23. štev.
V Ljubljani v torek 28. februarja 1882.
Letnik X.
Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., ee se tiska lkrat,
12 2
Jt2 » » » >• " d
„ u ti n
Pri večkratnem tiskanji so cena primemo zmanjša.
R o k o p i al
se n« vračajo, nefraiikovaiia pisma so ne sprejemajo.
Naročnino prejema opiavništvo (administracija) in okspedioijtt na Dunajski cesti št. 15 v Modija-tovi hiši, JI. nadstropji.
PolitifcBii lisi za slovenski narok
Po poŠti prejeman	velja:
Za celo loto . . 10	gl. — k
Za pollcta . . 5	„ — „
Za cctrt leta . -J	,, 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . H gl. 40 krr Za pol leta . 4 ., 20 „.' Za četrt lola . . 2 ., 10 „ t A. V l,jiiltlj:tni n,'i dom pošiljal}
velja lil) kr. vuč na letu. V Vredniitvo j« Klorijtiusku ulice štev. '14.
Izhaja po trikrat na tedon in sicer v torek, četrtek in soboto.
Iz govora slov. poslanca dr. Tonklija o proračunskem pretresovanji.
Kakor vsako leto, tako jo tudi letos proračunska debata izvabila mnogo znamenitih in duhovitih govorov. Zlasti od naše avtonomi-stične Btraui smo čitali jako izvrstne govore, kteri bi bili vsi vredni, da jih v slovenščino prestavimo in našim bralcem podamo. Posebno izvrstno so govorili Kieger, Fauderlik, Klam Martinic, Tonkli in knez CartoriBki. Prostor pa nam ne dopušča, da bi objavili vse te govore. Prinesli ttmo govor Fauderlikov, in mislili amo preBtaviti tudi cel govor našega po Blanca Tonklija. Ker je pa že „Slov. Narod" ves ta govor objavil, tako da ga vsak lahko čita, kdor se zanj zanima, hočemo navesti iz Tonklijevega govora le nektere bolj znamenite stavke.
Rekel je med drugim:
,,Očita se vladi, da svojega programa ni izvršila. Jaz pa tega ne najdem, anijiak trdim, da je vlada ostalu zvesta svojemu programu in da ga je poskušala vsaj v nekoliki meri že oživiti.
Vlada je obljubila enakopravnost vsem narodom, iu je že nekoliko storila v tem oziru, pa bi še več, ko bi jo vi gospodje od leve Btrani toliko ue ovirali pri tem.
Kot važen dogodek v tej zadevi pozdravljam ustanovitev češkega vseučil šča v Pragi, kteremu tudi mi Jugoslovani vso srečo želimo. Tudi pohvalim jezikovni ukaz glede rabe češkega jezika pri uraduijah. Mi Slovenci smo
žalibog v tem oziru še na slabem, kakor bom pozneje dokazal.
Ce si ogledam državni proračun, moram z veseljem priznati, da ae je primanjkljej od lani znižal za tri miljone. Upati hočemo, da bo ustauovljenu komisija za štedenje marsikaj ukrenila in svetovala, kar bo uaše atioSke zmanjšalo, ker je znano, da imamo pri nas preveč dragih uradmj, ki so druga drugi le na poti, iu Be prepirajo, ktera bi več veljala.
Na drugi strani je vlada predložila več nasvetov, ki merijo na to, da bi Be dohodki države zvišaP. K tem prištevam hišni da\ek, jietrolejski davek, ki sta žo potrjena, potem pride povišana carina, ki bo imela še to dobro, da bo domačo obrtnijo branila pred tujimi tekmovalci.
Tudi v gospodarskem oziru je ta vlada marsikaj koriatuega atorila. Nova obrtniška postava bo uslišala pritožbe obrtnikov. Tudi vlada misli pomagati malim kmetovalcem s posebnimi postavami.
Vlada toraj kaže dobro voljo, če pa v tem kratkem času ni mogla vsega storiti, kriva j« v nekoliki meri ta viaoka zbornica, ker važnih iu koriBtnih predlogov ne pretrese in ne sklene a tisto hitrostjo, kakor bi morala. Muogi udje raznih odsekov si vbo prizadevajo, da važne aklepe zavlačujejo.
Po teh splošnih potezah ae obrnem do posameznih govorn kov. Gosp. poslanec Car-ueri jo napadel naš narod in rekel, da naši liudje ne bodo za druzega, ko za surove hlapce, če ae bodo v šolah samo slovenski učili. Ali
mar postanejo nemški otroci precej doktorji in gospodje, če ljudsko šolo dovršijo? Ljudska šola nema tistega namena, kakor srednja ali visoka šola. To pa trdim, da slovenski otroci, ki bo v slovensko šolo hodili, so vsaj toliko pametni, kakor nemški otroci, ki ao enake nauke v nemškem jeziku slišali. Po logiki g. Carnerija bi morali tudi Francozi, Angleži, Lahi itd. aami surovi hlapci biti, ker se v šoli niso nemško učili. Tudi tistemu poslancu ni prav, da bi Slovenci dobili enako-ravnost pred sodnijami; on misli, da bo pravni čut pri tem škodo trpel. Jaz pa mislim, da bo pravni čut narobe potem škodo trpel, nko se bo Slovencem v ustavi zajamčena pravica odrekala. Govornik se je zaničljivo izrazi! o našem jeziku. Pa njega bodo drugače podučili učeni jezikoslovci, p. Miklošič. Prepričal se bo, da je alovenski jezik starejši od nem&kega; (smeh na levi) ker nemški jezik je šo lo Gottiched v javno življenje tipeljal. (Zopet smeh na levi.)
Tisti poslanec je tudi rekel, da mi vedno ministre mučimo z našimi prošnjami. Jaz moram pa reči, da vsaj mi dozidaj nismo od vlade ničesa zamogli doseči. (Veselost na It vi.) Sicer pa to, kar mi zahtevamo, niso nobene koncesije ali posebno milosti, ampak le to, kar govori postava in §. 19, ki ste ga vi sami uaredili. (Dobro I ua desni.)
