Številka 178.
Trst v soboto 30. junija 1906.
Tečai XXXI.
lakaj 9. raatt dan ^MJJ
udi oh nedeljah 'Ji pmaiiifi ofi 5. tri, os ponsdeiim en 9. uri ijiirat.
rocamicr-e. številke se prodajajo po 3 nvč (6 stotink) * mnociu tobakarnah v Tr*tu in okolici. Ljubljani, Gona, Kranju. Petru, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. i1 »ne opiasov «e računajo po vrstah (široke 73 mm, viBoke 2- mm> - za treovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po iO etot 7.a oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-:aliiia vrsta K -C Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 biot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave E linost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
3ara5ntea znaš1«
za vse !eto 24 K. pol leta 12 K. 3 uesece *> K. — Na
naročbe brez doooslane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi te ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati ria upravo lista.
UREDNIŠTVO: nI. Giorgto Galatti 18. (Narodni doro>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTKFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ..Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18.
Poštno-hranilnIČni račun st. 841.652.
V edinosti je moč!
TELEFON štev. 1157.
Naročnikom l Poživlja se vse one eenjene naročnike, ki še niso plačali naročnine, da to store čim prej, ker smo jim drugače prisiljeni ustaviti list.
Uprava lista „Edinost".
celesna in nravstvena povzSiga naroda češkega.
Pi;e Franjo KraSovee. — Praga.
V sokolskih društvih se ne utruja telo. kakor nekateri menijo ; telo se o sveža, vsestransko vežba in dobiva somernosti in krasote. ki so si jo pridobivali stari Heleni.
S telovadbo se utr i amo in s tem pridobivamo obrano proti navstajanju raznih bolezni. Z utrjenjem se telo dovaja v naravno somernost in pravilno delavnost, ki zelo utrja zdravje. Ako se telovadba pravilno in razumno proizvaja, vzdržuje sile v razcvitu in nam s tem daljša življenje. Telovadba nam dela mladost veselo, možko dobo prijetno in starost znosno. Telovadba je edino sredstvo za pravo utrditev in ozdravitev v dobi, ko se oglaša vseobči strah pred upadanjem sil telesnih in zdravja v vseh vrstah naroda. Tyrš je napisal zlate besede, ki bi si jih moral vsaki Sokol zapisati globoko v srce, kakor sveti sokolski evangelij, ki ga ima širiti vse-lej in povsodi : „Utrjajoci svoje sile s telovadbo. delom in trudom, ne delamo tega samo za zabavo, ampak v to. da se z utrditvijo telesa utrja tudi duh naš. Zato ne izgubljajmo svojih sil v nezmernosti in izogibajmo vsemu, kar, oslabujoč telo, oslabuje tudi duh; glejmo, da bo naš duh vedno svež, zmožen za posvečanje vsaki nalogi z vso prožnostjo in vstrajnostjo. Ako pripojimo k imenovanim lastnostim še edinost, in ako spojimo to v močno zvezo, pa gotovo dosežemo zmago*1. — —
Sokolstvo je pa tudi provzročiteljem nravstvene povzdige naroda češkega. V njem se goje : samozavest in duha pričuj oenos% pogum. neužuganosi, vstrajnost, strogost, utrje-nost : tukaj se vzgaja značaj, ki ceni samo čin in ne prazno besedo, prijatfljstvo in požrtvovalnost v ljubezni do domovine in bližnjega. Današnja vzgoja in ' stremljenje ljudstva k izobraženosti ne zadostuje sokolskomu vzletu, razven znanstvene izobrazbe stremi Sokolstvo tudi po izobrazbi značaja in srca. I>a se vsemu češkemu narodu poda taka izobrazba, ki bi vzblažila njegovo misel in nrav do največje stopinje popolnosti : to je
ideja Sokolstva. Njegovo prizadevanje je, da umetnost in vedo napravi pristopno vsemu ljudstvu slovanskemu, da vzgoji v njem smisel za krasoto, čednost in dobro, da vzaeti v njem željo po duševnem nasičenju, da položi v njegovo dušo trden temelj za zdrav razvoj njegovih duševnih vrlin. Češko Sokolstvo se trudi, da bo v silnem zdravem telesu češkega človeka bister zdravi duh. ki bi dovajal silo telesno k delu : kajti oni prisegajo na besede Havličkove „Svoboda se ne da izplakati, niti iztarnati, niti izkričati, ampak se doseza s poštenim delom in se zdravo silo telesno"'. Dovršeno, zdravo telo češkega človeka hočejo odičiti s plemenito mislijo in nravnostjo.
Pravo dovršenost pa si zamoremo predstavljati samo takrat, ko bo narod češki tudi gospodarski samostojen in nezavisen. Ako dosežejo to, pa se jim ni treba več bati za svobodo in izobraženost. V tej smeri ima stopati že šolska vzgoja in vobče vzgoja mladine. Ako bo češki narod vzgojen na temeljih, ki jih hočejo položiti Sokoli v provspeli svojega naroda, samo takrat bo njih delo plodonosno. Potrebno je, da je že šolstvo, ki ima vzgojati mladino za življenje naroda, vstanovljeno na temelju narodnem. Učitelj, prvi voditelj mladine, ima poverjence svoje poučevati o življenju, navdajati jih ljubeznijo k življenju, objašnjevati jim. v čem obstoji ljubezen do rodbine, do bližnjega, naroda, domovine in vsega ljudstva, in podnetiti njih smisel za praktično življenje. Xa to je opozarjal že soustanovitelj Sokolstva, -T i n d r i c h F ii g n e r. To je bil mož preprost, skromen občan, marljiv iu vesten, ki je do poslednjega diha deloval nesebično v blagor iu provspeh sobližnjih. On je deloval in se trudil, da bi pomagal vsem svojim soobčanom, ne izvzemši nikogar. On je vse te čednosti, s katerimi se I je sam odlikoval, zanesel tudi do vrst sokolskih, h katerim se je njegovo srce tako nežno nagibalo. Fiigner ni videl v Sokolstvu samo telovadno društvo, ampak zrl je v Sokolstvu novo prerajajočo silo. ki ima prešiniti ves narod in ga vzbuditi k ljubezni, k pravi svobodi in pravi dostojnosti ljudski. A to dostojnost ljudsko je zrl v odkritosrčnem in odu-ševljenem bratstvu, ki ne pozna sebe, ali pozna bližnjega, ki pozablja svojo bol, varuje pred bolestjo brata, prijatelja, bližnjega. Vzbuditi v narodu življenje, ustanovljeno na tej podlagi, vsajati mu v srce prave nazore o človečanstvu in vzgojevati ljudstvo češko v vzneseni ljubezni do bližnjega: to je naloga Sokolstva č e š k o s 1 o v a n -s k e g a !
Očita se včasih češkemu Sokolstvu, da je v pogledu nravstvene povzdige ljudstva češkega premalo storilo. A v čem je iskati vzroka ? Sokolstvo je posvečevalo ves svoj
PODLISTEK.
Svečica na grobu
~;>i-al Ksaver Šandor-Gjalski.
Prevel <t—č.
Isti moji nekateri prijatelji, ki jim je bilo geslo ujedinjenja Hrvatske skupno z menoj. so me odbijali — in veste, kaj so mi rekli? _Eh — kaj hočemo? Ali ni bil pameten ? Zakaj ni bil previden ? Kdor služi, naj se tudi sence plaši. Mari naj sedaj mi vzdržujemo otroke njegove ?*1 — in obrnili *>o se od mene ter stresli svoja široka dobro • jena pleča. Ni bilo druzega — siromašna otr.ka sta padla občini na rame. Jaz sani nisem mogel ničesar storiti. Občina ju je torej morala prevzeti. Nu — po zakonu, otroka ne spadata semkaj. Spadata v občino, kjer je oče v zadnji čas služil. Radi tega se protivi naša občina temu, da bi ona morala skrbeti za otroka. Hotela je na vsaki način, da se siroti takoj odpravita iz mesta in od-pošljeta tja v Liko. Niti toliko niso hoteli akati, da bi prišel odgovor od tamkaj. Tedaj sem se jaz zavzel, da vsaj za nekoliko časa odvrnem to strašno pot. Mala Anka je
trud telesni vzgoji, zavedajoče se tega, da, čim bo utrjena telesna krepkost in sila na-; roda češkega, bo tudi z lahkoto izveden na-. črt: da se sveže zdravo telo odiči vedami in ; čednostmi. V povzdigo nravstvenih sil ljudstva ustanovlja češko Sokolstvo številne javne čitalnice, knjižnice, prireja javna predavanja iz vseh strok itd.
