagal spanec, je Baal ocenjeval lastno nekoristnost, svojo zgrešeno umetnost. Sedaj, ko se je odrekel vseh javnih nastopov, se je v njegovih verzih vse izgubljalo: mladost, lepota, ljubezen, zdravje, nedolžnost, namen, moč, določnost, upanje. Izgublja se znanje. Izgublja se denar. Izgublja se Hind. Podobe v njegovih odah odhajajo od njega, in to vse hitreje, kolikor bolj strastno jih kliče k sebi. Podoba pokrajine njegovega pesništva je pustinja, gibljive sipine s perjem belega peska, ki prši z njihovih slemen. Mlahavi griči, nedokončana potovanja, nestalnost šotora. Kako naj se opiše dežela, ki dobiva vsak dan novo podobo? Taka vprašanja so naredila njegov jezik preveč nestvaren, opise preveč gostobesedne, stopice preveč neenakomerne. Zaradi tega je zapisoval utvare v oblikah levje glave, kozonoge, kačjerepe brezsmisle, ki jim je bilo treba menjati obliko takoj, ko so se pojavili. Tako je ljudska pesem prodrla med klasične, ljubezenske slike pa so bile neprestano predmet norčevanja. Nihče ne išče česa takega, je pomislil tisočprvikrat, na robu zavesti pa je zaključil, tolažeč se: nihče se me ne spominja. Pozaba je zanesljiva. Nato je njegovo srce preskočilo utrip, zato se je popolnoma prebudil, prestrašen in premrl. Mahound, morda se ti maščujem. Prebedel je noč ob poslušanju Salmanovega smrčanja, gromkega kakor oceanski valovi.
Gibreel je sanjal o tabornih ognjih:
Neke noči se je med tabornimi ognji Mahoundove vojske sprehajala slavna, a nepričakovana podoba. Morda zaradi teme — morda pa tudi zaradi neverjetnosti njegove navzočnosti na tem mestu — zdelo se je, da je Vsemogočni iz Džahilije, v tem zadnjem trenutku je ponovno dobil del moči nekdanjih dni. Prišel je sam; Khalid, nekdanji vodonosec, in Bilal, bivši suženj, sta ga privedla pred Mahounda.
Gibreel je nato sanjal o vrnitvi Vsemogočnega domov: Mesto je bilo hrupno, množice so se zbrale na ulicah. Malo nato je razločil Hindin razbesneli glas. Nato se je na visokem balkonu pojavila sama Hind in zahtevala od množice, da ji moža raztrga na drobne kosce. Vsemogočni seje pojavil poleg nje, in dobil od svoje ljubljene žene glasne, ponižujoče pljuske v obraz. Hind je odkrila, da kljub svojim naporom ni uspela preprečiti vsemogočnemu, da bi mesta ne predal Ma-houndu.
Še več: Abu Simbel je sprejel vero.
Simbel je v svojem porazu izgubil velik del tanko čutnosti. Dopustil je Hind, da ga je udarila, nato pa je mirno spregovoril množici. Rekel je: Mahound je obljubil, da bo vsem znotraj zidov hiše Vsemogočnega prizaneseno. »Zato, vstopi-*" vsi, in pripeljite svoje družine.«
Foto: Tone Marčan
Hind mu je govorila razjarjeno: »Ti, stari norec. Koliko meščanov se lahko naseli v eni sami hiši, pa če je še tako velika? To si storil, da bi rešil lastno glavo. Naj te razparajo in s teboj nahranijo mravlje.«
Vsemogočni je ostal blag. »Mahound obljublja tudi to, da bodo na varnem tudi vsi, ki se bodo zatekli domov, za zapahnjena vrata. Če ne želite stopiti v moj dom, tedaj pojdite na svoje domove, in čakajte.«
Žena je skušala tretjič obrniti množico proti njemu; to je balkonski prizor sovraštva in ne ljubezni. Ne more biti dogovorov z Mahoundom, je kričala, njemu se ne sme verjeti, ljudstvo mora odstraniti Abu Simbla in se pripraviti na boj do poslednjega moža, do poslednje žene. Tudi sama se je pripravljena boriti na strani ljudstva in umreti za svobodo Džahilije. »Ali hočete kar leči pred tega lažnega preroka, pred tega Dajjala? Ali je mogoče pričakovati čast od človeka, ki je pripravljen naskočiti mesto, v katerem se je rodil? Ali je mogoče upati na pomiritev od nepomirljivega, milost od neusmiljenega? Mi smo moč Džahilije, in naše boginje bodo zmagale, slavne v bitkah.«
Ukazala jim je boj v imenu Al-Lat. Ljudstvo pa se je začelo razhajati.
Mož in žena sta stala na balkonu, ljudje so ju jasno videli. Mesto ju je imelo za svoje zrcalo; vendar, kakor so imeli Dža-hilci nekoč raje podobo Hind kot hladnega Vsemogočnega, so bili sedaj globoko pretreseni. Ljudje, ki so ostali prepričani v svojo veličino in neranljivost, ki so izbrali tako verovanje, kljub vsem dokazom, to so ljudje, ki jih je obsedla neka vrsta sna ali ponorelosti. Sedaj jih je Vsemogočni prebudil iz tega sna; obstali so prebujeni, utripajoč z očmi, nesposobni presoditi — če smo tako močni, kako smo tako hitro padli, tako popolnoma? — nato pa pride streznjenje in pokaže, kako so gradili zaupanje v oblakih, na sijaju Hindinih poslanic in še čem drugem. Zapustili so jo, a z njo tudi upanje. Pregnani v obup so meščani Džahilije krenili domov in za-pahnili vrata.
Klicala je za njimi, preklinjala in si pulila lase. »Pridite v Hišo Črnega kamna! Pridite in prinesite žrtev Lat!« Oni pa so se razšli. Hind in Vsemogočni sta ostala sama na balkonu, medtem ko je vso Džahilijo prekrila globoka tišina, začel se je molk, Hind pa se je naslonila na zid svoje palače in zaprla oči.
To je konec. Vsemogočni je tiho mrmral: »Malo nas ima toliko razlogov za trepet pred Mahoundom kot ti. Če ješ drobovje moževega najdražjega strica, sveže, kar brez soli in česna, se ne čudi, če tudi s tabo, v zameno, ravna kot z mesom.« Nato je odšel od nje in stopil na ulice, s katerih so izginili celo psi, da bi odklenil mestna vrata.
Včasih bi človek od besa kar iz kože skočil!
Kadar le more, domača, slovenska politična opozicija ošvrk-ne ali kar odkrito frontalno napada oblast, partijsko, seve, le-ta pa ob prvi priložnosti strupene strelice vrne. Dvomim, če so taki boji kaj posebej produktivni: navsezadnje nas je vseh skupaj komaj za kakšno velemestno četrt, celo najbolj zadrtim konservativcem in trdorokcem pa se je že posvetilo, da brez liberalizacije in resničnega strankarskega pluralizma ne bo šlo.
Zanesljivo bi bilo ljudem veliko ljubše, ko bi bili na tej trnovi poti v demokracijo, avtonomijo in svobodo namesto slovenskih političnih obtoževanj priča bolj pokončni, odgovorni in demokratični drži tako oblasti kot opozicije. Saj ne mine dan, da ne bi slišali »kdo je spet o kom, kje in kaj rekel«... Lahko, da so politične in moralne diskvalifikacije sestavni del slehernega boja za volil-ce in oblast, a res ni nujno, da se bojujoča se politična moštva zravsajo za vsako izgubljeno žogo. Navsezadnje izgubljajo eni in drugi: kdo pa bo še voljan gledati košarkarsko tekmo, kjer se samo spotikajo, kjer so sami »fauli«, kjer se non-stop ščipajo in brcajo? Pa bodo nazadnje volilci rekli »pište se vi malo v uh« in bodo volitve ignorirali, kar ob današnjem življenjskem standardu in inflacijskih prognozah ne bi bilo nič čudnega.
Sloga, ljubi moji, sloga, bi rekel slavnostni govornik s Koso-vega polja, šef države Srbije. Kar seveda ni nič novega, saj je prav Miloševič avtor nove politične terminologije. Po spektaku-larnem vzponu je takojci opustil internacionalistični razredni pristop, uvedel »slogo svih Srba«, »delavski razred in vse delovne ljudi« pa oklical za narod in tudi tako utrdil populizem.
Pronicljivi analitiki bodo ugotovili, da je bila »sloga« daleč najbolj uporabljena beseda v dokaj korektnem govoru, tako zmernem, da ga sever države zanesljivo ni pričakoval, pa če hoče ali noče priznati. Razen tega, da je potolažil narod, da so »zaradi
JEZDEC V S
junaštva v kosovski bitki Srbi že šeststo let na nek svoj poseben način v Evropi«, razen svojevrstnega umovanja, da »svet danes ne bi mogel na druge planete, če ne bi bil složen« in razen dvomljive tožbe, da so se »Srbi vedno celo slabo počutili, ker so velik narod« in razen nedvoumnega »da v prihodnje tudi oborožene bitke niso izključene«, ni dejal nič pretresljivega. Ni kaj, jezdec je krepko v sedlu!
Če ne bi bilo hude represije nad Albanci, izolacije, tankov, smrtnih žrtev in krvavega teptanja elementarnih človeških pravic, bi po tem pompoznem, nerazumno potratnem, a mirnem slavju na Kosovu, še kar verjeli tezi Branka Horvata. Že davno, ob Miloševičevem vzponu in mitingaški evforiji je namreč dejal, »da je bil srbski narod stoletja pod orientalnimi gospodarji, sledila je serija malih diktatorjev in od tedaj je minilo komaj stoletje, kar je premalo, da se spremeni mentaliteta nekega naroda. Zato v srbskem populizmu vidim le prizadet nacionalni ponos in velike demokratične premike - z malo politične diplomacije pa so ti premiki lahko zares demokratični« ...
Res škoda, da so vedno kakšni če-ji... Res škoda, da ti trenutne všečne vtise bega spomin na osvajalsko pohodništvo strumnega jezdeca, diferenciacijo drugače mislečih, njih izolacijo, na ba-haštvo in celo na to, da so ob priložnosti kosovskega megaslavja bili Albanci tako v skrbeh, da so otroke poslali izven pokrajine, na varno... Naj vseljudsko posojilo investira, z njim sanira ali ga uporabi za politični vzpon - veliki vodja je velik profesionalec...
Naši politični »košarkarji« pa se še kar naprej brcajo v piš-čal, na dolgočasni tekmi, ki jo gledajo samo trenerji. In namesto da bi se v kakšnem tirne - outu zmenili za taktiko, do onemoglosti filozofirajo in politizirajo. S preganjanjem sem in tja po košarkarskem igrišču pa nihče nima upov na prvo zvezno ligo, le v kakšno zakotno zahodno divjo ligo lahko žalostno zapade...
D. Sedej
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Askari, slovar, farani, Alojz, krt, žoga, KZ, Peer, Eva, razvbod, odnatra, KG, Defoe, zenit, zora, odkop, vrag, saper, Leali, AG, hoplit, čer, IK, čebela, selec, sta, Ita Rina, Nen, srt, Nil, veto, Adakale, ka, Acev, Ranitev.
Naša Nataša je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Tina Gruden, Gorenjskega odreda 4, 64000 Kranj; 2. nagrada Drago Pipan, V. Vlahoviča 10, Kranj in tri tretje nagrade Draga Pisovec, Milje 43, Šenčur, Sonja Straser, Tesovnikova 76b, Ljubljana in Maks Močnik, Kovinarksa 8d, Kamnik. Četistamo!
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 150.000 dinarjev
2. nagrada: 100.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 80.000 dinarjev
Rešitve pošljite do srede, 5. julija, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
/O   ljubljanska banka
GORENJCin FORMU
R1HRANKA
DOVOLITE, IME Ml JE BANKOMAT
Gre za samopostrežni stroj, ki s pomočjo identifikacijske kartice z magnetnim zapisom in osebne številke omogoča preproste finančne operacije brez prisotnosti bančnega delavca. Predstavitev prvega bankomata v sistemu Ljubljanjske banke je vsak dan med 28. junijem in 14. julijem od 8.00 do 14.00 ure.
DOVOLITE, DA VAS INFORMIRAMO O ŠE ENI NOVOSTI
Danes, v petek, 30. 6., selimo ekspozituro v Žireh v nove prostore v okviru Blagovnice. Otvoritev bo ob 10. uri. Nato pa bo ekspozitura poslovala po običajnem poslovnem času.
Temeljna banka Gorenjske
Iščemo par za ohcet pri Vidrgarju
Dahnili so da:
V sodelovanju z gostilničarjem Vidrgarjem v moravski dolini iščemo mlad par za kmečko ohcet po starih navadah.
Gostilničar Franc Vidrgar je že lani pripravil zelo uspelo ohcet mladih parov po starih šegah, letos pa jo v sodelovanju z domačim prosvetnim društvom ponovno pripravlja za 9. september. Prireditev je zares imenitna, saj sodelujejo folklorne skupine, domači godci, narodne noše. Pari se v kočiji pripeljejo pred gostišče, poročijo pa ob spremljavi citer v depandansi poleg gostišča, kjer urejuje pod-
jetni gostilničar poročno dvorano.
Trem parom - dva iz Slovenije, eden pa iz zagorske občine -bodo poklonili narodno nošo, ki danes velja okoli 10 milijonov dinarjev, poleg ostalih daril seveda: zibelke in poročnega kosila.
Prijavite se: zanimivo bo, veselo in nepozabno. Vaše prijave pričakujemo na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj - do 5. julija. Lahko nas tudi pokličete na telefon: 21 — 860 ali 21-835.
Dahnili so da: V Kranju: Romana Tratnik in Ivan Horvat iz Kranja- Jana Znidar in Janez Pogačnik iz Krope; Suzana Ramovš in Robert Hočevar iz Šenčurja; Mihaela Križaj Trebušak in Miran Križaj iz Naklega; Silva Balantič in Aleksander Gorečan iz Kranja; Nina Križnar Grahek in Branko Križnar iz Kranja; Suzana Perne in Aleš Ropret iz Šenčurja. Čestitamo!
Vremenski pregovori za junij
Vid - češenj sit!
Kakršno je vreme kresnic, tako bo tudi žanjic.
Sever, ki v tem mesecu vleče, obilo žita v deželo privleče.
ANEKDOTA
Faraon je utonil
Slovitega londonskega slikarja Wiliama Hogartha je bogat, a zelo skop plemič naprosil, da bi mu naslikal za slavnostno dvorano nove palače velikansko fresko, ki naj bi kazala prihod Judov čez Rdeče morje. Slikar je zahteval za delo sto goldinarjev, plemič pa mu je ponujal znatno manj. Tedaj je slikar rekel:
»Dobro, prevzel bom, ker nimam denarja...«
Ko je denar dobil, je poiskal pleskarja. Se preden je plemič naslednji dan vstal, je bila vsa stena prepleskana z rdečo barvo. Hogarth je poklical hišnega gospodarja in rekel:
»Delo sem opravil...«
»Kaj pa naj to pomeni, kaj je ta packarija?« »Rdeče morje..«
»Rdeče morje?!? Kje pa je faraon s svojimi vojščaki?«
»Uronil je,« je skomignil slikar.
