&°nevn,k '3. Sja'Zi945 v Trs,u ^'^.vv^Tr, S&tK «■ M "V-®0™"'1 Tr®bu- 1944 dn i ' ^Ptembra tes~Ks s«*; *S^k,eri9“5la»- M ie edini »Kva^?ianski DNEV-28suinJeni Evropi. primorski M. dnevni •>. — Ci &■ ► =>3 O — 72 ?o :z ~ c?- c_ -n Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 184 (11.600) Trst, nedelja, 7. avgusta Ul -z. y? r_ A- H k-: j> Z. j> •> O Uresničiti 2agotavila ®°JAN BREZIGAR Pfe^iihXiieva vlada s« bo v torek ^vitev vi P^lamentu. Vsaka pred-^ •fenutcb C, P^lamentu je slavnost-Se večje ? slavnostn<> vzdušje pa bo faSodain er.k to Prva vlada nove trajala ni*6, dobe> bi naj bi končno ^onodain j’ so se štiri zadnje Craxiip,, dobe končale predčasno. Nafc a v*ada pa naj bi — po be-k* teta. Te®?. Predsednika — trajala j ei vnuki bil pravi rekord, saj “'Eh kt i„x Jsa» vlada ni presegla C**?* mesecev. le toliko nJ;1 *e Craxijeve odločitve ®*0|, h ^Pembnejše, kakšen bo pro-staviLa na?f k° vlada v torek pred- !n{ naP^pamfniU' Dos,ej smo 11 a IkatkorttfL ladne Programe gleda-točk n.11?’ v ^nči trenutnih kriz- in * 1.» t~y_• . - _ . JlJa srednj^^m ko Craxi sedaj po-?° Persnpkc ro?ni Program, torej dalj-lWl<>tlain„ lVa *a večji del devete za-Prav italijanske republike. ®?Ht zel^^i kga naj bi bil ta pro-Jiši od n^Klr,!ben’ vsekakor podrobni SPadolint^n^ga Fanfanijevega in nh bila „j Vlh Programov, v kate-. tonih, n ® j a skrb premostitev tre-!**• Crav r^sem gospodarskih te-k.kaj ‘akega ne more pri-^'tem „ J )l bil tak program v iz trdiivProtju z njegovimi doseda-Ppravs-Vam'- Tt’ **a bo*1*1 *0rei bihko pričakuje-i/kattrg . a Program vseboval tudi ; *t^žel0 ir ,Vke’ ki pobbže zadeva-snežijo ; Julijsko krajino In ’ ^ Ra in lcnwsti- V skopem osnut-} Pfedstal -Pre^ dnevi Craxi razde-^•demih ^om Petih strank o teh CM^mlu.ngovora’ če izvzame-P^a>. kie/ av*k ° .°dn0S!h ? dan., tirana sa je Italija zelo Crav; N Verjetno bo ta pou-javi- kar ji obrani* v programski i-Z ^kajkra, Vsekakor pomembno, saj L^kih odn italijansko - jugoslo-l VT?b v i^avah predsedni-vi fav taki v'0 govora. «v^a sprejeta* J*'1'*, Potrebno, da bi s.?*1 z eni j konkretne obveze v >M Pllrlan?i;0dfskim razvojem de-ild*uk dS.Vl' Julijske krajine. Pred-i „V začetki e. v'ade Antonio Comelli nT^teriini n*6?11? seznanil Craxija k' ki bi uh .^iboii perečimi proble-il^vtij v t„b,.'o treba rešiti na vladale ■ Juli: *?st razvoja dežele Fur-,iifa nas "J*® krajine, vil’ Pa je ZVensko manjšino v Ita-ibo „0 0 Pomembno, kakšno ob-in» .vlada sprejela v zvezi tel0 ke 33 zakonom, na katerega ča. SrljiEli nekni S0 namreč te obveze C^iih s “kr; predsedniki vlad na tul V si^edstavniki manjšine, pa ie^Vaniu « programskih izjavah ob C0sc’ °ajblifauPnici- v tem smislu iV S|8a, j(j J obvezujoč Francesco ike k;UILSin obenem vpraša-nii i Vešencm J*5 te treba rešiti v u-stval? Spin^ ocltUksu mcd spccifični-Vsr^Sa in , ' Pravieami v okviru koh’.Večbie .P^vičnega izvajanja za fa ;aVnosti P^mjkine, načela ena- obv^Pčiti katero jamči in mo-koM40 ie s„.aVaa država.* Podobno bparf4***’ V iji.e Cossigov naslednik sp^ini, p"®'! megleni obUki tudi bi|(i^°voril Pa o manjšini ni *a č. di p« ‘ besedice. Podobno je CosMil*^^lamentami razpravi: vhlr*;' Forlanijeve in Spa-ra,.D s|ovensk.? ^ bil° vprašanje za-S|aPfavi: ®Skne manjšine "‘avt.1, - o n- —prisotno v ho rd Kpi "K‘m so govorili pred-sk., k-r porfni “rmdista Fortuna in Le-- Ptooti SfPmnik zakona Slovenske pa seveda, s po- vjonostj .r*"snik j *■* ^Ad, ige„ —■■■ pa sevcaa, s pozornega kota demokri- ALJEv ^JE NA 2. STRANI O “ O ro o » o Pred 38 leti je zaradi ene same eksplozije izgubilo življenje 2( Po vsem svetu manifestacije za milob obletnici atomske bombe na Hirošimo Ganljiva svečanost v Hirošimi - Manifestacija v Comisu - Poziv evropskih sindikatov IilROšlMA — Včeraj je poteklo 38 let, od kar je prva atomska bomba eksplodirala v Hirošimi v nekaj trenutkih ubila skoraj 200 tisoč o-seb. Ob 8.15, uri eksplozije, je- nekaj tisoč mladincev poleglo po tleh, in postalo simbol tistega uničenja, simbol, ki se ponavlja iz leta v leto. Istočasno je bila tudi spominska svečanost, ki se je je udeležilo približno 50 tisoč oseb. Kot vsako leto je župan Hirošime Takaši Araki, ki je tudi sam utrpel posledice atomskega žarčenja, prebral «deklaracijo miru», nato pa so se tisoči golobov dvignili proti nebu v znak trdne želje po miru, upanja, da bi se Hi-rošima ne ponovila več. Araki je pozval pet držav, ki razpolagajo z jedrskimi bombami, naj sprejmejo čimprej sporazum o prepovedi atomskega orožja, naj prenehajo s poskusi, proizvodnjo in namestitvijo novega orožja in naj se sporazumejo o popolni odstranitvi tega smrtonosnega orožja. Obletnice se niso spomnili samo v Hirošimi; včeraj je bila vrsta manifestacij za mir in proti razorožitvi po vsem svetu in od vsepovsod prihajajo pozivi, naj se Hirošima ne ponovi več. Marsikje so organizirali mirovne manifestacije; številne so bile v vseh zahodnoevropskih državah, 700 nemških pacifistov pa je danes prispelo po mesecu dni hoje iz Dortmunda v Bruselj, pred sedež atlantskega pakta, z zahtevo po odstranitvi jedrskega orožja iz Vzhodne in Zahodne Evrope, in s protestom proti namestitvi novih jedrskih izstrelkov. Podoben pohod je krenil iz Dortmunda proti Varšavi, a udeleženci niso prejeli poljskega vstopnega vizuma in so se morali ustaviti na meji. Cela vrsta mirovnih manifestacij je bila včeraj tudi v Italiji. Najpomembnejša je bila nedvomno manifestacija v Comisu na Siciliji, kjer bi morali še pred koncem leta namestiti nove ameriške jedrske izstrelke. številni predstavniki pacifističnih organizacij so že ob zori posedli na tla pred vse štiri vhode v vojaško oporišče z namenom, da preprečijo prehod vozil. Ob obletnici bombe na Hirošimo so izdali proglas tudi evropski sindikati, z zahtevo, da se preneha z namestitvijo in gradnjo jedrskega, kemijskega in bakteriološkega orožja ter vseh drugih uničevalnih naprav, ki jih omogočajo nove tehnologije. V dokumentu piše, da je v svetu štirideset tisoč jedrskih konic. 1 T v • v V 1 rzicu leva koalicija Tržič bo skoro gotovo imel široko levo koalicijo med laiko socialisti in komunisti. Zastopniki KPI, PSI, PS Dl in PRI so se namreč že dogovorili, da bodo v tem mestu, ki je po prebivalstvu peto v naši deželi, ustanovili odbor, ki mu bo načeloval socialistični župan Gianni Maiam. Tak odbor bi razpolagal s 25 od štiridesetih občinskih svetovalcev. Republikanci so že prej nekajkrat podprli odbor KPI - PSI - PSDI. Tri laično - socialistične stranke so na zadnjih volitvah zelo povečale svoje glasove in zastopstvo. Vsekakor župana ne bodo volili pred velikim šmarnom. Do podobne koalicije utegne priti tudi v Ronkah. Povsem drugače pa je v goriški pokrajinski upravi in v občini Gradež, kjer so šele pričeli s pogajanji, tokrat med zastopniki strank, ki podpirajo sedanjo deželno večino. KD pa je zelo razjarjena zaradi sporazumov do katerih prihaja v Tržiču in v Ronkah in grozi z represalijami. NA 8. STRANI Najboljši atleti na startu Danes bo v Helsinkih počil prvi startni strel. Začelo se bo svetovno atletsko prvenstvo, največji športni dogodek letošnjega leta, bolj reprezentativen kot vsaka dosedanja Olimpiada. Sedem dni se bo za kolajne borilo okoli 1.500 atletov in atletinj. Prvenstvo pomeni tudi nov prijem organizacije velike športne prireditve iz finančnega vidika. Pripravljeno je bilo brez razkošja in z glavnim ciljem v funkcionalnosti. Mednarodna atletska zveza, ki jamči za vse, bo dohodke iz prodaje televizijskih prenosov, reklamnih pobud in vstopnic razdelila med organizatorje same za kritje stroškov in med državne atletske zveze, ki se bodo prvenstva udeležile za njihove stroške v zvezi s potovanjem in bivanjem. Na samem začetku prvenstva bo že ob 10. uri nastopil tudi slovenski atlet. Celjan Rok Kopitar bo namieč tekel na 400 m čez ovire. NA 10. STRANI h % Hud udarec za Trst Četrtkovi dokončni sklep zavoda IRI o korenitem preustroju družb z državno soudeležbo, ki delujejo na ladjedelskem in sorodnih področjih, je na Tržaškem izzval še nove negativne reakcije. Načrt IRI zadeva pri nas arzenal Sv. Marko, tovarno velikih ladijskih motorjev GMT pa tudi lu lcantieri, ki ima ladjedelnico v Tržiču, upravni sedež pa v našem mestu. Tržaška avtonomna federacija KPI je v tiskovnem sporočilu zavzela ostro stališče zoper odločitev zavoda IRI. NA 5. STRANI Morilci Chinnicija že v zaporu? PALERMO — So morilci sodnika Chinnicija že za zapahi? To bi lahko sklepali glede na strogo tajnost in velik pomen, ki ga preiskovalci pripisujejo aretaciji štirih oseb, treh moških in ene ženske. NA 2. STRANI Craxi se bo v torek predstavil parlamentu RIM — Craxijeva vlada se bo v torek predstavila parlamentu. Novi predsednik vlade je uvedel novost, saj ne bo bral programa pred skupščino, ampak bo le podal skrčeno politično poročilo, medtem ko bo vladni program razdelil poslancem in senatorjem. Razprava v poslanski zbornici se bo začela v sredo dopoldne in končala z glasovanjem o Zaupnici predvidoma v četrtek zvečer, v petek in v soboto pa bo. razprava v senatu. V soboto bi torej morala Craxijeva vlada prejeti zaupnico. Sicer pa so se včeraj polemike v glavnem polegle- Po dolgem obotavljanju mrzličnega dela so si verjetno tudi politiki privoščili dan oddiha ah dva. Tako beleži politična kronika le nekaj izjav. Vsekakor je najpomembnejši uvodnik Renata Zangherija v komunističnem glasilu L’Unita. v katerem Zangheri poudarja, da v Craxijevi vladi ni duha reformizma in niti odprtosti, ki so jo kazali številni predstavniki strank večine v zvezi z vprašanjem reforme institucij. Komunistom odgovarja socialist Martelh, ki v današnjem Avantiju poudarja, da petstrankarska vlada ne nastaja kot alternativa komunistični partiji, oziroma da nikakor ni bil to namen vlade, predvsem zato, ker KPI v tem trenutku ne predstavlja resnične alternative, v okviru katere bi bilo mogoče sestaviti vlado. To poudarja tudi demokristjan Galloni, v strankinem glasilu II Popolo piše, da je ta večina politično edina možna. Skratka, polc-.nika ne pojenja, kar pomeni, da bo parlamentarna razprava po vsej veret^osti zelo zanimiva. Galebov šolski dnevnik galebov šolski dnevnik 1983-1984 V nekaj dneh bo v slovenskih knjigarnah in na šolah na razpolago Galebov šolski dnevnik. Pobuda, ki je sad dveletnih zamisli in prizadevanj, je prvi poskus te vrste, še vsako leto so šolarji in dijaki kupovali italijanske dnevnike. Mladinska revija Galeb je sedaj izdala svojega, slovenskega, v upanju, da bo tako zadostila pričakovanjem slovenskih šolarjev in dijakov. «Galebov šolski dnevnika je naš, je slovenski in v skladu z našo slovensko stvarnostjo. Je učni pripomoček, ki bo koristil še vsakemu našemu šolarju in ga spremljal skozi vso šolsko leto. Še nekaj dni torej in na voljo vam bo skoraj 200 strani obsegajoči ((Galebov šolski dnevnik* v lični obliki s trdo vezanimi platnicami. • Uresničiti i\j iDaLJEVANJE S 1. STRANI stjan Tombesi, ki je trdil, da imamo Slovenci že dovolj pravic in Gruber Bencova, s svojim običajnim folklornim posegom. Prav pri predstavitvi Fanfanijeve vlade pa je bilo o slovenski manjšini manj besed kot v preteklosti. Upravičeno se torej sprašujemo, kako bo tokrat. Predvsem pričakujemo, da bo nova vlada vključila v svoj program vprašanje globalnega zaščitnega zakona, kajti skrajni čas je že, da se začne resna razprava o tem vprašanju. Craxi sam je z manjšinsko problematiko seznanjeni, saj se je o tem razgovarjal s predstavniki Slovencev, ki jih je sprejel med svojim lanskoletnim obiskom v Trstu, o tem pa je bil govor tudi med Craxijevim obiskom v Beogradu februarja letos, ko je socialistični voditelj na tiskovni konferenci zagotovil, da si bo njegova stranka prizadevala za odobritev zaščitnega zakona. Prav tako pa tudi pričakujemo, da bo prišlo vprašanje zaščite slovenske manjšine v Italiji do večjega izraza tudi v parlamentarni razpravi, tako v poslanski zbornici kot tudi v senatu. Tudi od tega je odvisno, kako bo potekal parlamentarni postopek za o-dobritev zakona, in, če bo do postopka lahko res prišlo čimprej, kar Slovenci upravičeno pričakujemo. Začetek nove zakonodajne dobe je namreč . najboljša priložnost, da se začnejo u-resničevati zagotovila iz predvolilnega časa, ki jih, kot običajno, tudi tokrat ni manjkalo. BOJAN BREZIGAR Josip