Gospodarsfvo, CENE VINSKEMU MOŠTU. : R. Košar. ¦« Vsako leto pcčiva v normalTaih raizmeraiv ob tem čas« [ več ali manj -vanska trgovina, ki prazni kleti in jiih priprav| lja za novi pridelek. Tudi krčmarji in hotelirji, ki Ijuhijo j večje zaloge, lcupujejo od producentov samo toliko, kolilcor mislijo iztočiti da priihoda novega blaga. Laru ob tem čbsm je bilo dmgače. Peronospora je katastrofaino nastopala m vinska ti^ovina je zaslutila slabo vinsko letino. Zato se }« požurila, da pobere iz prometa še ostanke iz leta 1923 dn zaloržila se je tudi še s precejšnjiini množinami bogategekislastega letnika 1922. Kvaiitativno slabi letmlc 1923 je bil skoro razprodan do sredine leta 1924. Trgovina se r* varala v svoji slutnji. Cene so poskočile za 1—2 dinarja pri litru. Vsled slabe letine 1924 se držijo cene na isti višini, akoravno stojimo pred novo trgatvijo. Casniška porooiia pravijo cek>, da se je v mnogih vinorodnih krajiih povzdignila cena starih vin> kar kaže, da vina primanjkuje. Manjka nam pač podrobna, natančna štatistiika vinskega pridelka m porabe v dnžavi SHS. Ako hcčemo našo vdncgradništvo in vinsko trgovino postaviti na solidna tla^ ittoramo naiprej sJtfbeti ea točno štatistiko in vpeljati jpoštena poročevalfio služboi dz vseh viinorodnih krajev naše države glede stanja goric, vinskijh rezerv, vinskih cen itA, kator amajo to že uvedeno v drugih >panogah našega narodnege gospodarstva, n. pr. glede žita in koruze. VinogTadrdštvo in z njo tesno združena vinska trgovina in obrt ni maajf vredna ali postranska panoga našega narodnega gospodaistva v Jugoslaviji. Zdi se mi, da bi morali naši gospodarski politiki priznati tej panogi precej večjo veljavo, kakor dosedaj. Ogrcinne direjktne davke plačujejo danes vinogradniki, vanski trgovci in razpečevaloi vina, ne glede na razne taikse, pristojbine in trošarine. Iziključimo danes vse direktne državne dohodke, izvirajoče iz vinogradniši ,a in piometa z vinom iz državnega računa, in videli bomo strahotno praznino. Ker še nimamo omenvbe vrednega izvoza vin in ker zata v trgovski bilanci vino ne figurira lcod pozitiven faktor, se snnatra naše domače vinogradništvo kot pastorke celokupnega narodnega gospodarstva. Toda nazaj ,k cenam novemu vinskemu moštu, na kater je vse radovedno: producenti in konzumenti, trgovci in mešetarji. Kakor sem že uvodoma omenil, so stare vinske zaloge izčrpane. Tudi v drugih vinorodnih državah, kakor v Italiji, Franciji, Spaniji, na Madžarskem in v Grči)i se dvigajo cene starih vin boljše kakovosti. To je dobro znamenje za producente. Zadnjd »Vinogradar in Vočar« z dne 30. m. m. poroča, da stanejo boljša črna in foela vina na Hrvatskem 1O —12 din., slabša 8—10 ddn. Celo v Zagorju zadržujejo vino in ga ne dajo izpod 5—10 din. liter. V Bački notirajo vina 6—7 din. Ker imamo v Sloveniji večinoma kvalitetna vina, ki se proaajajo po istih cenah, imajo naši vinogradniiki velikanske izgube. Ne smemo namreč pozabitr, da je pridelek našiih goric vsaj za polovico manjši. Starih vinskilh zalog v večji množdni radi (kvantitativno slabih letnikov 1923 m 1924 ni. Z dobro DJzpraznjenimi kletmi gremo v novo vinsko ikampanjo letniJca 1925. Visoke cene skdkorja v Jugoslaviji zavirajo tudi razvoj manjvrednih vin. Za tvorbo novih cen pa niso merodajne le stare vinske zaloge iz prejšnpih let, ampaik tudi množina pričakovanega blaga, kakor hidi