»In otroci Izraelovi?« je prebledel vitez.
»Ah, ti so pa že na drugi strani in jih ni mogoče več videti!«
GORA V KARAVAN-
IVAN RA0S
MLEČNA PIJAČA KAVKASKIH TATAR0V
T0LŠČA, MAŠČEVJE OKOLI ČREV
PREKMURSKI IVAN
VEST. BELEŽKA
UUBKOV M0ŠIME
NAPRAVA ZA ZAŠČITO PRED STRELO
BRIT OTOK V IRSKEM MORJU-
"vojaška
ENOTA
KONZERV SAR0ELNI
AVTOR KRIŽANKE RNOČ
KIRURŠKA IGLA
ITALU SLIKAR IN PISEC
(OtoftOio;
PREBIV-ASIRUE DUHOVNIK IZANIĆU J
RIBJA KOŠČICA
SPREMLJEVALEC EROSA
IGRA S PALIČICAMI
POMOŽNI DUHOVNIK
ZAKOLIČENA SMER BODOČE CESTE
ANDREJ ST0JAN
PREBIVALEC
ST P0PUL POPEVKA
PESNICA MUSI P
FIZ ENOTA ZAŠLO
DON KIH0T0V KONJ
VEL KIJEV-SKIKNEZ
VRSTA JABOLK
KRANJSKI ALPINIST, HIMALAJEC (FRANCI)
ŽENSKI DELMUSU MANSKE HIŠE
MILAN APIH
ČRTANA ZAČETKU N0TMHĆR1
ČILSKI OTOK V
TIHEM OCEANU
ŠTEVNIK
SLIKAR ILJUDSK0I
AM FILM IGRALKA BLYTH
LUKA NA SEVERU ČILA
BIVŠI MPONSN
DRŽAVNIK
ARABSKI KNEZ
m BOGI NJA LOVA
ANTON AŠKERC
STROKOVNJAK ZA ODPRAVO GOVORNIH MOTENJ
MERA V GLASBI
JANKO LORENCI
RUDI
AFRIŠKA DRŽAVA
REKAVSZ TEČE V
AZ0VSK0 MORJE
PLATNEN PRTIČ PREK RAMEN
MARIE
CURIE
VRSTA AN!il«1
STAR SLOVAN
/  ureja DARPOM SEDŽi
K<flJM*.\?JlS'r»I
GLAS 12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
Petek, 30. junija 1989
Pred 60 leti
Začetki nogometa v Škofji Loki
škofja Loka, 28. junija - 23. junija je minilo 60 let, odkar je bil v Škofji Loki ustanovljen Sokolski nogometni klub. V prvi postavi 1929. leta so igrali Vilko Grudner (vratar), Pavel Eržen, Marjan Ži-gon (branilca), Jože Kavčič, Pavle Kavčič, Drago Vraničar (krilci) ter Janko Schollmajer, Ivo Berčič, Vili Ankele in Drago Karakaši (napadalci). Prvi predsednik kluba je bil Otmar Sever, nekajkratni kapetan in trener moštva pa Marjan Žigon.
Že prvo leto so škofjeloški nogometaši odigrali štiri tekme in tri med njimi dobili. Premagali so kolege iz Sokolskega nogometnega kluba iz Kranja s 6:4, nogometaše iz enakega kluba iz Tržiča z 12:0 in z istim rezultatom tudi Medvodčane. Prvi poraz pa so okusili v spopadu s sokolskim klubom "Bratstvo" z Jesenic, ko so prejeli pet golov, dali pa le tri. Toliko o prvih zametkih nogometa v Škofji Loki, ki je po toliko letih skoraj povsem razredčil vrste ustanoviteljev, saj so danes med živečimi samo še Tine Savnik, ki je ob materialni podpori Janka Dolenca tudi eden od ustanoviteljev kluba, pomagal pa mu je dr. Adolf Gerjol, ki je danes še edini trdnega zdravja.
Med vojno je bila aktivnost kluba prekinjena, kajti večina igralcev je bila aktivna v NOB. Po vojni 1947. leta so se fantje ponovno zbrali in s člansko ekipo nastopali pod imenom NK Škofja Loka v drugi slovenski ligi, ter zasedli od osmih ekip šesto mesto. Prvo mesto je takrat zavzela Murska Sobota, za Ločani pa so bili Postojna in Elan Novo mesto. Od leta 1950 pa do leta 1968 so fantje več ali manj uspešno tekmovali pod imenom "Ločan" Škofja Loka v gorenjski regiji. _ _
Posnetek iz leta 1929, na njem pa so nogometaši Sokolskega nogometnega kluba iz škofje Loke. Od takratnega moštva in vodstva sta živa samo še dva: Tine Savnik, ki je bil eden ustanoviteljev kluba, in dr. Adolf Gerjol, ki bo na sobotnem turnirju izvedel začetni udarec.
Leta 1969 se je člansko moštvo kvalificiralo po dveh zmagah nad ekipo Induplati iz Jarš v SCL zahodno skupino, kjer so tekmovali pod imenom NK LTH polnih sedem let, to je do rojstva famoznih portoroških sklepov, ki so napravili nogometnemu športu nepopravljivo škodo, ki jo občutimo še danes. Od 1976. leta dalje tekmujemo s tremi selekcijami v medobčinski nogometni zvezi Gorenjske, kjer zelo dobre rezultate dosega predvsem članska ekipa, ki jo že nekaj let uspešno vodi Roman Jemec. Nekaj igralcev pa nam uspešno igra tudi v Iliriji Ljubljana in Triglavu Kranj.
Praznovanje 60-letnice nogometa v Škofji Loki bomo obeležili v dveh delih in sicer:
V soboto, 11. julija 1989, bomo organizirali nogometni turnir, na katerem bosta poleg domače ekipe LTH in Jesenic, sodelovali še dve ekipi iz zamejstva, to sta nogometna ekipa Sele iz sosednje Koroške in nogometna ekipa Sovodnje ob Soči iz Italije. Slednji ekipi izhajata iz občin, ki so pobratene z občino Škofja Loka. Priče-tek turnirja bo v soboto, 1. julija, ob 13.00 uri.
V drugem delu praznovanja 60-letnice, predvidoma v prvi polovici septembra pa bo naše nogometno moštvo odigralo prijateljsko tekmo z Olimpijo iz Ljubljane, oziroma z amatersko reprezentanco Slovenije. V predtekmi bodo popularni Gorenjci igrali z ekipo nogometašic iz Ljubljane, ki tekmujejo v prvi zvezni ligi. Tega dne naj bi bila tudi svečana seja predsedstva kluba, kjer bodo ob navzočnosti predstavnikov MNZG in NZS podeljena priznanja dolgoletnim delavcem in klubom, ki imajo tradicionalno dobre odnose z nogometnim klubom LTH.
Praznovanje 60-letnice nogometa v Škofji Loki so omogočili: Jelovica Škofja Loka, Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Ljubljanska banka PE Škofja Loka, Gradiš LIO TOZD Škofja Loka, ABC Pomurka Škofja Loka, Tehnik SGP Imos Škofja Loka. Obrtnik Škofja Loka, KŽK TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, Občinski svet zveze sindikatov Škofja Loka, OK ZSM Škofja Loka, Krajevna skupnost Škofja Loka - Mesto, Krajevna skupnost Kamni-tnik, Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka in ZTKO Škofja Loka.
Velik delež pri sanaciji igrišča pa so prispevali tudi igralci sami, saj so vzhodni del ograje napravili s prostovoljnim delom sami.
Rokomet
Alples prvak
Kranj, 27. junija - Končalo se je letošnje tekmovanje v gorenjski rokometni ligi. Sodelovalo je dvanajst ekip. Naslov prvaka je prepričljivo osvojila ekipa Alplesa. Največji padec je imela ekipa Veteranov, ki so padli iz četrtega na dvanajsto mesto, lep uspeh pa je dosegla ekipa Gumarja. Kvaliteta prikazanega rokometa je bila dosti boljša, samo tekmovanje pa je eno najmočnejših področnih tekmovanj. Škoda je, da letos nimajo ekipe, ki bi tekmovala v drugi moški republiški rokometni ligi. V spomladanskem delu prvenstva je bila najboljša ekipa Alplesa, ki je osvojila 19 točk pred Besnico in Britofom, obe ekipi imata po 17 točk. Končni vrstni red pa je: prvi Alples 39 točk, drugi Preddvor veterani 34, tretja Besni-ca 30, četrti Storžič 29, peti Britof 27, šesti Krvavec 23, sedmi Gumar 15, osmi Veterani 15, deveta Žabnica s 14 točkami. Na desetem mestu sta ekipi Save in Radovljice s po 13 točkami, na zadnjem mestu pa je ekipa Dupelj, ki je močno pomladila ekipo, z 10 točkami.
J. Kuhar
Priznanja in plakete na Gorenji Savi
Kranj, 25. junija - Ob otvoritvi smučarskega skakalnega centra na Gorenji Savi je SSK Iskra-Delta-Triglav podelil več priznanj in plaket najbolj zaslužnim pri izgradnji centra. Izmed družbenih organizacij so bili nagrajeni}zlata plaketa: Organizacijski komite Planica, ZTKO Kranj, Smučarska zveza Slovenije, srebrna plaketa: Gradbinec Kranj, Iskra-Delta Ljubljana, Skupščina občine Kranj, bronasta plaketa: Cestno podjetje Kranj, Garnizija Stane Žagar Kranj, KŽK Kranj.
Posamezniki-zlata plaketa: Ivan Blažun, Stanislav Božič, Janez Grilc, Andrej Cuznar, Borut Farčnik, Janez Gorišek, Jože Ja-vornik, Janez Kešar, Jože Koželj, Jože Simčič, Marija Simčič, srebrna plaketa: Brane Bertoncelj, Bogdan Drinovec, Ivan Eržen, Janez Frelih, Vinko Janša, Marjan Mesec, Janez Rakovec, Bogomir Uršej in Niko Vesel, bronasta plaketa: Sandi Čižmar, Janez Gor-jup, Lojze Gorjanc, Janez Bukovnik, Stane Martinjak st., Marko Mlakar, Franc Rihtaršič, Miro Turk, Vinko Vertnik in Florjan Zar-nik. Poleg tega bo v prihodnjih dneh ob različnih priložnostih prejelo še 35 posameznikov in družbenih organizacij "Priznanje in zahvalo" za pomoč pri izgradnji centra.
jj.
Jutri in v nedeljo bo v Kranju plavalni miting v počastitev dneva borca
Kakovostna udeležba, vendar brez zvenečih imen
Kranj, 28. junija - Tradicionalni kranjski plavalni miting, jutri in v nedeljo bo že 22., prerašča v plavalni praznik in največjo jugoslovansko plavalno prireditev. Plavalni klub Triglav iz Kranja je pod pokroviteljstvom Elite in Zveze združenj borcev NOV Slovenije organiziral še več spremljajočih prireditev, posebno svečan trenutek pa bo v soboto popoldne, ko se bo kranjsko, slovensko in jugoslovansko plavanje poslovilo od tandema Petrič: trenerja dr. Draga Pe-triča in plavalca Darjana Petriča, ki pa vsaj za kranjsko plavanje ne smeta biti zgubljena. Žal je kranjski miting organiziran za zagotovitev vrhunske udeležbe v neugodnem terminu.
ureja f OŽE BOJ
Po podatkih, ki so jih v sredo na novinarski konferenci povedali organizatorji s predsednikom organizacijskega odbora Slavkom Brinovcem na čelu, bo udeležba kljub temu vabljiva, saj pridejo plavalci iz Zvezne republike Nemčije in Italijani, v igri pa so še Avstrijci, Danci, ki so na pripravah v Radovljici, in Čehi iz Plzna, s katerimi kranjski plavalni klub spet navezuje tesnejše sodelovanje. Prišla bo tudi večina najboljših Jugoslovanov, žal pa ne bo v popolnosti uresničena ideja kranjskih plavalcev, da bi prišlo v Kranj na priprave vseh 48 kandidatov za nastop na letošnjem mladinskem in članskem evropskem prvenstvu.    Izgovori oziroma
Planinski izlet
Kranj, 21. junija - V soboto, 1. julija, organizira Planinsko društvo Kranj planinski izlet na 2520 metrov visoko Kokrsko Ko-čno. Izletniki bodo krenili iz doline Kokre mimo Suhadolnika, prek Taške in mimo bivaka v Kočni na Kokrsko Kočno. Če.bo-do ugodne vremenske razmere, bodo izletniki prečili Jezersko Kočno in se vračali čez Dolce v dolino. Hoje bo za okrog 12 ur in bo zelo zahtevna, zato je izlet priporočljiv za izkušene, kondi-cijsko dobro pripravljene in primerno opremljene planince. Na poti ni oskrbovane planinske postojanke, zato vzemite hrano in pijačo s seboj. Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina v Kranju ob šestih zjutraj. Prijave sprejemajo v pisarni kranjskega planinskega društva.
J. K.
Šah
Pionirji za šahovnicami
Kranj, 21. junija - Na osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju je bilo slovensko prvenstvo v šahu za mlajše pionirje in pionirke. Po portoroških sklepih uradno tega prvenstva ni več, vendar so ga mentorji šahovskih krožkov vseeno organizirali ob pomoči Šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja. V Kranju je igralo 34 šahistov in 22 šahistk. Partije so bile borbene in je bilo doseženih le 14 remijev. Med mlajšimi pionirkami so bile najuspešnejše mlade igralke iz Starega trga ob Kolpi. Zmagala je Katarina Medved pred Marijo Štrbenc, Barbaro Butala in Ingrid Mihe-lič, peta pa je bila Tinka Maric iz Murske Sobote. Med mlajšimi pionirji je zmagal Boštjan Gu-štin iz Kopra pred Jeseničanoma Mariusom Rebekeom ter Borisom Marinkovskim, četrti je bil Peter Kovačič iz Kranja, peti pa Primož Šoln iz Dragomerja.
A. Drinovec
Namizni tenis Prazna blagajna
Kranj, 22. junija - V Kranju je bila konferenca Namiznoteniške zveze za Gorenjsko. Ocenili so dosedanje delo in sprejeli program za prihodnje. Osnovna ugotovitev je bila, da je blagajna večine klubov, prav tako pa tudi zveze prazna, in je zaradi tega vprašljiva prihodnost gorenjskega namiznega tenisa.
