URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO VIII 21. decembra 1963 Številka 54 Občinska skupščina Celje 586. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Celje za leto 1965 587. Odlok o določitvi količin vina in žganja, ki jih smejo pro izvajalci porabiti doma v proizvajalni dobi 1965/64 brez plačila prometnega davka 588. Odlok o spremembi odloka o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij 589. Odlok o spremembi namena in višine sredstev proračuna občine Celje za leto 1963 590. Odlok o spremembi odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev 591. Sklep o zaključnem računu sklada za zidanje stanovanjskih hiš za leto 1962 592. Sklep o potrditvi zaključnega računa družbenega investicijskega sklada občine Celje za leto 1962 Občinska skupščina Šmarje pri Jelšah 593. Odlok o novoletni nagradi 594. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Šmarje pri Jelšah v prvem tromesečju 1964 595. Odlok o odpravi odloka o gozdnih prekrških Občinska skupščina Žalec 596. Odlok o preživninskem varstvu kmetov 597. Odlok o ustanovitvi sklada za preživninsko varstvo kmetov 586. Po 14. in 39. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 23-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) je Občinska skupščina Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. decembra 1963 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Celje za leto 1963. 1. člen Odlok o proračunu občine Celje za Isto 1963 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 22-222/63) se spremeni in dopolni kakor sledi: Občinski proračun za leto 1963 zajema: Bruto dohodke v znesku 530,000.000 din Manj 10 % posebna proračunska rezerva 49,450.000 din Neto dohodke v znesku 480,550.000 din 2. člen Iz proračunskih dohodkov se izločijo .za organe državne uprave in družbene sklade Občinske skupščine Celje naslednja -sredstva: Iz dela skupnih dohodkov, ki v letu 1963 pripadajo Občinski skupščini Celje, to je 816,435.000 din se izloči: 24 % organu državne uprave; 4,28% občinskemu sodišču Celje.-Ostanek 71,12% skupnih dohodkov je 100% osnova za delitev na sklade, in to: 97,35% šolskemu skladu; 2,56% ostane v proračunskih dohodkih. Iz dela posebnih dohodkov Občinske skupščine Celje, -to je 615,500.000 din se deli: 17,22% skladu za znanost in kulturo; 23,39% socialnemu skladu; 2,92% skladu za telesno kulturo; 56,47% ostane v proračunskih dohodkih. Dohodki III., IV. in VI. dela ostanejo v proračunskih dohodkih. 3. člen Predračune občinskih organov in zavodov, ki bi bili v letu 1963 na novo ustanovljeni, potrjuje Svet za družbeni plan in finance Občinske skupščine Celje. 4. člen Nove namestitve pri občinskih organih in zavodih, se lahko izvršijo samo v okviru odobrene sistemizacije oziroma v okviru sredstev, ki so za ta namen zasigu-rana v proračunu občine za leto 1963. 5. člen Občinska skupščina Celje pooblašča Svet za družbeni plan in finance, da razporeja sredstva redne proračunske rezerve v višini 95 %. 6. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1963. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 400-41-63/4 Celje, dne 3. decembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Celje Marjan Učakar 1. r. 587. Občinska skupščina Celje je po 1. točki odloka o pooblastitvi občinskih skupščin, da predpišejo vsako leto količine vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma brez plačila prometnega davka (Uradni list LRS, št. 35-236/62) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3 decembra 1963 sprejela ODLOK o določitvi količin vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma v proizvajalni dobi 1963/64 brez plačila prometnega davka 1. člen Količina vina, ki jo smejo proizvajalci vina na območju občine Celje porabiti doma brez plačila prometnega davka, se določi na 100 litrov za vsakega nad 15 let starega družinskega člana. Proizvajalci žganja smejo porabiti doma brez plačila prometnega davka pet hektolitrskih stopenj žganja za vsakega nad 18 let starega družinskega člana. Te količine se priznajo za proizvajalno dobo 1963/64. Za proizvajalno dobo se šteje čas od popisa pridelanih količin vina, ki je bil izvršen v posameznih vi- nogradih oziroma vinogradnih okoliših v letu 1963 pa do popisa pridelka vina v teh okoliših v letu 1964. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 422-32/1963-4 Celje, dne 3. decembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Celje Marjan Učakar 1. r. 588. Občinska skupščina Celje je po 17. in 28. členu zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FldlJ, št. 8-61/61, 26-447/61, 12-139/62 in 12-144/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. decembra 1963 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij 1. člen V odloku o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30-336/63) se 3. člen spremeni in se glasi: Servisi stanovanjskih skupnosti, pekovske dejavnosti, planinske postojanke, ki se bavijo z gostinskimi storitvami in Zavod za rehabilitacijo invalidov Celje, so oproščeni plačevanja prispevka iz dohodka. Pekovske dejavnosti so dolžne del dohodka, ki ustreza prispevku iz dohodka, vložiti v svoje sklade. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Uporablja se za leto 1963. St. 420-13/63-1 Celje, dne 3. decembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Celje Marjan Učakar 1. r. 589. Po 97. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) in 26- členu statuta občine Celje je Občinska skupščina Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. decembra 1963 sprejela ODLOK o spremembi namena in višine sredstev proračuna občine Celje za leto 1963 1. člen V proračunu občine Celje za leto 1963 se izvrši sprememba namena in višine proračunskih izdatkov v mejah skupnega zneska 1.598,935.000 din po izvršitvi proračuna per 31. 12. 1963. 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1963. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje- St. 400-54/1963-4 Celje, dne 19. decembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Celje Marjan Učakar 1. r. 590. Po 12. členu zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, št. 17-300/61, 44-650/61, 52-766/61 in 30-407/62) je Občinska skupščina Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. decembra 1963 sprejela ODLOK o spremembi odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev 1. člen Odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni vestnik okraja Celje, št. 60-533/62) se v 2. členu spremeni in se glasi: Dopolnilni proračunski prispevek ne plačujejo osebe, katerih mesečno neto dohodek ne presega 20-000 din. 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 420-19/1963-4 Celje, dne 19. decembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Celje Marjan Učakar 1. r. 591. Po 123. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) je Občinska skupščina Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. decembra 1963 sprejela SKLEP o zaključnem računu sklada za zidanje stanovanjskih hiš za leto 1962 I Potrdi se zaključni račun sklada za zidanje stamo vanjskih hiš občine Celje za leto 1962, ki je sestavljen po določilih zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47-752/59 in 12-141/62) in na njegovi podlagi izdanih predpisih. II Doseženi dohodki in izvršeni izdatki sklada za leto 1962 so znašali (v 000 din): DOHODKI: 1. Neizkoriščena sredstva iz leta 1962 din 169.085 2. Tekoči dohodki 572.447 3. Posojilo iz sklada SRS 32500 4. Vplačane anuitete 169.874 943.908 IZDATKI: 5. Razpoložljiva sredstva 6. Plasman razpoložljivih sredstev 7- Neizkoriščena sredstva din 844.304 622.441 221.863 III Neuporabljena sredstva se prenesejo v sklad za leto 1963. IV Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 400-59/1963-4 Celje, dne 3. decembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Celje Marjan Učakar 1. r. 592. Občinska skupščina Celje je po 31. členu uredbe o družbenih investicijskih skladih (Uradni list FLRJ, št. 22-257/56, 6-65/57 in 12-148/60) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 3. decembra 1963 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa družbenega investicijskega sklada občine Celje za leto 1962 < I Potrdi se zaključni račun družbenega investicijskega sklada občine Celje za leto 1962. ki izkazuje: v 000 din 1' a) Skupna sredstva sklada 1,135.441 b) Obvezne rezerve in omejitve 41.493 1,176.937 2. a) Odobreni in izkoriščeni krediti za osnovna sredstva v odplačilu 761.159 b) Krediti za osnovna sredstva v koriščenju 17.759 c) Dospele obveze po kreditih za osnovna sredstva 8.636 č) Krediti v odplačilu za obratna sredstva 231.322 d) Dospele obveze po kreditih za obratna sredstva 346 1,001.258 3. Neuporabljena sredstva iz leta 1962 in tekoči priliv, ki je prost v letu 1963 175,676 II Neuporabljena sredstva in sredstva tekočega priliva se prenesejo v leto 1963- III Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 400-37/1963-4 Celje, dne 3. decembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Celje Marjan Učakar 1. r. 593. Občinska skupščina Šmarje pri Jelšah je po 8. točki odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov, zavodov in organizacij (Uradni list SFRJ, št. 48-664/63) in 29. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. decembra 1963 sprejela ODLOK o novoletni nagradi 1. člen Uslužbencem in delavcem, ki so v rednem delovnem razmerju in honorarnim uslužbencem s polnim delovnim časom se izplača za leto 1963 novoletna nagrada, in sicer: 1. V višini ene mesečne plače — tistim, ki so bili v letu 1963 v službi več kot sedem mesecev. 2. 50 % od ene mesečne plače — tistim, ki so bili v letu 1963 v službi od 3 do 7 mesecev. 2. člen Novoletna nagrada se izplača službencem in delavcem, ki so v delovnem razmerju pri organih Občinske skupščine Šmarje pri Jelšah ter uslužbencem in delavcem organov, zavodov in organizacij nasproti katerim ima Občinska skupščina Šmarje pri Jelšah pravice ustanovitelja oziroma katerim se dajejo sredstva za plače iz občinskega proračuna in za katere veljajo določbe o plačah iz zakona o javnih uslužbencih. Novoletna nagrada se izplača tudi predsedniku in podpredsedniku občinske skupščine v višini ene mesečne nagrade. 3. člen Uslužbencem in delavcem, ki so v delovnem razmerju pri naštetih organih, zavodih in organizacijah, pri katerih se na podlagi 18. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 52-763/61) preizkuša sistem financiranja in notranje delitve v državnih organih, se lahko izplača novoletna nagrada, če imajo v ta namen zagotovljena finančna sredstva. Ta sredstva se razdelijo v skladu z določbami pravilnika o osebnih dohodkih. O dodelitvi novoletne nagrade samostojno sklepajo najvišji organi upravljanja v naštetih organih, zavodih in organizacijah. Ti organi lahko tudi sklenejo, da se novoletna nagrada izplača v sorazmerno manjših zneskih oziroma odstotkih, kakor so določeni v 1. členu tega odloka glede na razpoložljiva finančna sredstva. 4. člen Novoletna nagrada ne pripada uslužbencem in delavcem, ki jim je v letu 1963 prenehala služba po 5. ali 6. točki prvega odstavka 92. člena ali po 4., 5. ali 6 točki prvega odstavka 137. člena zakona o javnih uslužbencih. 5. člen Novoletna nagrada se izplača do 31. decembra 1963. 6. člen S plačo so mišljeni po tem odloku vsi redni prejemki, ki se štejejo po predpisih za plačo- 7. člen Novoletna nagrada se izplača v breme izdatkov občinskega proračuna za leto 1963 oziroma iz sredstev zavodov in organizacij, namenjenih za osebne izdatke oziroma iz sredstev njihovih skladov, namenjenih za nagrajevanje uslužbencev in delavcev. 8. člen Novdletoo nagrado izplača organ, zavod oziroma organizacija, pri kateri je uslužbenec oziroma delavec zaposlen oziroma pri kateri je bil zaposlen, ko mu je prenehala služba. 9. člen V vsem ostalem veljajo določbe citiranega odloka Zveznega izvršnega sveta in navodila, ki bodo izdana za izvajanje tega odloka. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 022-3/63 Šmarje pri Jelšah, dne 17. decembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 594. Občinska skupščina Šmarje pri Jelšah je po 49. in 77. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. decembra 1963 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Šmarje pri Jelšah v prvem tromesečju 1964 1. člen Potrebe občinskih organov se bodo v prvem tromesečju 1964 financirale tako, da se smejo izdatki v tem času izvršiti do višine ene dvanajstine od skupnih izdatkov, ki so bili izvršeni po predračunu posameznih organov v letu 1963. S temi sredstvi se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih izdatkov. 2. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1964- 3. člen Za kritje izdatkov lahko občinska skupščina najame pri Komunalni banki Celje kratkoročno posojilo do zneska 60 milijonov din v primeru, če dohodki ne bi pritekali skladno z izdatki. 4. člen Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi glede financiranja potreb občinskih samostojnih zavo dov in občinskih skladov. 5. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št- 010-61/63-1 Šmarje pri Jelšah, dne 17. decembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 595. Občinska skupščina Šmarje pri Jelšah je po 29. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. decembra 1963 sprejela ODLOK o odpravi odloka o gozdnih prekrških 1- člen Odlok o gozdnih prekrških (Uradni vestnik okraja Celje, št. 39-456/63) se odpravi. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje- Št. 321-1/63 Šmarje pri Jelšah, dne 17. decembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 596. Občinska skupščina Žalec je po 10. členu statuta občine Žalec in 17. členu zakona o izvedbi ustave SRS (Uradni list SRS, št. 10-91/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti -dne 17. decembra 1963 sprejela ODLOK o preživninskem varstvu kmetov 1. člen Kmetom, ki po uveljavitvi tega odloka s kupoprodajno ali drugo odplačno pogodbo, sklenjeno z gospodarsko organizacijo, prenesejo v družbeno lastnino vsa svoja zemljišča, kolikor jih je gospodarska organizacija pripravljena prevzeti, in kolikor ni s tem odlokom drugače določeno, se zagotavlja preživninsko varstvo po določbah tega odloka, če so se pretežno preživljali z obdelovanjem zemlje, ki jo prenesejo v družbeno lastnino, in če celotno kupnino ali drugo odplačilo, ki ga dobijo za to zemljo, vložijo v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov oziroma odstopijo svoje terjatve za ta plačila skladu. Ob pogojih iz prejšnjega odstavka se zagotavlja preživninsko varstvo tudi kmetu, ki v postopku za arondacijo dobi za svojo zemljo odškodnino v denarju (57- člen temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča — Uradni Ust FLRJ, št. 43-707/59 in 53-722/62). Kmetu pripada pravica do preživninskega varstva ne glede na to, ali je prenesel svojo zemljo v družbeno lastnino s pogodbo, sklenjeno z eno samo ali z več gospodarskimi organizacijami ali z drugo družbeno pravno osebo. Gospodarska organizacija, ki sklene kupoprodajno ali drugo odplačno pogodbo s kmetom, mora v skladu z določbami 22. in 18. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami izkazati, da je dobila za sklenitev take pogodbe poprejšnjo pritrditev sveta občinske skupščine, ki je pristojen za zadeve s področja premoženjskopravnih razmerij. 2. člen Na pravico do preživninskega varstva ne vpliva, kolikor v tem odloku ni drugače določeno, če kmet zadrži v svoji lastnini stanovanjsko hišo, gospodarska poslopja s stavbišči in dvoriščem in 10 a zemlje pri hiši, če si ob sklenitvi pogodbe izgovori dosmrtno uži vanje zemlje, potrebne za rejo ene krave in dveh prašičev, vendar največ do 1 ha (ohišnica), in če da gozd namesto v družbeno lastnino gozdno gospodarski organizaciji samo v trajno gospodarjenje po 38. členu zakona o gozdovih. Izjemo pravice, da kmet zadrži v svoji lastnini ali v dosmrtnem uživanju večjo površino obdelovalne zemlje, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, določi komisija iz 11- člena tega odloka sporazumno s kmetijsko gospodarsko organizacijo. 3„ člen Kmet pridobi pravico do preživnine! ko dopolni 65 let starosti (moški) oziroma 60 let starosti (ženska). Preden doseže starost po prejšnjem odstavku, ima kmet pravico do preživnine po tem odloku: 1. Ce je ah če postane popolnoma nezmožen za pridobitno delo. 2. Če se kmet (ženska) ne more zaposliti zaradi vzgoje in nege otrok do 15 let starosti ali zaradi trajne nege drugih družinskih članov, ki zaradi bolezni ali starosti nujno potrebujejo tujo nego. 3. Zaradi drugih ovir- V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena traja pravica do preživnine, dokler traja ovira zaposlitve po prejšnjem odstavku. Upravičenost do preživnine po 2. in 3. točki določa izjemoma in po prostem preudarku komisija iz 11. člena tega odloka. Pravice do preživnine po drugem odstavku nima, kdor prejema pokojnino ali invalidnino, razen če ta skupno s preživnino, izračunano po 6. členu tega odloka, ne dosega zajamčene preživnine (7- člen tega odloka). 4. člen Nosilec pravice do preživninskega varstva po tem odloku je kmet, ki je svojo zemljo prenesel v družbeno lastnino. V primeru solastništva je nosilec pravice do preživninskega varstva eden od solastnikov. Nosilec pravice do preživninskega varstva ima pravico do preživnine v mejah, ki so določene s tem odlokom tudi za osebe, ki jih je dolžan preživljati po zakonu ali po pogodbi, kolikor je ta obveznost obstajala pred prenosom zemlje v družbeno lastnino, vendar samo, če te osebe nimajo lastnih sredstev za preživljanje in so zaradi starosti in trajne bolezni nezmožne za pridobitno delo. Nosilec pravice do preživninskega varstva ima pravico do preživnine po prejšnjem odstavku tudi za prevžitkarja, ki je imel izgovorjene prevžitkarske pravice na zemlji, ki jo je prenesel kmet v družbeno lastnino, če se je prevžitkar temu prevžitku odpovedal. 