Vrhovec na obisku v Poreču Srečanje o razvoju poreškega turizma POREČ — Izhajajoč iz tistega, kar je naš turizem dosegel, se moramo usposobiti za turizem na še višji ravni, ob množičnem turizmu moramo z večjimi ambicijami razvijati tudi tako imenovani visoki turizem. To je poudaril predsednik predsedstva CK zveze komunistov Hrvatske Josip Vrhovec v pogovoru s predstavniki po-reške občine. Ko je govoril o naporih za razvoj turističnega gospodarstva je Vrhovec poudaril, da mora biti v središču pozornosti vse dejavnosti bitka za stabilizacijo; pri tem je posebej omenil akcijo nadaljnjega združevanja' hotelsko-turističnih organizacij z območja Poreča. Zavzel se je za tak model organiziranosti, ki ne bo vodil k zapiranju v občinske meje, temveč upošteval načela koristnega poslovanja. Tako bo za turi zem na območju občine Poreč v bodoče potrebno še tesneje vezati razvoj kmetijstva in drobnega gospodar stva. S tem v zvezi je Vrhovec omenil, da je še vedno preveč nerazumevanja glede razvoja obrti, običajno še vedno mislimo, da je zasebni sektor tudi zasebni kapital, naša u-smeritev pa je, da mora drobno gospodarstvo biti naslonjeno na družbeni sektor. Predstavniki P oreške občine so Josipa Vrhovca vsestransko seznanili z družbenogospodarskimi gibanji v tem delu Istre, posebej še v konici turistične sezone, ko se na območju Poreča mudi več kot sto tisoč turiste , v zadnjih sedmih mesecih so zabeležili skoraj 4 milijone nočitev, kar je za odstotek več kot lani v lem času. V minulih sedmih mesecih so v devetdesetih menjalnicah v občini zamenjali za milijardo 200 milijonov dinarjev deviz, lani je ta promet znašal 520 milijonov. □ JOHANNESBURG — Včeraj zjutraj je silovita eksplozija poškodovala sinagogo v Johanesburgu. Managua obtožuje MANAGUA — šef nikagarovskih varnostnih služb Julio ^an^ejior^1 tiskovni konferenci povedal, da je kakih 1250 desničarskih gverilcev F lo mejo med Nikaraguo in Hondurasom in je trenutno na ozemlju g flj. Šle naj bi za operacijo, ki jo je načrtovala ameriška vohunska ag , ^ rt Ramos je pokazal časnikarjem tudi slike gverilcev, karagujsko ozemlje in med katerimi je mnogo pripadnikov nekdanjega diktatorja Somoze. Na sliki (Telefoto AP): Ramos med tiskovno konferenco. ki so vd& nacionalni » Še trije atentati v Bejrutu in okolici BEJRUT —• Z dinamitom nabit avto je včeraj zjutraj eksplodiral v vasi Arbaniyeh, ki se nahaja na hribih vzhodno od Bejruta. Vest je sporočil bejrutski radio. Vas je na področju pod sirskim nadzorstvom. Zaradi eksplozije so baje umrle tri osebe, eden pa je bil ranjen. Iz virov varnostnih sil se je zvedelo, da so nekateri neznanci odvrgli včeraj zjutraj bombo na cestni blok libanonske vojske. Eksplozija je le ranila nekega pešca, ki je šel mimo, ni pa prizadela vojakov. Po mnenju varnostnih krogov atentat ni bil naperjen proti francoskemu veleposlaništvu, ki je v bližini, temveč izključno proti libanonski vojski. Še prej je močna eksplozija pretresla hiše v južnem predmestju. Peklenski stroj je eksplodiral v kletnih prostorih neke štirinadstropne hiše, ki je bila deloma porušena. Pri atentatu je izgubilo življenje neko 17-letno dekle, tri osebe pa so bile ranjene. Hiša, kjer je bila nastavljena bomba, leži v krščanskem delu Bejruta, ki ga kontrolirajo falangisti. Iz Tunisa sporočajo, da je Palestinski osrednji svet (posvetovalno telo Organizacije za osvoboditev Palestine) sprejel dokument v katerem 81 članov sveta poudarja neodvisnost PLO pri odločanju. Istočasno pa so izrazili svojo voljo, da se napravi konec krizi, ld razdvaja gibanje «Fatah» (večinska struja organizacije) in Sirijo. Sam Arafat je predlagal tudi ustanovitev nove «komisije za pobotanje* (ta komisija bo širša od že obstoječega odbora «še-stih»), ki ji bo poverjena naloga pobude in poglobitve dialoga, na enakopravni ravni, med Sirijo in vsemi palestinskimi gibanji. Nov potresni sunek TRST — Tržaški geofizikalni zavod je včeraj zabeležil nov potresni sunek z epicentrom na območju Črnega vrha nad Idrijo. Sunek so zabeležili ob 13. uri in 14. minut, bil pa je znatno šibkejši od sunka, ki so ga zaznali v petek popoldne. Dosegel je 2,8 jakostne stopnje po Richterjevi lestvici. □ RIM — Odvetnik Gennaro Egidi, ki zastopa družino ugrabljene Emanuele Orlandi, bo odslej zastopal tudi družino Mirelle Gregori, 15-letnega dekleta, ki je izginila 7. maja letos v okoliščinah, ki so zelo podobne ugrabitvi Emanuele Orlandi. Štiri osebe osumljene umora sodnika Chinnicija PALERMO — Policijski organi so aretirali pred dnevi štiri osebe, ki so osumljene, da so sodelovale pri pokolu v Ul. Federico Pipi tone in pri katerem so prejšnji teden bili ob življenje preiskovalni svetnik dr. Chinnici, dva policijska agenta (karabinjerja) ter vratar poslopja, kjer je pokojni sodnik stanoval. O istovetnosti aretiranih se ve zelo malo. Gotovo je, da so trije moški (dva Italijana, domačina, in neki tuj državljan) in ena ženska. Moški so vsi osumljeni sodelovanja pri pokolu, za žensko pa domnevajo, da je pomagala, verjetno po krvavem dogodku, ali pa na kak drugi blažji način. Za imena aretiranih se še ne ve. Preiskovalci molčijo, ker upajo, da bodo tako prišli na sled še drugim udeležencem krvavega dogodka. Zdi se, da so bili aretirani nekaj časa priprti v Termi Imerese, toda pozneje so prepeljali moške v zapor «Uc-cuardone* v Palermu. Ženska pa je še ostala v Terminu Imerese, ker ženski zapor v Palermu ne more sprejemati zapornic. Včeraj zjutraj je prišel v Palermo državni pravdnik Patane iz Caltanissette, kateremu je bila zaupana preiskava, ker je obstajal sum, da bi utegnili palermski ho 2*^ pravdniki biti pristranski. Patane je izjavil. ^nor"®’* šal obtožence jutri. Do tedaj pa ne bo še wda^ prip01^ povelja. Zato so aretirani še vedno v policij3", Celotno operacijo je vodil in usklajeval u ^ je w komisarja za boj proti mafiji dr. De Francesca- ^ f di ukazal v prejšnjih dneh, naj premestijo ^por* membnejših mafijcev iz palermskega v c*rU®afijskil1 ’ Italiji. Med njimi so nekatera slovita imena ljakov. .. šoferf,; Predvčerajšnjim so odpustili iz bolrusm ^ bil ^ klopnega avtomobila pokojnega sodnika, soi ujt zč njen, ko je v njegovi bližini eksplodiral avto ^ je1 namitom. šofer je bil pri eksploziji le ranje . na svojo srečo v notranjosti avta. , ^ Predvčerajšnjim so tudi potrdili ve^'\)?rskiii uglednega predstavnika palermskih gospod:ar^ep p® Ignacija Salva kriminalnega združevanja. 3-® vit10, i zadnjimi mafijskimi zločini, tenive^ ^ moral zas1 inča Nina^ sedaj odsoten, ker baje križari s svojo Ja Sredozemskem morju. POV0Z3I1 Z /AtUllJUUi lliuiljonillll £**VyV-**“ t- . .™,.- dveh mafijskih veljakov v 1. 1981: Salvatorej^.^j v Stefana Bontade. Sodnik Falcone bi moral zas*1^ pa ' zvezi tudi Salvatorejevega bratranca Pertini na oddihu Predsednik republike Pertini je prispel včeraj na krajše počitnice v Groden, kjer so ga, kot vsako leto, prisrčno sprejeli (Telefoto AP) V Gornji Volti po udaru premier Čadski predsednik obtožuje Libtf0 PARIZ — Kapetan Thomas Sanka-ra, ki je včeraj izvedel državni udar v Gornji Volti in odstavil predsednika Jean-Baptisteja Ouerdraogoja, je izjavil, da nikakor ni lutka v rokah libijskega diktatorja Gedafija. Vsekakor pa Libija ni sprejela vesti o državnem udaru ravnodušno, saj je takoj čestitala, preko svoje tiskovne agencije «Jane», kapetanu San-kari. «Jana» definira državni udar »revolucionarno ljudsko vstajo*, o kapetanu Sankari pa pravi, da mu je ljudstvo naklonjeno in da bo on »človek, ki bo povedel ljudsko revolucijo k napredku in odrešil ljudstvo Gornje Volte ostankov reakcije in imperializma*. Po mnenju «Jane» pa naj bi bil odstavljeni predsednik Jean-Baptiste Ouerdraogou »vladal z ognjem in mečem*. «vsilil ljudstvu revščino, lakoto in bolezen* in »zapustil afriško stvar*. V Gornji Volti medtem vlada popoln mir. Zaenkrat ni »Narodni svet revolucije* še imenoval nove vlade, je predsednik Sankara Pa jvoj®^ s predstavniki policije $0 v organizacij, da bi jim 0 ke državnega udara -■ Ul mvntfia uu«--- jjgllliJj Medtem pa se nadaljuj?;! pr^ •ugi afriški državi, Ci , ki naj bi nekaj dnevi P® josP^ rai živ in zdra';. ot^ drugi nik Habre, steh pred l ti, je včeraj živ m N'Djameno, kjer je v °oSil «libijsko agresijo* in zap. jo za neposredno Pon? ’ gi/oF j dejal, da Libijci udiraJ en)lje talstvom na čadsko 0 pop^V grozijo z bombardiran jen u ničen je mesta ne izjave je dal pred^ e g m nister za informacije mat, ki je dejal, da Jf posl°L;i • stvo bombardiralo eads , je i jpt na severu države. Man ^ p zadovoljstvom pripomnil, ^jle' p’ s svojo finančno naj bi.& pomoč čadu. Washington ^ val najprej 10, nato se dolarjev. Čile prepovedal vstop italijanskima komunistoma SANTIAGO — Čilske oblasti so prepovedale vstop na svoje ozemlje dvema evropskima parlamentarcema, sicer članoma KPI, Guidu Fantiju in Pancraziu Di Pasqualeju. Oba parlamentarca je, skupno z italijansko socialistko Mario Antonietto Maccio-chi in belgijskim socialistom Ernestom Glinnejem, ki sta prav tako člana evropskega parlamenta, v Čile povabila organizacija »Skupina ustavnih raziskav*. Le-to sestavljajo politiki in juristi čilske opozicije. Člani opozicijske organizacije so takoj ostro reagirali na odločitev čilskih oblasti. V tiskovnem sporočilu, ki ga je izdala organizacija, piše, da je ne- dopustno, da čilska vlada tako diskriminira italijanska politika, medtem ko je dovolila vstop dvema socialističnima parlamentarcema. Zato, nadaljuje sporočilo, so bila odpovedana vsa predvidena srečanja z evropskimi parlamentarci. Macciocchijeva in Glinne pa sta se odločila, da se ne udeležita nobenega od predvidenih srečanj in niti tiskovne konference ter da nemudoma zapustita državo. Čilska vlada pa je sporočila, da je prepovedala vstop Fantiju in Di Pa-squaleju, da bi preprečila njuno eventualno vmešavanje v notranje čilske zadeve. Oblasti trdijo, da so prejele vesti iz Argentine, kjer naj bi se i-talijanska parlamentarca vmešavala v notranje zadeve tiste države. »Demokratičnima poslancema je bil vstop dovoljen, a le pod pogojem, da prideta v Čile v zasebni obliki kot turi-sta», zaključuje poročilo čilskega zunanjega ministrstva, nanašajoč se na socialistična predstavnika. Medtem se v čilski prestolnici nadaljujejo protestne akcije. Prejšnje dni so policijske oblasti aretirale štiri osebe, ki so demonstrirale po mestnih ulicah. Poročajo, da so se skupi ne ljudi zbirale v raznih krajih in se takoj razpršile ob prihodu policije. AUTOMAZIONI Lastnik Bruno Gobbo UL. FLAVIA Dl AOUILINIA 6 34147 MILJE (TRST) — Tel: 040/23212 avtomatizaC,jE ODPIRANJE IN ZAPIRAŠ VRTNIH VRAT IN ZASTEKLIT VIDEO-HlSN1 TELEFONI videokontrOL Zelo ugodne povprašajte za ponudbo! DNEVNIK — 7. avgusta 1983 stran 3 PRIMORSKI darovi in prispevki na grob Justa Gr-z Namesto cvetja Silvan z družino 10.000 Gaja Sloga “> 10.000 lir za ŠZ je*S?Un„na Justa Grgiča daru-tir zali? Grgič (Padriče 62) 10.000 Ga^ Sk)ga in 10.000 Idr za ŠZ JLspomin čine. ^ 23 Skupnost družina Qp- cvetja na grob Emilije vd. Briščik darujeta Magda 1 Colia 10.000 lir za ŠK Kras. ^X1,nin. na Kristino Križmančič :,na Gabrielli (Gropada 6) ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče lj|( b. TRST0narroli 6 (pr. Ul. Rossetti) Telefon 77-29-96 J. Namesto cvetja na grob Emilije Ravbar vd. Briščik darujeta Mirko in Marija Guštin 10.000 lir za ŠK Kras. V spomin na pokojne daruje družina Škabar (Repen 32) 20.000 lir za {»pravilo repentabrske cerkve. Za popravilo repentabrske cerkve darujejo P. M. (Repen 137) 50.000 lir, Lorka Gerdina 10.000 lir in družina Guštin (Col 4) 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Olge Guštin darujejo družina Škabar (Volnik) 15.000 lir, pevke 60.000 lir in Škabar (Repen 135) 10.000 lir. Svojci pok. Justa Grgiča darujejo 50.000 lir za ŠZ Gaja, 20.000 lir za ŠZ Sloga, 20.000 lir za KD Slovan, 20.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Srečko Schvvamberger daruje 10.