Vi ae mnogo hudujete, tudi nad pelrolej-skim davkom. Pa jaz sem prepričan, da vam nič ni za ljudstvo, ampak da le vladi nagajate s tem, in da bi bili vi precej pripravljeni, na-
Kotorsko ustje ali Boka.
Po jugoslovanskih avedokih , priobčil Avgust Ji—c.
(Daljo.)
Iz dotičnega te spozna, da so tiidaj Ko toru pretili Škipetari, Slovani iu Turei — i zavoljo tega ao Kotorci z vsemi močmi delal na to, da pridejo pod varstvo krilutega leva, da reš>jo svojo lepo luko, brodovje, katoliško vero i svojih 10.000 podanikov.
Ali Benečani, kakor je bilo uže omenjeno no pr.vo o v njih molbo; izgovarjajoč se, da ae radi mira sklenjenega kraljem ogrskim nočejo ae vtikati v zadeve Kotoranov. Kesneje ae te okoliščino spremenijo povsem, odkar bo 1. 140!) zavladali Zadru i drugim daljnim mestom; sedaj aami želijo v to, da se zavladajo i tudi Kotoru. Tuko se Kotor I. 14'<i0. proda pod varstvo mletačko ljudovlade; a pod temi 13. pogoji. 1. Dosedanji ustav i ni občinske uredbe se ue smejo predrugačiti; i!. od občiu-Bkih dohodkov se bodo vzdrževali javni zva-ničn ci i zgrudbe; .1. ako beneška občina ne bi mogla Kotor i njemu zemljišča sama braniti i čuvati ne sme ga kakovej vlasti odstopiti; nego Kotor postane i tiidaj zopet sam svoji povsem neodvisen. Pod beneškim okri
I jem ostane od 1. 1420 do 1797 t. j. do pada Republike. V tej dobi je bil prilično samo-staleri, več — nego ostula dalmatinska mesta, ki ao se bila Bklomla pod Venetke. On ai obdrži svoj ustav i pravo, ne plučuje Venetom tukakovih davkov, i šu ta predpravica mu ostane, da sme sam si kovati no\cov. Ikueški knezovi, koje Ben. v Kotor pošiljajo ao zovejo počtuši od 1. 1480 ,,rectores et. proveditores". Kotorci ae pri vsaki priliki ukazujejo vernim, udanim Mletčauom, ali za to — vsejedno aa-mostalni. Oni pisma pečatijo zelenim voskom, podpisuje jo liki Dubrovtnčaiu „republika"; i kadar bi izbrali vojvodo svojej galeji moral bodo vsaki pot, ko bo galejoj približa mestu sneti znak sv. Marka, a izobesiti za stavo sv. Ti\fona.
V XVI. i XVII. stol. so zadele Kotor premnoge nesreče. Turci mu odvzamejo Zupo Grbalj, od koje bo je večji del plemstva hranil, a zatiin šo mesto obsedajo. Juuaški Kotorc navdušeni za krščansko vero vsemi močmi tirajo v turško ailo i ae tuko odliku.o, da Turk njihovo mesto nikedar več ni »topil kakor ne-prijatelj. Izven turškega nasilja trpel jo i muogo od potroaov. L. 1537. močan potres mu napravi veliko škodo; dve leti za tim 1539 zapreti mu na novo turška Bila. Beneško bro-
dovjo ae je atoprav, po sklenjenem miru se Turčinom, vračalo domov, — ko na jed< n pot turfiki poveljnik morakih tolovajev Hajredin Barbarossa pripluje v Boko; vodič aeboj bro-dovjo broječe !)0 galej i 80.000 vojakov. Hajredin osvojivši ai Erctynovi in *Rižanj, doape vojskoj pod Kotor i pozove tamošnjega beneškega znpovednika Bembo Matijo, naj mu izroči mesto. Bombo se napravi na obrano i pomočjoj biakupa Luko Bizanta osokoli sta-novnike na junaški odpor — tako, da ao se isti starci i ženo ohrabrili i oborožili.
V 14. dan augusta meseca bile so pretirane od ozidja preiiuje turško straže, a sledeči dan i samo brodovjo; tako, da jo Rude-čobradec uže v 17. dan iBtega meseca potolčeu so vratil od koder jo priplul. L. 15153. trpi Kotor od silnega potresa, ta zvali na kup do 180 hiš, i sam mostni knez obiteljoj in ž njim 150 stanov najde amrt pod ruševinami.
L. 150'.). zadene Kotor i druga turška naval. Turški admiral Pertnus močnim bro-dovjem do 300 ladij poruši mestlce Budvo ua akrajnem koncu Dalmacije, i odloči se uzeti i Kotor.
Ko so beneški upravitelj mesta ne da za-strašiti, marveč šo celo prvih 50 brodov naprej poslanih od mestnih zidov protira, sklene
rediti še veči davek na petrolej, samo ko bi
se vam vlada v roke dala in to ministerstvo'
»
odstranilo.
Mnogo se tudi poganjate za osemletno] šolanje, pa le zato, ker ne veste, da učitelj na; deželi tudi v osmih letih ne more otroka nič ■ naučiti, ker ima otroke od osmih razredov vse skupaj in pri toliki razliki pa pri tolikem številu ne more uspešno podučevati.
Reklo se je tudi, da )e sedajna vlada še le zbudila želje raznih narodov. Tega pa ni bilo treba, ker so se narodi sami zbudili, ter se svoje narodnosti zavedajo, ter se ne bodo! dali več potlačiti, ne ponemčiti. Mi nismo sovražniki nemškega jezika in naj se ga naši otroci v šolah uč<5; pa glavni poduk mora biti v maternem jeziku. Kakor bi vam ne bilo prav, ko bi se morali šolati v (rancozkem jeziku, čeravno ne boste tajili, da je francoščina kulturni jezik, tako tudi nam ni prav germa-nizacija in poduk v tujem jeziku.
Gosp. poslanec Klier se je pritožil, kako slabo se Nemcem na Češkem godi. Pa kaj bi on še le rekel, ko bi se tamošnjim Nemcem tako godilo, kakor nam Slovencem I? Pri nas nemščino že v enorazredne silijo; in kako se godi Slovencem na Koroškem, to ste lahko raz-videli iz interpelacije g. poslanca dr. Vošnjaka.