Mnogi bo vpraševal : kakšno nalogo ima pravzaprav Sokolstvo ? Sokolstvo je postalo zato. da bi nesrečna naša domovina, katere jezik je pred leti upadel na govorico prostih vaščanov, zopet dosegla častno mesto med ostalimi narodi, da bi ponižani in potlačeni narod postal zmožnim za dosezanje svojih pravic, da bi bile odstranjene krivice, do neba kričeče, ki so bile storjene in se še delajo na slovanskih narodih. Sokolstvo oborožuje ljudstvo s silo in zdravjem za delo in samozavest, širi prosveto, razširjuje delavnost in gibanje k svežemu in moškemu boju proti ve-kovečnim neprijateljem našim. Duhom in silo, napredkom in prosveto hoče obvladati nasilnike, ali noče plačevati zla za zlo. Nima namena, da bi morda z nasiljem pridobilo to, ■ kar mu po pravu gre, ampak hoče s telesno, j duševno in nravno nadsilo in mogočnostjo j svojo pridobiti spoštovanje svojih neprijate-ljev. Hočejo samo to, kar jim gre po zgodovinskem in človečanskem pravu. Češki Sokoli se hočejo z vso močjo braniti proti preveliki obmejitvi svojih prav in svobode od strani tujih ljudij. To se, ako Bog da, ne dogodi !
Sokolstvo torej, skrbeče za zdravje in telesno silo slovanskega plemena, gradi s tem duhu njegovemu in nravstvenosti dostojen, trajen in zdrav dom : utrjujoč telesno zdravje in silo naroda probuja v njem želijo po duševni in nravstveni plemenitosti, vzbuja, spo-polnjuje in utrjuje dovršenost duševno in nravstveno, ker edino tam. kjer stoji zdravje in sila telesna v edinstvu in slogi se zdravjem in silo duha in nravi, pokazuje se nam nenavadna slika neizmerne krasote in harmonije, ki premaguje se svojo popolnostjo vsaki zuiianji napad. Dovršeni razvoj vseh Uilnarodovili bodi tudi slovenskemu in posebno tržaškemu S o k o 1 s t v u, kakor stražarju sinje A d rije, geslo in vznesena naloga — b o d i n a m proslava domovine in naroda na vsem polju delovanja ljudskega! Na zdar!
Volilna reforma in tržaška statistika.
Včeraj smo bili obljubili, da se poba-vimo na tem mestu nekoliko z onim delom zadnjega govora tržaškega poslanca Pitacco
v dunajskem parlamentu, ki se bavi s porazdeljenjem volilnih okrajev v mestu tržaškem.
Dr. Pitacco je rekel, da je to porazde-ljenje umetno in proračunjeno na škodo tržaških Italijanov. Kaj so si neki morali misliti oni državni poslanci, ki so morali vedno doslej poslušati sklicevanje italijanskih poslancev, na uradno statistiko ljudskega štetja, ko so kar naenkrat čuli sedaj i/, ust poslanca Pitacco da sta po namerjanem porazdeljenju tržaških volilnih okrajev za Italijane vnevarnost celo dva mestna okraja in da 11 a 1 i j a-n o m zares grozi nevarnost d a dobe s a m o tri m a n date t r ž a-š k e ? !
Kaj so si morali misliti, ko so čuli ta Pitaccov strah in škripanje z zobmi pred volilno reformo, če so se spominjali ob enem, kako tista statistika, na katero so se Italijani vedno sklicevali, dokazuje, da je Trst italijanski, povsem italijanski ?! Vpraševati so se morali : Ce je mesto tržaško res povsem italijansko, kakor morejo priti v tem mestu italijanski mandati v nevarnost ?! In ugibati so morali dalje : na škodi utegne biti kaka italijanska stranka nasproti drugi italijanski politični stranki — n. pr; socijalistični — ali mandati morajo ostati v italijanskih rokah, ako je res, da je Trst povsem italijansko mesto! !
Ali dr. Pitacco je vendar zatrdil, da sta po namerovanem razvrščanju za Italijane dva mestna mandata v nevarnosti ! ! Kako to ? Pred kom ? Pred Nemci za sedaj še ne Torej ?! Menda p r e d .... Slovenci! ! A kako naj bi bilo to možno vspričo rezultatov ljudskega štetja kakor jih izkazuje tista uradna statistika, ki so jo izdelali Italijani sami. Po tej statistiki je v okolki (okroglo računano) 170O0 Slovencev. Ozirom na razdelitev mestnih volilnih okrajev pa prihaja od tega števila le okolo 8000 Slovencev v poštev, ker dobi zgornja okolica svoj poseben mandat. V mestu samem pa so našteli 5017 Slovencev. Po podatkih ljudskega štetja torej bo volilo v petero mestnih volil nik okrajev okroglo 13000 Slovencev. Ti pa so porazdeljeni in razstrešeni po vseli mestnih volilnih okrajih, od katerih vsaki št^je 24.000—26.000 prebivalcev!! Sedaj vprašamo: kako naj 13000 Slovencev spravijo v nevarnost dva italijanska volilna okraja, v katerih bo volilo nad 50000 volicev ? ! Tistih 13O00 Slovencev bi imelo eventuvelno šanse za en mandat, če bi bili združeni v enem volilnem okraju, kar pa niso.
Tako govore številke — tiste uradne statistike, na katero se Italijani vedno sklicujejo! Kako naj sedaj umejemo strah dr.a Pitacco?
sicer res še otrok po starosti in telesu, ali srce in duša sta jej kakor v odraslem človeku. Vedel sem. da bi njo ta pot ubila. Ponudil sem torej, da bom jaz doprinašal del troškov za otroka, da le moreta ostati, dokler bo vsa j bolji čas in se otroka nekoliko pomi- ] rita in pozabita. Tudi tega ni hotela občina. In otroka bi bili odpravili že tedaj, da ni iz Like došel odgovor, v katerem se je tamošnja občina se. svoje strani uprla dolžnosti, da bi ona prevzela otroka. Tako je prišlo do pravde na oblasti — otroka ostaneta tu do rešitve — a zdi se mi, da še ni rešeno. Evo — to vam je njuna povest.
Kaj mislite, da bi skušala pridobiti otrokoma kako deželno podporo, pa naj bo tudi mala ?
V prvi hip me je pogledal kapelan za-čujeno. Potem je zmajal z glavo dva-trikrat in nič ni rekel. No, napravil je z roko kretnjo v zraku, kakor da je hotel reči, kako da jaz mislim to. No — jaz se nisem dal odvrniti. Nekoliko dni potem sem bil v Zagrebu.! Čemu govorim o tem ? Ali — doživel sem se svojo prošnjo toisto, kakor je bil doživel kapelan se svojo. Isti obrazi — iste sablje, j iste suknje — isti odgovori z istimi razlogi.