poraba domačega komnnna in obseg invoea. Prjčakujemo kvantitativno povprečno srednjo dofcro iatmo; v mnogih krajih je toča naredila občurtn« vrzeli, dru god pa sta peronospora in oidij 'uničila preeej grozdja. Glede korvzuma v lftstni državd pa lahko rečemo, da porabfcno za sebe dve tretjini srednje vinske letine, kajti fevrstni i nobilni letnik 1921 in obilni letnik 1922 sta fogdnila v slorajno slabih kvantitativnih letnikih 1923 in 1924, akorarno nismo liTneli nobenega dzvoza. Žalibog, da nimam štatistike pri roki in da govorim le na podlagi sedajnega položaja. Vinogradniki morajo torej na podtagd dosedajnih iikušenj biti previdni pni prodaji letošnjega vinskega pridelka. Kleti so prazne, trgatev bo srednja. Trgovina se zaveda tega položaja in ji ne zameriino, afco slcuša po najnižjih cenah napolniti svoje kleti; naša naloga pa naj bo, da podučimo tudi producente o resničnem polcžaju na vinskem trgu, dokler ne pridemo zopet do predvojnih razmer. Ne smemo namreč pozabiti, da rabi narod silno denar-za davke, za zimo in da bodo mnogi revni posestniki pritisnili s prodajo mošta, kar bo neugodno vpiivalo na prava vrednost mošta. Šmarnica, delavare dn druge ddrektno rodeče trte bodo storile svojo, ker še pravzaprav nimamo urejenega kletarskega nadzorstva v državi SHS. Kvaliteta vina bije danes obupen boj, sličen boju naše inteligence. Toda po vseh znakih si upam prerokovati, da se povprečne moštne cene za kvalitetna vina v Sloveniji po sedanjem stanju zrelosti grozdja ne bodo gibale pod 20—24 K za liter. Bog daj še solnca našim vinogredom, potem bo cena še bolj ugodna! Slovenska kvalitetna vina pa imajo zaslučaj izvoza v Avstrijo še to prednost, da so na avstrijskem trgu že poznana, da si nemški trgovci in konzumenti želijo tega blaga in da na podlagi svoje kvalitete tudi lahko vzdržijo vsako ko nkurenco, čeravno znašajo lizvozni stroški za liter našega vina na baz-i 10 dinarjev okrog 8468 avstrijski>h kron ali 6.77 dinarjev v našem denarju brez prevoznih T.\:.:.t-<- ¦¦!$&Mes~i~~':' ~~ — — _. -^jikl.i^^^**^^" ' l.,*&>'" '¦iJk Cene šmarnici. Kakor smo slišali iz verodostojnih virov, hodijo že sedaj razni prekupci (mešetarji) po deželi in pomijaja za šinarnico 6—8 kron za liter. Akoravno nismo prijatelji šmarnice, ker kvari ugled naših svetovno znanih slovenskdh vin, moramo vendar iz gospodarSkega stališča naše kmetske posestnike opozoriti na dejstvo, da te cene njkakor ne odgovarjajo vrednosti 'blaga. Za dva Htra vina s» kupite po, teh cenah komaj 3—4 škatelj šiibic. Jabolka se fcupujejo povprečno po 8 K za 1 k(g. Ker tehta 3 ldtre jabolk približno \% kg in se dobi iz treh litrov jabolk po 1 !iter jabolčnika, stane torej I liter jaboLčnika 12 K, ali če vzamemo trošena jabolka ceneje, vsaj 10 K. In tako se tudi jabolčnik povprečno prodaja. Šmarnica pa, čeravno je alaibo vino, vino pa vendar je, bi naj bila po 6—8 kronf Ne prenaglite se s prodajo šmarnice! Brezvestni mešetarji vani ponujajo sedaj tako sramotno nizice cene, ker vedo, <ia rairite denar in da ste v stiski. V krajih, kjer so jabolka obrodila, so. tudl pomijali od začetka samo 3—4 K za kg, pozneje pa že 6 ih 8 K, ker ni hotel nikdo prodati. Ako pa bodo kmfttški krvosesi videli, da tudd šmamice ne dobijo po tako rvizkih cenaih, bodo morali iti s cenaini navzgor. Kdcr rabi najno denar, naj si ga raje izposodi v domača posojilnid do