Na najboljšem sta namiznote-niška kluba Merkur iz Kranja in Jesenice. V obeh klubih nacrtno delo že daje sadove. Pogoja za uspehe sta tudi zagotovitev poklicnih trenerjev za najboljše in ureditev statusa igralcev. Namizni tenis uživa zanimanje še v tržiški in škofjeloški občini, v radovljiški občini pa je ta šport zaspal. Še največjo množičnost imajo v škofjeloški občini, prihajajo pa tudi prvi uspehi pri mladih, vendar naprej skoraj ne morejo, ko jim ZTKO odmeri le nekaj starih milijonov, kar ni dovolj niti za osnovno dejavnost.
J. Starman
opravičila so različna: od študijskih obveznosti, sprejemnih in popravnih izpitov, do raznih prvenstev in pomanjkanja denarja za potovanje v Kranj, čeprav organizatorji mitinga plačajo vsem stroške bivanja. Pri kakovostnejši udeležbi tujcev pa so glavni problem pomembnejša domača tekmovanja. V večini držav je ta čas višek sezone, zato bodo Kranjčani, takoj ko bo mogoče (pogoj je nov zimski bazen) čas mitinga prestavili na poznojesenski termin.
Organizacija takšnega mitinga je težak finančni zalogaj, ki ga kranjski klub za zdaj uspešno rešuje, čeprav ni prav veliko sponzorjev, ki bi prispevali večje vsote, ampak je več pripra-
Velik uspeh Janeza Pintarja
Tržič, 28. junija - V Assenu na Nizozemskem je bila dirka motociklistov za evropsko prvenstvo, na kateri je tekmoval tudi Kranjčan Janez Pintar, član AMD Domžale. V kategoriji do 80 ccm je dosegel odlično četrto mesto, na treningu pa je bil drugi. Potem je bila še dirka za svetovno prvenstvo, v kateri je bil Janez 19., na treningu pa 24. Janez je po vrnitvi domov povedal, da je bila tudi točka za svetovno prvenstvo dosegljiva, vendar je preveč zamudil, ker je vozil v skupini, v kateri ni nihče hotel prevzeti vodstva. Zaradi ozke proge je bil štirikrat na meji padca, nekajkrat pa je vozil po travi. Pred ogrevanjem se mu je tudi pokvarila gred, vendar je v eni uri okvaro odstranil.
M. Jenkole
Varpa
Prvo moštvo Gorenjke zmagalo
Kranjska gora, 25. junija - Varpa klub Gorenjka je v Kranjski gori organiziral zadnje spomladansko ekipno tekmovanje v metanju varpe. Tekmovalo je 12 moštev iz Krašnje, Ljubljane, Blejske Dobrave, Gozd Martuljka in dve ekipi Hotelskoturisti-čne delovne organizacije Gorenjka iz Kranjske gore. Tekmovanje si je ogledalo veliko ljudi, med njimi so bili tudi predstavniki Koroške, ki želijo, da bi se ta športna panoga udomačila tudi pri njih. Po kvalifikacijah sta se v finale uvrstili dve ekipi Gorenjke in moštvo Martuljka. Gorenjka II je premagala Martuljek z 12 : 10, Gorenjka I Martuljek z 12 : 7, Gorenjka I pa Go-renjko II z 12 : 6. Vrstni red: Gorenjka I, Gorenjka II, Martuljek, Varpa klub Ljubljana, Blejska Dobrava, Krašnja itd.
Tekmovali so tudi posamezniki. Zmagal je Vito Modric (Kranjska gora) 162, drugi je bil Vali Robič (Martuljek) 183, tretji pa Pavle Matjašič (VK Ljubljana) 192. j. k.
Jutri v Radovljici Balinarski derbi
Radovljica, 27. junija - V šestem kolu medrepubliške balinarske lige sever so Radovljičani gostovali pri BK Špica v Ljubljani. Radovljičani so igrali v standardni postavi in zmagali z 11 : 4. Boljši so bili v igri četvork in dvojic, v igri posameznikov pa je bil izid neodločen. Tako so Radovljičani še naprej prvi v medrepubliški balinarski ligi - sever.
Jutri, 1. julija dopoldne pa bo v športnem parku v Radovljici derbi medrepubliške lige. Radovljičani bodo igrali s Trato iz Škofje Loke, ki zaseda v tej ligi 2. mesto. Ljubitelji balinanja z Radovljice in Gorenjske, vablje-
Ob mitingu še druge prireditve
Plavalni miting ob dnevu borca bo dva dni. Jutri, v soboto, 1. julija, se bo začel ob 17,45 s svečano otvoritvijo, nato pa bo na sporedu 12 moških in ženskih disciplin. V nedeljo, 2. julija, pa se bo miting začel ob 17. uri. Tako kot v soboto bo tudi v nedeljo na sporedu 12 disciplin. Organizirane bodo tudi spremljajoče prireditve. Jutri od desete ure dalje bo v športnem parku Stanka Mlakarja rekreacijsko tekmovanje v metanju trojk, malem golfu in rolkanju, ob pol štirih pa se bo začel program za otroke, v katerem bo nastopila Romana Ogrin. Od pol štirih dalje bo koncert godbe na pihala, zvečer pa bo zabavna prireditev. V nedeljo ob desetih se bo začela liga prijateljstva v okviru Alpe Jadrana, sodelujejo pa Primorje z Reke, Trie-stina iz Trsta in Triglav. Med mitingom bodo svoje izdelke po ugodni ceni prodajali Elita, Toko, Planika, Lisca, Svilanit in Koren.
vljenosti za manjše prispevke. •Kranjski miting bo imel še posebno slovesno plat. Kranjsko, slovensko in jugoslovansko plavanje se bo v soboto, prvi dan mitinga, po disciplini 400 metrov kravi, poslovilo od aktivnega sodelovanja v plavanju dr. Draga Petriča in sina Darjana Petriča. Prav je, da se od njiju poslovimo v Kranju, kjer sta začela in mu ostala zvesta, poskrbeti pa je treba, kot so dejali na novinarski konferenci, da Petriči ne bodo pozabljeni. Največje zagotovilo za to pa bo, če bo znal Kranj
oba vključiti v delo, kar je še posebej poudaril tudi novi zvezni kapetan jugoslovanske plavalne reprezentance dr. Boris Volčan-šek iz Zagreba. Darjan se že vključuje in je za tokratni miting "šef" tehnične komisije in je po svoji strokovnosti tudi že pripravil program in izvedbo računalniške obdelave mitinga. Prvi preizkus njegovega programa je uspel. Očeta Draga Petriča pa želi Volčanšek za svetovalca. Žal so taka povabila, tudi v Kranju, redka, Drago pa se očitno sam ne bo silil.
J. Košnjek
Kolesarska  dirka v Dražgoše
Škofja Loka, 27. junija - Kolesarski klub Janez Peternel iz Škofje Loke organizira v soboto (jutri), 1. julija, kolesarsko dirko Dražgoše 89. Proga bo dolga 5400 metrov. Start bo na Češnjici ob 10. uri, cilj pa pri spomeniku v Dražgošah. Prijave bodo sprejemali ob pol desetih na startu. Kolesarji bodo razdeljeni v naslednje kategorije: pionirji A, ženske, mlajši rekreativci do 30 let, starejši rekreativci od 30 do 40 let in veterani A, B, C, D in E. Vsak tekmuje na svojo odgovornost. Tekma bo v vsakem vremenu, zaščitne čelade so obvezne. Star-tnina je 5000 dinarjev, ki pa je pionirji ne plačajo.
J. K.
Sindikalni popust v  radovljiškem bazenu
Radovljica, 27. junija - Krajevna skupnost Ttadovljica in Občinski svet Zveze sindikatov sta se dogovorila za možnost cenejše uporabe letnega bazena v Radovljici za člane sindikata. Krajevna skupnost omogoča sindikatu uporabo bazena za športne igre, za 6 dnevne plavalne tečaje in za trim akcije. Uvedena je tudi 40 odstotkov cenejša sezonska ali mesečna karta. Sezonska
karta stane 300 tisoč dinarjev, mesečna pa 170.000 dinarjev. Veljajo tudi družinske karte. Člani sindikata morajo za otroke in zakonca doplačati 100.000 dinarjev za letno in 60.000 dinarjev za mesečno karto. Radovljiški bazen, ki je med najlepšimi na Gorenjskem, so odprli 15. junija, voda pa je ogrevana na 24
stopinj. ju
Mladi kolesarji na Rodos in v Italijo
Kranj, 28. junija - V torek, 27. junija, so na otok Rodos v Grčiji odpotovali naši mladinci, ki bodo sodelovali na balkanskem prvenstvu v ekipni in posamični vožnji. Danes bo na sporedu ekipna vožnja, v nedeljo pa bo dirka posameznikov. Sodelujeta tudi dva kolesarja kranjske Save: Miroslav Cvjetičanin in Igor Bertoncelj. V Italijo, na dirko Giro della Bazalicata, pa je odpotovala druga ekipa mladincev, v kateri sta Kranjčana Franci Pilar in Bojan Sovinec.
M. Zevnik
Vabila, obvestila
Lovsko tekmovanje na Štefanji gori - Lovska sekcija Turističnega društva Cerklje organizira jutri, 1. julija, ob 8. uri na strelišču na Štefanji gori Lovski dan. Lovci bodo tekmovali v streljanju na glinaste golobe in v tarčo srnjaka. Tekmujejo tričlanske ekipe in posamezniki. Strelci, starejši od 55 let, bodo tekmovali v posebni kategoriji. Pot do strelišča bo dobro označena, tekmovanje pa bo v vsakem vremenu. J. Kuhar
Maratonski nogomet v Cerkljah - Danes ob 19. uri se bo na rokometnem igrišču za šolo v Cerkljah začela maratonska nogometna tekma med Cerkljami in Zalogom. Trajala bo 24 ur. Vodja cerkljanske ekipe je Franc Jagodic, sponzorji pa so gostilna Češnar, pizzerija Kovačnica, bar Melona in gostišče Kriška planina. Ekipo Zaloga vodi Rado Škrabar, pokrovitelji pa so Elektroinstalacije Lesičnik Kranj, gostilna Jagodic Vo-povlje, razrez hlodovine Lončar in Instalacije Ahačič Gorice. -J. Kuhar
Obvestilo Kriškim planincev - Planinsko društvo iz Križev obvešča prijatelje Kriške gore, da bo Koča na Kriški gori neprekinjeno odprta do 19. septembra, zavetišče v Gozdu pa bo odprto v sobotah, nedeljah in praznikih. - J. Kikel
Rezervirajte teniška igrišča - Osnovna šola heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču obvešča vse ljubitelje tenisa, da lahko danes, 30. junija, med 8. in 10. uro in med 16. in 18. uro vplačajo dvomesečno rezervacijo teniških igrišč ob šoli. Vplačila bodo do zasedbe igrišč sprejemali v kabinetu za telesno vzgojo. - J Kikel
Teniški turnir v Ribnem - Hotel Kompas iz Ribnega pri Bledu prireja v torek, 4. julija ob 8. uri .rekreacijski teniški turnir. Prijave sprejemajo po telefonu 78-661 ali pol ure pred začetkom turnirja. Najboljši bodo prejeli priznanja, praktične nagrade pa bodo razdeljene med vse udeležence. - J. K.
ni!
JR
TVSPORED
30. junija
16.25 Video strani
16.35 Poletna noč, ponovitev nadaljevank
17.25 Leteči cirkus Montva Pyt-hona, angleška nanizanka
18.00 TV Dnevniki
18.05 Poslovne informacije
18.10 Spored za otroke in mlade
18.10 Nevarni zaliv, angleško-avstralska nanizanka
18.40 Gorska folklora: Poljska
18.55 Risanka
19.05 TVOkno
19.19 Informativna   oddaja za
goste iz tujine 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05fcNaše akcije 20.15 V hribih se dela dan... 20.55 EPP
20.55 Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka 21.50 Štirje elementi: Voda 21.55 TV Dnevnik 3 22.10 Vreme
22.10 Informativna   oddaja za
goste iz tujine 22.15 Poletna noč 0.00 Nesreča na tirih, ameriški film
1.30 Video strani _II. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
19.00 Alpski večer
19.30 TV Dnevnik
19.55 Premor
20.05 Žarišče
20.35 Iz koncertnih dvoran
22.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
SOBOTA ,,,„„,.