Pri sodnijah pa nam nadsodnija v Gradcu vsako enakopravnost odreka. Pri nas se vse nemški uraduje. (Govornik našteje posamezne že znane slučaje.) Prašam vas: ali so sme tako delati v ustavni državi? Ali ima Slovenec samo tam enako pravico, kjer jo treba davke plačati in za domovino kri prelivati? Jaz toraj mislim, da so razmere pri nas veliko bolj žalostne, ko pri nemških Pome,h. Poslanec Klier se je tudi pritožil čez češki pritisk pri zadnjih volitvah. Kaj pa poreče, če mu jaz povem, kako so bo na Kranjskem vršilo zadnje volitve v trgovinsko zbornico in deželni zbor? (Govornik navede nekaj slučajev, ki zbudd Btrmenje med poBlanci, da se vedno slišijo klici: čujte I čujtel)
Prašam tudi, če tržaška nadsodnija dovo-
ljuje slovensko uradovanje, zakaj tega ne dovoli graška nadsodnija? Ali so primorski Slo venci pod drugim cesarjem?
Gosp. dr. Klier je rekel, da Nemci državo vkup držd; zakaj pa so pustili, ua se je Ogerska od nas odtrgala, če državo tako dobro vkup držč? Rekel je, da na Nemcih sloni moč države; jaz pa pravim, da sloni na vseh narodih, in mod temi Slovenci niso najzadnji, ter bb smejo v zvestobi z vsakim drugim narodom meriti.
Slišali smo tudi tožbo, zakaj se je en general v Prago za namestnika poslal; mi Primorci bi bili pa veseli, če bi enega generala za namestnika dobili.
Kar nas vbb narode in dežele mogočne AvBtrije vkup drži, to je ljubezen in zvestoba do našo evotle cesarske rodovine. V tem Bmislu bom glasoval za uadrobno pretresavanje proračuna. (Dobrot dobro 1 na desni.)
Pertuus Trojanom vodjo, da mu otvori vrata nu Rieko i tako njemu izda mesto.
Pridši temu izdajstvu v okom, izdajo purtjoj kaznujejo, i brodovje zedinjemh krfičauskili držav prisili turškega poveljnika, da neha od daljnega napadanja ua Kotor.
L. 1672. obsedejo Turki mesto b kopnega, ali beneški admiral Soranzo donese v mesto hrano in dovcd# vojske i tako OBtancjo Turki ta pot praznimi rokami. Najdalje ju trajala turška obsada 1. 1667. Za vojske kandijakc pride akadarBki paša se hreegovskim Čengičcm prod Kotor. Imela sta 13.000 vojsko i 12 topov; pričneta meBto oastreljevati. V tem prihiti iz Zadra ben. general Anton Bernardo, on prevzame zapovedništvo nad mostom i skozi dva cela nieBuca Btavlja i dela zapreko paši, da ne more grada naskokom osvojiti.
I tako tudi škadarski paša i Čengič videča, da jo vso zaman butati glavoj napram utoni se vratitev pobita napram zavičaju. 10 let po tej srečni obrani 1. 16G7. zadene Kotor strahovit potres, koji staroslavni Dubrovnik promeni v kup razvalin i pepela. Ilavuo tako močan je bil potres v 1. 1729; mnogo zgradbe z vnem poruši do tal, 80 stan. ostane mrtvih; a do 300 ranjenih.
Ko 1. 17!)7. propade Venecija radi preži-veloBti se predade Kotor Avstriji.
(Konoo prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 27. februarja. Avstrijske dežele. II u im. |. V klubovi seji desnega središča 23. febr. je poslanec Klun priporočal, da bi se obrtniška postava šo v tej seji izvršila. Vsi nazoči so temu pritrdili ter izrekli željo, da bi prcdseduik grof IIohenwart na-to delal, da bi se postava obrtniškega reda kmalo zamogla državnemu zboru predložiti ter dognati.
V X»KrdHi ima ob sredah postne pri dige po nemški kakor vže več let preč. dr. F. S u k v cerkvi bv. Katarine. — „Pozoru" nad škofovski službeni list v Sarajevu ni kaj všeč, češ, vže po naslovu „Srco Isusovo" od-menjen in pobožnosti v Bosni na novo vvodeuih Jezuitov, in dokler ue izpodrasti nova duhovščina, nekoliko tudi pobožnosti bosenskih fra-trov ali bratov sv. Fraučiška. Po ubbIovu vžo< pravi, uu podil se za poavutne in uarodne potrebe nadbiskupije po deželah z mnogi vrstvi boji se tudi prevelikega „zulotizma", in na Be pomni, da se ne nahaja v bratovskem uli fnitarskem društvu, marveč v ljudskem sploh.' Nam se ta bojazen zdf nepotrebna; potrebna pa je obramba za toliko vojsko, iu kje bi se nahajala bolja nego v srcu Jezusovem ? — Istimi! Dokler se tudi posvetne in narodne stvari ne bodo obravnavale pod to zastavo, ua svetu bolje biti ue more.
V nanj« tlrinv«.
IKiin« Papež Leon XIII. bo o četrti obletnici Bvojega vladanja prejeli brzojavno čoBtitko od našega presv. cesarja. — TameBcc šu ima biti konziatorij, v kterem bosta imuno-vaua dva Skoia v Cisli iu dva v Trausli, iu brž ko nu Dunajski nadškof za kardinala.
€Jttrl{£i*u«l. čita bo, da Aja S ofi a, mošeja preBlavna, se čo podreti ali sesesti' vsaki dan pretč su zrušiti. Nuvaruost jo velika. Zidarji umetniki bo pregledovali velikansko jioslopje. Muil ljudstvom jo neko izročilo, da utegne biti konec Turčijo, kedur se zruši omenjena Bloveča mošeja. Bog daj I
Izvirni dopisi.