novega leta. In če bi moral plačevati za njega tudi 12—15%, bo še vedno profitiral več, kakor če proda sedaj šmarnico po sramotno nizlci ceni 6—8 K ftter, kajti te cene bodo morale Iti navzgor vsaj za 4—6 K pri tttru. To pa znaša pri polovnjaaku že 1200—1800 K. Za 4000 K posojila, recimo po 15%, pa iplačate do novega leta (tri mesece) samo 150 K obresti. Premislite in preračunite si to, predno prodaste šmarnico ali žlahtno vino po *dco nizkih cenah. Dobro bi boJo, ako fci naše posojibiice v takih slučajih priskočile posestmikom šmarničnih nasaclov in žlahtnih trt, ki so v sili, na pomoč do novega leta, <Ja |ii\ obvamjejo izgub. Okolišu, v katerem deluje taka posoJJbvica, bi se prihranilo morda na stotisoče narodnega premoženja. Nadalje ne smenvo pazabiti, da se je ravno v sJabejših legati Slovensldh gcric v vojnih in povojnih čaaBi vgnezdila šmaraica. To vino je postalo nekaka špecijaHteta teh krajev in se nikjer drugje ne goji v večjem obsegu. Vinsika trgovana je torej navezana na te kraje in mora priti v Slovenske gorice, ako hoče imeti šmarnico. S tem pa nočemo reči^ da odcbravamo sajenje in gojenje ŠHiarnice, ali da hočemo za to manjvredno trto imeti kake mgodnosti. Nasprotno, toda iz gospogarskih ozirov nočemo dopustiti, da bi se ta povojni otrok izkoriščal v kapitalistnčne svrhe. Ako stane sadjevec 10—12 K, moTa šraarnica stati 14—16 K Hter. Vincgradniki, ne dajte šmarnice ceneje! (Opomba uredništva: O tem zanimivem vprašanju bd radi slišali še več glasov.) —ar. Mariborski trg dne 5. septembra 1925. Radi deževnega vremena je dne 4. t. m. mariborski sejm izostal, pa fcidi dne 5 .t. m. ni prišlo toliko prodajalcev in kupcev na mariboraki trg, kakor po navadi; okoli 10. ure je bilo živahneje. SlaninaTJev je bilo 27, ki so prodajali svinjino po 20 do 30 din., slanino po 25 din. in drcrb po 15 do 17.50 kg; domači mesarjd pa govedino po 10 do 17.50 din., teletino po 15 do 20 din., svinjino po 20 do 22 din., klobase po 20 do 35 din., prekajeno meso po 35 do 40 din., gnjat po 45 do ,0 din. in drob po 8 do 15 din. kg. — Perutnine je bilo okoli 500 koinadov. Cene so bile piščancem 15 do 25 din., večjim 25 do 70 din., kokosem 30 do 60 din^ racam, gosem in puranom mladim in starim 30 do 120 din. komad, dcmaoiin zajčkom 8 do 50 din.r koailičikoin 80 do 100 din., kanarčkom 30 do 100 din., grlicam 30 do 35 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile krompirju 4.50 do 5 din., za mernik (7 in jk>1 kg), oziroma 1.25 do 2 din. kg, solati 1.50 do 2.50 %7 glavnati 0.50 do 1.50 din., braziHjanki 1 do 2 din., lcumaTcam 0.25 do 2 din., zeljnatim glavam 1.50 do 4 din., ahrovtu in ohrovtni repi 1 do 1.50 ddn., buča 1 do 3 dm. za komad; čefottli 150 do 4 din., česnu 3 do 6 din. »B vertec, fiaokr ^jasuljern) 4" do 5 din. kg, oeironia 0.50 do 1 din. za kupčekF tomatom 1.50 do S din., kiMemu aelju 4 din., jajcam 1 dih., masti 40 din., kuhanemu maslu 50 do 60 ddn., trapistovskemu sjtu 25 din. kg, mleku 250 do 3 din., maslineinu olju 38 do 55 din., bučnemu olju 26 do 28 din., smetani 11 do 14 din., sirčlcu 8 din. hlebček, jabolkom in hruškam 3 do 8 din., breskvam 18 dq 22 din., češpljam 2 do 4 din., slivam 3 do 12 din., grozdju 11 do 14 din., medu 30 din. ikg, liinonam 1 do 1.50 din. komad, melcnam 2 do 10 din. komad, cvetlicam 0.50 do 7 din., z lonci vred 15 do 75 din. komad. — Lončena in lesena roba: Cene so bile navadne, 0.50 do 150 din. za komad; lesenim vilam za seno 15 do 20 din., grabljam 20 do 25 din. komad; leseni ročni vozički 100 do 250 din. komad. — Seno in slama: V sredo, dne 2. t. m., so krnetje pripeljali 8 vozov sena in 2 voza slame, v soboto, dne 5. t. m., pa 4 vozove sena, 1 voz otave in 1 voz slame na trg. Cene, katere posebno pri senu ne pojenjajo, so bile za senc 50 do 75, za otavo 70 din. in za slamo 35 din. za 100 kg. Središče. Pri nas se naklada vsak dan po več vagonov jabolk. Brezvestni prekupčevalci (mešetarji) pa so kupovali celo zelena jabolka po deželi in ko so ubcgi kmetje pripeljali to blago na kolodvor, ga je navzoči trgovec seve odidonil. Vrnjenfh je bilo celo več vagonov takih jabclk, katere je dotična oblast potrosila z živim apnom. Kmetje imajo ogromno škodo in so zelo razburjeni. Čudimo se le, nekaterim gromovnikom »pristne« kmetske misli, da molčijo kljub takemu početju krajevnih mešetarjev. Ob priliki jih tkomo vprašali, ikaj pomeni ta molk. šmartno ob Paki. V »Gospodarju« od dne 4. t. m. se je dopisnik pritoževal nad tem, ker vse, kar ima kmet za prodati, pada v cenaih, kar pa mora kupiti, se pa dviga. To je resnica! V časopisih beremo o vinski krizi. Vinogradniki ne morejo vina prodati in je ie veliko starega vina v zalogi. Cene vina v gostilnah pa vedno rastejo. Danes ne dobiš prida vina pod 60 kron liter. Cene surovim kožam so padle za polovico. llsnjarji trdijo, da je tudi temu primerno v ceni padlo usnje, ne pa čevlji! Cene čevljem so iste, kakcr pred dveina letoma. Navadni delavski čevlji stanejo 950 kron. Cene manufakturi, t. j. blagu za obleko, nič ne padajo, obetajo nam še povišanje. Zelo so padle cene moki, ne pa tudi pecivu. Žemlje in kruh imajo isto ceno, kakor pred enim letom. Ako bo to šlo tako noprej, bo nekaj ljudi obogatelo, velika večina Ijudstva pa popolnoma obuboiala. Laško. Vsi sejmi na Laškem, kakor tudi drugod so letos bili za nas kmete žalostni. Še celo v izgubo nismo inogli prodati svoje živine. Na Jernejevo, dne 24 .avgusta, pa so vendar prišli tudi daljni kupci, to pot iz Avstrije, in so nakupili za osem vagonov goveje živine. Isto se nam tudi poroča iz drugih krajev. Seveda se je cena le malo dvignila. Zelo lepi voli so se prodajali po ceni od 35 do 38 K žive vage. Bilo je seveda tudi nekaj izjem, da so bili nekateri prav lepi voli prodani po 40 K in še čez. Živine je bilo zelo veliko, ker ikmet danes težko čaka, da kaj •odproda, ker je trda za denar. Saj so tudi nekateri izgubili od 10 do 20 tisoč kron ipri enem paru volov. Tudi so nekateri roešetarji, ki so prišli s tujimi kupci, pri štetju denarja pd vsakega vola zasegli po 100 dinarjev. Opozarjamo merodajne činitelje, da v bodcče to preprečijo! Za naše sadjaistvto. Štajerskii vinarsld in sadjarski odsek Kmetiiske družbe za Slovenijo je na izrednem občnem zboru dne 22. 8. t. 1. sklenil na .predlog g. F. Rudl, prositi ¦mindstrstvo saobračaja, da zniža takoj prevozne tarife i? | pakovano sadje (kište, sanduki) na isto mero, kakor se ra-l čuni za sadje a la rinfueo, iz sledeaih vzrokov: 1. Tarifd za pakovano sadje so previsoki in ovirajo žnvahno trgovino v državi sami kakor tudd izvoz. Tako stane n. pr. 1 vagon pakovanega sadja Maribor—Beograd 5040 ddn., rimfiizo pa samo 3510 danarjev. Pri pettonskem vagonu je razlika še večja. Sadje v lcištah stane 4290 dinarjev, rirrtfuzo pa 2520 dinarjev. Za posamezne fjošiljatve sadja (StiicMracht) so prevoznine neznosne, ker stane vsakiih 100 kg tovora 200 dinarjev. Zanimivo je tudii, da stane n. pr. 1 vagon jabolk rimfuzo iz Uždc, Vranja ali Skoplja v Maribor samo 3520 dinarjev, dočim stane že iz Maribora do Beograda 3510 dinarjev. 