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na prerani grob ljubega Uroša daruje Meri Rojc 50 tisoč lir za Dijaško matico. V spomin na Juštino Dodič vd. Marši darujejo družine Berce, Gašperšič in Žetko 50.000 lir za Marijin dom v Rojanu. Namesto cvetja na grob Justa Grgiča daruje Bojan Bemetič z družino 30.000 lir za KD Slovan - Padriče. V počastitev spomina sestrične Er- oglasi telefon (040) 79 40 72 (Košuta) KrZNARSKA delavnica noveiS"6 kreaciie nQi- Bisin vzorcev po raz-To Prodainih cenah Ul. S. Lazzaro, 13 Tel. 61634 Jf,lŠTVn 27 - 1WBIECHER> Ul- delTIstria ‘zbira „ ; tel- 750-113 — bogata %ega sa*ovrstnega novega in in j predmetov za | <*ar^' Obiščite nas! gori’ Te' ^tarsko platno 13x7 m °§®C0 ? 24 Pokrivanje. Tel. 226113. iv.Y Rupi odprl Venceslav v belo in črno vino. Kat*>noW- Tatjana — Nabrežina 08 8. (j.01!, 78/D odprta vsak dan ure in od 16. do 19. JjSikom ^adiče dobermann °0hJe' NAŠLI smo enoletnega, majhnega psička, rjave barve z belimi in črnimi lisami na cesti Salež-Zgonik. Telefonirati 229103. PRODAM voz primeren za frezo ali traktor, nosilnost 1,5 tone. Telefonirati 229433. OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. Cvetličarna ZVONČEK Narodna ulica 118 Opčine tel. 212094 fik CVETJE IN OKRASI ZA VSAKO PRILOŽNOST neste Čok por. Tignino daruje Milka z družino 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Lonjerju. Namesto cvetja na grob sestrične Erneste Čok por. Tignino daruje družina Gunella 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Lonjerju. V spomin na Uroša Košuto daruje Sveto Grgič z družino 20.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina ljubega Uroša Košute daruje Savina Remec 30 tisoč lir za Rod modrega vala in 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Justa Grgiča daruje Romano Grgič (Padriče 50) z družino 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Zofko Grgič vd. Vidau in Justa Grgiča daruje Vida Grgič 5.000 lir za KD Slovan in 5.000 Luža ŠZ Gaja. Namesto cvetja na grob Justa Gr giča (Bkrčeta) daruje Viktor Grgič z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Padrič. Namesto cvetja na grob strica Justa Grgiča darujeta nečakinja Zofka in Piero Bonazza 50.000 lir za ŠZ Gaja. V isti namen darujejo Anita in Fulvio Bonifacio 10.000 lir ter Li.isobnA y najem za krajšo dobo Su Vranje ?** (riga . 'jddamo v najem v Grlja-*v- m 2el- postajo), približno 500 ,,dbe ’n_ am,° sposobni osebi. Fo- na zahodnem v večernih urah NAŠI PROIZVODI TRAJAJO DALJ ČASA PETKOLCHI MICA ADRIATICA F. MALE Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom SERVIZIO TOTAL 0^inogra(1>og,asni oddelek pod šifro b,l'U'U. Tiv.; Miro Žigon v Zgo-.^KARsr-«1^0 ’n črno vino. DELA opravljam po Telefonirati 910-148. J^rern i^°.na Kontovelu št. 25, v ^ »a s! 80 kv. m. Telefoni-220-601 od 13.30 do 14.30. teši* Maziva TOTALCOMPORT TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400 3B|UARE Qabbiano Ce |e tvo| dom ‘Pretesen* In bi rad m©n|al. tl predlagamo več rešitev, prav *po meri* zate. «°a>aja A V NAJEM marina julia Tel. (0481) 45-947 Qarden Center Hiheste Na novo ustanovljen tržaški agrarni center v korist vsem, ki ljubijo rastline in naravo. Razpolaga z velikim rastlinjakom, kjer si lahko izbereš najrazličnejše sobne in vrtne rastline. Končno specializiran center za popravila in vzdrževanje vseh kmetijskih strojev. Bogata zaloga strojev in rezervnih delov. GARDEN CENTER PRI OREHU, malo pred mejnim prehodom - ŠKOFIJE Tel. 040/231965 Keramične okrasne ploščice, tlaki In obloge, dodatni deli In pohištvo UGUSSI TRST — Ulica Flanona 13, Valmaura 4.000 kvadratnih metrov, parkirni prostor, blago na zalogi IZREDNA PONUDBA Texas Instruments H/99/4A 425.000 lir Sinclair- Spectrum 16 KB 390.000 lir 48 KB 531.000 lir IVA vključena COMPUTEfi CENTAI TRST — Ul. F. Severo 89 — Tel. 574090 NEPOSREDNA PRODAJA od proizvajalca do potrošnika SVININA IN MESNI IZDELKI KUHAN PRŠUT PRAGA — PLEČA — POPRANA, PEČENA IN PREKAJENA SLANINA — MESNE DELIKATESE — SVEŽA SALAMA — KRANJSKE. DUNAJSKE IN DRUGE KLOBASE — SUROV PRŠUT — SPECK — PREKAJENA REBRCA — PRATA — SVINJSKA MEČA NOV PRODAJNI CENTER DlilcE grandi marche TEL. 82-03-34 INDUSTRIJSKA CONA Strada Monte d’Oro (Dolga krona) URNIK: 9-13 — 16-19 (RAZEN OB PONEDELJKIH) — avtobus 23 - 40 — PROSTORNO PARKIRIŠČE NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 400 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah ROTANG hišna oprema iz lot ja, vrbovine, slame, manjši predmeti iz ebenovine TRŽIČ - UUCA 1. MAJA, 67-1 - TELEFON 44134 V podpisani izjavi družbe ANAS jamstva za plačevanje odškodnin Gradbeno podjetje Plače Moulin bo od jutri dalje ugotavljalo stanje zemljišč — in jih s tem istočasno prevzelo v posest — vzdolž sedanje državne ceste 202 med Nabrežino in Prosekom ; to cesto sedaj že širijo, po dokončanih delih pa bo postala novi odsek avtoceste, ki bo povezovala Se-sljan s Sedmim pomolom. Za razširitev sedanjega cestišča mora podjetje razlastiti obširne površine zemlje; po znani razsodbi ustavnega sodišča, o kateri smo že večkrat poročali, se je odprlo vprašanje izplačevanja odškodnin prizadetim lastnikom; s tem v zveza, kot smo tudi že PKjročali, je družba ANAS na četrtkovem sestanku spjrejela konkretne obveze. Danes v celoti objavljamo izjavo, ki jo je pjodprisal glavni inženir tehničnega izvršilnega urada družbe AN AS dr. Corrado Mari; izjava se glasi: «Družba ANAS, — sklicujoč se na odlok prefekta tržaške pokrajine štev. 1-20/A-2 1603/ 83 odd. m. z dne 2. julija 1983, ki z namenom, da bi se zgradila avtocestna povezava Sesljan - Op>čine -Padriče z odcepom Oprčine - Fernetiči - odsek 1/A Sesljan - Prosek — kar je del načrta o velikih tržaških povezavah, dovoljuje podjetju «Place Moulin SpA» iz Milana, da v imenu družbe ANAS — deželni oddelek za I»vezave v Trstu — zasede določene p»ovršine ali njihove dele, ki ležijo v davčnih občinah Nabrežina, Gabrovec, Prosek, Kontovel in Salež in v upjravnih občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Trst, — po ugotovitvi, ki p» vesteh sred štev obveščanja kažejo, da je ustavno sodišče z razsodbo štev. 223/83 z dne 15. julija 1983 razglasilo protiustavnost členov štev. 1, 2 in 3 zakona z dne 15. julija 1983 štev. 385, s čimer ni več mogoče aplicirati kri terijev o izračunavanju odškodnine, ki so bili doslej v veljavi, — potem ko vsekakor upx>števa tako potrebo, da bi razlastitveni px»-stopek šel po svoji poti in da bi se ne otežkočile že itak velike zapletenosti gradnje te strukture, kot tudi pristop javnih ustanov p>obudnic posega, drugih zainteresiranih krajevnih ustanov ter podjetij, ki uresničujejo aeia in še sindikalnih predstavništev razlaščencev, k okvirnemu sporazumu o razlastitvenem postopku, v katerem je bil točno določen postopek in termin za pridobitev zemljišč; SE OBVEZUJE v odnosu do vsakega lastnika zemljišč podvrženih razlastitvenemu px> stopku, ki so navedena v prospektu priloženem k odloku prefekta o katerem je zgoraj govor in ki je bil v celoti objavljen na listu zakonskih objav (FAL) štev. 28 z dne 15. 7. 83, — da bo v primeru, ko bi zakonodaje v roku 120 dni px> prevzemu posesli omenjenih zemljišč ne pripra vil novih normativov glede izračunavanja odškodnin za razlastitve javne koristi, začasno izplačala v omenjenem roku določeni predujem na višino odškodnine za razlaščeno zemljo, ki bo p» možnosti p>ovezan na agrarno vrednost razlaščene p>ovršine na osnovi -n ■ > edelnice srednjih agrarnih vrednosti, ki jih je za agrarno p>odročje štev. 19 določila posebna pokrajinska komisija; v primeru, da bo višina dokončne odškodnine za razlaščeno zemljo na osnovi ocenjevalnih kriterijev novega zakona različna od predujma samega, bo treba ta predujem dopolniti (v pozitivno ali negativno).» Originalne kopije te izjave, ki jo je podpisal inž. Mari, imajo družba ANAS, KGS, občina Devin - Nabrežina, občina Zgonik, rajonski svet za zahodni Kras, Kmečka zveza in Konzorcij Naša zemlja. Včeraj odprtje pomembne razstave Prazgodovina Jadrana na Gradu sv. Justa nrhB&m Včeraj so na Gradu sv. Justa odprli občinstvu pomembno a'nSltt' razstavo «Preistoria Caput Adriae». Poleg predstavnikov oblasti, 2 nega sveta in novinarjev se je otvoritve udeležilo tudi nepričakovano ^ ljudi tako iz Trsta kot drugih krajev naše dežele. Med obiskovalci■ J ^ jj celo nekaj tujcev, kar odgovarja načrtom prirediteljev razstave, » pji-manifestacijo zamislili v okviru tako imenovanega alternativnega, v meru muzejskega turizma. ^e, Razstava zajema čas od starejše kamene dobe do mlajše železne to je približno 460 tisoč let iz zgodovine severnega Jadrana. Maturantje s Tržaškega in Goriškega preživeli šest prijemih dni Z maturantskim izletom po Bosni in Hrvaški Maturantje slovenskih višjih srednjih šol s Tržaškega in Goriškega smo dne 25. julija odpotovali na šestdnevni izlet po Jugoslaviji. V bistvu smo si ogledali dve republiki, in sicer Bosno in Hercegovino ter Hrvatsko (samo južni del). Z dijaki je odpotovalo pet spremljevalcev, po dva profesorja iz Gorice in Trsta ter pedagoški svetovalec. Izlet je organiziral Republiški komite za vzgojo in varstvo SR Slovenije v sodelovanju s turistično a-gencijo Kompas iz Kopra. Kljub vročini je vladalo v avtobusu veselo vzdušje, za katero je poskrbel tudi naš šofer Vlado Škorjance, ki so ga mnogi klicali kar po imenu. Ob tako dolgem potovanju ga je res treba pohvaliti, saj je znal uskladiti šoferske dolžnosti s humorjem, kar ne uspe vsakomur. Poglejmo podrobneje, kako je potekal izlet. Ponedeljek. Odpoljali smo se ob 6. uri iz Trsta in se vozili do Gorice, kjer smo prestopili mejo pri Vrtojbi. Nekoliko dlje so nas čakali goriški maturantje. Nadaljevali smo vožnjo do Otočca, nedaleč od Ljubljane, ki je bil naš prvi postanek. Videti je bilo, da so dan prej imeli neurje s točo, saj je bilo veliko manjših vej na tleh. Ogledali smo si od zunaj manjši grad, ki je preurejen v hotel za po slovne ljudi. Nadaljevali smo vožnjo po avtocesti do Zagreba. Nedaleč odtod smo kosili v motelu Stari hrastovi. Po kosilu smo obiskali muzej koncentracijskega taborišča v Jasenovcu. V taborišču so ustaši mučili in pokončali ljudi osta lih narodov in narodnosti, ker so ho teli samo čist hrvaški katoliški narod. Kozara v Bosni in Hercegovini je bila naslednja p>ostaja. Tu je nacio nalni p>ark in spomenik padlim v NOB. Zaradi cilja kolesarske dirke smo odpotovali pol ure pozneje. V Banjaluki smo večerjali in prenočili v motelu Internacional. Torek. Zjutraj smo si ogledali znamenito banjaluško tržnico, kjer je bilo precej izbire raznovrstnega blaga. Dopoldne smo dospoli v Jajce, znano po drugem zasedanju AVNOJ, kjer smo si ogledali muzej tega zasedanja (dvorano, dokumente, fotografije) in druge znamenitosti. Po kosilu smo se odpeljali do Travnika. Tu smo si o-gledali rojstno hišo književnika Iva Andriča, prvega in doslej edinega Jugoslovana, ki je prejel Nobelovo nagrado. Ko smo se odžejali, smo nadaljevali pjot do Sarajeva, kjer smo se namestili v hotelu Bristol. Sredo smo pes ve ti h ogledu Sarajeva. Zjutraj smo si ogledali objekte zimskih olimpijskih iger (stadion za hokej na ledu in stezo za hitrostno drsanje). Sledil je ogled muzeja Mlada Bosna o atentatu na Franca Ferdinanda. Ogledali smo si še džamijo in pravoslavno cerkev. Popeldne smo imeli priložnost za nov ogled starega dela mesta. Znani so o-brtniške delavnice za izdelovanje ba- krenih izdelkov. Ob p>etih je odmevala z minareta mujezinova molitev v a-rabščini. V četrtek zjutraj smo zgodaj odpotovali iz Sarajeva. Najprej smo postali v Jablanici na Neretvi, kjer se je odvijala slavna bitka med drugo svetovno vojno. Ogledali smo si razstreljen most, ki je po vsej verjetno- sti prenovljen. V Mostarju ni bilo nič posebnega razen skokov v vodo, za katere so zahtevali celo 800 ND. Afriška vročina nas je čakala v Čapljini, kjer smo kosili v hotelu Mo-gorjeo. Namenili bi se tudi na bližnjo trdnjavo, a smo se zaradi vročine preusmerili k morju. Na makarski rivieri smo se kopali dve uri. Zve- Deželna agencija za delo med načrti in stvarnostjo Med najbolj kakovostne načrte v okviru gospjodarske p>olitike novega deželnega odbora sodi ustanovitev a-gencije za delo. To je izjavil načelnik socialistične skupine v deželnem svetu Gianfranco Carbone. Zamisel o takšni agenciji, torej o organizmu, ki bi deloval na deželni ravni in ob sodelovanju predstavnikov pxxljetništva ter sindikatov usklajal gibanje delovnega trga z namenom pjobijati brezposelnost, je seveda hvalevredna. Toda to je že stara zamisel, že leta in leta je govor o agenciji, ukrepjanja p>a nobenega. Neuresničeni