16.05 Video strani
16.15 Poletna noč, ponovitev
17.05 Tednik, ponovitev
18.00 TV Dnevniki
18.05 Poslovne informacije
18.10 Spored za otroke in mlade, ponovitve
18.10 Robin in Rozi
18.20 Bendji, ameriška nanizanka
18.45 Tisoč idej za naravoslovce
19.10 Risanka
19.15 TVOkno
19.24 EPP
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Utrip
20.15 EPP
20.20 Žrebanje 3x3
20.30 S. O. S Titanic, ameriški
22.10 EPP
22.15 TV Dnevnik 3
22.30 Vreme
22.35 Informativna   oddaja za
goste iz tujine 22.40 Poletna noč 1.40 Video strani
_H. program TV Ljubljana
16.25 Kako biti skupaj, oddaja TV Beograd
16.55 Ukradeni princ
17.15 Evropski videogrami, oddaja o kulturi
18.00 Gala koncert Pavarotti
19.30 Tv dnevnik
20.10 Oslo: Mednarodni atletski miting, vključitev v prenos
23.35 Poročila
23.40 Športna sobota 0.00 Slike časa, tedenski kulturni magazin
NEDELJA
2. julija
9.25 Video strani 9.35 Otroška matineja 8.35 Živžav 10.20 Nevarni zaliv 10.45 Siniša Pavić: Boljše življenje, nadaljevanka TV Beograd
12.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb
12.30 San Remo 89, zabavno-
glasbena oddaja 13.15 Video strani 15.10 Video strani 16.55 EPP, video strani 17.00 TV dnevnik 1 17.05 Poslovne informacije 18.50 Risanka 19.09 TV mernik 19.24 TVokno 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 EPP
20.20 Miodrag Karadžič: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo, 2. del nadaljevanke TV Titograd
21.45 EPP
22.55 Informativna   oddaja za
goste iz tujine 23.00 Video strani
II. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri
19.30 TV dnevnik
20.05 Svet brez meja, ameriška
dokumentarna šerifa 20.55 Poročila
21.00 Iščemo najstarejšo ladjo
na Jadranu 22.00 Športni pregled 22.30 Skica za portret
PONEDELJEK
_3. julija
16.15 Video strani
16.25 Poletna noč, ponovitev
17.45 TV mozaik
18.10 TV dnevniki
18.10 TV mozaik
18.25 Spored za otroke in mlade
19.19 Informativna  oddaja za
goste iz tujine 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP
20.05 Aljoša Rusi: Prgrišče sreče, drama TV Skopje 21.05 EPP 21.10 Osmi dan 21.50 TV dnevnik 3 22.05 Vreme 22.15 Poletna noč 1.15 Video strani
_II. program TV Ljubljana
17.30 Satelitski programi
19.00 Po brezkončnosti sveta: Azija, izobraževalna oddaja TV Zagreb
19.30 TV dnevnik
20.05 Žarišče
20.35 Po sledeh napredka
21.05 Svet na zaslonu
21.45 Slovin
22.00 Satelitski programi
TOREK
4. julija
8.45 Video strani 12.40 Video strani 17.30 ALO, ALO, angleška nani-
18.00 TV Dnevniki
18.05 Poslovne informacije
18.10 TV Mozaik
18.30 Spored za otroke in mlade
19.10 Risanka
19.19 Informativna   oddaja za
goste iz tujine 19.10 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 20.05 C. Barma: Klan, francoska
nadaljevanka 21.05 EPP
21.10 Mednarodna obzorja
22.05 Poletna noč 1.05 Video strani _M. program TV Ljubljana
12.55 Poletne note, resna glasba 13.55 Znanost
14.45 Nostalgija, glasbena oddaja
16.20 Diverzantski bataljon, dokumentarna oddaja
17.15 Sever — severovzhodno, ameriški film
19.30 TV dnevnik
19.55 Premor
20.00 Festival  zabavne glasbe
Split 89 21.00 Žrebanje lota 21.05 Od našega dopisnika iz
Melburna
SREDA
5. julija
16.35 Video strani
16.45 Poletna noč, ponovitev nadaljevank
16.45 Schvvarzvvaldska klinika, nemška nadaljevanka
17.30 Nenavadne zgodbe, angleška nanizanka
18.00 TV Dnevnik 1
18.05 Poslovne informacije
18.10 TV Mozaik, Slovenci v zamejstvu
18.40 Spored za otroke in mlade 18.55 Robin in Rozi: Puščice, angleška lutkovna igrica 19.05 Risanka 19.15 TVOkno
19.24 EPP
19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP
20.05 Film tedna, Poletje revolucije, 1. del francoskega filma
21.25 EPP
21.50 TV Dnevnik 3 22.05 Vreme 22.15 Poletna noč 1.15 Video strani
ČETRTEK
6. julija
16.30 16.40
17.35
18.00 18.05 18.10
18.40
19.05 19.15 19.20
19.24 19.30 19.55 19.59 20.05
21.05 21.10 22.05 22.20 22.30 1.30 1.50
Video strani
Poletna noč, ponovitev nadaljevank
Hooperman, ameriška nadaljevanka TV Dnevnik 1 Poslovne informacije TV Mozaik, Po sledeh napredka
Spored za otroke in mlade: Bendji, ameriška nanizanka Risanka TVOkno
Informativna   oddaja za
goste iz tujine
EPP
TV Dnevnik 2
Vreme
EPP
Ch.   Dickens:   Povest o dveh  mestih, angleško-francoska nadaljevanka EPP
V spomin Countu Basieju
TV Dnevnik 3
Vreme
Poletna noč
Video strani
Teletekst RTV Ljubljana
KINO
KRANJ CENTER
30. junija amer. komedija VRZI MAMO IZ VLAKA ob 16., 18. in 20 uri 1. julija amer. komedija VRZI MAMO IZ VLAKA ob 17. in 19. uri, amer. glasb, film SALSA ob 21. uri 2. julija amer. glasb, film SALSA ob 17. uri, amer. komedija VRZI MAMO IZ VLAKA ob 19. uri, amer. srhljivka KNEZ TEME ob 21. uri 3. julija amer. srhljivka KNEZ TEME ob 17., 19. in 21. uri 4. julija amer- srhljivka KNEZ TEME ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika SEKS NA BE-VERLY HILLSU ob 21. uri, 5. julija amer. akcij, film AMERIŠKA NINJA ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika SEKS NA BEVERLY HILLSU ob 21. uri 6. julija ital vvestern SARTANA... PROSI ZA SMRT ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika SEKS NA BEVERLLY HILLSU ob 21. uri
KRANJ STORŽIČ 30. junija ital. pust. film MOČNA FANTA ob 18. uri, nem. trda erotika POHOTNA MERILYN ob 20. uri 1. julija ital. vvestern SARTANA... PROSI ZA SMRT ob 16. in 18 uri 2. julija franc. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 16 in 18. uri, ne, trda erotika POHOTNA MERILYN ob 20. uri.
3. julija DANES ZAPRTO! 4. julija amer. komedija NORI DAN -BEATLOMANIJA ob 18. in 20. uri 5. julija amer. pust. film REŠITEV OB PRAVEM ČASU ob 18. in 20. uri, 6. julija amer. akcij, film AMERIŠKA NINJA II ob 18. in 19. uri
_ŽELEZAR_
30. junijaamer. komedija RIBA PO IMENU WANDA ob 18. in 20. uri 1. julija amer. komedija RIBA PO IMENU WANDA ob 17. in 19. uri, amer. srhljivka KNEZ TEME ob 21. uri 2. julija amer. komedija RIBA PO IMENU WANDA ob 17., 19. in 21. uri 3. julija ital. vvestern SARTANA... PROSI ZA SMRT ob 18. in 20. uri 4. julija amer. glasb, film SALSA ob 18. in 20. uri 5. julija amer. ljub. film LJUBEZEN PO ŠOLSKO ob 18. in 20. uri 6. julija amer. ljub. film LJUBEZEN PO ŠOLSKO ob 18. in 20. uri
_DOM KAMNIK_
30. junija amer. melodrama UUBEZNI NE MOREŠ KUPITI ob 18. in 20. uri 1. julija amer. akcij, film BARVE NASILJA ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika SVI-LA-SATEN-SEKS ob 21. uri 2. julija amer. akcij, film BARVE NASILJA ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika SVIL-SATEN-SEKS ob 21. uri 3. julija amer. glasb, film SALSA ob 18. in 20. uri, 4. julija amer. komedija RIBA PO IMENU VVANDA ob 18. in 20. uri
5. julija NI KINOPREDSTAV! 6. julija amer. komedija RIBA PO IMENU VVANDA ob 19. uri
TRŽIČ
30. junija amer. glasb, film SALSA ob 18. in 21. uri 1. julija amer. ljub. film LJUBEZEN PO ŠOLSKO ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika SEKS NA BEVELLY HILLSU ob 21. uri 2. julija amer. ljub. film LJUBEZEN PO ŠOLSKO ob
17. uri, amer. trda erotika SEKS NA BEVERLLY HILLSU ob 21. uri 3. julija amer. akcij, film BARVE NASILJA ob 18. uri, amer. trda erotika SEKS NA BEVERLLY HILLSU ob 20. uri 4. julija amer. akcij, film BARVE NASILJA ob
18. in 20. uri 5. julija NI KINOPREDSTAV! 6. julija franc. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 19. uri
_ KOMENDA
30. junija amer. ljub. film LJUBEZEN PO ŠOLSKO ob 20. uri
_CEŠNJICA_
30. junija amer. komedija POLI-CAJ IZ BEVERLLY HILLSA II. ob 20. uri
_LAZE_
30. junija amer. komedija TAJNA OBOŽEVALKA ob 20. uri
DUPLICA
1. julija amer. znan. fan. film NOČ KOMETOV ob 20. uri 2. julija amer. akcij, film AMERIŠKA NINJA II .ob 18. in 20. uri, 5. julija ital. vvestern SARTANA... PROSI ZA SMRT ob 20. uri 6. julija hongkong. akcij, film RIBA PO IMENU VVANDA ob 19. uri _DOVJE_
2. julija ital. vvestern SARTANA... PROSI ZA SMRT ob 19. uri
KINO RADOVUICA 30. junija amer. akcij, film VEČNI MAŠČEVALEC ob 20. uri 1. julija nem. krim. film NMAČKA ob 18. uri, amer. komedija ROKSANA ob 20. uri 2. julija amer. komedija ROKSANA ob 18. uri, nem kriminalka MAČKA ob 20. uri 3. julija DO NADAUNEGA V PONEDELJEK NI KINOPREDSTAV 4. julija amer. akcij, film VEČNI
MAŠČEVALEC ob 18. uri, amer. kriminalka DVORIŠČNO OKNO ob 20. uri 5. julija amer. akcij, film VEČNI MAŠČEVALEC ob 20. uri 6. julija amer. glasb, film DISKO MAFIJA ob 20. uri
_KINO BLED_
30. junija amer. film HOJA PO OGNJU ob 20. uri 1. julija amer. komdija MORSKA SIRENA V NEW YORKU ob 18. in 20. uri 2. julija amer. akcij, film STRUPENJAČA ob 18. uri, amer. film HOJA PO OGNJU ob 20. uri 3. julija amer. komedija ROKSANA ob 20. uri 4. julija amer. komedija ROKSANA ob 18. uri, nem. kriminalka MAČKA ob 20. uri S. julija amer. krim. film DVORIŠČNO OKNO ob 20. uri 6. julija amer. akcij, film VEČNI MAŠČEVALEC ob 20. uri
BOHINJSKA BISTRICA
1. julija amer. film HOJA PO OGNJU ob 20. uri, amer. komedija MORSKA SIRENA V NEW YORKU ob 18. in 20. uri 6. julija
amer. komedija ROKSANA ob 20. uri
KINO SORA
30. junija amer. film OSTANI Z MANO ob 18.30 in 20.30 uri 1. julija amer. drama RAIN MAN ob 18. in 20.30 uri 2. julija amer. drama RAIN MAN ob 18. in 20.30 uri 4. julija amer. komedija ŽENSKAR ob 18.30 in 20.30 uri 5. julija amer. komedija ŽENSKAR ob 18.30 in 20.30 uri 6. julija amer. film KOBILICA ob 18.30 in 20.30
U" ŽELEZNIKI
30. junija amer. drama RAIN MAN ob 18. in 20.30 uri 1. julija amer. avant. film OSTANI Z MANO ob 20.30 uri 2. julija amer. avant. film JEKLENA PEST PRAVICE ob 19. uri 5. julija amer. akcij, film PREMLAD ZA SMRT ob 18.30 in 20. 30 uri
POUANE
30. junija amer. avant. film JEKLENA PEST PRAVICE ob 20.30 uri 2. julija amer. akcij, film PREMLAD ZA SMRT ob 19. uri 4. julija amer. akcij, film KOBILICA ob 20.30 uri
Frizerski salon Purgar-Kunstelj, Prešernova 4, Kranj obvešča vse stranke, da je od 1. julija do 15. avgusta salon odprt samo v dopoldanskem času, do 14. ure.
Se priporočamo!
SMERKUR
Za vašo varnost pri vožnji na mopedu vam je MERKURJEVA prodajalna v GLOBUSU pripravila veliko Izbiro VARNOSTNIH ČELAD v različnih velikostih po konkurenčni ceni.
GORENJSKA KMETIJSKA
ZADRUGAVsubo
KMETOVALCU
POSEBNO OBVESTILO:
V NAŠI PRODAJALNI KMETIJSKE MEHANIZACIJE V KRANJU NA CEST11. MAJA 65 SMO ZAČELI POSREDOVATI RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO. VSE, KI IMA TE NAPRODAJ RABUENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO, VABIMO, DA JO DOSTAVITE V NAŠO KOMISIJSKO PRODAJALNO - PRAV TAKO PA VABIMO ZAINTERESIRANE KUPCE RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE NA OGLED ZANIMIVE PONUDBE.
TZO
SLOGA
Kranj
NAŠA TRGOVINA JE VEDNO ZALOŽENA Z REZERVNIMI DELI IN REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM
OBIŠČITE NAŠO PRODAJALNO KMETIJSKE MEHANIZACIJE V KRANJU (blizu mestnega središča) NA CEST11. MAJA 65 (pred mlekarno Čirče) ali pa nas za vse informacije pokličite po tel. (064)35032,35750
NOVO V ŽIREH
VABILO NA OTVORITEV BLAGOVNICE ŽIRI
Spoštovani!
Konzorcij za izgradnjo BLAGOVNICE ŽIRI, sestavljen iz investitorjev ABC LOKA, PTT, KOKRA, ALPINA in LJUBLJANSKA BANKA vas vljudno vabi na otvoritev
blagovnice
v petek, 30.6.1989, ob 17.00 uri
Program otvoritve:
16.30— promenadni koncert godbe Alpina in moškega pevskega zbora Alpina 17.00— slavnostna otvoritev (predsednik SO Škofja Loka tov. Jože Albreht)
— modna revija
— Moppet Show (Simona Vodopivec in Dušan Uršič)
Po uradnem delu otvoritve bo ples za vse udeležence in krajane na parkirnem prostoru pred blagovnico. Igral bo ansambel BIG BEN.