2. Pri pakovanem sadju v kištah se vagoni 'ne pokvarijo, doom trpijo oibčutno škcdo pri rirnfuzi-pošiljatvaih radd zabijanja desek, stebrov itd. 3. Z znižanjem prevozne tarife za pakovano sadje na stopnjo a la rimfuzo bi tudi naša lesna trgovina in industrija imela dobičftk, ker bi se porabilo mnogo. več desek in zabojev, kakor do zdaj. Saj se rabi za vagon jabolk v zabojih 2—3m3 lesa. Radi nujnosti se prosi ministrstvo saobračaja, da pridejo znižani prevoznd tarifi za pakovano sadje v poštev že pri sedajndh novih železniških tarifih. Ako bi prometno mdnistrstvo tej resoluciji tigodilo, bi se s tem znatno oživela domača sadna trgovina, ki tvori velevažno panogo našega narodnega gospodarstva jn kmetijskih dohcdkov. Mnogi naš posestnik je skoraj navezan samo na dohodke iz sadonosndka. Sprememba tarifov v označenem smislu bi bila torej v korist ne le našim kmetskim sadjarjem, ki itak trpijo vsled visokih davkov in silnega padca cen vseh gospodarskih prcdzvodov, ampak bi vsled povečanega pre- in dzvoza služila tudi (interesu naše države. —ar. Kaj naj stori hmeljar v jeseni? Ko je hmeljar obral svoj pridelek, ga posušil, pabasal in prodal, potem se naj vrne z pet na hmeljišče in ga naj pripravlja za prihodnje leto. 1. Pred vsem je potrebno, hmeljevko smukati raz droge; pri tem delu se pa hmeljske trte naj ne odrežejo od koTenike, nego se naj zvijejo v kloboiče, da dozorevajo. Ob tej priliki se namreč stekajo rezervne živilne snovi iz trt v kcieniko, kjer čakajo do prihcdnje vegetacije. 2. Dozorela hmeljevka se odreže in spravlja na velike kupe ter se sežiga z vsemi drugimi ostankd in odpadki. S tem delom se uniči vsa zalega mnogth hTneljskdh škodljivcev. To sežiganje bi naj bilo za vse 'hmeljarje obvezno. 3. Hmeljski dTogi se naj postavljajo v pirairade, pa teko, da jih potem ne podere vsak vetrič. 4. Med goldingom zasajeni pozni hmelj se globoko izkoplje in se pusti jeina potem čee zimo od- prta. 5. Grebeni v hmetjnildh se odoravejo in v nastrfe brarde se polaga pravilno ali M«vski ali umetoi gnoj. RrvJ se naj potepta ui pokrije z zemljo, drugi pa lalvka ostame nepofcrit, ali se pa tudi rahlo pakrije z zemljo. 6. Sfcrben hmeJjar že jeseni naroči potrebno množdno hmdjsldh drogov za prihodnjo spomlad. 7. Moder hmeljar uporablja letošnji obilni dohodek na pameten način; tvori si namreč zaklad za slaba leta, katera sigurno sledijo dobrim. On ne pijančuje z ženo in otroci cele nočd po raenih gcstiinrfi, kakor se je to žalibog zgodilo leta 1923. — A. P. Hmeljarsko djruštvo je razposlalo inozejtnskim strokovnim časopisom sledeče poročilo: žalec v Savinjski dolini, dne 7. septeinbra 1925. Obiranje hmelja je končano in imnožinai pridelka nekoliko manjša, kot se je oenila. Hinelj je večinoma lepe zelene barve ia je najboljše kakovosti — le morda 10 od.stot. je rjavkaste bar\c, ker ga je peronospora napadla. Kupčija je bila zelo živahna in hmeljarji so radi cxldajali njegov pridel«.!. Vsega pridelka je skoro 90 odstot. že prodanega po ce- nah do 130 D za 1 kg. Danes je nekoliko mirnejše.  Društveno vodstvo.