programi pa tako romajo od odbornika do njegovega naslednika, iz ene zakonodajne d» be v drugo, vsakdo p>a si jih lasti kot bi bili njegovi. Agencija za delo naj bi odločilno prispjevala k skladnemu preustroju industrijskega aparata v Furlaniji - Julijski krajini, kot je naglasil Carbone, pri tem pa naj bi dop>olnilno blagajno sp>et utesnila v tiste okvire, preko Katerih ne bi bila smela, a jih je žal prerasla in začela igrati čisto nasprotno vlogo od tiste, ki bi jo morala imeti kot zgolj začasen in nujnosten pjojav. Agencija za delo naj bi ob tvornem dogovarjanju med vodstvi zadružnih podjetij, malih poodjetij in zlasti velikih podjetij z javno soudeležbo usmerjala delovno silo tja, kjer jo potrebujejo in jo redčila tam, kjer je je preveč, seveda ob upoštevanju poklicnih sposobnosti in morebitne potrebe po prekvalifikaciji delovnih mo- či. Pri tem naj bi posebno vlogo odi-jgrala enotna sindikalna zveza, ki si je zlasti v zadnjih letih izborila pravico do besede (koliko potem to besedo poslušajo, je drugo vprašanje) skoraj vselej, ko gre za sprejemanje razvojnih pobud. Srečanje aa mir na Trg« Unita Na Trgu Unita so se včeraj zjutraj pričeli «Dnevi za mir in razorožitev v svetu*, ki jih prireja posebni koordinacijski odbor ob podpori številnih naprednih in levičarskih organizacij. Prireditelji so pripravili več dokumentarnih razstav, ki pričajo o nevarnosti ter o nesmiselnosti oboroževalne tekme, veliko pozornost po so posvetili vprašanju namestitve ameriških evroizstrelkov v Comisu na Siciliji. V tem okviru gre omeniti svojevrstno pobudo, ki ima za cilj nakup razlaščenih zemljišč, na katerih bi morali v kratkem začeti nameščati zloglasne rakete. Današnji spored bo posvečen ljudski glasbi in plesom, zvečer pa bo prosta zabava. Na delu so lažni finančni stražniki Glavno poveljstvo finančne straže navaja v tiskovnem sporočilu, da zadnje čase neznanci, ki se izdajajo za finančne stražnike, vsiljujejo gospodarskim operaterjem naročnino za revije in poriodični tisk davčno-finanč-ne vsebine. Poveljstva zagotavlja, da samo nikogar ni pooblastilo za kaj takega, kot tudi nikomur ni naročilo akcije za izoblikovanje sindikata finančnih stražnikov. Kosmina Sergij vam nudi najboljše elektrogospodinjske stroje Pralni stroji: AEG • IGNIS CASTOR - ARISTON NABREŽINA CENTER Telefon 200123 w * wm> “ čer smo prenočili v hotelu Splitu. . 0gleda, Naslednjega dne smo si jai Dioklecijanovo palačo, ki• J uljiak zgraditi rimski cesar, da bi ^eli-nil v rodni kraj, češ da s® ■L„sa # čal vladanja. Palačo je zob ^e, čno načel, zlasti izpostavlJe s[apov Po kosilu smo se pieljab /aS3 na Krki, kjer je bilo le ’ josf za kopanje. Proti večeru s p li v Titovo Korenico in tam P ,oVa-V soboto, zadnji dan naS®£,n; pah nja, smo si ogledali nar0/m je Plitvička jezera. Nudil se n sl3' dovit naravni prizor s štev1 j-ast po vi, brzicami, jezeri, Tud1 linstvom in številnimi , a ,-,;sta, voda v jezerih je bila tak° . ^ dn°' je v plitvejših točkah bilo v* . Take vode v Trstu žal skorJ n iM Izlet je bil brez dvoma ko . y v smo sp»znali kraje in obie -m gp;ooa jih drugače nikoli ne Videm je le, da je bil izlet v JuW9’ bj I# vi v največji vročini. Moro ra bolje, ko bi bil nekje sepkt'rI‘ cCh> Igor vi» Foto David Sedmak .. .. , „iiU& • Deželni odbor je na^aZjt,re r'il do in 100 milijonov lir P°f.P m* • Deželni odbor škim zadrugam in gojitelj®??1 z«5? kužcev. Denar naj bi potreih opremijenje rib, ureditev hladilnih in nih naprav ter modernizac J za mehkužce, dobnejše povečanje prostorov za za stanovanja vrtove z dostavo na dom vse potrebno a piskih motorjev ter ^im2e' 0brati ostanejo, kjer sfv«. JV1*11 Pa naj bi enotno vod- p . u?ati, j-; Pridejo v poštev trije S £**** v sklopu Fincan-^djedelnica Italcantieri I^U, tn„a_z uPravnim sedežem J/Mi dizlm1^ velikih ladijskih in je bil sicer že dolgo v DlSvj. . Oeca na Hpictvn Ha sta NaT^stvo in Obalno a pa dejstvo, da sta upravni svet za-BiJ^Sa^Ji31110 odobrila brez vsa-zaimLVet? s sindikati in dru-Bf Prav opranimi dejavniki, to četrtek, torej na dan ''-■tla ve novo —.lj ^ zaPldtloV •Uskovnem sParožUu toUk,aVtono1 H. in gospodarstvo pn 'nim federaciji KPI — obsodbe vredna, ker 0 boj j na glavo vsebinsko zasno- ania j m: - Priti v ' , katerega bi mo °b odgovorih tal'e na - Predsednika in vlade i^Pticev P0^ komunističnih par e kr res: 3 po rajo v tržaškem gospodarstvu. Sa izriva resno reševati. V pozi-£>? jo P°udarjena važna vlo- . eležh^ podjetia z državno vodstvo vseh imelo sedež v Tr-ugotavlja, da bi c,/ s° se raS ..sP°jitvenim načrtom Dti naj Ki aZSlriie neuradne govori- ?sS'obrSinje V'Ph fiS‘neKPI - - W. proizvnH„Popevalo k poveča-Sščn1, Za k^JJe ln zaposlenostne fizv0 Pkrervf« Je Potrebno vse dru-O0' pr^f1. niJjni s« organski J^odniT^uu tako na področju intcJi dru}uKot na področju plovbe v Pretežno nacionalnega ti* znanj*'1" - med katere sodi, C* vs^kKtudi Tržaški L1°yd- koJa v laH Poskusom preu- do&istov X ®lnicah je po mnenju ki Enoviti zakonska bli^? 'atiiedni (Vscbuj° področni na <]Q^p2:r/nHw nagi° "kiniti f Z dnjge strani je taj}i®ri. k, • finančno družbo Fin-iilj l^no naritVa^a nad Podjetji zgolj kPfPodp^^urstvo, namesto da bi '% PaclaljJ3, ?. finančno podlago. čimpFe^ **-W?*lh tr.../"državnega načrta o lanskJJf!h’ w je bil naiav Prav,,Pačrte leto- P3 tudi spetn- kthJP in Za razmah ladijskih po-$4 • tnd,a Ponedeljek, 15. e odprtje kioskov m r skUP M uri nastop fo^pirg KUD KAROL PM10",^ ^ pozdravni nastop n3! b pine SKD TABOR. ples z ansamblom L. Delovali bodo dobr« i» 8 kioski z domačini v'tejaijii-stronomskimi N**'8" ^jpl# telefon: ZDRAVILIŠČEJ-JV, 063/730° j. nfol0^‘ d®' Zdravljenje travma' topedskih, revmatolo^nih p formativno - degene' t film acchiotti di Chicago - TV "*° tAlla „ TV rncontluista dell’Oregon» -8-30 0, fUm 8.0o Sa°' ciao '8'3° OueRalazers risanka I film Casa ne“a prateria - TV jS Sjg - TV film '83 «u r° degli impiccati* - film fi^aostro deUa ,aguna nera, . ,TAUa 1 8-55 ijSar>ke Hi vj*«a La TV film TV novela 8-30 r. - Hi! ! Ih Nemt*a Lawrence 12 9 S'0 otroštvo T IjlO Op^.anceros» - film l4tSra«d P^xladro - ^ film ^33 «Ur|d5l}? otroštvo - TV novela Ig 30 ' film Der° crosce a Brookylin» ‘9 to ka^cas1101 bam 20to ‘p ^“a Prateria - TV film '°3 St3sa Lawrenre . TV film Ponedeljek, 8. ITALIJANSKA Prvi kanal 13.00 Poletni maraton: Igor Stravinski 13.30 TV dnevnik 13.45 Casa Ricordi - film 15.25 Jazz concert 15.55 Happy days - TV film 16.20 L’opera selvaggia: Peru - dokumentarec 17.00 - 19.45 Fresco fresco - glasbeni program 17.10 Astroboy - 24. epizoda 17.30 V studiu z gosti in glasbo 18.00 Colorado: Kavboji - 2. epizoda 18.45 Disco fresh 19.00 Jack London: L’awentura del grande Nord -3. del 19.30 Glej in zmagaj 19.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 TV dnevnik 20.30 En kralj za štiri kraljice - film Igrata Clark Gable in Eleanor Parker 21.50 TV dnevnik 22.00 Posebnosti dnevnika 1 22.50 Squadra speciale Most Wanted TV film 23.45 TV dnevnik - Zadnje vesti. Danes v parlamentu in vremenska napoved avgustu 1983 TELEVIZIJA Drugi kanal 13.00 TV dnevnik - Ob 13. uri 13.15 Marion ne verjame - TV film 14.10 Ko je Coppi tekmoval s kolesom - 3. in zadnji del 15.20 Giallo, arancione, rosso ... qua-sd azzurro 1610 Iz parlamenta 16.15 Lahka atletika - svetovno pr venstvo 19.45 TV dnevnik - Vesti 20.30 La terra della grande promes-sa - 4. in zadnji del Po romanu Stanislawa Reymon-ta režiral Andrzej Wajda 21.25 Poroka - film 22.45 TV dnevnik - Zadnje vesti 22.55 Le storie di Mozziconi 11. epiz. 23.25 Protestantizem 23.50 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Lumezzane: kolesarstvo 19.00 TV dnevnik 19.25 Drugi zvok 19.55 Kamera in spomin 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Zgodbe v zgodovini 21.10 TV dnevnik 21.45 Življenje živali 22.15 Obolenja na prsih: prventiva in zdravljenje 22.35 Lodz: nogomet JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJAi 1 kawrence Pe*- amore - TV film TV film 20.30 «Un uomo da vendere* - film 22.35 Operazione ladro - TV film 23.30 «1 distruttori» - film TELEPADOVA 10.00 - 13.30 Risanke 14.00 Bonanza - TV film 15.00 Ispettore Regan - TV film 16.00 Svetovno prvenstvo v catchu 17.00 Šesti čut TV film 18.00 - 19.00 Risanke 19.30 Bonanza - TV film 20.30 Kodeks št. 3 - TV film 21.30 «11 Marsigliese: storia del re dello scasso» - film 23.00 Lovec - TV film 24.00 Monjiro - TV film TRIVENETA 9.30 Searck - TV film 10.30 Simon Templar - TV film 12.30 Horoskop 12.40 Polvere di stelle - TV film 13.30 Risanke 14.00 Gli eroi di Hogan - TV film 14.30 «Hallo DoUy» - film 16.30 Harry’0 TV film 17.30 Risanka 19.00 «Carovane verso West» - film 20.30 «11 Tulipano nero* - film 22.30 Film 00.10 Nočni film 01.10 «Un toro da monta* - film 04.00 «La liceale* - film TELEFRIULI 11.50 West Side Medical - TV film 13.30 «Ancora insieme* - film 15.00 Tudi bogataši jočejo - TV film 15.30 «Schiava e signora* - film 18.00 «Ragazzo la tua pelle scotta* -film 19.30 Poletna glasba 20.10 Tudi bogataši se jočejo - TV film 20.40 Magician - TV film 22.15 «Vivi e lascia morire* - film 24.00 Boks TELEOUATTRO Od 8.30 povezava z oddajnikom Ita-lia 1 Ljubljana 18.10 Poročila 18.15 Neko poletje 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Zgodbe o ljubezni - sovjetska drama 21.25 Fedra - balet 22.10 TV dnevnik Zagreb 17.50 Videostrani 18.15 Ostržek - 1. del lutkovne predstave 18.30 Bosansko-hercegovskj pesniki za otroke 18.45 Mladi za mlade 20.00 Glavnik - komedija 21.55 Izbrani trenutek 22.30 En avtor, en film Koper 14.00 in 17.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Kraška ohcet - Pogovori z novoporučencema Romano Maiano in Sergijem Štoko TRST — Balinanje BRIŠČIKI — Novi kulturni dom GORICA — Alkoholizem GORICA — Simpozij o režiserju Za-vattiniju 15.55 19.10 19.30 19.45 20.45 21.45 21.55 22.45 Atletika - Helsinki - svetovno prvenstvo Ob skodelici kave - glasbena oddaja TV D stičišče Ryan - serijski film Veliki detektiv - serijski film TV D danes Barišnikov na Broadwayu Zeit im Bild ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Dobro jutro Italija 8.35 Phyllis TV film 9.00 Aliče - TV film 9.30 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grent - TV film 11.00 Dan za dnem - TV film 12.00 Mala a odrasla Neli - TV film 12.30 Povratek Simona Templarja TV film 13.30 Steze - TV film 14.30 General Hospital - TV film 15.15 «11 padre della sposa* film 17.00 Search - TV film 18.00 Mala a odrasla Neli - TV film 18.30 Popcom - Glasbena oddaja 19.00 Vsi domov - TV film 19.30 Kung-fu - TV film 20.25 «Pane, amore e fantasia* film 22.25 Baretta - TV film 0.25 «Romolo e Remo» film RETE OUATTRO 8.30 Ciao, ciao 9.30 Prijatelji - risanka 10.15 «Preferisci caffe the o me?;> film 12.00 Operazione sottoveste» TV film 12.30 Otroci zdravnika Jamisona -TV film 13.00 Matt Helm - TV film 14.00 Agua viva - TV novela 14.45 «Corrie e Peter, una storia d’a-more» film 16.30 Ciao, ciao 18.00 Star Blazers - risanke 18.30 Quella casa nella prateria -TV film 19.30 Quincy - TV film 20.30 «Attacco a Rommel* film 22.15 Mesto angelov - TV film 23.15 FBI TV film «11 club del crimine* film ITAL! A 1 8.30 Risanka 9.30 Nemirno otroštvo - TV film 10.00 «La spiaggia delle conchiglie* film 12.00 Riuscira la nostra carovana di eroi a ... TV film 12.30 Vita da strega - TV film 13.00 Bim, Bum, Bam 14.00 Nemirno otroštvo - TV film 14.30 «Hunter il selvaggio* film 16.25 Bim, Bum, Bam 18.00 La grande vallata - TV film 19.00 VVander Woman - TV film 20.00 Vojak Benjamin - TV film 20.30 «Miliardario . . . ma bagnino* film 22.20 Rumena zastava - glasb, oddaja 23.00 Samuraj - TV film 23.50 «Dimensione cinque» film TELEPADOVA 10.00 Mladi odvetnik - TV film 11.00 Cairo coad - sulla via del Cai-ro - film 13.00 in 13.30 Risanke 14.00 Laura - TV film 14.30 - 19.30 Risanke 19.30 film - Poizor na mladeniče 20.00 W.K.R.P. in Cincinnati - TV film 20.30 «1 veli di Bagdad* film 22.00 Q. B. VII. - Crimine di guerra TV film 23.00 Svetovno prvenstvo: catch 00.30 Šesti čut - TV film «Una pesante eredita* film TRIVENETA 06.00 «L’idolo della canzone* film 08.30 Harry-0 - TV film 09.30 Search - TV film 10.30 Simon Templar - TV film 11.30 Posebni agent - TV film 12.50 Polvere di stelle - TV film 14.00 Gli eroi di Hogan - TV film 17.30 in 18.00 Risanke 18.30 Hanna in Barbera - TV film 19.00 Carovane verso il West - TV film 21.00 «Guardami nuda* film 22.30 Dražba 04.00 Film 05.30 TV film TELEFRIULI 13.00 The Beverly Hilbillies - TV film 13.30 «Gimcana pazza* film 15.00 Tudi bogataši jočejo - TV film 18.30 Magician - TV film 20.10 Tudi bogataši jočejo TV film 20.40 «La famiglia Stoddard* film TELEOUATTRO od 8.30 Povezava z oddajnikom Ita lia 1 19.00 Dogodki in komentarji BADIO NEDELJA, 7. AVGUSTA 1983 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: «Vitez na obisku*, drugi del; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 «Počitnice... počitnice* - humoristična nadaljevanka v 13 epizodah; 12.40 Jugoslovanski skladatelji lahke glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 19.00 Nedeljski radijski zbornik: Iz arhiva in tedenskih oddaj - Lahka glasba - Pozabljeni smeh: Cvetko Golar: «Vdova Rošlinka*. Komedija. Režija Adrijan Rustj^t - Prenosi z naših prireditev. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 15.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Otvoritev jutranjega programa radia Koper; Napoved programa; Radijski koledar; Za zdravje; Prometni servis; Ekonomska po-poročila; Objave, EP in glasba; Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; Napoved radijskega in TV programa; 9.00 Zaključek; 13.00 0-tvoritev - glasbeno popoldne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Ekonomska priporočila; 14.30 - 16.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na o-bisku 17.00 Primorski dnevnik. Ob 17.00 Primorski dnevnik: Iz Gorice filmsko priznanje Amideiju; Hra-šče: delo krajevne skupnosti; Tolmin: investicija v kmetijstvu. 15.00 Radio Koper na obisku... pri slikarju - kiparju Jožetu Pohlenu. 17.20 Premiera radijske igre Marjana Tomšiča «Saj ni res*. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 18.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba - pošta; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Svet mladih; 12.00 Sedem plus sedem; 12.10 Glasba po željah; 14.40 Glasbeni trg; 15.15 Glasba in pesem; 16.00 RK Count down- is 30 Glasba; 17.00 Kla-sifika 33 obratov. PONEDELJEK, 8 AVGUSTA 1983 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Beseda ni konj - Gost v studiu: Just Lavrenčič (ponovitev), Glasbena matineja, vmes: (9.15) Roman v nadaljevanjih, Branko Hofman: «Noč do jutra*, 13. nadaljevanje; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri, vmes: (12.00) Naš avto, pripravlja Vojmir Tavčar; 13.20 Zborovska glasba s tekmovanj in revij; (13.40) Instrumentalni solisti; 14.10 - 16.00 Mladinsko popoldne: Pesmi in njihovi protagonisti, (15.45) Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije, vmes: (17.30) Rubrika (18.00) Na naši koži, pripravlja Breda Pahor, RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved. Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav, Cestne razmere. Ekonomska priporočila, Objave; 6.45 Prometni servis, Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev, Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci. Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Glasba; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik, Objave; 17.30 V podaljšku - športna oddaja; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 7.50 Grand prix; 8.32 Glasba; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Glasba; 15.20 Glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo od ...; Novi odbori šele konec meseca najbrž brez velikih sprememb V Tržiču večina med laiko-socialisti in komunisti Nove odbore bomo imeli šele po «ferragostu», obratu počitnic. Skoro najbrž ne bo velikih sprememb v sestavi odborov, tako na pokrajini kot v treh občinah. To nam dajejo slutiti rezultati prvih pogovorov na pokrajinski ravni med zastopniki pet-strankarske koalicije, kasnejši sestanek na pokrajinski ravni med PSI in KPI, ter sestanki med KPI, PSI, PRI in PSDI v Tržiču. Tehtnica vsega je občina Tržič. Skoro gotovo se bo obnovila prejšnja koalicija na levici h kateri bodo pristopili tudi republikanci. V tem kraju so namreč na volitvah izdatno povečali svoje glasove socialisti, socialdemokrati in republikanci ter imajo skupno enako moč kot komunisti -ter demokristjani, vsak zase. Socialisti so za nadaljevanje politike leve koalicije s svojim županom (na to mesto bo izvoljen dr. Gianni Maiani, ki je dobil najvišje število preferenčnih glasov in ki je bil že župan pred petimi leti), vendar so želeli razširiti sodelovanje tudi na republikance in socialdemokrate. Zdi se, da so oboji pristali na sodelovanje v odboru. Te stranke pa želijo ustvariti tudi nov odnos z demokristjansko opozicijo. Ta stranka je prav v Tržiču izšla iz volitev potolčena. Njena tržiška vodite Ija, poslanec Rebulla in deželni svetovalec Longo menita, da bo tržiški primer ustvaril nesoglasja v pokra jinskem merilu in tudi v deželnem. Če bo tako razširjena laiko-socia-listično-komunistična večina izvoljena v Tržiču bo prav tako možna po dobna večina v sosednih Ronkah. Drugačne pa so perspektive v občini Gradež in na pokrajini. V Gra-dežu je številčno možna le koalicija okrog krščanske demokracije, pa če prav je ta prvič v povojni- zgodovini izgubila v tem kraju absolutno ve čino. V Gradežu so zlasti močni re publikanci, ki zahtevajo kar precej. Na pokrajini pa je številčno možna tudi leva alternativa, podobna porajajoči se tržiški, vendar se čutijo tu laiko-socialisti vezani na deželne sporazume. Vsekakor sestankov bo še precej. Najprej se morajo politiki domeniti o obliki koalicije, potem o programu in ne nazadnje še o njihovih zastop nikih v odborih. Urnik trgovin M poletne praznike Kot so nam sporočili z goriške zveze trgovcev bodo trgovine ob koncu tedna, za «ferragosto», poslovale po naslednjem urniku. V soboto, 13. avgusta, bodo trgovine odprte normalno; mesnice bodo odprte tudi popoldne, peki bodo spekli kruh za tri dni. V nedeljo, 14., in v ponedeljek, 15. avgusta, bodo v dopoldanskem času odprte samo cvetličarne. V to rek, 16. avgusta, bodo trgovine poslovale po normalnem delovnem umiku. Trgovine z oblačili in raznim blagom pa bodo zaprte tudi v torek, 16. avgusta, to v zameno da dan posvečen mestnemu zavetniku. Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča člane, da bo urad na Travniku v Gorici zaprt od 13. do 21. avgusta. Odkupne cene za razlaščena zemljišča Na četrtkovi seji občinskega sveta v Gorici bodo svetovalci sprejeli tu di sklep o odkupu nekaterih zemljišč za potrebe tovornega postajališča v Štandrežu. Občinski svet je že o prejšnjih prilikah sprejel podobne sklepe. Tokrat so na vrsti sklepi o zem-ljiščjih, ki so last Matilde Zavadlav por. Marvin (vrednost zemljišča je 40.365.000 lir), Natalije Rijavec vd. Brajnik (14.785.000), Viljema Mar-vd. Culot 124.405 000), Viljema Mar-vina (22.125.000), Alojza in Josipine Tabaj (38.940.000), Danijele Briško vd. Peterin (39.350.000), Josipa Nanuta (21.690.000) , Save Zavadlav por. 'Mu čič in Svete Zavadlav por. Tomažič (9.750.000) , Josipa Mučiča (22.210.000),' Danijela in Eme Paulin (6.465.000), Vladimira Zavadlava (32.955.000), Josipine Brajnik vd. Paulin in Ivana Paulina (107.272.505), Stanislav Cin-gerli (65.310.000), Albina Nanut (17 mil. 863.200), Štefanija Cingerli vd. Pavletič (15.551.000). Emil Cingerli (48.491.400), Emil Marušič (7.560.000), Angel Marvin (7.855.200), Dominik Nanut (13.672.800). Morda se bodo komu zdele te vsote velike. Treba pa je vedeti da so tržne cene za gradbena in tudi kmetijska zemljišča višje. Treba je tudi vedeti, da so lastniki na svojih parcelah kmetovali in od tega imeli tudi vsakodnevni zaslužek. Obiskal je tudi Kulturni dom Cesare Zavailini — ■ . , poCV' V goriškem Kulturnem domu je bilo včeraj dopoldne, cam, želo živahno. V naš kulturni hram je prišel odličen gost, \ ■ gfi filmski delavec Cesare Zavattini, ki se je hotel pogovoriti z u^e/flvnjd> ** mesečnega filmskega laboratorija v Gradišču ob Soči, kjer stroko™ . a devetnajstih držav preučujejo z vseh zornih kotov italijanski P°00‘ realizem, katerega je bil Zavattini eden glavnih protagonistov. jp Med pobudniki laboratorija v Gradišču je tudi goriški Kast -Institute, ki ga vodijo filmski delavci kot sta Darko Bratina * ^ fiaše’r’ Scamfolara, ki sta tudi med tistimi, ki skrbijo za filmsko sez°P°rm0 s flj Kulturnem domu. Zavattinija sta sprejela v tem našem domu skup’lu fesorjem De Marchijem in prof. Nissanovo, ki vodita laboratorij-so bili prisotni tudi udeleženci tega laboratorija. Najprej so si vsi skupaj ogledali zadnji Zavattinijev film „ c^' Id ga je pred kratkim finansirala RAL Za film jfe Zavattini pod0fjr.anju s’ od scenarija do režije, v njem sam ima glavno vlogo. Po Pre*\ je je razvila živahna razprava in zastopnik italijanskega neorelizma rad odgovarjal. . :: 0 'r!. Včeraj popoldne pa se je v avditoriju pričel dvodnevni simt*L.eg0V°^1. jonskem neorealizmu in o Zavattinijevem delu. Uvodoma sta pd*’ goriški župan Scarano in odbornik za kulturo Obizzi. Prisotna sta f drugih, tudi rektor tržaške univerze Fusaroli in prefekt ^c'arilinpo0 “ Zavattiniju poklonil mestni pečat iz štirinajstega stoletja. Na si. bila že včeraj živahna razprava, ki se bo nadaljevala danes gr^1 Zvečer ob 20. uri pa bodo v dvorani deželnih stanov na podelili nagrado rSergio Amideh. včeraj v Gorici Pri prometni policiji pripravljeni na gostejši promet prihodnje dni Varnost odvisna od discipliniranosti avtomobilistov Julij in avgust sodita med tako imenovane počitniške mesece, ko se po cestah in avtocestah razlije množica motoriziranih turistov, domačin in tujih. Poletno obdobje pa pomeni zlasti za pripadnike organov, ki so zadolženi za varnost v prometu, dodatnih naporov, saj ni enostavno, zlasti ob tako imenovanih konicah, uravnavati in nadzorovati kolikor to-likor reden potek prometa, preprečiti hude prometne nesreče itd. Na obdobje dopustov so se pri pro- metni policiji tudi letos, kar se da dobro pripravili, tako v pokrajinskem, deželnem in vsedržavnem merilu, kakor je mogoče razbrati iz daljšega tiskovnega poročila. V aktivno službo so začasno dodelili tudi osebje. ki sicer opravlja različne dolžnosti v uradih. Tako bodo glavni motorizirani val, ki ga pričakujejo ob koncu prihodnjega tedna, dočakali številčno okrepljeni. Največ pozornosti bodo pripadniki prometne policije kajpak tudi tokrat namenili preventivni dejavnosti, ki se odraža predvsem v nadzorstvu prometa. Na cestah na Goriškem bodo okrepljene avtomobilske obhodnice, po potrebi, zlasti pa na območjih, kjer bo promet najbolj gost, bodo upora bili (predvsem zaradi večje mobilno sti) obhodnice na motorjih. Za posege v izrednih primerih je na letališču v Padovi pripravljen tudi heli kopter s kompletno ekipo. Z največjo strogostjo nameravajo pri prometni policiji ukrepati proti nediscipliniranim voznikom, ki jih je kajpak ob vsaki priložnosti, in tudi ob dopustniškem selitvenem valu, do volj. Proti kršilcem bodo nastopali predvsem agenti v civilnih oblačilih in s civilnimi avtomobili. Za najbolj hude kršitve prometnih predpisov je predviden takojšen odvzem vozniškega dovoljenja. In končno bodo v prihodnjih dneh na pomembnejših prometnicah izvajali strožje nadzorstvo in preglede nad avtomobilisti in prtljago v avtomobilih. Znano je namreč, da se tudi zlikovci, zlasti razpečevalci ma mil, selijo s počitniškim valom. Tretji cilj, v katerega je usmerjena naloga pripadnikov prometne po licije, je ustrezna pomoč avtomobilistom, ki se bodo znašli v težavah, bodisi zaradi prometne nesreče, okvare, drugih razlogov. Sestavljen je bil podroben načrt za posege rešilnih avtomobilov na posameznih področjih. poskrbljeno je bilo, skupaj z avtomobilskim klubom, za ustrezno teh nično pomoč, na poveljstvu promet ne policije (tel. 83082/83083) pa dobijo interesenti točne informacije o prevoznosti cest, gostoti prometa in druge koristne podatke. Ob koncu velja omeniti, da bodo ob konicah v prihodnjih dneh tudi izva j ali štetje prometa na glavnih cestah v pokrajini. Pri prometni policiji zagotavljajo, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bi . Ameriška komedija. ^ kratna izdaja*. Ameriški _________ ,j£l! DEŽURNA LEKARNA j S & venski i:„jP 50 glavno težo imeli 012S°dovino 6' Italijanski