Povrni! sem se prav brez vsacega vspelia. Radi tega sem bil silno ozlovoljen. In da re- j siiico povem : tudi sramoval sem se. Saj mi
je kapelan rekel že v naprej, da bo tako. Niti nisem šel. da bi njega prvega obiskal, ampak druzega dne po povrnitvi sem šel naravnost k otrokoma. Sam nisem vedel, kaj bi. Tu so bila vrata na ulico široko odprta. Na dvorišču je stal voz, ki sem ga takoj spoznal kakor last zakupnika javne priprege. Le nekaj zmotane slame je pokrivalo sedež. Na strani je stal občinski redar, a na hodniku je jadikovala pred županom gospa Manda in jokala sta otroka. Oba sta se pritiskala k njej, jo držala z ročicami za krilo ter jokala in tožila na ves glas.
Kaj je, za božjo voljo ? — sem za-klical še na pragu.
—	Ah, gospod, dobro je, da ste prišli — je začela Manda nasproti meni ter sklenila roki visoko nad glavo. — Tu, otroka mi odhajata.
—	Pa ne tako? - sem se obrnil proti vozu. Sedaj sem uganil vse : odpravljajo ju v pristojno občino.
Župan, debel in nizek človek, se je obrnil do mene in mi potrdil, da odpravlja otroka „domov".
—	Kam — kam -domov" ? — se mi je iztisnilo bolestno vprašanje.
—	Eh, prišlo je že pred tremi dnevi od okrožja, da je vlada potrdila odlok, da otroka spadata v tisto občino, kjer je njiju oče v
zadnji čas služboval in da ju ta občina mora vzdrževati. Sedaj ni druzega, nego da ju pošljemo tjakaj.
Pa tako in v tako grdem vremenu ?
—	Seveda. Drugače ne moremo. Vprašal sem gospoda predstojnika, ali nuj bi ju drugače odpravili a on mi je rekel, da se drugače ne odpravlja. Vsaki drugi način, bi zahteval troškov od občine, ki bi jih okrajna oblast ne mogla dovoliti. In na vse zadnje — odpravljata se v pristojno občino. A da je slabo vreme — jesen je — kaj morem jaz za to ?
—	Oprostite, gospod — ali jaz mislim, dfi na vse zadnje moreta otroka tucli tu ostati. Tamošnji občini je pač vsejedno, naj plačuje za otroka tu ali tam.
—	Ne — ne. Imamo že od prej izjavo tamošnje občine, da bo otroka pri sebi vzdrževala, ker tu da je predrago. Vrhu tega pa tudi mi nočemo, da bi ostala tu. Kajti, kako naj rečem, — da — zakoni se spreminjajo — pak lii se tudi sedanji zakon mogel spremeniti — pa bi — no, da — otroka mogla na zadnje pripasti občini, ako bi ostala tu. Dajte, dajte, torej, Manda, prinesite njiju stvari in naj sedeta na voz !
(Zvršetek pride.)
Stran II.
»EDINOST« štev. 178
V sobote, dne :i0. junija 190«;
Nam se usiJjuje zelo grešna misel, da rečeni tržaški poslanec dobro ve. da tista statistika — laže ! In res laže! S tem, da protestirajo proti namarjeni razdelitvi volilnih okrajev, priznavajo, da se boje. a ta italijanski strah govori. daje faktično število tržaških Slovencev vse drugačno, n e g o n a papirju i t a 1 i j a n. u rad n e statistike! Protesti poslanca dr.a Pitacco glede volilne reforme involvirajo za nas tržaške Slovane jako dragoceno pripoznanje od italijanske strani. Našim Italijanom se godi ob vprašanju razdeljenja volilnih okrajev kakor človeku, ki se hoče preriti skozi gnečo : če se luče izogibati na desni, pa nemilo za-devlje na levo. Tako se godi Italijanom : naj se obračajo kakor hočejo, povsodi zadevljajo nemilo na — faktične narodnostne r a z m e r e.
Dogodki na Ruskem.
Demokratično - konstitucijonalno ministerstvo.
Iz Moskve poročajo : Na dvoru so opustili misel, da bi novo ministerstvo sestavili iz členov državnega sveta. V Peterhof je bil pozvan predsednik dume Muroncev, kateremu je bila poverjeni sestava novega ministerstva iz členov dume. Muroncev je izjavil, da je pripravljen vsprejeti ta nalog, ako car vsprej-me njegove zahteve, ki jih je preciziral v sedmih točkah. Zdi se, da je dvor pripravljen vsprejeti njegove zahteve in da se splošno strinja z mislijo, da se sestavi konstitucijo-nelno-demokratično ministerstvo. Novo ministerstvo bi bilo sestavljeno nastopno : 3Iu-roncev. predsednik. Lov notranje stvari. Mi-linkov, uk. Kusmin-Karavajev, pravosodje, Ti-mirjasev finance, Kutnel poljedelstvo, Košič vojna, Kuhlov mornarica. Pogajanja se nadaljujejo.
Drobne politične vesti.
A n g 1 e ž k a zniža svojo vojsko. Kakor poroča londonski list ..Kvening Standard". namerava angležki vojni minister Hal-dane predložiti parlamentu, da se angležka redna armada zniža zu batalijonov.
Potovanje kralja Petra. Dunajska ^Zeitu poroča iz Zemuna, da je nje dopisnik zvedel iz dobrega vira, da namerava kralj Peter prihodnji mesec potovati v Petro-grad in Rim. To potovanje bi bilo sicer pri-
vatnega značaja, kajti kralj Peter bi obiskal svoii svakinji veliko vojvodinjo Milico Leuclien- J sedanji, popolnoma nesposobni župan naše burŠko in kraljico Heleno, toda o tej priliki | obširni- občine. Pravim : šibko zaslombo, kajti bi ga gotovo oficijelno vsprejela tudi car in poskušalo se je samo loviti ribe v motni vodi. italijanski kralj, vsled česar bi mu bilo potem (<jlej n. p, rEd.u št. 16!».) možno obiskati tudi druge evropske dvore. A padel je nenadoma debel kamen v to Za to potovanje se delajo baje že priprave.; gnjilobo.
Iz Makedonije. Iz Skoplja poro-j Žeje minolo več nego mesec dnij, da čaj o: Blizo občine Trnovo seje nedavno vr-'je prišel župan v sodno preiskavo. Državno šil boj med četo ustašev in turškimi vojaki. I pravdništvo je, kakor veleva zakon, prija-Devet ustašev in pet vojakov je bilo mrtvih, vilo to dejstvo takoj kompetentni oblasti.
V Poreču in Trstu so bili v nemali dregi in so zavlačevali vso stvar, kolikor Naposled so vgriznili v kislo
okr. glavarstvo
na Volovskem je z dekretom od 2*2. t. m., d oslini včeraj, odstavilo župana Ivana Dekleva za čas, dokler
stranko.
Domače vesti.
Imenovanja v politični službi. Na-
mestniški koncepist v Poreču dr. Jurij pl.
S c h 1 o g 1 je imenovan okrajnim komisarjem.'	.	.	. _ . .
,	,	, . t, , u.t Tako naznanja vspored pnhocl planinskega
namestnika konceptna praktikanta Kudolt ha-	.	, •	f
ri,	. , ~ . . . , t muzeia na lutraisno planinsko slavje. Da bo
ron I euffenbach v Gorici m dr. Leon
.	i • r> i •	*	nudil neštevilo zanmnvostij, o tem priča za-
baron d i Pauli v Porecu sta imenovana
t ... . . . , i. -i ■ i ; nimiva obiava posamičnih skupin. namestni>kima koncepistoma. Namestniski kon- ____1 .
cepi^t v Trstu Ernest pl. U r b a s v Kopru je prideljen c. kr. namestništvu v Trstu.