©SmSSSJJgIKSGLAS 14. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 30. junija 1989
MALI OGLASI
<§> 27-960 cesta JLA 16
APARATI STROII
Prodam dvojni KASETOFON sharp GF 560, z ločljivimi zvočniki. »34-574, Matjaž 9991
Prodam ŠTEDILNIK gorenje 2 + 2. » 33-851_9996
Prodam OBRAČALNIK za kosilnico BCS. Eržen, Zg. Lipnica 15, Kamna gorica_10007
Prodam električni industrijski PLETIL-Nl STROJ štev. 10, ročni industrijski PLETILNI STROJ štev. 6 in električni PREVIJALNI STROJ za volno, na 4 vretena. Informacije na »33-034 _10019
Prodam starejši barvni TV gorenje. » 48-125, popoldne 10020
Prodam TRAKTOR same delfina 4 RM, 35 KM. Taler, Sp. Sorica 20 10021
Prodam CIRKULAR z dvižno klino, z motorjem 3 kW. » 57-632 10035
Prodam barvni TV iskra. Ogled vsak dan popoldne. Novic, Lojzeta Hrovata 6, Kranj - Planina II. ' 10038
KOMPRESOR, nov, 50-litrski, nujno prodam za 500 SM ceneje. Košir, Ho-temaže 60, Preddvor 10044
Poceni prodam nov MIKSER za gnojevko, na kardanski pogon, domače izdelave. Kalan, Suha 4, Kranj 10066
Vgradni HLADILNIK polar 60, 220 V, 12 V, za počitniško prikolico, prodam. Jamnik, C. v Vintgar 20, Bled, » 78-238_10068
Prodam KASETOFON aiwa AD-R-460 (autoreverse), disco MIXER in končno STOPNJO 2 x 150 WRMS.» 27-147 _10074
Prodam ŠTEDILNIK korona 2 + 2, star
3 leta, -g* 620-815_10086
Prodam hi-fj STEREO riz in barvno TV ei Niš. Repinc, Golnik 112_10092
Nov gospodinjski ŠIVALNI STROJ pfaff in VIDEOREKORDER orion, nujno prodam, » 25-650 10102
Prodam INVERZIJO (priključek za kar-dan) za traktor Tomo Vinkovič, novo, po zelo ugodni ceni. Sp. Dobrava 4, Kropa, » 79-608_10104
Prodam PRALNI STROJ gorenje 620 bio S. g 34-434_10114
VIDEOREKORDER fischer, nov, z do kumenti, prodam. »35-364 10118
Ugodno prodam GLASBENI STOLP, barvni TV, ekran 36 cm in klavirsko HARMONIKO, » 27-102_10119
Prodam ŽAGO za razrez hlodovine. Janez Fojkar, Ožbolt 7, Škofja Loka, m 622-874_10129
Zamrzovalno OMARO in starejši HLADILNIK gorenje, prodam. »621-743
_10146
Ugodno prodam VIDEOREKORDER grundig 310 jj 83-967_10152
Prodam RADIOKASETOFON fischer. g 75-825_10155
VIDEOREKORDER VHS, nov, deklariran, poceni prodam. » 22-586 10156
Ugodno prodam POMIVALNI STROJ. Ogled od 16. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku. 10164
Prodam novo kotno BRUSILKO Black » Decker za polovično ceno. Bele harjeva 47, Šenčur_10167
Prodam barvni TV gorenje in PRALNI STROJ gorenje, vse dobro ohranjeno, starejši letnik. Trstenik 35, Golnik, ■g 46-268_10168
PRALNI STROJ gorenje, star 4 leta, ugodno prodam. Up 25-004 10184
Prodam novo DODAJALNO MIZO za puhalnik. »39-628 10187
Prodam črno-bel TV gorenje in barvni TV gorenje, potreben manjšega popravila. Zdenka Pavlin, Delavska 15, Kranj - Stražišče 10198
Prodam VIDEOREKORDER schnider z dokumenti, šmid, BI. Dobrava 79
10193
Prodam zadnji NAKLADAČ riko, malo rabljen. Cena ugodna. » 42-954 10222
Prodam barvni TV toshiba, ekran 36 cm, -star 3 leta. Srakovlje 6, Kranj,
g 27-236, po 16. uri_10228
Prodam 1 leto rabljeno PEČ za central no kurjavo (kurjena na drva) FT 32 in malo rabljeno PEČ kiperbusch, po zelo ugodni ceni. Puštal 130, Škofja Loka, «»621-554 10232
Barvni TV » 38-237
iskra azur
prodam. 10242
Prodam SLAMOREZNICO. »40-358 _10256
NAVIJALNI STROJ auman VGM 300, s kompletno opremo in delom, prodam. »67-063 10264
GRADBENI MATERIAL
Prodam dve novi strešni OKNI eko, dim. 74x112 cm. »48-064 10001
Prodam rabljeno strešno OPEKO. » 39-300_10018
Prodam strešno KRITINO špičak. Informacije na » 80-413 10030
Prodam 70 vreč PERLITA, 15 odsto-tkov ceneje. Martin Kržišnik, Puštal 86/a, Škofja Loka, » 622-249     1 0033
Prodam rabljeno PEČ (Okrožnik), 25.000 ccal, za centralno ogrevanje. Uzar, Kuratova 14, Kranj - Kokrica, » 25-455_10045
Prodam suhe smrekove PLOHE, 8 cm. »68-316_10047
VRATA, nova, bukova in strešno LEPENKO, prodam 50 odstotkov ceneje. Alenka Polenec, Partizanska 16, Kranj _10063
Ugodno prodam betonski MEŠALEC. Polanc, Naselje pod hribom 57, Gozd Martuljek 10065
STREŠNIKE kikinda, rabljene, poceni prodam. Razgledna 38, Bled, » 77-849_10071
Večjo količino rabljene in nove strešne OPEKE špičak, ugodno prodam. » 57-544_10091
Prodam CISTERNO za nafto. Informa-cije na »51-271 ali 70-161 10093
Prodam betonski M EŠALEC.» 27-311 _10098
Ugodno prodam 15 kosov novih ŠPI-ROVCEV, dolž. 6,5 m. »70-549 10101
Prodam približno 3.000 kosov rabljene cementne strešne OPEKE špičak. » 79-068 _10132
Poceni prodam FASADNI PESEK Zreče, rabljene ŽLEBOVE, okenske POLICE, SALONITKE. »26-366, od 16. ure
dalje_10165
Prodam smrekov OPAŽ - OBLOGE, ra-zličnih širin in dolžin. Izdelujem tudi nov PARKET - smreka, bor, macesen.
Informacije na »64-103_10179
Prodam SIPOREX, deb. 7,5 cm. Cena ugodna. »24-122 10188
Ugodno prodam 1.000 kosov strešne OPEKE Novi Bečej, nova. »45-276, popoldne 10190
Prodam 1,5 kub. m. suhih obžaganih KRAJNIKOV.» 58-154_10197
PEČ za centralno kurjavo stadtler, 35.000 ccal, kombinirana (trda goriva ali olje), malo rabljena, prodam za polovično ceno. Markelj, Tavčarjeva 2,
Radovljica_10210
Prodam suh smrekov OPAŽ. »42-069 _10215
V Radovljici prodam PEČ za centralno ogrevanje TVT stadler, 30 kW, brez bojlerja. Cena 13 milinov din. Možno plačilo s kreditom. Kličite na »061/332-019, dopoldne_10220
Strešno OPEKO elternit, rjava, 100 kvad. m., 20 odstotkov ceneje prodam. »45-677_10252
Prodam POROLIT, deb. 8 cm, 500 kosov, monta NOSILCE in POLNILA ter 40 vreč CEMENTA. Šubic, Gobovce 3 Podnart,» 70-081 10267
Prodam smrekov opaž. »27-791
STAN-OPREMA
Prodam  SPALNICO  manon meblo.
»25-701, popoldne_10010
Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO.       Informacije na
» 39-078 _10117
Prodam KAVČ in dva FOTELJA, z možnostjo štirih ležišč. »38-732 10218 Prodam MIZO, dva STOLA in kotno KLOP, rjave barve. »21 -816 10241 Prodam raztegljiv KAVČ, FOTELJ, otroško POSTELJICO z jogijem in novo PREPROGO, dim. 2,5 x 3,5 m. »39-793 10266
STANOVANJA
V najem vzamem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE, šifra: DOBER PLAČNIK_10130
Mlada mamica nujno išče GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE, po možnosti delno opremljeno, na relaciji Škofja Loka - Gorenja vas. »65-279, Cvetka_10149
Pilot Adrie Airvvavsa išče dvoinpol sobno ali trisobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: PILOT _10150
Mlada družina vzame v najem 1-sobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici, po možnosti s centralnim ogrevanjem in telefonom. Možna zamenjava GARSONJERE za večje STANOVA-NJE» 23-310_10169
Prodam 2-sobno STANOVANJE na območju Vodovodnega stolpa. Marke-
zič, Kebetova 20, Kranj_10191
Nudim možnost brezplačnega STANOVANJA mlajšima upokojencema v Kranjski gori, s pogojem, da prevzameta delo HIŠNIKA, v novem penzionu v Kranjski gori. Šifra: JESEN 1989 -1995 10259
DISKON
SE PRIPOROČAMO!
Posl. čas.:
vsak dan od 9. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure
LOKALI
Na relaciji Kranj - Gorenja vas vzamem v najem PROSTOR za okrepčevalnico, šifra: POSLOVNO SODELOVANJE_10042
Kmetijska zadruga Bled oddaja v najem GOSTINSKI LOKAL v Zadružnem domu v Ribnem. Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe v roku 8 dni na upravo KZ Bled, Prešernova 11. 10088
V najem oddam LOKAL za mirno obrt. Naslov v oglasnem oddelku. 10174
Oddam PROSTOR za mirno obrt. Šifra: OBRT_10239
V okolici Tržiča v najem oddam 40 kvad. m. PROSTORA za mirno obrt. Informacije na » 57-589 10244
PROSTOR v novem penzionu v Kranjski gori, 100 m od žičnice, pol klet - pol pritličje, površine 30 do 60 kvad. m., odstopim za mirno dejavnost. Šifra: JESEN 1989 - 1995 10260
POSESTI
Prodam zazidljivo PARCELO. Jože Bogataj, Mlaka 2, Poljane 9994
MARKETING AGENCIJA "CLM" BLED vam nudi strokovno pomoč pri nakupu, prodaji, zamenjavi hiš, parcel, vikendov, stanovanj in kmetij na Gorenjskem. Obiščite nas vsak dan, razen nedelje, od 8. do 11. ure! C. v Megre
7/a, Bled, »78-356_10147
V Škofji Loki prodam ograjen SADOV-NJAK, 2.000 kvad. m. Šifra: SONČNO 10249
Prodam MAZDO 1200, registrirana celo leto, 1. registracija leta 1976. Ninić, Proletarska 7, Tržič 10006
Prodam KTM 125 endura, brezhiben in barvni TV gorenje v okvari. Krmelj, Vir-je 40, Tržič_10011
Prodam mladi breji KRAVI po izbiri. Grajska 11, Boh. Bistrica 10013 Prodam vrhunsko moško dirkalno KOLO (specialka), italijanske izdelave in KASETOFON technics M 260. Hote-maže 6, Preddvor, »45-359 10017 Prodam GOLF, letnik 1982. Ogled po-poldne. Maistrova 12, Radovljica _10022
Prodam Z 101, stara 10 let, obnovljena. » 38 057_10023
Prodam 126 P, letnik november 1976. Tušar, Sr. vas 5, v Poljanski dolini
_10025
Prodam SIMCO 1000 LS, registrirana do marca 1990. Ogled popoldne. Cena po dogovoru. Brane Noč, Dežmanova 9, Lesce 10026
VOZILA
Prodam osebni avto BMW 520 I, letnik 1982, zelo dobro ohranjen. Ogled v soboto in nedeljo. Velesovska 69, Šen-
čur _9802
Prodam Z 101, letnik 1985. »43-160
_ 9949
Po delih prodam Z 750. Zupan, Jezer-ska c. 93/d, Kranj, » 39-752 9992 Prodam Z 750 SC, letnik 1980, vozen, registriran, celega ali po delih. Bojan Birk, Javorniški rovt 18, Jesenice 9997
Ugodno prodam R 4, letnik 1979 in FIAT 750, letnik 1979, registrirana, v dobrom stanju. Toni Kokal, Tomšičeva 93, Jesenice 9998
Ugodno prodam dva vozna, neregistrirana R 10, za dele. Toni Kokal, Tomšičeva 13, Jesenice 9999
Prodam Z 101 mediteran, letnik 1981. » 35-725_10003
LADO 1200 karavan, letnik 1983, pre-voženih 48.000 km, prodam. »69-043 10005
TRGOVINA DOM
VŽABNICI
vam ugodno nudi gradbeni material od temeljev do strehe in sredstva za beljenje ter zaščito lesa (žgano apno, valpol, belton, beltop).
Informacije tel.: 44-539.
Prodam Z 750, karambolirana in R 16
TS, po delih. »79-039_10095
Poceni prodam moško športno KOLO maraton lux. Šuceva 9, Kranj - Prim-
skovo_10096
Prodam JUGO 45 L, letnik september
1986. »46-417_10099
Prodam Z 101, letnik 1978. Janez Fre-lih, Posavec 64, Podnart_10100
Prodam Z 750, letnik december 1980.
Informacije na »46-396_10103
Prodam Z 101, letnik 1982. Ogled popoldne. Hotemaže 43/a, Preddvor _10107
Prodam ali zamenjam Z 128, letnik 1986, prevoženih 24.000 km. »57-896 _■ 10108
Prodam GOLF JL, letnik 1979. Poženik 39, Cerklje_10110
Ugodno prodam 126 P, letnik 1977. Ba-nič, Hotavlje 34, Gorenja vas 10112
Z 101, letnik 1978, registrirana do mar-ca 1990, prodam. »622-938 10122
Ugodno prodam motorno KOLO torv. Prosen, Frankovo nas. 66, Škofja Loka, »632-631 10123
GOLF JGL, letnik 1985, prodam. » 632-526, popoldne 10124
Prodam GOLF J, letnik 1978 in Z 750, letnik 1979. »68-537_10125
Prodam GOLF JGL, letnik marec 1981, brezhiben, zaščiten, garažiran. »27-044_10126
Prodam PEUGEOT 504, letnik 1970, 1. registracija 1976, registriran. »23-234 _10127
Zelo ugodno prodam GOLF JGL die-sel, letnik 1984. Snedic, Orhovlje 1/a, Kranj 10128
Z 128, 1. registracija marca 1988, prevoženih 9.100 km, ugodno prodam. » 33-741_10131
JAWO 350, letnik 1986, 4.000 km, pro-dam. Cena po dogovoru. » 27-227
_10133
Prodam Z 101, letnik 1981, dobro ohra njena. »68-032
Prodam Z 750, letnik 1982. Lahovče 78, Cerklje_10027
Prodam FIAT 128 sport, letnik 1974. » 36-836_10028
Prodam GOLF, letnik 1980. Kleparsko in ličarsko obnovljen. » 36-930 10029
Prodam osebni avto SAAB 96, letnik 1976, karamboliran, registriran do 20. 12. 1989. Drago Glavan, Poljče 33, Begunje 10031
Prodam R 4, letnik 1984. Zalog 55, Cerklje, »42-658_10032
Prodam dve ženski KOLESI in BMX, za polovično ceno. »78-359 10036 Prodam JUGO 1.1 GX, star leto in pol. Ogled popoldne. Cena po dogovoru. Gašperlin, Predoslje 42, Kranj 10039
Prodam POLONEZ, letnik 1983, regi-striran celo leto in MOTOR za PZ ali Fiat 1300. Jezerska c. 94, Kranj 10040
Prodam FIAT 126 P, letnik 1979. Infor-macije na »79-946, v soboto popoldne 10041 VESPO PX 200 E, letnik 1987, s kom-pletno dodatno opremo, registrirana do junija 1990, prodam. » 27-336
_10046
Prodam VESPO P 200 E, z vso dodatno OPREMO. Gabor, Zapuže 34, Begunje _10048
Prodam R 4 TLS, letnik 1979, prevoženih 75.000 km. Ljubo Vidmar, Triglavska 16/a, Bled - Rečica_10049
Prodam R 4 TLS, letnik 1983 in VW 1300, letnik 1965. Informacije na » 77-936_10050
Z 101 M, letnik december 1979, ugodno prodam. Skube, Hrušica 159, Jesenice, »81-639, do 19. ure 10051
Prodam Z 750, letnik 1979. » 33-851
__10053
Ugodno prodam VW 1200, letnik 1971, neregistriran. Informacije na »721-474_10055
Prodam HONDO 500 four. »70-111, int. 43, dopoldne 10056
Poceni prodam Z 750. » 37-550 10058
R 4, letnik 1986, menjam z doplačilom za Jugo 55 ali Z 101, letnik 1985. »52-353 _10059
Prodam LADO 1500 SL, letnik 1976, obnovljena, registrirana celo leto. Ogled popoldne. BI. Dobrava 9 10060 Prodam ali zamenjam VISO L super E, letnik 8/1983 za Golf diesel S paket. Jamnik,   C.   v   Vintgar   20, Bled,
» 78-238_10067
Po delih prodam 126 P, Z 101, R 4 in Z 750. »45-578_10069
Prodam OPEL REKORD 2000, letnik 1979 ali zamenjam za manjši avto. Crnkič, Hrušica 70, Jesenice 10070
Z 128, letnik 1986, registrirana do junija 1990, dodatno športno opremljena, z radiokasetofonom in 3 GUME, prodam ali zamenjam za japonski motor.