preučeval-Pravijo, da je to «batta- se je partizanska upirala nacističnemu glia di Gorizia». Omejujejo pa se le na bitke na ozemlju, ki je danes v sklopu italijanske republike, torej na doberdobskem Krasu na sovodenjskem polju in v Gorici. Tako preučevanje pa ni pravilno, kajti boji so se vršili povsed neglede na bodočo državno razmejitev. Tudi ni pravilna ugotovitev italijanskih preučevalcev takratnih dogodkov, ko trdijo, da je bila to prva partizanska bitka v Italiji. To nikakor ne drži, kajti več bitk je bilo že prej v krajih Primorske, ki so takrat sodih v italijansko državo (meje so bi le tja do Postojne!), pa čeprav pri tem nočemo upoštevati priključene Ljubljanske pokrajine. Letos bomo torej praznovali 40-letnico takratnih dogodkov in prav bi bilo tudi da bi zgodovinsko resnico postavili na svoje mesto. Pri nas bomo to obletnico praznovali z odkritjem spomenika padhm na Peči. Spomenik, za katerega so dali pobudo nekdanji partizanski borci in aktivisti tega kraja, da bi počastili spomin domačinov, ki so padli kot partizani ah umrli v taboriščih, bo svečano odkrit v nedeljo, 18. septem bra dopoldne. Nosilci akcije za gradnjo spomenika so bih torej bivši borci, združeni v domači partizanski sekciji. Priprave za svečano otvoritev potekajo že nekaj časa. Sestanek, najbrž dokončnega, so imeh prejšnji večer na sedežu na Peči. Prisotni so bili člani domače sekcije VZPI - ANPI, predsednik pokrajinskega odbora ANPI Mario Fantini s podpredsednikom Ladi-jem Dornikom ter sodelavci, sovodenj-ski župan Vid Primožič s sodelavci, predsednik domačega kulturno- športnega društva Vipava Ivan Petejan z odborniki. Domenili so se o poteku ma nifestacije, o govornikih, o pevskih zborih in godbi, o recitacijah, o celotnem poteku svečanosti. Brez dvoma bo pečanska manifestacija vehka in tudi pomemben dokaz protifašizma naših ljudi. MARKO WALTRITSCH Kaj mislimo o tem pri nas Žico, furlanski kralj bo prinesel precej denarcev Furlani imajo svojega prvega kralja. To je Artur Antunes Coimbra, ali Žico, kot ga ves svet pozna. Kaže celo, da bo eden glavnih trgov videmskega mesta po njem nosil ime. Vse to bi se preprostemu človeku zdelo normalno, celo upravičljivo, če bi se dogodek pripetil v kakem večjem mestu južne Italije, denimo v Neaplju. Toda, ko se to dogaja v mestu v Furlaniji, ki je povsod zaslovela kot izredno resna in delovna pokrajina, kjer ljudi ne zanimajo površnosti, pač pa jedro stvari, se lahko umestno vprašamo, ali se v Furlanih konec koncev, le pretaka kanček. južnjaške krvi? O pripetljajih tega slovitega brazilskega nogometaša, preden je prišel v videmsko moštvo, ne bomo ponovno pisali, saj je državni in rekli bi celo svetovni tisk o tem obširno poročal, dogodki okoli Žica so večkrat zasedli prve strani časopisov. Zanima nas le, ali je prav, da je tak dogodek, ko gre vendar za prihod enega igralca v neko moštvo, vreden takega slovesa in take reklame. Je prav, da se za prihod Žica v Videm združijo vsi politiki in skupno nastopijo pri ministru, med tem ko za druge, pomembnejše primere so razhajanja med strankami taka, da se politiki ne morejo zediniti? Ko smo se o tem pogovarjali z nekaterimi osebami, ki jim nogomet leži pri srcu, so bila mnenja deljena, skoraj vsi pa so si bili edini v ugotovitvi, da je tokrat furlanski narod le prešel meje, ki mu jih določa večstoletna življenjska tradicija. Res pa je tudi nekaj drugega, kot je v nekem intervjuju izjavil videmski župan Candolini, ko je dejal, da kupčija Žica se bo Vidmu izredno obrestovala in mesto bo kmalu dobilo nazaj ves denar, ki ga je potrosilo za nakup brazilskega veznega i-gralca in to tudi z obrestmi. Njemu se je v teh ugotovitvah pridružil tudi darovi in prispevki so 75VfM3. 03 gro*> Tatjane zdravniških stro- tl K®'3130™ 20-990 10.000 PHranka Fl^J- Košta-pepca Tesolin, Pevma polPca Skok, Pevma 20.000; 3 Pevm.-, ,^a 10-900; sestri Mi-p5c’ Pevma !a'900; družina Koder-5ooo- >^'^9’ Maria Morsan, Utol? 5o!omr t la °bIak in Mario, ,£ 3.000. m’ . s Meneghini, Pev-\/99; ctoa- Mesina Oblak, Pevma r'"P n°letto' Pevma 10.000; p1' PevTaa 10.000; družina & 15-000; Karlo in S*oSi (K sS”. ES »j 1 —‘JUUUt, JTCVIIId ■ Alojz Uršič, Pevma 10.000; družina Pelesson, Pevma 50 tisoč; Čuk - Bednarik, Pevma 30.000; Tomiča in Radovan Sfiligoj, Pevma 100.000; Vida Makuc, Pevma 10.000; Vito Makuc, Pevma 20.000; Gianni Makuc, Pevma 6.000; Jožko Kosič, Pevma 10.000; družina Lenardič, Pevma 10.000; Pepi Sfiligoj, Pevma 15.000; Judita Primožič, Oslavje 20 tisoč; Adrijana Dornik, Oslavje 10 tisoč; Hedvika Klanjšček, Oslavje 10.000; Franc Miculus, Oslavje 10 tisoč; Jelka Mikluš, Oslavje 10.000; Bruno Vižintin, Pevma 10.000; Dušan Gabrijelčič, Pevma 10.000; Roberto Simčič, Pevma 10.000; Jerica Figelj, Pevma 5.000; Meri Piras, Pevma 5.000; Alma Valentinčič, Pevma 5.000; Lidija Sošol, Pevma 5.000; Vera Sterni, Pevma 2.000; Anton Mauri, Pevma 2.000; Viktor Vižintin, Pevma 20 tisoč; družina Sošol, Pevma 28, 10 tisoč; Marica Bregant, Pevma 10.000; Elena Kamavli, Pevma 10.000; Neda Dornik, Oslavje 10.000; Ivan Cibic, Oslavje 1.000; Milojka Klanjšček, 0-slavje; 10.000; družina Figelj, Oslav- je 6, 15.000; Zalka Primožič, Oslavje 5.000; Mario Valantič, Oslavje 10.000; Anton Klanjšček, Oslavje 5.000; N.N. Oslavje 15.000; Riko Pintar, Oslavje 10.000; «Lukavi», Oslavje 5.000; Giordano Gej, Oslavje 5.000; Matilda Prinčič, Oslavje 2.500; Marino Dile-na, Oslavje 5.000; družina Pintar, 0-slavje 50.000; Jožef Figelj, Dosso del Bosnicao 6, Oslavje 30.000; Karlo Dru-fovka, «Vrh» Oslavje 20.000; Celesta Venika, Oslavje 13.000; Edi Bensa, Oslavje 5.000; Pepd Bensa, Oslavje 20.000; Sergij Jakin, Oslavje 10.000; družina Furlan, Oslavje 25.000; David Sossou, Pevma 10.000; Nada Figelj, Oslavje 10.000; Elizabeta Markovič, Oslavje 5.000; Silvan Bensa, Oslavje 10.000; dr. Milan Brešan, 0-slavje 10.000; Gilia Uršič, Pevma 10.000; Evgen Primožič, Pevma 5.000; Giuliana Tezolin, Pevma 15.000; N.N. Oslavje 10.000; Ljudmila Terzer, 0-slavje 20.000; Livio Roldo, Oslavje 5.000; Paolo in Marija Gorjan, Gorica 30.000; Lucia Saher, Pevma 10 tisoč; Anita Oblak, Pevma 10.000; družina Vecchione, Oslavje 10.000; Loretta in Franca Miculus 20.000; Olga Sfihgoj, Oslavje 10.000; Emil Sfiligoj , Oslavje 10.000; Anica Primožič, Oslavje 40.000; Ida «Vogričeva», O-slavje 50.000; Cvetka Dornik, Oslavje 10.000; Milan Gravner, Oslavje 10 tisoč; Stanko Primožič, Oslavje 20 tisoč; Ljudmila Primožič 2.000; Milko Klanjšček, Oslavje 10.000; Jožko Gravner, Oslavje 50.000; družina Ra dikon, Oslavje 10.000; Stanko Radi-kan, Oslavje 10.000; Alojz Prinčič, Oslavje 50.000; Anton in Jožko Figelj, Oslavje 50.000; Marjan Mikulus, 0-slavje 10.000; Danica Gravner, Oslavje 5.000; Dolores Bensa, Oslavje 10 tisoč; Karla Carini, Gorica 10.000; Milena Dornik, Oslavje 11.000; Angela Knez, Oslavje 20.000; Eljana Bensa, Gorica 20.000; družina Pahor, Podgora 100.000; družina Albert Prinčič, Oslavje 100.000; Romano Bensa, Pevma 30.000; Zora Pintar, Pevma 5.000; dr Mirko Primožič, Pevma 50.000; N.N. Gorica 100.000; ostalo O slavje 22.000; uslužbenci Primorskega dnevnika v Gorici 50.000. predsednik videmske zbornice Gianni Bravo, ki je že podal nekaj finan čnih bilanc. Vsako nedeljo, ko bo U-dinese igral doma, bo na stadion pri šlo okoli 50.000 gledalcev, ki bodo za drugo potrosili več desetin milijonov lir. Če to vsoto pomnožimo krat 15, kolikor je tekem doma za prvoligaša, pa bomo prišli že do vsot, ki presegajo milijardo. K temu takojšnjemu zaslužku pa je treba prištevati izredno reklamo, ki jo je Žico pripravil Vidmu, oziroma Furlaniji in to v času, ko so furlanski gospodarstveniki v polnem teku, da bi najbolje re-klamizirali svoje blago, pod tako imenovano siglo «Made in Friul». O Vidmu se namreč piše in poroča dobra dva meseca in vsi dobro vemo, koliko pomeni reklama v današnjem gospodarskem svetu. To se pravi, kot sta povedala župan Candolini in Gianni Bravo, ki na gospodarstvo se le razumeta, da je kupčija Žica za Furlanijo pomenila več kot kaka nova tovarna. Športniki se bodo pri tem vprašali, kakšno vezo ima vse to z nogome tom. Če pomislimo, da nogomet pri naša v Italiji izredno veliko zaslužka, posameznikom seveda, potem je tako vprašanje odveč. Videm se torej pripravlja na novo gospodarsko obdobje, ki je povezano z nogometom in se torej postavlja na isto raven z nekaterimi največjimi italijanskimi mesti, čeprav so le ta, v osebah raznih predstavnikov športnih organov, temu nasprotovali, saj nočejo imeti za enakovrednega partnerja mesta, ki je do pred kratkim zaslovelo le zaradi potresa. Skeptik, oziroma nasprotnik nogometa na takem nivoju, bi lahko pripomnil, da bi vsega tega ne bilo, če bi ljudje drugačno gledali na te stvari, oziroma da bi bojkotirali tekme in raje sami, neposredno opravljali kako športno panogo. Tudi to je res, toda že stari Rimljani so ugotavlja li, da je za človeka pomemben kruh kakor tudi razvedrilo, in nogomet je «včasih» tudi razvedrilo. Ko smo te dni prebirali razne novice o tem ali onem nogometnem klubu, smo opazili tudi nove cene a-bonmajev za nekatere prvoligaše. Tudi ob tem (nekateri abonmaji stanejo 800 tisoč lir) se sprašujemo, ali je tako prav. Imamo namreč poseben odbor za uravnavanje cen najnujnejših prehrambenih in drugih izdelkov. Ali ne bi bilo umestno, da se ustanovi tudi poseben odbor, ki bi nadzoroval te astronomske vsote; zakaj je to prepuščeno le odločitvi vodstev klubov? S takimi in podobnimi razmišljanji bi okoli profesionalnega nogometa lahko še nadaljevali. Toda do idealne rešitve bi nikoli ne prišli. Dejstvo je, da tudi ta šport, kot pač vsaka družbena stvarnost, ima svoje dobre in slabe lastnosti in na nas vseh je, da skušamo iz tega izluščiti čim več pozitivnega. Dejstvo pa ostaja, in to je precej zaskrbljujoče, da je Žico postal prvi kralj Vidma in da so predlogi, da bi po njem imenovali celo mestni trg. To pa se nam zdi zares pretirano! RUDI PAVŠIČ F #° Sedmak 7. a$izem na Goriškem v letu 1923 le rP°hia ta) ^iuhei; Obljubku se je končala s tem, da 6(j. oel° vstopil v krajevni fašij in kasneje pos- n' "Vene . vv . v niojGVHi i»oij lil ivaonejv,- Vj|9i Sl0v 1 sl°venski fašistični komisar v Kojskem, ^ .Vli n^C V tistem času. Čeprav je novico obja- “Goriška r )e ,,„.resnič Straža«, in so njene navedbe te» *? VerirfniCne’ Je xz kasnejših dogodkov videti, t^j >1 '^tno šlo za prefinjen manever, ki je po-"'Sri, za.veden slovenski časopis, in da je v °deloval tudi Obljubek sam. |j^ VhhlkV žuPan Jožef Gradnik je bil izvoljen % ^etov ■ volitvah 1922 za župana na listi «ma-|V°r čl« 'n k°lonov”. ki je bila sestavljena kot (* ‘S, knov slovenskega izobraževalnega društva ž^iati) £j°, ie sestavil stari župan Zucchiatti st* p 1 uoomvii otui i ,li v £„1 ,radnik je bil takrat najmlajši izvoljeni “'AVa V Celi r ... naimiojai w ® Prebi Juli)Ski krajini. Zaradi narodnostne . Ht °’ le Va stva v občini Medana, ki je bilo slo-i^tit 10 v pUradpval v slovenskem jeziku, s podpre-9- 'adišču pa si je dopisoval v italijanskem )e slov°bčinskem uradu je visela tabla, na ka enska beseda Županstvo bila pred itali- jansko Municipio in prav to je nekatere domače fašiste in italijanske orožnike zbodlo v oči. Zaradi tega ga je nekega dne obiskal orožniški brigadir in hotel vedeti, kaj pomeni to, da je na tabli slovenski napis, ter od Gradnika zahteval, da ga odstrani. Na županovo vprašanje, kdo mu ukazuje, da naj odstrani napis, mu je brigadir odgovoril, da on. Gradnik pa ga je takoj podučil o nekaterih od-1 nosih, ki vladajo v italijanskih občinah, ne glede na narodnostni sestav. Povedal mu je, da je on kot župan instanca, ki se ji mora ukloniti tudi brigadir in orožniški zbor. Teden dni po tem dogodku, so prišli k Gradniku na dom fašisti s podprefektom na čelu in od županove žene zahtevali ključe od občinskega urada, ker Gradnika ni bilo doma. Žena ga je šla iskat v sosednjo vas, toda, ko se je Gradnik vrnil na dom, obiskovalcev ni bilo več. Ti so vdrli v občinski urad in ga preiskali. Edino kar so mogli zameriti je bilo, da Gradnik posluje, uraduje z domačini po slovensko in da je na tabli slovenski napis pred italijanskim. Gradniku pa je grozil tudi D’Ottone, da ga bo pretepel, oziroma ubil. Slovenski časopisi so seveda o tem dogodku pisali in trdili, da