Iz učiteljskih krogov. Vpokojeni so : g. Ambrož P o 11 i ž, nadučitelj v Rifembergu, g. Josip K r a g e lj, učitelj v Gradišču in g.ca Ana L u k m a n , učiteljica v Št. Fer-janu
borno institucijo v tem pogledu, da jej tudi: navadna pisma poverjamo z najvećim zaupa- j njem. in pa zato, ker se v Ricmanjih -— kakor mi zatrja dotični vaščan — večkrat dogaja, da prebivalci ali 11 e dobivajo, ali pa t da prekasno dobivajo na njih naslovljene j poštne pošiljatve in to celo take od sodnih ; oblasti : ravno zato se mi vidi potrebno, da ojiozorim na to slavno poštno in brzojavno ravnateljstvo. Vem, da poštna uprava ni odgovorna za navadna pisma, vendar sem ob 1 znani gorečnosti in vestnosti viših organov1 uverjen, da jim je ležeče na tem, da poštna institucija funkcijonira neoporečno tudi v onih pogledih, ko poštna uprava ne nosi odgovornosti za poštne pošiljatve. Zato sem uverjen, da bo le ustreženo slavnemu poštnemu ravnateljstvu s tem obvestilom.
O pokojnemu Josipu Sancinu nam pišejo :
V sredo ~J7. t. 111. vršil se je v Skednju pogreb avskultanta JosipA Sancina. Znjim je legel v prerani grob zopet jeden iz vrst naše. itak malo številne inteligencije, mož. ki je, da-si c. kr. uradnik,* vendarle povsod in vsik-dar kazal, da je slovenske krvi ter dokazal, s tem, da je možno biti vestnim uradnikom, ne da bi trebalo radi tega ni najmanje žrtvovati na svojem narodnem prepričanju. K©liko spoštovanja jt- v živ al med ljudstvom, pričala je velika vdeležba. ob kateri so ga spremili sova-šaani k večnemu počitku. Kakor uradnik bil je pokojnik jako marljiv in vesten ter si s tem pridobil priznanje svojih predstojnikov in spoštovanje tovarišev, ki so vsi prihiteli v polnem številu, da mu izkažejo poslednjo čast. Poeelnvo ugodno jo vplivalo, da se- je vdc-ležil pogreba tudi predsednik višega sodišča ekscelenca dr. Gertscher.
Mi pa, pokojnikovi prijatelj, poslovili smo- se od »jega, tolažeči se s- temr da je pokojnik našel v hladnost grobu oni mir, ki ga je zastonj iskal v iivljenju. LaŽuka mu hodi domača zemlja !
Umrla je. Ona reva Kočevar Frančiška za katero smo prosili railodarov je umrla v bolnišnici pri sv. Mariji Magdaleni. Ob enem naznanjamo, da je gosp. Urban Len vek podaril otročičem pokojaice H krone in gospa neimenovana (iz ul. ddle Poste) K 2. (Po pomoti zakasnjeno.)
Iz Podgrada. 2S. junija 1*JM>. Primorski sistem je dobil v Podpradu, nekako, da-si zelo šibko zaslombo, odkar je bil izvoljen
\\w\\
\\\\\\-v S//SSS/SS/.
s s s s s s
AVGUST STULA
ul. Gioachino Rossini 24 (zraven sv. Antona novega)
priporoča si. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom bogato opremljene
kroj a ć 21 i c
Bogata zaloga tu- in inozemskega angleškega blaga in vseh v krojaško obrt spadajočih predmetov. Delo precizno, cene zmerne. Naročbe se zvrše točno in se dostavljajo na dom. — Unanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. Ukusni kroj, kakor tudi solidno, trpežno delo in izvrstno blage.
Izdeluje se radi kompleiaiis sok'(Me oblete po najnižji ceni. — Velika zaloia Kravat In vsake vrste pit
. VW\fVV.'l^\)ffw.'. V.V\ii.V\X \ v\ v v.
'/// / / // .
! ~ >J2JLL

'Ji • O ■ I < i • O i • t>i 1 O I

jfj s®
o Vi
-O	5
=1
S i ki >
r* * y\

& if'i i- T
i
i-jvSSti«! i j j i
. 52. ii (l3.5iTiđ hiša).
£ALOGA:
fi'.O '".->'s4.<o
j "i ulica
i j'
■ PiT.zzn

Zaradi opus ta trgovine z
prodam
( , pilo »žago« z enim jarmom na j ij i vodi, pred kratkim prenovljeno j I sobama, kuhinjo in skladiščem v
lesom
:o3lopje). J?
o
' Ceno, ca a« n; v: n-r^e: .« ^onkurono«. ; ~ fciprejenri^-jo	ry-.iarr>«,n» ar:a trii po
pospnaih nac:xih.
H^Krc 71111 cest-.s	in fra-zJs© _
t O i ' C : 1 O H O :. O ' i O i ".OnOiiOl ' ' %---------- --1
Osebm kredit za uradnike
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni* in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kre-! dit. Agent je so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno ' vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wipplinger-strasse 25.
^ndrej l^udeš, mizar
am- in izdelovalec pohištva -m
iclia Ireneo delia crtce 4r in ulica Scassa 81
Ima vedno v zalogi zuktuiske iu oiteilovaine s»He, mijfniejštt in trdno delane t lastni delalnict. j Posebna izbe r a kuhinjske oprave.
Specijaliteta ;	OMARE-LEDENICE.
i?prejemlje kaleoršno-keli naročilo za tu in za zunaj, kakor tudi poprave.
gBBB
yotovi s trema
njo in skladiščem vse z opeko .pokrito, v ravnini na glavni cesti, četrt i ure od železniške postaje. Ker so v bli-f zini še jelovi in smrekovi ^ozilovi, se nudi i ugodna prilikji za trgovce z lesom in mi-j zarje. Ravno tam je po nizki ceni na pro-: daj še nova priprava za mesnico, predel s hrastovim čokom i. dr. Več pove
J{inkc Gabrijan v Vipavi.
■■	■ 1	———	HHII*«	M
Dr.
Zdravnik
1). K AR A M AN
spcei^alist za notranjo medicino in bo-lezn.r-i na diKalnih organih (grlu in nosu)
Oniinira sa	v hi-*i >t. 41 v ulici ili'l-
1" AcijtteiioUo, II1 3 ure prrdp. tlu I1 ; )>o|>.

Vabilo
razstavo

Sprejemajo •«
TsakoTrHtntt delu p<»Ket»cVh naprti b.
w Tmmm mi	ii tnm
Tovarna pohištva p j
= RflFfiEL UhUR ='2
Velikansko &kladi&6e in razstava
X,
ženskih ročnih del
kutero priredi
podpisani c. kr. šolski svet
povodom
okrajne učiteljske konferenci
pomsiva m
----T H 8 T
1}
ulica Malcanton štev. 1
po seio nizkih cenah.
Druj?i lioj se je tam blizo vršil med'vojaki in I neko drugo ustaško četo. Ubitih je bilo v boju iN ustašev, težko ranjenih pa 15, voja- mogli, kov je bilo ubitih pet. Blizo Strebrena so vO- bolko. jaki ubili dva gi'ška tolovaja, ki sta že dolgo	C. k
časa nadlegovala tamkajšnje prebivalstvo.
Naprednjašlca stranka v S r -bij i se razide, in sicer radi tega. ker je na je v preiskavi zaradi hudodelstva goljuiije in zadnjih volitvah v skupščino dobila le tri man- je porabilo prvega svetovalca Antona Pe-date. Trije poslanci stopijo z zmerno radikalno loza (Filana) iz Mun, da prevzame takoj vodstvo županstva.
Ta je prišel danes v to svrho v Pod-grad, a je zopet odšel brez uspeha, kajti niti v uradu, niti ni Podgradu ni našel niti župana niti občinskega tainika.
Veliki planinski muzej. Prvič v Trstu!
Serravallo-vo železnato kina vino*
za bolehne otroke1 in rekonvalescente.
Provzroča voljo do jedi, ntrjnje želodeo
g
Razstava se otvori v prosto nadrljevalne šole za klesar hrežini ilne 21». junija t. L o lired[n)!udne ;a ostane otvorjena ta dan. - S* ►. junija in 1. julija n<l in. 1 J. ure predpoludne in od 3.—."». popol.