Wi lliniitjii, 25. fubr. (Prememba pri šolskem poduku. — Peticijo in Bodnije.) Pri šolstvu se čedalje bolj povračajo k starim naredbnm, kur pač najbolj priča, da niso liile tuko Blabe, kakor nektere puhlo glavo vpijejo. Nekteri tukajšnji listi namreč poročajo, da hočejo na srednjih šolali nauku tako vrediti, da bode en profesor podučeval v enem razredu
vse jezike, eden pa matematiko, fiziko in geografijo. Zgodovina pa se bode izročila tistemu med njima, ki bode za njo veči zmožnost imel. Šolska komisija, ki pretresa prestrojo naših srednjih šol, bode imela rešiti tudi to vprašanje; gotovo je, da bi bil poduk potem bolj enoten in da bi profesorji bolje poznali iu laglje podučevali in likali Bvoje učonce.
Iz Kranjskega in Šlajarskcga jo došlo že več peticij do državnega zbora, v kterih prosijo, naj se v Ljubljani vstanovi višja sodnija za dežele slovenske, in naj se Slovencem že skoraj dovolijo Brednje šole slovensko. Gled<5 sodnij pričakujemo že skoraj zdatnega koraka, ki bode našim sodnikom in ad;unktom pokazal, da ne sm6 vsak piaač ravnati po svoji glavi in pometati z narodom pa tudi z — ministrom I
Vi 1)iiiii\)» , 26. febr. (Državni zbor) imel je te dai zopet burne Bejo. V četrtek bila je v oravi postava, ki vladi dovoljuje v Dalmaciji za nektere pregreške vpeljati izjemne, to je vojaško sodnije. Dalmatinski poslanci so tej postavi hudo nasprotovali, češ, da je nepotrebna, ker vstaja razsaja le v kotorBkem kotiču, druga dežela pa je vsa mirna-Pa minister Pražak in poročevalec Lien-bacher sta dokazovala, da ta poBtava ni deželi ali prebivalcem na škodo, ampak v var-stvo in korist, ker je zarad nemira v sosednji Hercegovini potrebno ojstro ravnati s tistimi rovarji in hujskalci, ki bi morda čez mejo prišli šuntat in nadlegovat mirno dalmatinsko ljudstvo. Tudi večina državnega zbora je bila tega mnenja in je bila dotična poBtava sprejeta od vsih poslancev, tudi liberalnih, razun edinih Dalmatinccv. Ravno v tisti Boji sprožil je dr. Rosor predlog, naj se izdela postava, ki bi določevala odškodnino za ljudi, ki ho bili po krivem obsojeni in po nedolžnem zaprti, ter bo vsled tega imeli kako škodo na premoženji uli zdravji.
V petek prišia je na vrsto tako imenovana zaporna postava. Znano je, da hoče vlada premeniti čolne tarifa in da je po dogovoru z Ogersko, ki mora v to pritrditi, zbornici že predložiia dotično postavo. Nektera eolnina se ima Bilno povikšati, med drugimi, eolnina od kave od 24 na 40 gld. od 100 kil. To po-vikšanje pa poslancem ni po volji, ker je kava postala takorekoč že vsakdanji živež za nektere družino, in pri posvetovanji dotičnih čolnih tarif iv bode od kave težko obveljalo povikšanje na 40 gld., dasi je to dogovorjeno z ogersko vlado. Da bi se pa med tem, ko bo bo čolna tarifo, pretresala v zbornici ne vpeljalo odveč blaga, ker bi vsled tega država od colniiic ne imela letos skoraj nobenih dohodkov, prcdlo-žda je vlada poatavo, po kteri bo ima za kavo, čaj in šampanjca nova eolnina pričeti že s 1. marcem. Vendar pa imu to veljati samo za 3 mesece iu tudi nikukor ne sme zavirati, da bi se eolnina od kave v odboru no znižala pod 40 gld. Levičarji so hudo nasprotovali tej postavi in so zlasti jiovdarjali, da bode vsled tega kava v cani jako poskočila, kar bi hudo zadelo revnejšo prebivalce. Denarni minister je krepko ugovarjal in so skliceval na to, da je bila eolnina od kavu nekdaj že blizo 40 gld., zlasti pa jo ugovore pobijal poročevalec dr. Meznik. Statistično je dokazoval, da cena kavi ni odvisna tolikanj od eolnine, kakor od dobre ali slabo letine, da kava ue bode tako draga, kakor jo bila I. 1878 in 187!), ko so levičarji eolnino povikšali od 16 na 24 gld., ako bi tudi za novo colniuo v kupu poskočila. Zlasti pa je kazal na to, da država mora misliti na nove dohodke, ako hoče odpraviti pri-manjkljej, iu da jih mora iskati pri indiruktaih
davkih, ker direktnih nikakor ni mogoče po-vikšuti. Dopoldanska seja Be je potem ob '/a2. uri sklenila, da bo imeli poslanci vdeležiti se pogreba poslanca Fricdmauna, ki je bil zbolel za črnimi kozami ter je po tridnevni bolezni v sredo zjutraj umrl in bil v petek popoludne ob treh pokopan. — Zvečer se je seja nadaljevala, in poBtava dovršila. GIobo-vonje bilo je ustmeno, in ker bo bb Dalma-tinci glasovanja zdržali, Oelz, Tkurnher in Lien-bacher pa glasovali zoper postavo, bila je nevarnost velika, da ne bode cbveljala. Vendar je bila sprejeta s 155 glasovi proti 146. Pri posebni obravnavi Bpregovoril je tudi tržaški poslanec Wittmanu, rekši, da postava Trsta ne zadeva, da bodo pa tržaški poalanci glasovali za njo, ker od vlade pričakujejo, da bo spolnila svoje Tržačanom dano obljube. Po-slauec Ilaase je sklepal iz tega, da so se Tr-žačani z viado nekako pogodili, kar je pa kupč jski minister odločno zavrnil, ter povdarjal, da ai vlada šteje v dolžnost za pomorBko mesto tržaško kaj storiti, ker bode to na korist celi državi, da pa vlada ni dala nobenih obljub. Poslanec Schonerer je na to vstal iu rekel, da je W ttmaun govoril o obljubah vlade in da jo to parlamentarična spridenost (korupcija), kur je predsednika primoralo, da je govornika pokvaril. Na to jo vnovič vstal Witt mami in omenjal zvestobo mesta tržaškega do presvitlegn prestolu ob enem pa tudi novarnoBt ki tržaškemu mestu žugajo od vseh strani. Prišlo je zarad tega več deputacij iz TrBta na Dunaj, kterim ho cesar in vlada zagotovili, da so bodo za Trat kaj zgodilo. Iu ker on in njegovi poslunci pričakujejo od vlade, da bode oatala mož beiieds, zato glaaujejo oni zh poatuvo. Pogodbe pa med njimi in vlado ni nobene- Pri glasovanji bil je potem tudi 1. paragraf »prejet h 155 gluaovi proti 144. Tr žaški poslanci pa ao se pri tej priliki menda prepričali, da ae imajo za Trat ugodnih Bkle-pov nadejati le od večine in da bode njih dolžnoat se te večine tudi teano okleniti.