je bil župan Gradnik odstavljen, dejansko pa ga je podprefekt v Gradišču le suspendiral, odstavil ga je kralj s posebnim dekretom nekaj mesecev pozneje. «Edinost» je zapisala, da je glavni vzrok za odstavitev ta, da v Medani ni bilo fašistov, «ki so se razpasli po Brdih«. Za izrednega občinskega komisarja v Medani je bil imenovan major Antonio Albano. Prvo svetovno atletsko prvenstvo v Helsinkih (od 7. do 14. avgusta)_| Danes start in podelitev prvih kolajn Izredno zanimanje po vsem svetu za to prireditev - NDR, SZ in ZDA z več kot sto udeleženci Prvi dan zelo naporen za jugoslovanske predstavnike - Italijan Maurizio Damilano med favoriti v hitri hoji «Ne bom zamudil! Točno ob 15. uri bom prišel na stadion. Brez skrbi!» Tako je finski predsednik Mauno Ko-ivisto zagotovil predsedniku mednarodne atletske zveze Primu Nebiolo svojo prisotnost na otvoritveni svečanosti atletskega svetovnega prvenstva. Finska se je s tem izkazala kot prvenstveno «atletska dežela*, pravo okolje za tako velik zbor a-tletov in atletinj iz vsega sveta. Za najvažnejšo športno prireditev letošnjega leta se je v Helsinkih zbralo kakih 1500 atletov in atletinj, kar pomeni, da so presegli prvoten račun. Tudi število držav udeleženk (kakih 140) presega predvidevanja. Ugodni finančni pogoji so torej spodbudili k simboličnemu nastopu tudi tiste članice, ki sicer niso imele kakovostnega atletskega kapitala. Otvoritvena svečanost bo trajala približno eno uro. Prvenstvo pa se bo začelo že prej. Že v jutranjih u-rah bodo kvalifikacijska tekmovanja v šestih panogah, neposredno pred uradno otvoritvijo pa bo start ženskega maratona. V svoji zgodovini je olimpijski stadion v Helsinkih doživel že 45 svetovnih rekordov. Vsa okolica športnega centra je prežeta z miti iz davnih in bližnjih časov. Pomož ni stadion Otaniemi je bil nekoč v samih 30 minutah priča dveh svetovnih rekordov na 1500 in 5000 m Paava Nurmija, čigar kip krasi ploščad pred glavnim stadionom. «Helsinki» po TV DANES RAI 1 13,45 - 17,30 18,30 - 19,50 Ljubljana od 15,25 Koper od JUTRI 15,25 RAI 2 od 16,15 Ljubljana od 15,55 Koper od 15,25 Ob valu velike priljubljenosti tekov na dolge proge po vsem svetu je značilnost SP, da so pri obeh maratonskih tekih zabeležili največje število prijavljenih. Žensk bo na startu 64, moških pa 85. Za tek na 100 m se je prijavil eden manj. Svetovno atletsko prvenstvo pomeni vstop v veliko športno areno LR Kitajske. Po vsesplošnem priznanju v vseh mednarodnih športnih zvezah in po bojkotu OI v Moskvi bodo Kitajci prvič z vso svojo močjo pri šotni na res velikem tekmovanju. Šlo bo za spopad treh konceptov kakovostnega športa, in sicer držav socialističnega tabora, ki stremi po sistematičnem in znanstvenem delu ob zagotovitvi akterjem materialne podlage, zahodnih držav, kjer so vrhunski športniki podvrženi ^ nim naporom ob stalni skrbi. ^ njih iztržijo največ, in držaVr ^ z voju, ki se na SP predstavitj r velikimi ugankami, brez prave ^ ne organizacije, vendar tudUjT1 nostmi za velike športne Svetovni rekord^ Ženski maraton: Benoit (ZDA) ^ ^ Krogla (moški): Beyer (NDR) Hoja 20 km: Bautista (Meh.) ' „ Troskok: De Oliveira (Bra.) ‘ 100 m (ženske): Ashford (ZDA) ^ 100 m (moški): Smith (ZDA) Favoriti Prvi dan tekmovanj nudi v ženskem maratonu najzanimivejšo točko. Ne gre toliko za ugibanja kdo bo zmagal, temveč če bo zmagovalka tekla hitreje od legendarnega Zatopeka, ki se je prav na OI v Helsinkih leta 1952 proslavil s tremi zmagami. Maraton je tedaj pretekel v 2 urah 23’03”2. Američanka Benoit je letos že tekla hitreje (2.22’43”), konkurenca v Helsinkih pa bi utegnila biti zadostna, da bi nekaj deklet teklo hitreje. Med favoritinjami: Glenoit (ZDA) Mota (Port.), Roe (N. Zel.), Waitz (Nor.). Dobro obetata tudi Italijanki Milani in Fogli. Moško kroglo naj bi osvojil Beyer (NDR) bolj po zaslugi svoje zanesljivosti kot zaradi prednosti v rezultatih, hitra hoja pa bo stvar Mehikancev, Špancev, Sovjetov in vzhodnih Nemcev. Pomembno vlogo bodo najbrž o-digrali sodniki. Danes Jutri 10.00: 400 m ovire M predteki 10.00: peteroboj Ž 100 m ovire 10.35: 100 m Ž predteki 10.45 : 400 m ovire Ž predteki 11.00: krogla M kvalifikacije 11.00: peteroboj Ž višina 11.15: 100 m M predteki 11.20: 4(M1 m Ž kvalifikacije 11.55: 800 m Ž predteki 11.50: 400 m M kvalifikacije 12.30 : 800 m M predteki 12.30: kladivo M kvalifikacije 15.05: maraton Ž start 17.00 : 400 m ovire M polfinale 15.10: OTVORITVENA SVEČANOST 17.20: peteroboj Ž krogla 16.30: 100 m Ž kvalifikacije 17.30: 100 m Ž polfinale 16.55: 100 m M kvalifikacije 17.45: 100 m M polfinale 17.10: višina Ž kvalifikacije 18.00: TROSKOK M FINALE 17.30: MARATON Ž PRIHOD 18.10: 3000 m Ž predteki 18.05 : 20 km hoja M start 19.10: 800 m M polfinale 18.15: 400 m Ž predteki 19.30: 800 m Ž polfinale 18.20: troskok M kvalifikacije 19.50: 100 M Ž FINALE 18.50: 400 m M predteki 20.00: 100 M M FINALE 19.00: KROGLA M FINALE 20.20: peteroboj Ž 200 m 19.30: HOJA 20 km M PRIHOD 19.45: 10.000 m M predteki Umiki po lokalnem času. L. Lapajne se je za SP zelo dobro pripravila V jugoslovanski reprezentanci bo na tem prvenstvu nastopila tudi novogoriška skakalka Lidija Benede-tič - Lapajne, ki je v letošnji sezoni dosegla že zavidljive rezultate, o-benem tudi nov jugoslovanski rekord (191 cm). Lidija se je v teh dneh mudila in trenirala v Novi Gorici, nato pa je sredi tega tedna nastopila na jugoslovanskem atletskem prvenstvu v Beogradu. Pred odhodom v Beograd je novogoriška skakalka v višino izjavila nasled- nje: «Mislim, da sem za sve. ravlf venstvo v Helsinkih dobro P H,ja # na. Moj cilj v Helsinkih J * v vi uvrstim v finalni del pri ^.jšitfi * šino, kar pomeni med najboj ^ na svetu. To bi pomenilo zan ^ $ uspeh in vsekakor napredo ^ pridobitev novih tekmovainj •; ne šenj. Zavedam pa se, da to ^e!> bo lahko, dala pa bom vse H Po vsaki končni odlo^^ggpdlt nagrajenci nekaj minut 10 go novinarjem njihovih j0 # kratke intervjuje. Brž noto garali pod kontrolo dopinga- s(ror jevanja do kontrole bodo stražo osebja medicinske k Skupaj na najvišji stopnici? ;; Možnosti italijanskih m jugoslovanskih predstavnih Veteran Mennea ostaja glavni adut Jugoslovani računajo na uvrstitev v finale D. Zdravkovi Skakalca v višino, Kitajec Cu Janhua in Italijanka Sara Simeoni. Bosta Kskupajn tudi kot zmagovalka? Italija in Jugoslavija startata v Helsinkih s slabo založenima ekipa ma. Italijani res lahko pridejo do zlata. Njihov adut je «stari» Mennea, sprinter, ki po trdoživosti nima primere na svetu. Zadnji rezultati A-meričanov po Evropi in popolna anarhija, ki vlada v ekipi ZDA, zmanjšujeta časovne razlike. Velja tudi, da se forma Mennee boljša, forma Američanov pa kisa. V prid Italijana govorijo tudi nekateri neposredni spopadi zadnjih tednov. Mennea je prvi kandidat za zlato. Zlati viri so s tem verjetno izkoriščeni, do kolajn pa lahko prideta še Co- va (10.000 m) in Damilano (hoja). Co-va je letos popravil svojo podlago, močno pa so napredovali tudi drugi. Ženski tabor je seveda šibkejši. Ga-briella Dorio je v zatonu. Izredno pa je napihovano ime Sare Simeoni, ki pa je v hudi krizi, fizično močno načeta na tetivah. «Škandalozno» novinarstvo govori o kolajni, kvalifikacijska višina 190 cm pa bi utegnila pomeniti za bivšo svetovno rekorderko nepremagljivo oviro in konec SP že v današnjem dnevu. Jugoslovanski tabor gre v Helsinke z eno samo ambicijo. Uvrstiti v finale teka na 1500 m Zdravkoviča. Srednje-progaš je na vsak način mož za nekaj več kot samo tolažilni tek v finalu. Z dokajšnjimi izkušnjami in s solidno podlago je Zdravkovič zmemo soliden kandidat za eno od kolajn. Reči, da eč, ** je za zlato, je odločno Pre'1 :ugoS^ pa bi mu prilegal- Parndn M vanska panoga naj bi bil rnn0pdif. Vse se bo odločilo že dane? d Državni prvak Lazarevič Je apo\h ma, Milič pa bo verjetno > z v trojki. Njegov cilj je _finnajbol|fji zanesljivosti okoli 8,10 m močnejšo konkurenco kot o v velikih priložnostih. Vstop v jCoP moral biti zanj prehud. Le J ^ tar bo na SP nastopal boljir $$ gi svojih prejšnjih uspeh0 progaš Rozman bo nabira _sWpa jj Novogoričanka Lapajne .^-ciljem, da premaga kvau s k osebnim rekordom 191 crn Or lifikacijsko mero 190 cin naloga izredno težka. Na današnji avtomobilski dirki za VN ZRN v Hockeinheimu Tambay in Arnoux v prvi vrsti Dva avtomobila znamke ferrari bosta startala v prvi vrsti na VN ZRN, ki bo na sporedu danes popoldne v Hockenheimu. Včerajšnje uradne poskusne vožnje niso prinesle v bistvu nobene novosti tudi zaradi gostega naliva, ki se je ulil med včerajšnjo poskusno vožnjo na dirkališče in onemogočil pilotom, da bi izboljšali čase, ki so jih dosegli v prvem dnevu poskusnih voženj. Današnji startni vrstni red Prva vrsta: Patrick Tambay (Fr.) ferrari 1’49”328; Rene Amoux (Fr.) ferrari 1'49"435 Druga vrsta: Andrea De Cesaris (It.) alfa romeo 1’50”845; Nelson Piquet (Bra.) brahbam 1’51”082 Tretja vrsta: Alain Prost (Fr.) renault 1’51"228; Eddie Cheever (ZDA) renault 1’51”540 Četrta vrsta: Mauro Baldi (It.) alfa romeo 1’51”867; Riccardo Patrese (It.) brabham 1’52’T05 Peta vrsta: Derek Warwick (VB) to-leman 1’54”199; Bruno Giacomelli (It.) toleman 1’54”648 Dirko bo neposredno prenašala druga italijanska televizijska mreža z začetkom ob 14.30. stvici pa še dalje vodi švedski tekmovalec Stig Blomqvist (audi 4) z 89 stotinkami sekunde prednosti pred Mikkolo. Gorizia Triestina 1:5 V sinočnji prijateljski nogometni tekmi v Gorici je tržaški drugoiigaš visoko in zasluženo premagal Gorizio s 5:1. • BEZBOL EP. Italija je tudi v tretjem finalnem srečanju evropskega prvenstva v bezbolu premagala Nizozemsko (tokrat s 3:2) in je tako osvojila naslov evropskega prvaka. • FINEC HANNU MIKKOLA (audi 4) je osvojil tretjo etapo rallyja po Argentini. Mikkola je prispel na cilj pred Kenijcem Shekarjem Mehto in Francozinjo Moutonovo. Na skupni le- Korčnoj zmagal brez borbe PASADENA — Viktor Korčnoj je včeraj zmagal v polfinalu za osvojitev svetovnega šahovskega naslova, s tem da je brez borbe premagal mladega Sovjeta Garija Kasparova. Le-ta se namreč ni predstavil za šahovnico na tem dvoboju. Sovjetska šahovska zveza je sporočila, da se Kasparov ni udeležil dvoboja, češ da varnostni ukrepi v Pasadeni niso bili primerni za to srečanje. 1 I JKratke vesti O Kratke Carey rekorder tudi na 100 m CLOVIS (ZDA) — Američan Rick Carey je izboljšal sve*fVnjefrff» na 100 metrov hrbtno s časom 55”44. Prejšnji rekord je bil last..ja rojaka Johna Naberja s časom 55”49. Zabeležil pa ga je 19- Montrealu. Carey je v tem tednu že izboljšal svetovni rekord na 200 Na istem državnem prvenstvu pa je včeraj Američan Mat| izboljšal svetovni rekord na 100 m delfin s časom 53”44 (prcjsm Paulus 53’’81). Zmaga ljubljanskih košarkarje' CISTERN1NO — V prvem dnevu -. . a tuflf! mednarodnega košarkarski® je ljubljanska Olimpija premagala ameriško ekipo Hall of Farne |Z 112:1(M (59:50). V vrstah Olimpije se je posebno izkazal Vilfan, J,aga*a 38 točk. V drugi tekmi večera je ameriška selekcija Pro Keeds P1* mači Rivestoni iz Barija s 103:90 (50:47). Jugoslovanskim vaterpolistom sre^ BARCELONA — Mladinsko svetovno prvenstvo v vaterpolu se ^ z zmrgo domačinov — Španije. Na drugo mesto se je uvrstila •)u^i’rja )e tretje Kuba, na četrto Italija. V zadnjem kolu finalnega dela turo11 goslavija premagala Italijo z 9:5. J. Marušič - od rezervnega igralca do kapetana tr ho Jo^ ^ Pred dnevi obvestili, da skim^ a Marušič kmalu odšel na odloči] Ulprave v Brescio, sem se VečizvM i ga. obiščem, da bi kaj v tem i ? nJegovi košarkarski potj »mbardijskem mestu ter o Jordan nacrbh za bodoče, dobi] nJti se.m v dopoldanskih urah kjer sj0 ocetovo hišo v štandrežu, vanje. vJe Pravkar dogradil stano-starega cna^°^u je imel tri mesece odvzela J*16!53. hi mu ga je žena Za ti^5° opazila moj prihod. «aj povf.m' ^ ioiajo radi statistiko, rodil Drpa°’n^a se Je Jordan Marušič je kott? m v Štandrežu, kjer Usahni vrstniki pričel «vr-višine k,a^k° ž°g°- Zaradi svo-le kot i^aj ima 203 cm), se ®tišitp pi,- vključil v vrste Otopil c 156 ,Tigers- kjer je takoj Sova n-r,letom se je začela nje-jpal J®13, košarkarska pot, ko je “raua ladinsko vrsto Splugen sonskee-a "raua “.‘jamnsko vrsto Splugen Hii’J“Sfkgga Prvoligaša. Svoj kot 17.