»84-739_ 10075
Prodam Z 750 LE, letnik 1984. čebašek,
Voklo 31, Šenčur_10076
Ugodno prodam osebni avto Z 850, generalno obnovljena, letnik 1982, re-gistirana do februarja 1990. » 78-681 _10077
Prodam Z 750, letnik 1977, za 400 DEM. Brigita Logar, Gradnikova 67,
Radovljica_10078
Prodam JUGO 45, star 5 let. Studor
42, Sr. vas v Bohinju_10082
Prodam odlično ohranjeno Z 101, le-tnik 1977. Šivic, Loka 80, Tržič 10084
Zelo ugodno prodam Z 101, letnik 1978, Boris čuček, Svetinova 20, Jesenice, » 88-780, dopoldne 10085
Prodam Z 101 konfort, letnik 1981 in FORD FIESTO, letnik 1982, oba registrirana celo leto. Informacije na » 35-374_10087
SUZUKI GSX 1100, lepo ohranjen, prodam.» 73-876 10090
10134
gostilna soncem
KRANJ, tel.: 21-890
Cenjene goste obveščamo, da je gostilna v času od 1.7. do 5.8. odprta vsak dan od 17. do 22. ure
RAZEN NEDELJE
Prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do 5. 2. 1990 »21-087_10139
Ugodno prodam 125 P, letnik 1976. Ogled popoldne. »37-430 10140
Z 750, letnik 1974, obnovljena, registrirana do konca leta, ugodno prodam. Slavko Ferlan, Hotemaže 62, Preddvor _10141
Prodam VESPO PX 200 E, stara 2 leti" bele barve, dodatno opremljena, pre-voženih 6.000 km. »27-935 10142
Prodam Z 101, letnik 1978, vozna, registrirana do aprila 1990. Sr. Bitnje 4 _10143
Odlično ohranjeno .FIAT REGATO 100 SIE, letnik september 1987, 22.000 km, prodam.» 42-714, dopoldne 10144
Prodam FORD FIESTO, letnik 1979. Fojkar, R. Papeža 5, Kranj, » 33-573
_10145
Nujno prodam Z 750, registrirana do junija 1990. »84-560, od 14. do 18. ure 10154
Prodam Z 750, letnik 1976. Informacije na » 36-922_10157
JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. » 633-696_10158
Prodam GOLF J z dodatno opremo. » 37-437, Karlo Orehek_10160
Nujno prodam dobro ohranjeno VISO citroen. Sr. vas. 69, Šenčur, »41-136 _10161
Prodam Z 101, registrirana do aprila 1990. Stojan Toporiš, L. Hrovata 7, Kranj, »36-701_10162
DIANO, vozno, letnik 1979, registrira no do februarja 1990, prodam. Ogled v petek, ponedeljek, od 16. do 18. ure. Kljajič, Gradnikova 3, Kranj 10166
Prodam KOMBI Z 850, letnik november 1986 in rabljen ameriški BILJARD. »67-025, vsakdan_10170
Prodam LADO 1200, letnik 1984. Bo-škan, V. Vlahoviča 3, Kranj 10171
Zelo ugodno prodam LADO 1600, letnik 1980, prevoženih 57.000 km. Ne-deljko Rodič, Frankovo nas. 164, Škof-ja Loka, »631 -342_10172
Prodam Z 101, na novo registrirana. »46-319 10173
^L^k
Mizarstvo in profiliranje lesa
0VSENIK ALOJZ KRANJ
Jezerska česta 108 c tel.: (064) 35-770
Iz masivnega lesa izdelujemo:
• vhodna in garažna vrata
• balkonske ograje
• opazne deske za oblaganje sten in stropov
• kotne, zaključne in okrasne letve
AVDIO-VIDEO STORITVE SNEMANJE S KAMERO NA VHS KASETO VSEH VRST DOGODKOV! DOLINAR-KENDA, OPREŠNIKOVA 31,64000 KRANJ, TEL: 33-059
Prodam Z 101, letnik 1983.
'37-955 10175
Prodam Z 750, letnik 1977. Grajzar, Sa-jovčevo nas. 9, Šenčur 10177
Prodam dobro ohranjen AUDI 100 L, letnik 1977. Kuralt, C. Toneta Fajfarja
5, Cerklje. » 42-683_10178
Z 750, letnik 1981, prodam. »23-893 _10185
Prodam Z 101, letnik 1975, neregistrirana. Velesovo 35, Cerklje 10186
Prodam registriran, malo karamboliran R 4, letnik 1979. » 620-432 10194
Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1984. Informacije na » 24-700 10195
Prodam KAMIONET kason VW, tip LT 28, letnik 1978. »80-316_10196
Prodam 126 P. C. 26. julija 12, Naklo _10200
Prodam R 5, letnik 1976. Hrastje 105, Kranj, »33 147_10201
Prodam Z 750 letnik 1982. Smledniška c. 89, Kranj - Čirče 10202
Prodam Z 750, letnik 1984. » 24-963
__10203
Prodam ŠKODO 120 LS, prevoženih 61.000 km. Mavri, Razgledna pot 6, Jesenice (nad Tomšičevo ul.)   , 10204
Prodam LADO 1200 S, letnik septem-ber 1984, 55.000 km. » 22-151, Knez _10207
Ugodno prodam BEDFORD furgon, 1.5 tone, povišana streha - bivalnik ali menjam za osebni avto. Zg. Bitnje 261, Žabnica (za Strahinjcem) 10208
Prodam Z 750, letnik 1973. Rožič, Mev-kuž 11, Zg. Gorje_10211
R 14, letnik 1979, karamboliran, motor nepoškodovan, prodam za 980 SM. » 28-436_10221
KOMBI Z 850, letnik 1984, 40.000 km, registriran do marca 1990, ugodno prodam. »69-413 10227
Prodam Z 126. »37-190
10229
Prodam Z 101 konfort, letnik 1980, registrirana celo leto. Cena po dogovoru. Jandrić, Gradnikova 7, Kranj 10231
Prodam osebni avto R 21, močnejši, letnik oktober 1987. Cena po dogovoru. » 50-907 ali 52-369 ._10233
Prodam GOLF GTD turbo diesel, star 18 mesecev ali zamenjam tudi za cenejši avto. Informacije na » 88-501 _10234
Prodam CIMOS GS 1.3 super. »79-531_10235
Prodam LADO rivo 1500, letnik 1987 in VESPO PX 200 E, letnik 1983 »21 894_10236
Tomos AVTOMATIK, izvozni model, letnik 1987, ugodno prodam. » 34-420 __10237
Prodam R 4 GTL, rdeče barve, letnik 1986, registriran do maja 1990, z dodatno opremo.» 33-918 10238 Poceni prodam VVARTBURG, letnik 1977. »38-869 10246
10251
Prodam 126 P. »28 838
Poceni prodam športno KOLO Informacije na » 75-504 10253 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, registri-ran do maja 1990. » 620-166, Peklaj _10255
Prodam GOLF diesel, letnik 1984, zelene barve. Jure Kržišnik, Pod Purfelco
1, Škofja Loka_10258
Prodam Z 101, letnik 1976. Blažič, Zl. polje 3/a, Kranj, »27-512 10262
VOLVO 340 GL diesel, letnik 1986, prodam. Franc Stroj, Dvorska vas 31 /c, Begunje 10263
RAZNO PRODAM
Prodam novo 200-litrsko ŠKROPILNICO za traktor TV in TEGOLO kanade-se. »620-747_10009
Prodam rabljeno POHIŠTVO (kavč in fotelja) in barvni TV gorenje.» 26-943 _10Q52
Prodam Z 850, letnik 1981 in ŽREBETA, starega 4 mesece. Ul. 4. oktobra 2,
Cerklje, »42-786_10083
Prodam 15 ton CEMENTA in GOLF, letnik 1980, obnovljen. Informacije na »41-087, Pare_10097
Prodam TRAKTOR zetor 2511, samo-nakladalno PRIKOLICO pionir 17 in rabljen LES za ostrešje. Prebačevo 53, Kranj, »39-598_10106
Poceni prodam MZ ETZ 250 in diatoni-čno HARMONIKO. Novak, Zg. Bitnje 226_10115
Ugodno prodam osebni avto MAZDA 1500, za rezervne dele in TROSILEC za gnoj, zadet na tomboli, 10 odstotkov ceneje. Kalender, C. revolucije 2/a, Jesenice 10116
Prodam sipov traktorski OBRAČAL-NIK favorit 220 in KRAVO po teletu. Ambrožič, Krnica 12, Zg. Gorje 10181
Prodam pony EKSPRES, vrtno KOSILNICO rasenmeister 30 termoakumula-cijsko PEČ 5 kW, PEČ na olje emo 5, plinsko NAPRAVO za avto, vezana balkonska VRATA, dim. 200 x 80 cm in OKNA, dim. 60 x 120 cm ter 120 x 140 cm. »57-038 10199
Petek, 30. junija 1989
15. stran mMsmmmMLAB
Prodam TRAKTOR stevr, 18 KM ali 13 kW, s koso, PUJSKA, težkega približno 15 kg in 100 BUTAR za krušno peč. »69-109, zvečer_10209
Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BCS in ODBIJAČE za Golf JGL, nove. Ljubno 23, Podnart 10219
Prodam ČOLN maestral 9 in MOTOR
tomos 4. » 38-829_10250
Prodam električne ŠKARJE za striže-nje ovac, betonski MEŠALEC, 350-litr-ski vinski SOD in LATE za kozolce ter
vrtne LATE. »51-034 _10257
Prodam črno-bel TV kerting, športno ŠKODO, 2 bas zvočni SKRINJI, 16-ka-nalni MIKSER in OJAČEVALEC sessi-on 2 ch. » 52-335 10261
KUPIM
Opečne VOGALNIKE, 15 cm, kupim.
»061/319-036_9932
Kupim plinski HLADILNIK. »33-291,
popoldne__10002
Kupim malo starejšo HIŠO ali zazidljivo PARCELO do 500 kvad. m., na relaciji Ljubljana - Kranj, oziroma okolica. Miha Kieser, Tugomirjeva 20, Ljublja-
na,» 061/553-557_10015
Na Bledu oziroma bližnji okolici kupim zazidljivo PARCELO. Ponudbe na »061/574-455, popoldne, od ponedeljka do petka 10034
PIZZERI3A POB GRADOM"
TRŽIČ
obvešča cenjene goste, da bo od 2. do 31. julija ZAPRTA.
za
Hvala razumevanje!
ZAPOSLITVE
Nočno - dnevna restavracija v centru Tržiča zaposli v juliju KUHARJA s prakso ter prikupno dekle za STREŽ-
BO v lokalu. »51-776_9995
Ste oseba z manjšim osebnim dohodkom in željami, da pokažete svoje delovne sposobnosti, potem se javite na
»50-8461 _ 10004
Sprejmem DELO na dom ali honorarno popoldansko delo. Šifra: PRO-STOR, PREVOZ - GRAFIK 10080 Gostilna Mangart Bled sprejme v redno delovno razmerje samostojno NATAKARICO.     OD    po dogovoru.
»77-132___10136
Honorardno delo nudimo KV PREŠI-VALKI, lahko tudi mlajši upokojenki. Industrijsko šivanje športnih izdelkov.
» 23-035_10163
Zaposlim mlado dekle za STREŽBO v Night klubu. Interesentke naj se zgla-sijo v Tržiču, Trg svobode 26 (Kranjec) _10176
AKVIZITERJI pozor! Niso zdravila, koz metika ali knjige. Dobra provizija. »45-133, med 17. in 20. uro 10230
Trgovina v ustanavljanju išče PARTNERJE za prodajo tekstilnih izdelkov.
Šifra: USPEH_10240
Zaposlim GRADBENEGA TEHNIKA za komercialno - operativna dela, KNJI-GOVODKINJO za knjigovodska in tajniška dela, samostojnega DELAVCA, veščega krovskih del in mlajšega DELAVCA, s končano osnovno šolo, z možnostjo priučitve krovskih in kleparskih del. Možnost nastopa službe takoj ali po dogovoru. » 74-556 10265
ŽIVALI
Prodam 20 do 120 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 9925
V juliju in avgustu bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka __ 9927
Prodam 1 leto staro TELIČKO. Eržen, Kamna gorica 24_10000
Prodam KRAVO s prvim teletom in brejo KRAVO, v 8. mesecu brejosti, A kontrole. Kranjc, Ljubno 60, Podnart ___10008
Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 tednov in KRAVO po izbiri. Blaž Urbane, Podbrezje 233, Duplje 10016
optik
ZLATKO DEBELJAK, Trg Svobode 18, Tržič,
obvešča svoje stranke, da bo lokal zaradi letnega dopusta zaprt od 17. 7. do 5.8.
Gasilsko društvo Besnica prireja v nedeljo, 2. julija 1989, ob 16. uri veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečlo-vom in keglanjem. Pričetek proslave je ob 15. uri. Za zabavo bo skrbel ansambel Ivana Ruparja. Vljudno vabljeni!
_10159
GLASBO za ohceti in zabave nudita HARMONIKAR in KLARINETIST -BOBNAR. »42-827 ali 47-122, int. 304, Prosenc 10189
IZGUBLJENO
28. 6. sem med vožnjo od Kranja do Tržiča izgubila umetniško sliko. Poštenega najditelja prosim, da pokliče na telefon »26-218
POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na »39-886, od 9. do 16.
ure_ 9957
Opravičujem se Marici Horvat iz Boh. Bistrice in Zlati Stare iz Radovljice za v jezi izrečene nepremišljene besed.
Ljudmila Stare_10024
RIBEZ, črn in rdeč, prodajamo vsak dan od 8. do 20. ure. C. 1. maja 4,
Kranj, » 34-979_10043
Obrtnik izdeluje več vrst otroških vozičkov, avtosedeže, stolčke za hranjenje otroka, ležalnike za dojenčke, po zelo ugodnih cenah. Informacije: Be-tonova 13, Kranj - Kokrica, » 27-020 _10079
PASJI HOTEL - Bogo Žun, Kocjanova 18/a, Kranj - Stražišče, »24-607 ali 620-478, dopoldne 10223
Belo poročno »40-028
OBLEKO prodam.