Včeraj ao jo zaporna postava sprejela v tretjem branji s 150 glasovi proti 129, potem pa se je začela posebna obruvnuva o državnem proračunu. Veliko govorjenja je bilo zopet o diapozicijskem zakladu, zu kterega sta govorila Gabler in Ilausner, spodbijala pa Lustkandl iu Kun. Govorilo so je nu obeh straneh lo o političnih razmerah, o časnikarskih pa prav nič ne, das bi ne bilo škodovalo, ako bi bili nekoliko stresli nuvzočegu načelniku časnikarskega vrada ter mu na uho zatrobili, da jako slabo streže vladi, ako v vradnih listih zmerom obera in napada večino državnega zbora. Naši klubi so so zarad tega silno pritoževali, pu vlada tudi v tem oziru no atori odločnega ko ruka. Prigovarjunjo jo trujalo do štirih popoludne, potom pa jo bil diapozicijski zaklad sprejet in seja sklenjena. Zvečer jo ob Bedmih šo zboroval obrtnijski odsek, ki bodo imel od silunul vnuki dan soje, da bodo rešil obrtnijako postavo.
I v. Ijullljitmi, 24. t. m. Probravši v št. 20. »Slovenčevi" opombo vredništvo, kaj da je z izdavanjom Slomšekovih del ter da ae najbrže zaradi preslabe nuročitvo ue moro nadaljevati, spomnil som so dveh apiaov, ki tudi govorita v nepozabljenem num Slomšeku. Prvega prinesla jo »Danica" v liBtu 38. lan skega leta; tu nasvetuje neki „luicus", nuj bi •Slovenci praznovali slovesno obletuico lanskega romanju v Rim, ter priporočil za to Maribor, kajti »tudi našo dni obudil nam ju Bog moža, ki mu gre po vsej pravici čaatui nualov „slo venski apoatelj najnovejšo dobu"; ta pa jo bil,
kdo bi pač tega ne vedel: nepozabljivi rajni lavantinski knezoškof Anton Martin Slomšek pa dela tega „Blovenakega apoatola" ne morejo zato na avetlo, ker hc njegovi potomci in vrstniki preslabo nanjo naročujejo; čudno je res to, posebno, ako pomislimo, kuko hlastno Begajo slovenski duhovniki po vsaki drobtinici, ki pade z bogate nemške mize; ui mi na misli piBati proti nakupovanju nemških del, kajti vsakdo mora priznati, da jo prav dundenea bogoslovna veda na Nemškem na rhunci svojem; le to hočem opomniti, da ao spisi Blavnega Slomšeka tudi taki, bodisi gled<5 zrnu uli glede oblike, da jih Slovenci b ponosom imenujemo Bvoje.
Poaebno nam more biti do tega, da hitro izidejo dola Slomšekova na svetlo, ker je Slomšek znan tudi drugim Slovanom, znan kot eden najbolj vzornih biakupov alovenskih. Kaj ai pač hote o naa mialiti, uko berejo, da Slovenci celo Slomšekovih del no morejo zaradi slabe vdeležbe izdati. Iz pogovori b čeakimi duhovniki mi je znano, da ga ti ne poznajo lo po imenu, marveč, da bo jim dobro znaue njegove »Drobtinice" posebno pa šo Bpia KoBurjev o njem. O tem me jo šo posebno prepričal spis priobčen v izvrstnem češkem bogoslovnem listu ,Pastyr duchovni v 2. št. let. letnika z naslovom „Družbu bv. Mohora." Zučenja ae ta spiB: „Slavno imo umrlega knezoškofu Mariborskega (1846-1862) jo pri vseh Slovanih v najblužjem spominu. Anton Murtin Slomšek, to imo pozna med Slovenci vsako šolsko dete!" Potem govori pisatelj o trudoljubivem delovanji biakupovem pri vatanovitvi družbo av. Mohora, kteri je bil ou skrbeu in radodaren oče; dalje omenja, kako se jo ta družba raz širila po Slovenskem, tako , da bode letoa prišlo 150.000 odtisov družbinih knjig med narod Hlovenski. To goršičuo Beme, zasejano po Slomšeku, gotovo rodf atoteren aad; to je gotovo najjaaneje govoreč spominek Hlavuega biHkupa. Narod alovenski, pravi pisatelj, mu jo hvaležen postavil mrumornati spomin v Stol-
nici Mariborski; todu šo drug spominek ae mu Kavno tu tiči gorostason jez, zadržujoč
je mogoče modro in pravično sodbo izreči. G. dopisnik nični , kakor da bi bil jaz vsakega učitelja — Kfijalta imenoval ali zmerjal. Na to mu kar naravnost aloveBno in pred vsem svetom povem, da kaj takega niBem še nikdar mislil no: Bog mo tudi zanaprej obvaruj! To bi lehko Bpričevalo mojo občevanje z učitelji, kjerkoli sem bil. In ko uže zdaj ob občevanju z učitelji govorim, moram kar naravnost pobiti ono nesramno in debelo laž, katero je zatrosil g Primorec med Bvet, češ, da jaz živim v sovraštvu a svojim aoaedom učiteljem, ko piše, da mi jo moj aosed trn v peti. Vendar pa bodite prepričani, da, karkoli pišem, no pišem zato, da bi šolstvu in učiteljem škodoval; temveč s tem želim le šolstvu iu učiteljem kolikor je v moji moči, pomagati. Evo Vom moj namen! Šola mi je bila in mi jo šo zmerom na srcu, ker sem popolnoma prepričan, da je šola podlaga vaakega blagostanja; samo to me močno bolf, da ni dano učitelju in duhovnu složno postavno delati v izobraževanju ubogih otrok. Moj namen je tedaj, resnico govoriti, brez licemčrstva, no gled<5 ne Petru ne Pavlu v obraz in napake sedanje šole jaBno in očitno pred zrcalo postaviti, se razume v kratki, kolikor je mogoče, obliki. To sicer pričajo lahko tudi učitelji, s katerimi aem kdaj govoril, pomenkovaje so o šolak h zadevah. Iu kur sem govoril takrat, to ravno govorim in pišem tudi sedaj. Ako aem pa v dotičnem dopisu učenika — Efi;alta imenoval, gotovo je merila ta atrušnu beaedu edino le na dotičnega izdajalca in ne dalje več. To zopet je prav jaano iu „kraano" razvidno uže precej iz začetka mojega dopiaa od dne 24. jan., kjer stoji črno ua bolem: Eden ali drug:..., torej no: vsi!