[ptJ°P med člani je oprali f^ovai fank k» se je Spliig SNl- ^ v. Patriarco. Tu se je ««nai _ . “airiarco. lu se je Jota Sale n°v’rn trenerjem, Riccar- ^?la ^ ie s tem trenerjem dotam. TOOVnn »U;„s»___ __: *!!la rmn~ Je s tem trenerjem do-Niša itai,-;Vn°, vključitev med naj-h kga Janska moštva. Ob zaključ- - tega Janska moštva. Ob zak 'k" Pri skozi nastavljene dlani: Se Pečenkovka še živa? Ali je že umrla? n!*1 še odločila? Recite ji, naj Sit u^Sala, se odloči! Ni- jQ -i kilo^**’ ne morem gor, noge me bole, dva-več!„ Ptetrov so že napravile danes, ne more- ol ^otem *t • v n r U prav tako kriče odgovarja z . Pstem nadstropju. Ne vidim ga, za oglom ■Ki Vllšim ga: )re umrla, odločila se pa tudi ni!» °- bene — Kadar se bo odločila, naj spo- .'Pura!, VB°m0 ali. Živeti ali umreti, drugega ni. Iz- sporočili, kadar se bo Pečenkovka odlo-ono stran. Bomo naznanili, kadar se 'Ah _ „ j. ah. Takrat bom prišel.* i^Pje, ^ 6a, zdravnik je, ki ne more v peto nad-Sa ^ er se je že natekal, ker ima preveč dela Al ter1, 2a A^P^ovka se je bila odločila prejšnji teden ih0 Po ,v^benje, ker je lahko spet hodila po hiši, se je ^upnicah pot in dol. Zdaj je pa obležala sem na tem svetu opravila. Po- Tal' .°dločila za smrt. ^K°le govori: vkavI)at^°m! Jaz naj „y.Se skupaj! Če sem komu prizadela kri-Ip odpusti in spregleda!« ^dko 0 Piha že leta med obema skrajnostma. e nasmehne, ker nikoli ne ve — med živ- ljenjem in smrtjo — kaj ji prinese jutrišnji dan. Hupanje prihaja s tistega hriba nad ladjedelnico, in ko se za hip zamislim, poskočim in utrujenosti ni nikjer več. «Teci, teci!« mi pravi, ozrem se, ne vidim nikogar, a taliko bolj slišim glas: «Teci!» In že tečem. Ali me je spet poklicalo mehko toplo nedrje? Večkrat me zdaj vabi. Potem pa razhodni breskvovi nasadi ob reki v dolini porde. Nepričakovano je to prišlo, ko zapla-mene v karminu in cinobru in nam zabičajo iz daljave: «Pazite, o ljudje!« Čez noč povleče severna burja in karmina in cinobra ni nikjer več. Samo nekaj rjavih črt je ostalo v daljavi, to je vse. Tudi reka je ugasnila. Medlo leži pod sivim nebom, nikamor se ji ne ljubi. Nebo se ne ubriše več. V tanki, ravni progi stoje razpeti oblaki nad gozdovi na severu in lahka jesenska burja vleče. Vleče noč in dan, včasih kakor da pozabi, pa se spet vzdigne. Stojimo na golem slemenu v dolgi vrsti in se enakomerno sklanjamo. Burja nam vleče čez upognjene hrbte in kar zadovoljni smo, da je nimamo v obraz. »Zdaj pa jesensko pogozdovanje!« pravi nenadoma Srečko, in Cvetka, ki se je tudi za hip zravnala, se zasmeje nevedno kakor otrok. Lahna rdečica ji zaliva lica. Deklica ve, da bi njen ljubi rad spregovoril in si malo olajšal dušo z besedo, ki ga tišči kakor kamen. In zato se je vzdignila in zardela. A Srečko res ne more v molku naprej in pravi: «Zunanji ljudje prihajajo v Lipico od vseh strani, da se nagledajo tega čuda — zelenega otoka sredi Krasa. Kako je to mogoče? Na tisoče in tisoče kilometrov na jug to ne gre, tu pa je mogoče.« «To je zaradi tega,« vzdigne Srečko glas in Cvetka zre zamaknjeno vanj, «ker je človeško prizadevanje na tem mestu poplačano. A drugje prizadevnosti ni.» Srečko se ozre samozavestno naokoli. “Zasipati je treba na Krasu z odvečnim kamenjem najprej globače, da se svet izravna, potem zasajati, da ne odnaša burja prsti, in ko rašča prime, je treba na gosto zasejati, da se prst obdrži.« Srečko je zdaj zadovoljen, olajšal si je. Spet se sklanja in hiti s pokladanjem korenik, ki jih Cvetka zasipa s prstjo in nato dolgo treplje, kakor da se tako živa prst pomiri. Toda moški na kraju je razgrnil robček in se glasno useknil. Vrsta delavcev je z rokami obstala. Cvetka je položila desno dlan na srce, kakor da se je uplašila. Moški na kraju pa se je odgrknil. “Manj besed in več sadik!« Toda rekel je le s pogledom. Sima mi prihaja zdaj zvečer — in noči se zgodaj — naproti. Navadno gre na kucelj nad cesto in se zavije okoli vratu, da je burja ne prepiha. Potem me ugleda v vrsti in vzdigne roko. Ali me hoče še in še preizkušati? Ko sedeva za mizo, se mi zdi, da je v prostoru več luči kot navadno. Luč je bela in skoro slepi. Da, Sima hoče, da bi bilo dosti svetlobe okoli človeka. Nekega večera pravi: “Zmeraj sem bila tako sama, naveličala sem se tega.« Pogledam jo in ne vem, kako bi. Kakor pred meseci skrivam nato pogled. Vendar se izmota počasi iz mene: «Tudi jaz sem bil zvečine zmeraj sam.« Sedim v kotu, in ko pogleda vame, vidim, da so njene oči široko odprte in da se črne bleščijo s posebno toploto. Mislim: «Mar je bilo to zadaj — za njenimi besedami o samoti in zapuščenosti?« Pa mi pride in rečem nekoliko lažje in bolj gladko: “Tudi jaz sem prehodil dosti samotne poti.« Tedaj pa pride bliže, ne, Sima je včasih prav odločna in natanko vidim, kaj hoče. Stolico vzame, jo postavi meni nasproti, sede in se zazre vame. »In nikogar ni bilo, da bi me bil vprašal zaradi samote,« pravi. Roki mi položi na ramena in meni: «Ko bi le ti mogel pozabiti na tisto Sodomo in Gomoro v Starem mestu,« pravi in zamahne proti jugu, proti morju in ladjedelnicam. «Če bi ti tisto šlo iz spomina, bi bilo precej napol lažje.« Potem pristavi: “Za oba.« «Da,» ji odgovarjam, “pozabiti bi bilo treba in — sploh — dosti sem že pozabil, sčasoma bom pa še več.« Nato primakne stolico do mojih kolen in reče tisto odrešilno besedo, ki je tako velika kakor svet. KONEC Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 n dul (Sir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni i' egalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 ste a. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: po sk 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožal po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije r Julijske >jine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi z vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst član iuH'""' zveze ČasoP^ založnikov flEG So dolgovi strank večji kot prikazujejo uradne bilance? RIM — Politične stranke v Italiji imajo preko 65 milijard dolgov, kar pomeni 25 milijard več kot to prikazujejo uradne bilance. Tako trdi tednik «Espresso», ki bo izšel ta teden. Podatke so časnikarji «Espressa» dobili pri italijanski državni banki, ki v posebni «eentrali rizikov» hrani podatke o vseh dolgovih, ki jih imajo posamezniki in ustanove do vseh bank v Italiji. «Espresso» nato analizira stanje pri posameznih strankah. Po podatkih, s katerimi razpolaga Banca dTtalia naj bi KPI dolgovala Monte dei Paschi 14 milijard in 380 milijonov, PSDI naj bi imel 4 milijarde in 376 milijonov dolgov, KD kar 21 milijard (v pa-sivi premoženjskega stanja pa je vpisanih le 8 milijard in 172 milijonov), PSI 16 milijard in 898 milijonov (u-radno jih je le 5 milijard in 790 milijonov), PIJ eno milijardo in 50 mi lijonov, MSI pa 2 milijardi. Edini, ki nimajo dolgov, so radikalci in republikanci. Seveda so te novice izzvale takojšnjo reakcijo: KD je takoj izdala noto, kjer trdi, da znašajo njeni dolgovi le dve milijardi in po>l. Poleg tega naj ji bf banke antir;pirale do- ločev zneske, ki jih mora prejeti od države. KD pa zatrjuje, da sta ti dve vsoti skupaj vsekakor mnogo nižji od tiste, ki jo objavlja «E-spres30». če pa so številke italijanskega tednika resnične, se KD ne more prav nič veseliti, kajti prihodnje leto bo prek la kar preko milijarde manj kot lani (na podlagi zadnjih volitev). KPI bo imela 447 milijonov manj, znatno pa se bo povečal dotok državnega finansiranja za PSI (skoraj dve milijardi) in PRI (dve milijardi in 675 milijonov). Afriški nadškof na zatožni klopi Brodolom tankerja CAPETOVVN — Iz še nepojasnjenih vzrokov se je včeraj zjutraj kakih 100 km od Capetovvna vnel španski tanker «Castillo De Bellveni, ki prevaža nad sto tisoč ton petroleja. Doslej so rešili 33 od 36 članov posadke, medtem ko se je tanker razklal na dva dela, na tisoče ton petroleja pa se je zlilo v ocean. Južnoafriške oblasti se bojijo, da bi vetrovi potisnili črni madež proti obali, kar bi povzročilo pravo ekološko katastrofo. RIM — Msgr. Milingo, zambijski nadškof, ki slovi med svojimi sonarodnjaki zaradi izrednih sposobnosti, ki naj bi jih imel, se za sedaj ne bo vrnil v domovino. Vatikan ga je namreč prisilil, da je odstopil s položaja nadškofa v Lusaki in mu je poveril nalogo, da skrbi za' posebno komisijo za preseljevanje in turizem. To pomeni, da bo za sedaj msgr. Milingo moral ostati v Rimu. Pred časom so nekateri misionarji obtožili afriškega nadškofa, da zanemarja svoje pastirsko poslanstvo in se vse preveč posveča zdravljenju bolnikov s pomočjo starodavnih afriških obredov. Da bi ugotovili, kaj je na stvari, so zambijskega nadškofa pred poldrugim letom poklicali v Rim na zagovor. Sedaj se je razprava o-čividno končala in msgr. Milingo je bil prisiljen, da odstopi, njegov odstop pa je papež takoj sprejel. Zdaj pa te imam! Gre očividno za igro perspektive, saj je fotograf spretno ujel v s :e «pf^ potniško letalo in roko velikega kipa Sevvarda Johnsona, ki se im®Ij)0einga ''' jenje», tako da se zdi, da bo orjaška roka vsak hip prestregla let PADEC BALONA Trenutek za tem posnetkom je pilot balona Per Lindstrand padel in se lažje poškodoval. Posnetek kaže njegov poskus, da bi odpravil okvaro na balonu. (AP) Ugrabitev in žaloigre otrok CATANZARO — Velik preplah je povzročila ugrabitev tridnevnega novorojenčka Ferdinanda Oliveria iz porodnišnice v civilni bolnišnici «Puglie-se» v Catanzaru. Na srečo se je vse srečno izteklo-in že po nekaj urah se je mali Ferdinando vrnil v naročje svoje mamice. Maria Caruso, poročena s prof. Ti tom Oliveriom, znanim demokristjan-skim voditeljem v Catanzaru, je pred dnevi odšla v porodnišnico, kjer je srečno povila sinčka. Predvčerajšnjim popoldne, ko sta bila porodnica in no vorojenček sama v sobi, je vstopila mlada, rdeče oblečena ženska, ki je stopila k otroku, ga dvignila v naročje ter celo pohvalila Carusovo, kako lepega sinčka ima. Porodnica je bila nekoliko osupla in ni vedela, kaj naj počne. Trenutek nato jo je neznanka prosila, da bi šla z detetom na hod- vojemu10^^ Odbor zavrača odgovornost NEAPELJ — Prejšnje dni smo poročali o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi se bile dogodile pri licitaciji za zakup dobave plastičnih vrečk za smeti neapeljski občini. Milansko podjetje je prijavilo sodišču neapeljsko upravo, češ da je ta dala v zakup omenjeno dobavo nekemu neapeljskemu podjetju, čeprav je le-to predlagalo višjo vsoto kot pa milansko. Sedaj pa občinski odbornik za ekanflmat Grieco odločno demantira vest, da je v afero vpletena sedanja občinska uprava. Dogodek naj bi se nanašal na licitacijo iz leta 1974, ko je občino vodil levosredinski odbor. Nov turistični objekt na Ljubelju TRŽIČ — Včeraj so na mejnem prehodu Ljubelj odprli nov turistično -gostinski objekt ljubljanske turistične agencije Kompas. Svoj prostor so tam dobile služba za turistična obvestila, menjalnica, restavracija in prodajalna spominkov. Vrednost objekta znaša okoli 36 milijonov dinarjev, sredstva za izgradnjo pa je poleg Kompasa združilo tudi koprsko transportno podjetje Intereuropa, ki ima v poslopju poslovne prostore. To j/e že šestnajsti Kompasov turistični urad na jugoslovanskih mejnih prehodih, v izgradnji pa sta še urada pri Fernetičih in t; Šentilju, ki ju bodo odprli prihodnje leto. (dd) šla iz sobe. Takoj nato gibka,:( va zavedla ter, čeprav s na hodnik. Žal pa o žensKJ. ^3. ^ rdeče, ni bilo ne duha n koj je obvestila vodstvo prj pa policijo. V kraju Bivona Valentia so našli žensk ^ Pozneje so ugotovili. ljica 26 let stara Mana g, si živi skupaj z nekim 11105 v f j- lo želi otroka. Je sice^,s 0bstaif jf mesecu nosečnosti, toda tr0k& v varnost splava. Enega izgubila pred nekaj le**- -e(p no je vse to vplivalo na pregledale neko barako g|j 6^ p skem naselju. V baraki so 1 in njihovega brezposeln®}; je kronični pijanec. va r8h strašnih higienskih f,azrr\,a z vsi podhranjeni. Moški 1 sif^ji pet drugih otrok. Trije je rij < cah, dva dvojčka. P3 „Tef$r pred dnevi. Otroke so c bolnišnico, kjer jih 7-^r . gust1',-: Prejšnjo nedeljo se je ^sre$' A sizio pripetila prometna ^ je bil ranjen 11-letm R 5 Starša sta ga pustila v ^ se ^ odšla v letovišče Jesolo-. pil cer javil, toda je 7-al1 sina pripeljejo v Jesolo- n. v. Gogolj: Taras Buljba riše: Željko l>°rC