Ces. kralj, okrajni šolski svet
SEŽANA, 21. junija 1H0(».
Predsednik: Rebek.
in ojaduje organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov M vaeh r,!-. ^jiH, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
Odiu	t 16 kolajnami na raznih raztavah la z aad 3000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
= Crst. =
Slovenske gore in planinev nadnaravni velikosti. potem razne najdbe in izkopnine slov. gora in jam in slednjič tudi raznovrstne prikazni 19. stoletja.
V kljub tajnosti tega podjetja zvedeli smo za razne gore in planine, ki se bodo vrstili v tem muzeju : kakor Triglav, Stou, Kjovina.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARM10 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
&jA(rLCr\(AC \(r\(fYrJ' Jr^, £ Jr
Na adreso poštnega ravnateljstva«: Nanos itd. Zelo zanimive bodo jpa baje pod, Prejeli smo : Te dni sem pisal nekemu ric- j zemeljske izkopnine iz Dimnic. Med tem se manjskemu občanu pismo. Bilo je v torek | naliaja tudi okostje prazgodovinske jamske zjutraj, ko sem oddal pismo na pošto. Čudno device, zlatorog in druge. -Tako obsežna tuj-se mi je zdelo, da nisem dobil nikaeega od- nost leži pa nad prikaznimi 19. stoletja. Iz govora, dasi je bila stvar važna. Naravnost vsega je razvideti. da bo ta plan, muzej nu-osupnilo pa me je, ko je dotični naslovljenec j dil popolno novost na tej narodni slavnosti. danes, v petek, prišel osebno k meni interpe- i In le žal, da smo prejeli obvestilo, da je to lirat me. kako da je z dotično stvarjo ? prvič in zadnjič v Trstu. Jasno mi je bilo takoj, da mojega pisma ni | Povišanje poštnih in brzojavnih pripre j el.	stojbin ustavljeno. Kakor poročajo z Du-Ravno zato. ker je javnost navajena gle- j naja. je ministerstvo za trgovino ustavilo oddati v naši avstrijski poštni napravi uprav iz- redbo glede povišanja poštnih in brzojavnih
Tržaška posojilnica in hranilnica
—registrovana zadruga z omejenim porofttvom.
PiMMMM Cstaerma šter. s, I. m. — TRST — Tlaatnihiši. Telefon it. 95*. iT Vhod po glavnih stopnicah. Hranilne ulog® sprejema od vsakega, tudi ni ud zadruge in jih obrestuje p« 4\. Rantnl da v« k od Wnilnih vlog plačuje »avod nam. Vlaga sa lahko po 1 krono P««oJlla daja »amo zadružnikom in sicer na uknjiibo po 5*/«*/., *»• menjice po «•/„ a« zastave po 51/«*/«-
Uradna ur« s od §.—12 dopoludne in od 3.-4. popoludne.	^
Izplačuj* vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah m prasnikih je ursd »sprt. T». najHoderneje urejene varnostno eelleo sa shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
P*itao hraailaiSal raiaa S 19.004.----
V soboto, dne dO. junija 1906.
»EDINOST« štev. 178
Stran II f
pristojbin, ki je imela stopiti v veljavo z dnem 1. julija, to pa vsled odločnih protestov od strani trgovinskih in industrijalnih dunajskih krogov.
Planinski pevci ! Pevska vaja, naznanjena za danes zvečer odpade. Vršila se pa bo skupna glavna in zadnja vaja jutri v nedeljo popoindne ob 2. uri v rSlov. čitalnici Ker je treba določiti tudi red nastopa, so gg. pevci naprošeni, da se gotovo vsi udeleže te zadnje skupne vaje.
Za veliko planinsko slavje ali „Veseli dan na planinah" so že vse priprave v polnem tiru. Nova pot do „Triglavske koče~ bo kmalu dovršena in že se postavljajo tudi šotori za razne oddelke. Vse je v marljivem gibanju kakor mravljišču, tako da lahko trdimo že danes, da bo vse slavje nekaj posebnega. Torej na noge in jutri popoludne : „Na veseli dan na planinah
Poziv In vabilo ! Častite dame in cenjene gospice, ki bodo sodelovale na jutraj-šnji planinski slavnosti. naprošene so, da se snidejo ob :i in pol uri popoludne v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu, da prevzamejo posamične oddelke in se odredi vse nadaljno delo na slavncsti.
Solnčarica. Včeraj smo imeli prva dva slučaja solnčarice. Prvi je bil 2.1-letni Josip Sch\veiger. stanujoči v Škorklji. Sel je 1 »i 1 z nekim prijateljem na sprehod, a mej sprehodom se mu je začelo mešati v glavi. Ko ga je prijatelj privedel nazaj domov, so morali zvati k njemu zdravnika.
Istotako na sprehodu je zadela solnčarica približno 40 letnega Mihaela Mungerja. stanujočega v ulici del Broletto št. 22d. Tudi k njemu je bil pozvan zdravnik, ki je dal Mr.ngerja prenesti v bolnišnico.
Ta poslednji slučaj je nevarneji. nego
prvi.
Obsedena babnica. 28-letna natakarica Amalija B., stanujoča v ulici del Farneto, je bila predsinočnjim v krčmi „Al buon Rovi-gnese*'. ki je v ulici del Lazzaretto veccliio št. 24. Ko se ,ga; je bila dobro nalezla, je pa začela razgrajati. Krčmar jo je opozoril, naj miruje, a to ni nič koristilo. Krčmar je ponovil svoj poziv bolj energično, a to, ne le. da ni koristilo, ampak je še škodovalo, ker rgičneji poziv je Amalija odgovorila s ■ pobila več kozarcev, v skupni Iveh kron. To videči, je krčmar po-? in dal „obsedeno babnico" are-
Pretep. 30-letni voznik Jakob S., stanujoči v Skednju, je predminolo noč ob 2. uri v ulici di Riborgo pretepal lahkoživko Marijo B. Vdaril jo je s pestjo po nosu, da se jej je iz istega pocedila kri. V tem je pa prišel tam mimo neki Albert M., in ta je hotel braniti Marijo, a S. se je zapodil vanj in ga začel klestiti. Seveda se je Albert skušal braniti, a ni imel posebnega vspeha. K sreči sta prišla tam mimo dva redarja, ki sta odvedla Jakoba S. na ponočni policijski urad, kjer ga je uradnik zaslišal in ga potem izpustil. Albert M. ga je pa mej tem čakal in Šel potem za njim. da bi se maščeval, ker je bil prej nakleššen. Na trgu pri rudečem mostu je Albert res napal Jakoba S. in zopet je navstal mej njima pretep. A tudi tedaj je napravil konec prepiru redar, ki je to pot odvedel na policijski urad Alberta M., ki je bil istotako, kakor Jakob, zaslišan in potem izpuščen.
Samomor. 50-le t ni čolnar Anton Pelle-grini. stanujoči v ulici del Lazzaretto veccliio št. se je včeraj predpoludne ob 11. uri in pol zaprl v svojo sobo, napolnil veliko posodo z ogljem, isto zažgal in potem legel v postelj.
Oi) 1. uri in pol popoludne je pa šel njegov nečak, 12-letni Julij Passetta, v stričevo sobo. da bi strica poklical — mislil je namreč, tla stric spi — h kosilu. Takoj ko je dečko odprl sobo. ga je hotel dim zadušiti. a ko se je dim nekoliko razgubil in je dečko mogel vstopiti v sobo, je videl strica nepremično ležečega v postelji. Stopil je bliže in — pri tem je zapazil na tleh posodo z gorečim ogljem. Ves prestrašen je na to poklical druge ljudi, ki so spoznali na svojo žalost, da je Anton Pellegrini že mrtev. Slučajno v hiši nahajajoči se zdravnik dr. Co-porcich, se je zaman trudil, da bi nesrečneža obudil k življenju. Truplo pokojnika je bilo preneseno v mrtvašnico pri sv. Justu.