Drugoče pa me prav, pruv močno veseli, da ae zlaga g. Primorec „še precej" z mojimi mialimi, oaobito, kar bo tiče skupnega delovanju učitelatvn z duhovščino, iu duhovščine z učiteljatvom. Skupno delovanje bode pu še le tukrat v pravo cvetjo pogualo, uko bode po-atavua alogu med Šolo in mod cerkvijo vtrjena.
na-
poatuvlja. Goap. Lendovšek jel je izdajati tudi njegova dela, Bog daj, da bi bilo moč, zučeto delo tudi dokončati.
Dalje pišo pisatelj: Toda h tem šo ni za-dovoljen narod, hvaležen svojemu velikemu dobrotniku. ltodila so je misel, naj se Slovenci letos uu praznik sv. Cirila in Metoda snidejo uu grobu apostolskega biskupa Slomšeka apo-minjnjoč bo v molitvi pri njegovem grobu, da ga žo krijo dvajset let hladna gomila. Bog daj, da ao vrosuiči tudi ta prelepa misel." Tuko piše ,,Paatyr duchovni" čoaki liat, a v Hloven-akih liatih ao ho lo miali komaj omenilo, potrebno ho mi jo toraj zdelo, Htvar na tem moatu razjasniti. Lepi ato misli! Dajmo, da so vrea-ničijo. Zbrani Slovenci naj obljubijo ua grobu Slomšokovem, da hočejo z vsemi silami delovati iz hvaležnosti do runjkega, ki jim jo ponoB in dika , da zbrana dela njegova kmalu zagle dajo beli dan I	—n.
N l*jriiiiurMliCjxa, 22. febr. Odgovor dopisniku v „Soči" od „Kranjske meje", št. 7.: Najprvič moram g. Primorcu očitati, da ni razumel, ali pa du ni hotel razumeti mojega dopiaa v »Slovencu", št. (J. Nu primer: Kam bi prišli in kam bi zabredli razlugovalci hv. pisma, besedo
uko bi hoteli »zmerom" lo posnmično v poštev jemati, no ozirujo se „več-
krat," na to, kur jo bilo nli žo prej nli kur je bilo kasneje rečeno? Zato Vaui svetujem, g. Primorec! da imate vaakokrat, kodur ta ali drug HpiB prečituto, du imate zmerom ves nli celi spis pred očmi, ker le ua ta način Vam
prodek in vspeh namenu .v izobruževanju. Škoda, du ni povdarjul tudi g. Primorac »direktno" ustanovitev šolo uu konfeaijonalni podlogi, kakor sem jo povdarjul juz v „Slovencu", št. 16 No, kur bo pa tiče predmetov, ato »še precej" zmeuoj zadeli. Kaj no, da jo tukaj zopet druga piramida, zadržujoča narodno izobraževanje v ljudski šoli, iu Bicer v didaktičnem iu pedagogičnem obziru. Ker uže govorim sedaj v didaktičnem iu pedagogičnem obziru, proaim, ne blagovolite mi zameriti, ako trdim: šolo, prav za prav rečeno, pozna le »didaktiko" in noče pripoznati pedagogiko v pravem pomenu besedo in duha, uko tudi ima zmerom nu ustih kraano besedo : »pedagogika" ; kajti prava pedagogika mora biti nerazrušljivo združena z religijo ali z bogoslužnostjo. (Stokl-Paed. § 72., n. 2., p. 847.). Ali ni torej grdo, oko nima katehet odločilnegn glasu pri šoli iu pri konferencah? Ali ni šo gršo, uko ao jo zatrosllo med svet, rekoč: Duhoven ne zna učiti, ker ae ni učil za učitelja ? Ali ni zopet dovolj poniževalno za duhovna, uko mora slišati, namreč: Več naredi najslabši učitelj v šoli, kukor najbolši duhoven?
Nova šola ni hotela in noče zmerom nič vedeti, kakšna paša jo potrebna otrokom v mestih in otrokom na vaseh; ona neče čisto nič vedeti, kakšen namen imajo deklice in kakšen imajo dečki; kakšen namen deklico goapodskih aturišev in kakšen deklico kmetov-akih sturišev. Vae reve morajo znati: kttčknti, ali hlače iu krilo zakrpati, — tega pu no.
/
(Stokl-Paed. §. 54., II. b, p. 262). To je Slo in gre Se zmerom „v jeden koS". Prav je imel neki učitelj, ko je opomnil, rekoč: „Nadzomiki znorijo nas, mi pa znorimo otroke" ! To niso moje besede , tem več so besede izkuSenega in izurjenega učitelja. In pogovarjav&i se nekdaj z drugim učiteljem, kateri sedi na častnem mestu v okr. Sol. svetu in očitavši mu: Zakaj da govori z menoj tako in tam pri sejah ali pri shodih drugače, — kaj mi je odgovoril? Strmi Bvet I — Moram t — Sapienti sati Ali ni to dovolj žalostno, ako mora človek proti svojemu prepričanju govoriti, dal ako ne sme še celo svojega mnenja razodeti? Iločemo li imeti same farizeje na svetu?