10105
Prodam PUJSKE, težke 40 kg in manj-
še. Sp. Brnik 60, Cerklje_10057
Prodam TELIČKO simentalko, staro 6
tednov. Voglje 56, Šenčur_10061
Prodam čistokrvno nemško OVČAR KO, staro 2 meseca. Filip Kavčič, Dra-
žgoše 13, Železniki_10072
Prodam 2 BIKCA, stara 10 dni. Letence
6, Golnik_10073
Prodam 6 tednov starega BIKCA širnefrtalcaj-ahw/če_^^ Kupim TELETA simentalca, starega 10
dni. » 70-028_10089
Prodam 8 tednov staro KOZO in KOZLA. »622-234, po 15. uri 10094
Prodam 3 breje TELICE simentalke. Vr-hunc, Zasavska c. 41, Kranj - Orehek,
»27-830__10109
Prodam 4 tedne staro črno-belo TELIČKO. »46-039_10111
Prodam mlado KRAVO, brejo 6 mesecev. Skodlar, Podbrezje 67 10121 Prodam KRAVO s prvim teletom ali brez teleta oziroma menjam za bika.
Zalog 42, Cerklje_10138
Prodam KRAVO pred telitvijo ali s te-letom. Globočnik, Voglje 85, Šenčur _10148
Prodam breje TELICE simentalke, po izbiri ali menjam za jalovo goved. Vir-
maše 42, Škofja Loka_10206
Prodam teden dni staro TELIČKO.
Podbrezje 158_ 10212
Prodam KRAVO frizijko s 4. teletom.
Podhom 49, Zg. Gorje_10213
Prodam TELICO, brejo 8 mesecev. Ke-pic, Dvorje 7, Cerklje, » 42-224 10216 Prodam rodovniške nemške OVČAR-JE, odlične čuvaje. » 28-644, od petka do nedelje_,_10225
Prodam črno-belo TELICO s teličkom. Nova vas 3, Preddvor 10243
Prodam ŽREBIČKA poni, starega 15 mesecev. » 0608/77-194 10247
Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Cer-kljanska Dobrava 1, Cerklje 10248 Črno-belega TELETA, težkega 130 kg, PETELINČKE rjave in bele, za pleme, prodam. Zgoša 47/a, Begunje 10254
POZNANSTVA
Vdovec, star 58 let, želi spoznati vdovo, staro od 50 do 55 let, brez obveznosti. Naslov v oglasnem oddelku. _10054
PRIREDITVE
Gasilsko društvo Prebačevo - Hrastje PRIREJA VRTNO VESELICO 2. 7. 1989. Igra ansambel Gorenjski muzikantje. Vabljeni! 9708
KRAJEVNA SKUPNOST PODBREZJE
Po sklepu Sveta Krajevne skupnosti Podbrezje z dne 21. 6. 1989 objavljamo
JAVNO DRAŽBO
za prodajo objekta na pare. št. 755/2 in 754 k.o. Podbrezje
Izklicna cena je 725.000.000 din. Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo pred dražbo položiti kavcijo v višini 10 % izklicne cene. Cena bo valorizirana na dan sklenitve pogodbe.
Licitacija bo 12. 7. 1989 ob 18. uri na sedežu KS Podbrezje št. 109.
Informacije dobite po tel. št. 064/70-241.
Prodam suho SENO. Vopovlje 5, Cerklje_10113
Za 90 SM prodam otroški športni VO-ZIČEK, modri žamet. »631-513 10120 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK tribuna. Hrastje 120, Kranj_10135
Ugodno INSTRUIRAM matematiko, fi-ziko in mehaniko za srednje in osno-vne šole. »36-578_10137
Zelo ugodno prodam 100-litrski AKVARIJ z vso dodatno opremo. » 51 -923
_10151
Prodam TROBENTO. »46-071 10153 Prodam   brako   PRIKOLICO, letnik
1985. »50-929_10182
Prodam nemški ŠOTOR za 5 oseb.
» 46-325_ 10183
Prodam globok otroški VOZIČEK tribu-na in nosečniške OBLEKE, štev. 38. » 632-298_10192
INSTRUIRAM slovenščino za osnovne in srednje šole, po moderni metodi. Prof. Angelca Pivk, Cegelnica 30, Naklo, »48-128 10205
NOVO
TRGOVINA PEHAR
Planina - Tržni center Tončka Dežmana 3 SE PRIPOROČAMO! Posl. čas:
vsak dan: od 8. do 11.30
od 13.30 do 21. ure
nedelja: od 8. do 12. ure
Prodam ali zamenjam 96-basno klavirsko HARMONIKO za 60-basno. » 45-345 _10214
Ugodno prodam ustrojeno govejo KOŽO Lahovče 18, Cerklje_10217
Prodam KROMPIR za krmo. Orehovlje 13, Kranj _10224
Prodam 15 m mešanih DRV (bukev, kostanj). »79-087_10226
Iščem VARSTVO za dva otroka in pomoč v gospodinjstvu v Celovcu, za dobo najmanj 1 leta, mlajšo upokojenko. Kličite na » 78-028 10245
OBVESTILA
OSTALO
V prijetnem naravnem okolju na lepi razgledni točki ORGANIZIRAMO piknike, slovesna kosila ali večerje, ob glasbi, za skupine do 100 oseb. Dostop z avtomobilom. Primerno za 1-dnevne izlete. Zmerne cene. Informacije vsak dan, razen ponedeljka, od 12. do 21. ure na »721-491 9599 Alojz Konc - Predeleva mesa Naklo, OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo Prodajalna mesnih izdelkov od 5. 7. do 1. 8. 1989, zaradi dopusta in beljenja poslovnih prostorov, ZAPRTA. Od 2. 8. dalje pa bo spet odprto. Se priporočam! 9650
Ugodno prodam ameriški BILJARD. »50-166_9993
Prodam jedilni KROMPIR. » 70-189
_10012
Ugodno prodam dobro ohranjeno zložljivo kamp PRIKOLICO skif. Lamovec, Zg. Bitnje 60, Žabnica_10014
Dvomanualne ORGLE, primerne za učenje, ugodno prodam.» 66-686 _10062
Prodam OPREMO lokala, primerno za boutique, kozmetiko ali podobno. Material krom - steklo. Informacije na » 81 -700, dopoldne 10064
ZAHVALA
V soboto, 24. junija 1989, smo se poslovili od naše drage mame
FRANČIŠKE PUSTOVRH
roj. Draksler Vrbižovcove mame
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
VSI NJENI
Stara Loka, 24. junija 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
ANICE JANC
iz Podljubelja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje in ji poklonili toliko cvetja. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljeni obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem Zupan za zapete žalostinke. Zahvala prijateljem GD Podljubelj, GG Tržič, tovarni BPT in vsem, ki ste nam denarno pomagali. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Odšel je tiho naš dragi oče, mož, brat in stric
FRANC ZUPANEC
Najtopleje se zahvaljujemo sosedom, ki so ob težkih trenutkih stali ob strani in mu pomagali. Zahvaljujemo se zdravnikom in sestram Onkološkega inštituta v Ljubljani, osebju Internega oddelka 200 bolnice Golnik in Internemu oddelku na Jesenicah. Posebno zahvalo izrekamo dr. Stenšakovi za lajšanje bolečin v zadnjih dneh. Hvala vsem njegovim sorodnikom in DO Varnost za cvetje pa tudi vsem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
ŽALUJOČI: žena, sinova in vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, očeta, dedka in pradedka
JERNEJA TOPORŠA št.
upok. krojač z Velikega hriba
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in stali ob strani ter mu poklonili toliko cvetja. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem, g. župniku za lep obred, cerkvenim pevcem iz Kokrice, govorniku za poslovilne besede, dr. Milanu Udirju, osebju bolnice Golnik, sodelavcem STOGŠ Kranj in sodelavcem Tekstilindusa. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
NJEGOVI NAJBLIŽJI
Kranj, 21. junija 1989
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni, v starosti komaj 52 let, smo se 26. junija poslovili od moža, očeta, sina, brata in strica
JANEZA HAFNERJA
Radi bi se zahvalili sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za pomoč in spodbudo ob zli slutnji. Dr. Andreju Subicu prav lepa hvala za zdravljenje in moralno oporo. Hvala DO Jelovici in Obrtniku za razumevanje in pomoč. G. župniku, govornikom in pevcem hvala za lepe besede in petje ob grobu. Andrejinim sošolkam in tovarišicam hvala za pozornost in spoštovanje. Vsem neverjetno številnim sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, na njegovi zadnji poti, prav lepa hvala.
VSI NJEGOVI
Godešič, 27. junija 1989
	—.....—	ZAHVALA
	m	Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
		i MARJETE KALAN
		|     roj. Šetina
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za tolazilne besede in pomoč ter podarjeno cvetje in spsemstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja g. župniku za pogrebni obred ter predstavniku ZZB Orehek-Drulovka za lep govor, sodelavkam in sindikatu LB TBG Kranj in pevcem za zapete žalostinke. Vsem skupaj se enkrat prisrčna hvala!
VSI NJENI
Orehek, 24. junija 1989
		
		ZAHVALA
		Po hudi bolezni nas je v 26. letu starosti zapustila naša ljuba hčerka, sestra in teta
		BRANKA DEMŠAR
		predmetna učiteljica
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Zahvaljujemo se sodelavcem iz OŠ Bratstvo in enotnost s Planine pri Kranju za izrečene poslovilne besede ter darovano cvetje, enako tudi OŠ Cvetko Golar s Trate. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju Hematološke klinike UKC Ljubljana, ki ste ji v zadnjih trenutkih življenja lajšali bolečine. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku Grojzdeku in g. kaplanu Kalanu za tolazilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, tudi neimenovanim, še enkrat iskrena hvala.		
		Za vedno bo ostala z nami!
		ŽALUJOČI: Vsi njeni
		Valterski vrh, 3. junija 1989
/ NOVICE IN DOCODM
Bohinjske prireditve
Tekmovanja ribičev in jadralcev
Ribčev laz, 28. junija - Turistično društvo Bohinj je ta teden pripravilo zanimivo prireditev "Ribiški teden v Bohinju". Danes, v petek, je v Savi Bohinjki tekmovanje ribičev v ulovu potočne postrvi in lipana, jutri, v soboto, pa v Bohinjskem jezeru tekmovanje v ulovu zlatovščice. 'Teden" se bo končal z ribiško veselico na prireditvenem prostoru Pod skalco, kjer bo za ples in zabavo igral ansambel Rž. Jutri in v nedeljo bo na jezeru tudi tradicionalna, že 13. jadralna regata, ki jo prirejata bohinjsko turistično društvo in Jadralni klub Ljubljana.
Zanimiva prireditev se obeta tudi naslednji konec tedna, ko bo v Bohinju "srečanje treh jezer" (Bled, Bohinj, Most na Soči). V soboto bo na prireditvenem prostoru Pod skalco kviz o poznavanju krajev, v nedeljo pa bodo še družabne igre v košnji, grabljenju, sestavljanju voza in podobno. V soboto, 15. julija, pa bo pri gostišču Danica v Bohinjski Bistrici že tradicionalno zabavno Srečanje pod bohinjsko marelo. S Koble se bodo spustili zmaj ar j i, tudi tokrat pa bodo na sporedu nogometna tekma med debelimi Bohinjci in suhimi Slovenci ter zabavne igre (vlečenje vrvi, prebadanje balonov...).
C. Z.
Na izlet k slapu Čedca
Planinska sekcija pri kranjskem društvu upokojencev organizira za četrtek, 6. julija, planinski izlet na Jezersko z ogledom slapa Čedca ob vznožju Kočne. Dostop je po lepi gozdni poti, tri ure lahke hoje.
Udeleženci naj se zberejo ob 6. uri zjutraj na kranjski avtobusni postaji, od koder se bodo 25 minut kasneje odpeljali na Jezersko. Izlet bosta vodila Metka Šparovec in Franc Ješe.
Bohinjci na seji radovljiške občinske skupščine
Ne želimo, da bi iz Bohinja naredili Trento
Radovljica, 28. junija - Ker je bil družbenopolitični zbor radovljiške občinske skupščine v sredo nesklepčen, sta odločala in sklepala le zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. Po tem, kar se je dogajalo na zasedanju, bi lahko rekli, da sta bili osrednji točki dnevnega reda spremembe in dopolnitve srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana in program sanacije Bohinjskega jezera, na kar so imeli največ pripomb Bohinjci, predstavniki naravovarstvene delovne organizacije Triglavski narodni park in gorenjski inšpektorji.
Bohinjci so se, kot kaže, ob kopici nerešenih problemov že naveličali, da jim drugi določajo omejitve in razvoj, in so zato na skupni seji delegatov (bohinjskih) krajevnih skupnosti in delovnih organizacij sprejeli več predlogov in stališč. Delegat Janez Žitnik jih je na seji zbora krajevnih skupnosti pojasnil z besedami: "Ne želimo, da bi iz Bohinja naredili Trento. Bohinj je ustvarjen za življenje; iz raznih aktov pa izgleda, kot da je le za tiste, ki hočejo mir. Bohinjci smo se oprijeli turizma, turizem pa so tudi gostinsko-turistični objekti..."
Čemu vse nasprotujejo v Bohinju? Ne zahtevajo novih lokacij in gradenj ob jezeru, ampak to, da se obstoječe lokacije ob jezeru ohranijo, da se za vse objekte (ne glede na lastništvo) predpišejo stroga merila obratovanja in da se iz nadaljnjih obravnav izključi ukinitev avto-kampa v Ukancu. Izvršnemu svetu (ponovno) dajejo pobudo, da pripravi predlog za spremembo meja Triglavskega narodnega parka. Za sanacijo Bohinjskega jezera menijo, da se ukrepi ne morejo ločevati na zasebni in družbeni sektor, da omejitev
na tristo gostov v avtokampu Ukane ne more biti dnevno povprečje, ampak le povprečje vse sezone, da prometna ureditev ob jezeru ne sme ogroziti nadaljnjega razvoja smučišča Vogel in da naj predlagatelj sanacijskega programa tudi pove, kdo bo kril Bohinjcem izpad dohodka, ki bo nastal zaradi prepovedi uporabe mineralnih gnojil na določenih območjih...