G.a Dr. Pretner 2 salama. Marica Bartol 1 torbico, 2 japonski pihalki, 2 skledici za pepel, nadsvetnik "VVilfan 20 K.
)	Koledar In vrezne. Danes: ►Spumin sv.
, Pavla: Pavlimir; Gojslava. — Jutri: Teobald, opat : Bogoslav; <iorka. — Temperatura včeraj: ob '2. uri popoludne -r Celsiug. — Vreme: včeraj: lepo.
Drašfuene ussfi in zabave.
..Narodna Čitalnica * v Rojanu priredi jutri dne 1. julija v stekleni dvorani ..Narodnega doma" veseli igri : „V Ljubljano jo dajmo" in ..l»ve tašči". Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina 5o stotink (sedeži prosti).
„Tržaški Sokol« prosi brate člene, da se čim večim številom udeleže slavnosti ..Slov. plan. društva".
Dalje prosi brate člene, da si v kolikor možno velikem številu nabavijo sokolske kroje in to že za izlet v Nabrežino. Opozarja se vse tudi na pozneje izlete, ki se bodo vršili redno, posebno pa na vsesokolski izlet v Zagreb, kjer bo udeležite v v kroju velike ugodnosti.
\ si. ki se nameravajo udeležiti dne 15. julija izleta v Nabrežino v kroju, so napiošeni, da pridejo na redovne vaje, ker sicer bi ne mogli nastopiti pri sprevodu. Redovne vaje so ob sredah in petkih od in pol do 9. in pol ure zvečer.
.,Tržaški Sokol" se obrača na slovenske trgovce v Trstu s prošnjo, da podare ..Sokolu-4 kako darilo za šaljivo loterijo, ki jo misli prirediti v Nabrežini. Imena velikodušnih darovalcev se objavijo. Darila naj se blagovoli izročiti sokol, slugi, ko pride prihodnje dni po ista. Na zdar !
Koncert s plesom prirede koprski uči-teljiščniki v Gorici dne 8. julija 19»M>. v prostorih hotela „Pri zlatem jelenu" v korist učiteljskem konviktu. Pri koncertu in plesu igrajo učiteljiščniki. Vstopnina J) koncertu in in plesu je 60 vin., za dijake 30- vin., za družine do 4 oseb 2 K. Blagajna se otvori ob 8. uri zvečer. — Začetek točno ob 9. uri zvečer.
Ker je čisti dobiček namenjen učiteljskemu konviktu v Ljubljani, se preplačila hvaležno sprejemajo in objavijo v „Soči".
K obilni udeležbi uljudno vabijo
koprski učiteljiščniki. Veselica „Čitalnice" pri sv. Jakobu, ki se bo vršila v nedeljo S julija, obeta biti nekaj izrednega.
Že same pevske točke morajo zadovoljiti vsakogar. Pevali se bodo krasni mešani zbori: Hubadove narodne pesmi : „Je pa davi slanca pala", „Skrjanček poje, žvrgoli" in „Prišla je miška", v eni točki. In mogočni mešani zbor „Oj planine". Nadalje moški zbori „Doli v kraji", ,,U ljetni suton" in , .Hrvatskoj".
Predstavljala se bo krasna igra s petjem v enem dejanju ,.Lokavi siiubač". Sviral bo vrli Majcenov orkester. Zabave toraj v izobilju. Zato pa naj nihče ne zamudi te prilike, da se po trudapolneni delu razvedri in, da spodbudi mladino, k čim intenzivnej emu narodnemu delu.
T*-
MALI OGLASI.
Muli oglasi računajo se po 3 stot. besedo ; mHstnotiskane besede se računajo enkrat več. Naj manj ča pristojbina 4« stotink. — Plača se takoj. ==

Kdor Izven Trsta pismano naroči kak „MALi OGLAS", naj jošlja denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objav'Jen. še ni oseba poznana Upravi lista.
Tarifa je natisnjena na čelu „ŠALIH OGLASOV" In vsakdo lihko preračuni, koliko mu je plačati s tem, da prešteje besed?. Oglase treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „Ed.nosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATJII ODDELEK" ! Informacije edino le. če bo pismu priložena znamka za odgovor.
Razne vesti.
Koliko vode porabi Zagreb ? Mi-
nolo leto so porabili v Zagrebu 51 milijonov hektolitrov vode. Naj veča dnevna uporaba je bila meseca avgusta.
* Nemški milijonarji. V Nemčiji je 74m<) milijonarjev, od teh jih 381 biva v Char-lottenburgu. V Berolinu biva i:J08, v Franko-brodu ob Menu 584. v \Viesbadenu 2uS milijonarjev.
Darovi.
Planinskemu društvu so darovaii sledeči jrg. :
Učitelj — penzijonist podarili 5 palic lastnega izdelka, 2 z oljnato barvo slikana voznika in knjigo „Prvi listi".
Brzojavne vesti.
Novi španski minister vnanjih stvari.
MADRID Ministrom vnanjih stvari je na mesto vojvode Almodovarja imenovan Perez Caballero.
Ruski poslanik Sinovjev.
CARIGRAD 29. Ruski poslanik Sinovjev odpotuje najbrž v ponedeljek ter se bo kratek čas mudil na Dunaju. Govorica, da pojde poslanik radi posredovanja v romun-sko-grskem sporu v Bukarešto, je neutemeljena.
Rusija.
VARŠAVA 29. Od poludne sem je brzojavna zveza s Petrogradom pretrgana.
PETROGRAD 29. V vodilnih krogih vlada velika razburjenost radi nemirov v prvem batalijona Preobraženskega polka, ki meje že na upornost. Tudi drugi in tretji ba-talijon sta se pridružila prvemu, vendar sta se radi svojega postopanja skesala. Prvi ba-
talijou, ki se zove „batalijon Nieg. veličanstva" ter ima svojo vojašnico v zimski palači. je v tako visoki meri prekršil disciplino, da so bili iz Krasnega sela v Peterliof pozvani grenadirji, ulanci, strelci in ena artilerijska brigada, da so batalijon razorožili. Ba- { talijon je bil potem, ko so bili izročeni kolovodje, odveden v Krasnoje selo. Semenovski polk se ni udeležil nemirov.
SAMARA 29. Sinoči je v polku Buzolux izbruhnilo gibanje radi tega, ker sta bila are-tovana dva vojaka, ki nista hotela vojaško pozdraviti. Ko so vojaki oba tovariša osvobodili. so imeli shod, na katerem so sestavili listo zahtev. Zahtevali so izlasti. da se vojake v tretjem letu odpošlje v reservo. da se zboljša hrana, da se zmanjša delo, da smejo vojaki svobodni čas poljubno uporabljati, da se ž njimi uljudno postopa. Nadalje so zahtevali popolno amnestijo, odpravo smrtne kazni, zemljišče in svobodo za njihove očete,
popolno neodvisnost. Danes niso vojaki bili v '---
službi-	Gostilna vA!la Costanza4
PETROGRAD 29. Kršenje discipline ^ IS). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa k i .	. v ,	, .	teran. Priporoča se hI. občinstvu Henrsk Iv o
prvega batanjona Preobraženskega telesnega polka je spravil vojaške kroge v veliko zadrego. Podrobnosti o neposlušnosti so na- —--;-:-—-:-——postopne : Ko je bila v šotorišču odpeta na- KIslO ZBIJB nttTdoba"T zalogi V o*Vi p a
" ~	- ....... (S27)
Prva slovenska zaloga
Gostilna
in tovarna pohištva
ANDREJ JUG — Trst. ulica sv. Lucije St. 18 (za deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — Svoji k svojim !