Zopet: ko sem govoril mimogrede o napredku, gotovo bi bil moral vsakdo razumeta kaj da sem hotel reči, posebuo, ker Bem navedel češkega poalanca lliegerja. Aii hoče človek vse na jezik ložiti, kakor malim otrokom? Razlaga? Reči sem hotel: Ako primerjamo ogromne stroške in vsakovrstne pripomočke, kakor globuse, knjige, bukvaroe, knjižice, kačke, zemljevide in aparate, mora, dal vsak pripo-znati, ako bi imel tudi obe očesi in še ušes, zaprti, da ne vidimo tistega vapeha, katerega je nova šola v začetku flagrantno in piramidalno (t. j. gorečo pa sloveče) obetala. Opomniti bi imel morda tukaj o šolBkih pripomočki h za katere se morda preveč denarja potrosi.
Sicer v tem obziru nočem nič razBojevati; to pa vendar smem obelodaniti, da sem videl uže na več krajih, kako se po omarah prašijo, Kakšno znamenje je to? So li vsi neobhodno potrebni ? Se-li praši tudi „revnemu" kmetu denar po omarah in po skrinjah? Jojmene i ne tako hiperboličuo delati, posebno tudi, kar se tiče izdavanja šolskih knjig. Je-li to peda gogično, ako se učni načrti mogoče zmerom menjajo? (Stokl-Paed. §. 60, B. 4. p. 303). Zdaj pa, da ponovim, kar sem hotel o Riegerju reči.
llieger uam pravi: Deželni stroški bo VBled nove šole tako silno narasli, ni mogoče več doklad zmagovati; otroci se pa v teh šolah še manj učijo, kakor v stari šoli. (Iz govora bar- Dipavlija.) G. Primorecl preberite to dvakrat. Kako pa to razlagati ? Gotovo moramo to tako raztolmačiti, kakor sem jaz ravno prej raztolmačil, kajti drugače bi bilo preostro, du! zopet preostro, dočim vendar vidimo napredek v izdavanju šolskih knjig v pomnoževanju predmetov brez konca in kraja, v nakopičevanju šolskih ur in sicer tako, da nima več, skoro bi rekel, g. učenik časa, še
celo za kosilo in večerjo,---kako se
hoče še le pripraviti za razlaganje v šoli?! I Kdo Vam pa zameri, ako ni tistega napredka v šoli; kateri se je pričakoval? — Nobeden 1 — In zakaj ne? Zato ne, ker bi se morali čudeži goditi, ako bi zamogli otroci vse predmete razumeti. Ni čuda torej, ako mi je dostavil neki drug učitelj: „Otroci mešajo predmete, kadar se izprašujejo". Brž ko
smela geografija v šoli podučevati, — tega ne; s tem sem hotel le razkriti, kako se res ubogi otroci „mešajo", ako se jim hoče preveč paSe dati, kakor je primero njihovi zmožnosti.
(Konec prih.)
Domače novice.
V Ljubljani, 28. februarja. (F katoliški družbi) je preteklo sredo go voril prof. J. M a r u uajveč po Veithu o zgub ljeuem sinu v treh pomenih s primarnimi ob ziri na sedanjo dobo; prihodnjo sredo govoril bode preč. g. kanonik dr. A. Čebašek.
(Bleiioeisova slika ) V prodaialuici narodnega trgovca g. Kolmana na mestnem trgu je danes na ogled pustavlje.ua prekrasna slika ranjcega očeta BleivveiBa, (prsna podoba v na torni velikosti.) Slika je izvrstvo zadeta, da se vsak začudi, če izve, da je bila na podlagi male fotografije narejena. Fotografija je izde^ lana v Parizu, slikana pa je na Duuaji. Ta podoba bo pravi kinč za vsako hišo, in vsak si jo lahko kupi, ker stane samo tri gold. Gosp. Kolman neče pri tem nobenega dobička, ampak se je odločil, da bo polovico čistega prihodka daroval za „narodni dom", polovico pa za cerkev presv. Srca Jezusovega. Slika je visoka 79 cm. in široka 63 cm. Naj danes nihče ne zamudi, da si jo ogleda, ker jutri ne bo več za videti.
(„ArcJiiv fUr Heimatkunde") Pod tem naslovom je naš učeui rojak g. Franc Šumi začel izdajati snopiče , ki obsegajo stare listine iu samostojne Bpise, zadevajoče našo slovensko zgodovino. Ker je pisatelj v zvezi z mnogimi tujimi zgodoviuarji iu arhivarji, piše to delo uemškem jeziku, Bicer pa je podjetje vrlo ua-rodno. Do zdaj bo izšli trije Bnopiči. V prihodnjem listu hočemo o njih obširneje spregovoriti.
salo sicer 79 poslancev, vendar ga zbornic« ni sprejela. Bilo bi gotovo brezobzirno kruto in prav madjarsko-liberalno , ko bi hoteli sili1' tem nemadjarske prebivalce, ki bo povsem enakopravni z Madjari v deželi, posluževati se tujega jim jezika. Pač pa bi ne bilo prav niC brezobzirno in kruto, ko bi v Ljubljani in Bpl°^ po Blaveuskih meBtih veljal zakon, da morajo plačati slovenski kupčevalci in obrtniki ueuiške napise nad svojimi vrati po 100 gl®' davka. S tem davkom prišlo bi mnogo deuarj8 v blagajmce, kajti slovenski kupčevalci m obrtniki imajo po večini načelo, nemške napi8" postavljati uad svoje pronajalnice, zakaj, to Je znano samo njim, mi v tem ne vidimo nobe«e koristi; pač pa pomagajo s takim ravnanje*® svojim nasprotnikom slovensko meBtno llC" domačim iu tujcem kazati nemško.