Svet Triglavskega narodnega parka, ki je tudi obravnaval program sanacije Bohinjskega jezera, predlaga uvedbo takojšnjega moratorija za vse tiste gradbene posege ob jezeru in v njegovem vplivnem območju, ki lahko vplivajo na slabšanje kakovosti jezerske vode, prestavitev osrednje pralnice pri hotelu Zlatorog iz Ukanca v Ribčev laz ali kam drugam ter omejitve prometa že v letošnji turistični sezoni. Gorenjski inšpektorji imajo na program sanacije Bohinjskega jezera kar štiri strani pripomb. Omenimo le nekatere! Zelo malo predlaganih ukrepov temelji na veljavni zakonski regulativi, saj, denimo, ni zakona, ki bi vodnogospodarski inšpekciji omogočal izdajo ukrepa o obvezni uporabi pralnih praškov, ki ne vsebujejo
Vojaki in krajani obnavljajo cesto od Hrastnice proti Sv. Ožboltu
Razumevanje vojske in prizadevnost krajano
Hrastnica, 27. junija - Cesta, ki vodi od Hrastnice proti Sv. Ožboltu, Polhovemu Gradcu in Poljanski dolini, še zlasti odsek od Logarja v Hrastnici do Fojske žage, je bil zaradi neurejenega odvodnjavanja po vsakem večjem deževju v slabem stanju pa tudi sicer je postal že preozek za sodobni promet. V krajevni skupnosti Škofja Loka-mesto so se že nekaj časa prizadevali, da bi ta odsek razširili in obnovili, vendar se je vedno zataknilo pri denarju. Ko pa so v škofjeloški vojašnici pred nedavnim oblikovali inženirsko enoto, se je pokazala možnost, da cesto uredijo s pomočjo vojakov.
Starešine so pokazale veliko razumevanja za probleme krajanov Sv. Ožbolta, Sela nad Polhovim Gradcem, Hrastnice in vseh drugih, ki redno ali občasno uporabljajo cesto. Skupina vojakov je od prejšnjega ponedeljka do sredine tega tedna s sodobnimi gradbenimi stroji širila in utrjevala cesto. Kot je povedal predsednik gradbenega odbora Gregor Bergant, so vojaki navozili na nekaj več kot osemsto metrov dolg odsek ceste prek tisoč kubičnih metrov peska pa tudi sicer so pokazali, da znajo graditi in obnavljati ceste. "Pridni so in delavni," je v soboto dejal predsednik gradbenega odbora in si zaželel, da bi jim inženirska enota priskočila na pomoč tudi pri obnavljanju ostalih odsekov ceste. "Krajevna skupnost je plačala le prehrano vojakov in gorivo za tovornjake in gradbene stroje, druge izdatke pa je "poravnala" JLA. Vse skupaj nas bo stalo približno 40 milijonov dinarjev, kar je vsaj petkrat ali šestkrat manj, kot bi za takšno delo računalo gradbeno podjetje. No, veliko bomo postorili tudi krajani sami."
Kapetan Matjaž Žaberl (iz Krope), ki je vodil skupino "inženircev", je povedal, da so doslej delali že na Križni gori in na Starem vrhu, da pa sicer zdaj gradijo cesto na Vrhniki. "Delo na gradbišču v Hrastnici je bilo dobro organizirano, gradbeni material je bil odličen, tudi s stroji je bilo vse v redu, vojaki pa so pohvalili tudi malice in kosila, ki so jih pripravljali v gostilni pri Mrzlem studencu."
Vojak Marjanče Todorov iz Kavadarcev (Makedonija), za katerega je bilo posodabljanje ceste proti Sv. Ožboltu del "specialne obuke" in učenje za strojnika na kompresorju, je bil, vsaj kar zadeva prehrano, enakega mnenja kot njegov starešina, sicer pa je dejal, da je navajen delati in da je po poklicu samostojni avtoprevoz-nik.
V soboto je bila na odseku od Logarja do Fojske žage že tudi prva prostovoljna akcija, ki ji bodo v teh in v naslednjih dneh sledile še druge. Udeležba je bila dobra -prišli so krajani iz Hrastnice, s Sv. Ožbolta, s Sela nad Polhovim Gradcem.
Milan Cankar iz Hrastnice je skupaj z j drugimi delal vodni propust. 'Tedaj, ko sol v Hrastnici posodabljali in asflatirali ce-ste, še nisem živel tod in imam zato ne4 kakšnega moralnega mačka, občutek dol-j ga do krajevne skupnosti. Po cesti proti) Sv. Ožboltu se peljem, kadar grem na lov, j v lovsko kočo ali k bližnjim kmetom," je! deial.
Raj ko Omejc s Sv. Ožbolta je kmet in ima 1 velikokrat opravke v dolini. "Cesta je bila slaba zlasti po neurjih in nalivih. Velikokrat smo jo že nasipali, krajani smo še na-j prej pripravljeni pomagati in udarniško! delati, naša želja pa je, da bi bil čez nekaj let tudi tukaj asfalt."Podobnega mnenja je tudi
Janez Marolt s Sela nad Polhovim Gradcem. "Vsak dan se po tej cesti vozim v službo v škofjeloški LTH in zato dobro vem, kakšna je. V hribih vemo, da si brez , udarniškega dela ne bomo izboljšali življenjskih razmer. Že pri napeljavi telefonskega omrežja smo delali več, kot smo podpisali," je dejal.
Telefonska akcija je krajanom dobro ostala v spominu: po eni strani zaradi zapletov s PTT, po drugi zavoljo dobre organizacije in tudi cene. "Akcija je sicer trajala tri leta, gradnja pa vsega eno leto. Telefone je dobilo 105 naročnikov iz dela Škofje Loke ter iz vasi v dolini Hrastnice in v hribovskih naseljih
(Sv. Ožbolt, Sv. Andrej, Sv. Barbara, Selo...). Položili smo skupno 40 kilometrov kabla in opravili prek deset tisoč udarniških ur. Vsak naročnik telefonskega priključka je razen plačila v denarju delal še najmanj 83 ur in prispeval šest drogov," je povedal Tomaž Prevodnik iz Puštala, predsednik (zdaj že razpuščenega) odbora za gradnjo telefonskega omrežja.
C. Zaplotnik
fosfatov. Ker predlagatelj sanacijskega programa pri izdaji lokacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenj za noben objekt ni zahteval gradnje vodotesne greznice, tega zdaj ne more niti
inšpekcija. Naloga, ki govori o dnevnem odvozu komunalnih odpadkov z območja Bohinja, se ne izvaja niti na Bledu niti drugje v Sloveniji in ni usklajena z občinskim odlokom. Kmetijska inšpekcija ne pozna predpisa, na podlagi katerega bi lahko izdala odločno o omejitvi porabe mineralnih gnojil.
C. Zaplotnik
Problemi jeseniškega šolstva in vrtcev
Šolniki zahtevajo višjo prispevno stopnjo
Jesenice, 29. junija - Na razširjeni seji odbora sindikatov delavcev v vzgoji in izobraževanju pri občinskem sindikalnem svetu so razpravljali o poročilu stavkovnega odbora. Jeseni bodo povsod ukinili celodnevno osnovno šolo, ki so jo »umetno zadrževali«.
V prvih treh mesecih letošnjega leta so osebni dohodki zaposlenih v vzgoji in v izobraževanju na Jesenicah bistveno zaostajali za osebnimi dohodki, ki so jih izplačevali v gospodarstvu občine. Tudi naslednja izplačila niso bila bistveno višja, zato so ustanovili stavkovni odbor in zagrozili s stavko.
Minuli torek pa je stavkovni odbor na razširjeni seji odbora sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju posredoval svoje poročilo in zahteve. Prosvetni delavci in delavci v vrtcih zahtevajo dodatna sredstva za poravnavo osebnih dohodkov v prvih treh mesecih letošnjega leta, saj so zaostali za izplačili v gospodarstvu za 10 odstotkov, po izobrazbeni strukturi pa naj bi izplačevali za 16 do 20 odstotkov višje osebne dohodke. Nujno se mora povišati tudi prispevna stopnja, obe-
nem pa naj bi uvedli tudi odstotek namenske prispevne stopnje, ko naj bi se sredstva zbirala posebej za vzdrževanje in adaptacijo šolskih stavb in prostorov. Najbolj problematično je na osnovnih šolah Preži-hov Voranc in Polde Stražišar.
Zakaj so jeseniški prosvetni delavci v večji stiski kot v drugih občinah? Anton Dežman je na seji dejal, da imajo na Jesenicah najnižjo prispevno stopnjo na Gorenjskem in najširši program osnovnega šolstva. Drugi razpravi j alci pa so opozarjali, da bi morali imeti učinkovit družbeni informacijski sistem o osebnih dohodkih v občini, saj postajajo obidanaš-nji inflaciji zamiki resen problem. Težko je poiskati pravo razmerje med gospodarstvom in negospodarstvom občine, vprašljivo pa je tudi, ali se je smotrno primerjati le z Žele-
zarno, saj predstavlja 55 odstotkov zaposlenih v občini. Različna organiziranost (delovne organizacije na različne načine izplačujejo osebne dohod-ke)in 30 odstotna mesečna inflacija tako porajata različne ocene, brez zamikov domala da ne gre.
Z naslednjim šolskim letom bodo na Jesenicah ukinili celodnevno osnovno šolo, ki so jo dolgo tudi »umetno zadrževali« predvsem zato, ker bi bilo precej prosvetnih delavcev brez zaposlitve. Ta šola je bila dražja, zato bodo z ukinitvijo tudi nekaj prihranili, čeprav se bo obenem pojavilo nekaj več oddelkov podaljšanega bivanja. Vendar - s sedanjo prispevno stopnjo nikakor ne bi mogli pokriti vseh stroškov in obveznosti, zato se mora povečati.
Na seji so med drugim tudi sklenili, da je treba pripraviti analizo, kaj in kako s tistimi zaposlenimi, ki bodo v naslednjem šolskem letu ob spremembi vzgojnoizobraževalnih programov brez zaposlitve.
D. Sedej
Živ in zdrav se je vrnil v dolino
Kranjska gora, 28. junija - V
skupini Yugotoursovih gostov, ki letujejo v Kranjski gori, so pogrešili Angleža Normana Wrighta, starega 59 let, iz Bir-minghama. Zjutraj se je od koče v Krnici s prijateljema odpravil proti Špiku, sredi dopoldneva pa je poslabšanje vremena Wrighta pregnalo nazaj v dolino. Tovariša sta se v dolino obrnila kmalu za njim, vendar ga nista dohitela, niti nista nanj naletela v koči in hotelu. Zato so obvestili gorske reševalce, ki so pogrešanega odšli iskat. Našli ga niso, pač pa se je pozno popoldne sam, živ in zdrav vrnil v dolino ter povedal, da je bil zašel s poti.
Trčil v tovornjak
Jesenice, 28. junija - Zdomec Ivan Kozina, star 41 let, doma iz Modrana, in njegovi dve sopotnici, 38-letna žena Mirjana in 14-letna hči Anita, so bili hudo ranjeni v nesreči, ki se je primerila v križišču na Koroški Beli. Nesrečo je povzročil voznik tovornjaka Andrej Žvan, star 50 let, iz Žirovnice. V križišču, kjer semafori niso delovalije namreč zapeljal levo proti Železarni, tedaj pa je nasproti pripeljal avto nemške registracije s Kozino za volanom. KO se je slednji umikal, da bi preprečil trčenje, je zdrsel in čelno trčil v tovornjak.
Poštni rop je spodletel
Radovljiške nadstrešnice
Ovinkarjenja ni konec
Radovljica, 27. junija - "Dosje" o radovljiških (in blejskih) nadstrešnicah je vse debelejši - tudi zato, ker ovinkarjenja ni konec. Občinska oblast noče priznati, da je (namenoma?) zaobšla predpise, zato da bi ustregla stanovalcem v blokih brez garaž za avtomobile, ali da je storila napako, ki so ji jo že dokazali gradbeni in urbanistični inšpektor ter republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora.
Republiški urbanistični inšpektor, denimo, ugotavlja, da je potrdilo za gradnjo garažnih boksov v Cankarjevem naselju v Radovljici izdano v nasprotju z določili zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, v nasprotju z odlokom o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja, in v nasprotju z zakonom o graditvi; republiški komite pa je po nadzorstveni pravici celo razveljavil potrdilo radovljiškega upravnega organa. Ker v krajevni skupnosti Radovljica za vse nezakonitosti dobro vedo, njihova delegacija vztrajno vprašuje na sejah občinske skupščine, kaj bodo ukrenili izvršni svet, upravni organ in inšpekcijske službe. Občinska vlada, ki očitno igra tudi karto "politike zavlačevanja" (delegatski odgovor je pripravila šele po nekajkratnem posredovanju predstavnikov KS Radovljica), je tudi v zadnjem odgovoru na temo "nadstrešnice" zaobšla konkretna vprašanja in ponovila že znan zagovor: nadstrešnice se bile postavljene zato, ker niso bile zgrajene načrtovane garažne hiše, slabšanje standarda sili stanovalce, da si zagotovijo vsaj najnujnejšo zaščito za svoje avtomobile, nadstrešnice bodo omogočile lažje zimsko vzdrževanje parkirišč in dostopov do blokov... Je res tako težko priznati napako, se opravičiti ali le glasno in jasno povedati - nič ne bomo storili, predpise smo kršili zavestno in zato, ker smo stanovalcem nekdaj obljubljali garažne hiše, obljub pa nismo izpolnili, ker ni bilo denarja...? Več kot enoletno ovinkarjenje še ni ničesar prispevalo k razčiščevanju primera, zato lahko pričakujemo, da se bo "ping-pong" med občinsko in krajevno vlado nadaljeval tudi po zadnjem odgovoru izvršnega sveta. "Dialog neskončnosti" je še toliko bolj nesmiseln, ker nihče, tudi krajevna skupnost Radovljica ne, načelno ne nasprotuje nadstrešnicam; gre le za vprašanje reda, zakonitosti...
C. Zaplotnik
Križe, 26. junija - Vse kaže, da je najslavnejši gorenjski poštni in bančni ropar Darko Škoda s svojim zgledom že vzgojil podmladek. 16-letni P. U. iz Kranja se je namreč lotil podobnega podviga. Opoldne je prišel na pošto v Križah in tamkajšnji poštni uslužbenki zagrozil s pištolo, da mu je izročila 18 milijonov dinarjev. Kot začetnik je bil nepreviden, preden jo je z denarjem popihal, je odkril obraz in poštarica ga je zasledovalcem znala dobro opisati. Zvečer so mladoletnega storilca že prijeli
in ga priprli.
D. Ž
KMETIJSKA ZADRUGA p.o. 64220 ŠKOFJA LOKA
Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge.
RAZVOZNIKA MLEKA po trgovinah občine Škofja Loka in prevoz pakirane skute ter sira v Ljubljansko mlekarno
Pogoji: ustrezen kamion - furgon, nosilnost do 2,5 t.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku 8 dni po objavi oglasa v sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka, Jegoro-vo predmestje 21.