Stadt Laibach'' (ulica Giulia St. 15) Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in briško. Ivrstna kukiuja. Priporoča He slav. občinstvu J. Kante.	(295)
Novi modni salon
Parižki in dunajski
(Coiho št. I t. I. n.) Zaloira klobukov za uzo ci, po najzmi rnejib 455
■Via Nuova raSki s i č.
Bicikel;
jako v dobrem stanu je na prodaj. Informacija v Tiskarni Elinost. (»'»1
radna večerna molitev, je stopil pred divizij- ; D o 1 č i č, ulica Sorgente 7, telefon 14ii; skega generala Oservio neki podčastnik ter mu izročil adreso, v kateri so bile naštete zahteve batalijona. Bilo je več zahtev, tako med drugimi, da se lepše postopa z moštvom in da dobi isto boljo hrano. V adresi se je pa tudi obsojalo policijsko službo vojakov ter se načelno odobrilo razdelitev zemljiščnega posestva. General je ostal popolnoma miren, ukazal je pa aretovati podčastnika, ki mu je
krasen, na najlepšem in najzdravejem griču pri Trstu, proti ju-u. obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati, v .Inseratnem uradu Edinosti".	600
obSirnega zemljišča, naliajaječega se na emni najzdravejili gričev pri Trstu so na prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje dvorcev in hiš informacije taja „Inseratui urad Edinosti1.
Dvorec
Parcele
Letoviščarji
ki želijo vroče poletne mesece preživeti v hladu in miru. na-
,	....	. . ... . , se obrnejo na ,Hotel GrsšiSče« v Podgradu (Istra),
izročil adreso. Ker biva prvi batalijon, kakor jioba z opravo in postrežbo z eno posteljo mesečno
telesni batalijon, poleg zimske palače, so vo- K 30-—, z dvema posteljama K 4".—_70|>
jaški predstojniki sklenili strogo Pod vodstvom poveljnika kneza Trubeckega.
postopanje, veletrgovina
L u i p i T r e v i s a n, Trst razpoSilja kavo, riž, olje
kateremu je bila izrečena najvišja graja, je bil batalijon z vsemi častniki vred odveden v kazensko garnizijo Medved, kjer so svoje-časno bivali japonski vojni vjetniki ter je bil tamkaj razorožen. Sestavi se posebno vojno sodišče. Drugi vojaki polka so bili pri odhodu batalijona mirni ter so obsojali vedenje bata- 1 lij on a.
PETROGRAD 29. r Petro grajska brzo-: javna agentura" poroča, da so pričeli v Ro- j stovu ob Donu in v Novorosijskem štrajkati pristani ščni delavci.
PETROGRAD 29. (Petrogr. brz. agent.) Glasom nekega poročila iz Harbina od 27. t. m. je odpotoval v Rusijo zadnji oddelek man-džurske armade. Ostanek mandžurske armade, neznatno število čet, se povrne v Rusijo še le prihodnje leto.
Kdor Išče službo ali kakoršno-koli zaposlenje ; kdor Išče uradnike ali službeno os o bje : kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev : kder ima za prodati hiSe, polja, dvorce ; kdor želi posojila* vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. naj se posluži MALIH OGLASOV v ,E d i n o s t i", ki so naj cenej i, največ čitani iu uajbolj pripravni v dosego namena.
Tujci v hotelu „BALKAN".
Ns= novo so došli :
Nova prodajalnica klobukov
David Osmo
v ulici Barriera vecchia šiv. 5.
Velik izbor klobukov, lastne delavnice, raznovrstnih kap za moške in ženske.	— BV Brez konkurenčne oene.
francesco Slovinscky
železnina
TRST — ulica Torrente 4-5 — TRST
3zbera železnine za stavbinsko uporabo.
SPECIJALITETA :
KolI?r, uradnik, REIvA ; Wenitz. uradnik, DUNAJ ; Mas n, potnik, AUSSIG : Reichard, potnik, DUNAJ : Maidowsky. potnik. GRADEC ; Griin, pot-1 nik, CURI G; Quasnitzer, c kr. nadporoenik, BE j netke; Baun, trgovec, trst: VoiovSek, trgovec, ledenice lastnega izdelka, štedilna IJ UBIJANA ; Polak, trgovec, DUNAJ ; pl. Pierotić i	____
državni svetnik, BEJJGRAD.	ognjišča in železne peči.
Velika razstava pohištva
je otvorjena le za malo Časa v
Dvorani Tersicore (ul. Chiozza 7). — Razstavljeni predmeti so ob enem na prodaj 1MP po najugodnejših cenah. Vabi se P. N. občinstvo, naj polnoštevilno pose ti to razstavo.
^ll
Svoji k svojim !	Svoji k svojim l
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga
Croatia"
99
stoječa pod pokroviteljstvom
slob. in kralj, mesta Zagreb sprejeralje vsako vrsto ne-
premičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila.
podružnica zavarovalne zadruge „Croaiia" - Crs!
-------- CORSO štev. 1--
Zastopniki za vsako inesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji.
grand hotel „llnion" v Ljubljani.
3omfort prve vrste.
■ ■ ■ ■ ■ Jfjd 100 soli.
Stran IV.
^rPIN'OSTc št. 178.
V soboto, dne ol). juniju 100f>
Qdha|anje in prihajanje vlakov
Odhod s postaje južne železnice v Trstu".)
5-55 preap.

/OJ "
8.25 » 3-55 »
9-55 11.50 „
I.— popol.
3 via Cervinjan v Benetke, Kim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad O do Gorice, preko Nabrežine, se zvezo
na Ajdovščino. B :ia Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb. 3 v Kormin, Videm, Milan, Rim. O v	„ Benetke, zveza na
Cervinjan. O na Dunai. Budimpešto, Zagreb. _ O preko Červinjana v Videm, Čedad,
Benetke. Milan, Ala. O v Kormin in via Cervinjan v Videm
in Benetke. O v Italijo preko Kormina, zveza na
Ajdovščino. B via Cervinjan v Benetke, Milan, Rini
in Videm. O na Dunaj, Reko in Budimpešto. B na Dunaj, Ostende. Reko. B na Dunaj. Budimpešto. Reko. B do Kormina se zvezo Cervinjan. O na Dunaj, Budimpešto.
postajo južne železnice v Trstu.
O z Dunaja, Ostende in Londona. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Kormina preko Bivia. B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba. Reke. O z Dunaja in Reke. B iz Italije preko Cervignjana. O iz Italije preko Kormina zveza z Ajdovščino.
4.15 popol. O iz Kormina in Červinjana pr. Nabrezine,
zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Italije via Cervinjan. B iz Italije preko Kormina, Nabrežine,
zveza z Ajdovščino. B z Italije preko Kormina, sveza z Aj-duščino pr. Nabre^ini
B z Dunaja, Budimpešte in Reke. B iz Italije, preko Červinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina.
Odhod s postaje državne železnice pri sv. Andreju v Trstu.
5.10 predp. O v Koper, Buje, Poreč (Istra). 5.33 >» 0 v Herpelje, Ljubljano, Dunaj. 7.20 „	B (samo v četrtek) v Herpelje, Pazin, Pulo
C.50 „ O v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulo. 350 popol. O v Koper, Buje, Poreč (Istra». 4— „ O v Herpelje, Divačo, Dunaj, Rovinj, Pulo
7.50 „ O v Koper, Buje (Istra).
7.4O	B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj.
Ob nedeljah in praznikih: 2:6 popol. O v Divačo. Herpelje in vmes ležeče postaje
Prihod na postajo državne železnice pri sv. Andreju v Trstu.
7.45 predp. O iz Buj in Kopra (Istra)
O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaja, o.46 „	iz Pule.
11.05 » 0 iz HerPelj< Divače, Ljubljane, Dunaja. 12.05 popol. O iz Poreča, Buj, Divače, Dunaja.
6=-	O iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja.