— Pastirski list StroamayerjeV' Med postnimi pastirskimi listi jugoslovanski1 biskupov zanima gotovo v prvi vrsti kato'1-škegu Slovana list S t r o ssm a y e r j ev, roga je razglasil v „Glasniku biBkupija bosa" ske in sriemske" v 3. štev. V tem listu
zagovsrja in brani proti pravoslavnim biskup01'1
srbskim, ki so ga napadali v svojih listih' radi njegove lanske okrožnice o bv. Cirilu
Metodu. Ti napadi bili so strastni iu nedosto)"^
biskupov. Strossmayer pa , duša plemeni,a ' ljubeču, ne sledi jim na tem potu, marveč Pr

jazno ljubeznjivo a veudar odločuo odbija padu ter pobija ugovore nasprotnikov, razdeljen je v tri dele. V prvem delu odg<>v!lfJ djakovarski biskup vprašanju : Kako naj vi
»lad*0
in duhovniki pišemo, kader oznanjamo svi ^
sveto resnico ter ljudstvo podučujemo in uaj Be vladike in du ovmki v javnem žiw'J ^ obnašamo drug proti drugemu? V dr"^
ne, ko so izprašujejo iz „visokega" naravo-
slovja, odgovarjajo iz „viaokega" prirodopisja, in ko se izprašujejo iz „visokega zemljepisja odgovarjajo iz ,,visokega" zvezdoslovja. Pri-lično sem govoril z nekim mladenčem, kateri je obiskoval novo šolo prav prdno, imevši zmerom numero 1, v geografiji; govoril sem žnjim o vojski, katera preti morda celi Evropi. No! mladeneč me začudjeno pogleda, rekoč: Pa — gospodi ue zamerite: kje pa je Evropa? ali je daleč od nas? Kaj Bem hotel na to storiti? Smeh me je zlomil. Toda, g. Primorecl b tem pa n kakor ne mislite, češ: Vi učite, ali vaša misel je torej, da bi se ne
Razne reči.
— Spremembe v lavant. škofiji; Umrl je č, g. Anton Žohar, župnik pri sv. Martinu v Rožni dolini v 69. letu svoje Bta rosti. Večni mir blagemu možu! Škalsko župnijo je dobil v. č. g. dekan v Št. Uu, Frančišek Trafenik.
— It a n j k i škof Tržaški mag. D o-brila je v Bvoji oporoki pokazal preblagega duha svojega. Volil jo malo da ne 90000 f >r samo dobrotnim namenom, največ ubožuun rojakom Istrsuom, dijakom in prihodnjim bo-[bogoBlovcem, vatanove po 80 do 100 gld. Sam' vzras el v potrebah — mislil je, kako rojakom pomagati. LPritigoval je eam Bebi in kratil ai atroške v ta uamen, da bi vatanovil kaj zdat-nega. Nekaj je odločil Borodovini, v rojstnem kraju za-se in za svoje vtčno mašo, o smrti 300 svetih muš po goldinarji, ki naj se naklo-j nijo bolj potrebnim svečenikom po deželi. Za j izvrševatelje svoje oporoke si je volil tri go-»pode ; kur ti odločijo, velja. Bodi mu hvaležen Bpominj
—	V smrečjem logu pri bv. Jožefu poleg Celja so našli mrtvo truplo fabričnega delalca Kolar-ja. Najbrž si je hotel siromak, ki je bil že dalje čaaa za bušico bolan, v hosti nekoliko odpočiti. Odpočil si je, pa bo ni več prebudil.
—	V ogerBkem zboru predlagal je poalanoc Szallay, naj se vstanovi zakon , po kterem naj bi plačevali kupčevalci in obrtniki, ki imajo v Budim-Pešti tuje nemadjarskn na-piBe nad svojimi prodajaluicami in izdelalni-cami po 100 gld. davka; ta naBvet je podpi-
proti drugemu? . delu razpravlja vprašanje : S čim bodo vičili pravoslavni biakupi pred Bogom >n )(J rodorni one navale proti cerkvi katolik1 ^.j moji osebi; s čim sem se pač smrtno Pre^r „».
del« 1
Ka
K"
v fclauki Bvoji oknžnici? V tretjem ki je najvažnejši, odgovarja vprašanju pravoslavni biakupi avojo cerkev jo proti pretečim nevarnostim branijo ? ločijo cerkev od cerkve in v čem je v -pravi razloček med zapadno-katoliško in pravoslavno cerkvijo. Iz tega se vidi, tef0
bD>
te
C'
o
nitmi, važna in času primerna je tvario®> Strossmayer razpravlja jasno temel|it°
vod1
od"
jasno temel)it° "j. jtf ločno; duh pa, ki ga pri tej razpravi v° i ljubezen do cerkve katoliške, skrb , <'tt ^d*5
dii
vs
p'1
njo združi ludi pravoslavna in žela, en hlev in en pastir. Ker je list tako ^ in v tesni zvezi z lansko okrožnico, ^v" podal „Slovenec" avojim bralcem, bode b ^vi vstregel, ako tudi ta liBt ob prilik' " svojim bralcem.
-------^ (,rir
V katoliški bukvami na stol»cl° v Ljubljani se dobiva:
llamllmtit liir Organi
Sammlung von Orgelstllckm in allen deU'. lichen Tonarten, fUr dc.n Gottesdi»nS
ste"
Selbstsudium.
10*
Ein „Vatlemocum"
B e r n h a r d
Organis
i"
ii'
ur-
fiir jetlen
K o t n e.
I.	del za matu izurjene,
II.	del za dobro izurjene,	„
III.	del Joh. Sebastian Buch'sFo8e ludien za orgije predelane.
Cena vsakega dela znaša 2 gl. %v.
Vrednost tega dela jo sploh Pr('f( o * .et* Izvrsten liat „Kaib. Schulblatt" atr. ^'jn i™/' nravi : Die vorliegende Sammlung erf!< Ztoeck in so liolien G. a de und' in s° ragenden Weise, dass wir nichts a n die Svite zu stellen tvissen.
Udajatelj in odgovorni urednik Filip Hadurlap.
J. Blaznikovi nasledniki v Ljublj*1