10*25 " B iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. IO.45 » ° IZ PoreCa' BuJ» KoPra-Ob nedeljah in praznikih: 9.28 popol. O iz Divače, Herpelj in vmes lež.ečih postaj
1 of
uči moderne živeče jezike od profesorjev dotičnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačna pojasnila (laja autorizo-vana šo!a za učenje jezikov za odraščene in otroke v Trstu, ulica Jiuova št. 11, II. cadstr.
mm LJUDSKA POSOJILNIC \
vpisana zadruga z omejenim jamslvom
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7.. II. naaitr.
v lastni hiil.
6-35 » „
9.05 11-30 ,»
Prihod ra
b.30	predp.
7.20	„ 7 40
9,—	„
IO.25	„
lo=S	„
11.38	„
303
7-15 7.40
8,35
S-55 10.45
■) Opaiba B — brrc-ls1'. O obiraini Tlak
Najfinejše
namizno in jedilno olje
se vdobi pri
- narodni zalogi olja =
Trg Barriera šte?. 3. ivan Miiiomg, lastnik
Kolesa
Hirondelle. Helical, Premier, Neckarsulmer
Elegantnost, solidnost, lahkotečnost
Model 1906 Riccardo Sanzin
uliea Cassa di risparm^o štev. 6
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitićne kožne bolezni itd.
Sprejema od 12. do 1. in od 4. do 5. pop.
TRST — ulica Saniia sl 2S L b- — TRST
Podpisani priporoča si. občinstvu svoio
zalogo dalmatinskega vina
nahajajočo se
v ulici Torre bianca Št-
in gostilne
ul. Romagna št. 4 in nI. Giulia St. 71 v katerih toči dalmatinska vina .najbolje vrste	£nte Dvornik
trgovec z vinom.
£lla citta di Trieste
ulica Torrente TRST
prodajalnica izgotovljenih oblek
x lastno krojačnioo.
Priporoča se cenjenim odjemalcem radi konkurenčnih cen in radi točno izvršeneg-a —,--dela izkuSene^a krojača. -
SR06ER1JA* Josip ZigOnnLCasematt
izbor drog, barv, čopiče v, pokoatt parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovca itd. ita.
Naznanja se eastitini odjemalcem 111 P. T. občinstvu, da zaloga obleke ulica Arcata štev. i odpre
Novo tržaško krojačnico
(Nuova Sartoria Triestina)
za izvršitev naročene obleke po meri v ulici Torrente št. 40, I. nadstropje,
pod ravnateljstvom občeznanega krojaškega mojstra gos. O. MARCOLINI. — Toliko zaloga, kakor tudi krojačnica bodo preskrbljene v veliki meri z domačimi in inozemskimi izdelki. — Zaloga ima pripravljenih na izbero veliko število oblek, toliko za možke, kolikor za otroke, ICsr' p<> najnižjih in konkurenčnih cenali.
VIKTOR PIŠKUR.
Stanje hranilnih vlog : Razervni zaklad :
nad 22 milijonov K	nad 760.000 K

Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako : Hranilne vloge se obrestujejo po 4"'/,J/n Stalne vloge od 10.000 kron dalje odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojilo: na vknjižbe po V-0/« na varščino ali zastavo in na menice po 6°/o Glavni deleži koncem leta 5 —.
Stanje 31. dec. l'.)04 (v kronah): Članov 17R1 7. deleži K = 113382. — Hranil n e vloge 1.554.081) 13. — Posojila 1.57aSlO.:l9. Vrednost hiš 110.075.— (v resnici so vredne več). — Rezervni zalog 75.101*01.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar Telefon štev. 7t*.
Tovarna cementnih plose
ARISTIDE GUALGO
TRST, ulica S. Servolo 2.
Velika zaloga dobro vležanih cementnih plošč vseh velikostij vrat in barv.
Tovarna in zaloga cementnih cevij
ISIairo trpežno. — Ure/konkurenčne cenc.
Na željo se stavijo v delo plošče solidno in po cen od izurjenih lastnih delavcev
ulica Arcata 9 — vogal ulic® del Snoone
Velika zaloga
Jfiestna hranilnica ljubljanska riQTI*ŠR11 lil M

>
moške, dečke in otrok.
Specijaliteta
finih črnih oblek.
il

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4% ter pripisuje ni*vzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr.
poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 3s/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto <i°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
VELIKA IZBERA
delavskih hlač ... a K 2 40 extra-močne vrste . . a ,, 4.—
Pazile na toćnoSt naslova
Francesco Kalasch
ulica flreata 9 — vogal ul. del Sapone
ulica Arcata 9. vogal Plioe del Satane
n r
FILIJflLKfl BANKE „ONION" v TRSTU;
se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami
prejema vplačila na tekoči račun, plačevaje 2a/,% obresti na leto ali
proti blagajniškim potrdilom na ime
v Napoleonih:
pa
po
35/„7„ 3 V/. •V/.
T kronah:
proti 4 dnevni odpovedi
,, 30 n	»»
na gest mesecev stalno
po 3°/0 proti HO dnevni odpovedi ■> 3V«0/«, na ^eBt mesecev stalno „ 33/»°/0 na eno leto stalno ;
na bančni žiro
čh
plačevaje brez mkake omejitve zneska 2 V/o letnih obrestij, izvzemši slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila % dnem zvrilviega se vplačila.
Isvrinje za svoje korent&ate inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic za Trat Dunaj, Budapest in za druga glavna mest« monarhije, jim izdaja nakaznice na ta trzisea ter iih ovlaščuje, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto katerih-koli troškov-
Izdaja In kupnje po dnevnem kurzu, prosto vsakorsnih troškov, menjicne vrednote italijanske banke (Banea d' Italia), neapeljske banke (Banca «li Napoli) in na
sicilijansko banko (Banca di Siellia).	. .	n.tin
Prevzema pod najzmernejšimi pogoji nakup m prodajo Javnih Mreaitnin državne rente, delnice, obveznice, srečke, naj se iste kvotirajo na tržaški borzi ali na Kaki
drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vrednost.
Odpira tekoče račnne z domačimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti zastav-
ljenju karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovoni.
Odpira kredite proti listinam o nakrcanju za tržiSča v Londonu, Parizu, Hamburgu, Berolinu itd. po posebnih pogojih.	.
Izdaja in prejema men ice in nakaznice ua katero-koli evropsko ali izven-
evropsko tržišče ter prevzema izplačila tudi potom brzojava.
Izdaja nadalje kreditna pisma na ime, na katero-li tuzemsko ali inozemsto trzisce.
0	Depozitni oddelek.
Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednotnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrednosti j kakoršne-koli vrste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod najzmernejšimi pogoji,
Filijaika Kauke Union - oddelek za blago - preskrbljujb nakup in prodajo
blagi v komisiji, dovoljuje predujme na blago, Jpolice o nakrcanju, warrante itd. m jamci za_
plačilo carine.	r ^ i j ^
Ivanka Doreghini
TRST- - Ul. Madonnina štv. 8j
VELIKA ZALOGA pohištva, maiiufaktur, ur, slik. zrcal In tapetarij.
Popolne spalne in obedovalne sobe.
Moške obleke na izbero.
UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
FILIP IVANIŠEVIĆ
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Torre bianca 11 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,Ali" Adria-uliea Nuova št. 11 in „Ai fratell dalmati.. ulica Zudecche št. S. v katerih toči svoja vina I. vrste.
Zaloga
Izvozno-martne (Ejiport-Marzen) in vležane (Lager)
rzm pivo	■
v aodfiekih in v boteljkah, kakor tudi
iz tovarne Bratov Reininghau«
Steinfeld pri Gradcu, zaloga Jfottonijeve giesshublcr
vedno sveže kisle vode pe zmernih oemab
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 10. ^
Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, 80 „MALI OGLASI4' v „Edinosti" -