5. člen Nosilec pravice do preživninskega varstva se lahko s pismeno izjavo ah z izjavo, ki jo da na zapisnik pri pristojnem organu občinske skupščine (11. člen tega odloka) odpove svoji pravici do preživnine v korist svojih staršev, bratov in sester, ki so stari nad 65 oziroma 60 let, čeprav sam še ni dosegel te starosti in je pridobitno sposoben- Pri tem določi, kco od njih bo nosilec pravice preživninskega varstva, če jih je več. 6. člen Višina preživnine se določi v mesečnem znesku glede na vrednost zemlje, ki jo je kmet prenesel v družbeno lastnino in glede na starost kmeta in oseb. za katere mu pripada pravica do preživnine. Preživnina se izračuna tako, da se s pogodbo določena vrednost zemlje brez gozdov, ki so dani gozdnogospodarski organizaciji v trajno gospodarjenje, ter vrednost objektov in naprav, ki jih je kmet prenesel v družbeno lastnino, deli s povprečnim številom let doživetja po naslednji lestvici: Starost Povprečna leta doživetja do 59 let 20 let od 60 do 64 let 16 let od 65 do 69 let 13 let od 70 do 74 let 10 let od 75 do 79 let 7 let od 80 do 84 let 5,5 let od 85 let dalje 4 leta Tako dobljeni znesek, deljen z 12, 'pomeni znesek mesečne preživnine. Če se določa preživnina za več upravičencev različne starosti (4. in 5. člen tega odloka), se vzame kot osnova za določitev preživnine po drugem odstavku: 1. Povprečna starost vseh upravičencev, kadar so vsi upravičenci do preživnine polnoletni- 2. Povprečna starost vseh upravičencev, kadar kdo izmed upravičencev do preživnine sicer še ni polnoleten, pa je za pridobitno delo tudi po dopolnjeni polnoletnosti popolnoma nezmožen (telesno ali duševno defektne osebe). Kadar so med upravičenci do preživnine tudi zdrave in še ne polnoletne osebe, se vzame kot osnova za določitev preživnine povprečna starost po 1. in 2. točki iz prejšnjega odstavka s tem, da se tej povprečni starosti prišteje še število let, ki manjka takim osebam do njihove polnoletnosti. Pri izračunu višine preživnin se ne upošteva vrednost gozdov, ki so prešli v trajno gospodarjenje gozdnogospodarske organizacije. Po tretjem odstavicu ugotovljena mesečna preživnina se pa kmetu poviša za dvanajstino tistega dela cene stoječega lesa, ki pripada kmetu za posamezno leto po določilih 3. točke prvega odstavka 39- člena zakona o gozdovih, če se odpo/e pravici do dela stoječega lesa v korist občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov. Ugotovljena mesečna preživnina se poviša tudi za vrednost gozdov, ki jih je kmet s kupoprodajno ah drugo odplačilno pogodbo, sklenjeno z gospodarsko organizacijo ali drugo družbeno nravno o.ebo, prenesel v družbeno lastnino, če je celotno kupnino ali dru^o odplačilo vložil v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov oziroma odstopil svojo terjatev za to plačilo skladu. 7. člen Če znaša preživnina, izračunana po določbah 6. člena, skupno s pokojnino ali invalidnino (četrti odstavek 3. člena tega odloka), manj kot 11.000 din, pripada nosilcu pravice do preživninskega varstva, ki nima drugih virov za preživljanje, pravica do mesečne preživnine v višini 11.000 din, če je tudi svoje gozdove prenesel v družbeno lastnino in če si ni izgovoril dosmrtnega uživanja ohišnice. Če si je v primeru iz prejšnjega odstavka kmet izgovoril pravico do dosmrtnega uživanja ohišnice v površini, ki znaša manj kot 1 ha, ima pravico do zajamčene mesečne preživnine v višini od 6.000 do 10 000 din glede na velikost zadržane ohišnice. Kmetu, ki je po 1. januarju 1958 s kupno pogodbo ali z drugo odplačno ali neodplačno pogodbo prenesel v družbeno ali državljansko lastnino posamezna svoja zemljišča ali če je prejel odškodnino v denarju za posamezna svoja zemljišča v postopku za arondacijo, se odmeri zajamčena preživnina po določbah prvega oziroma drugega odstavka tega člena samo, če vplača v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov celotno kupnino, odškodnino ali drugo plačilo, v primeru neodplačnega razpolaganja pa znesek v višini vrednosti zemljišča, ki je bila določena v pogodbi. Če tega ne vplača v sklad, se mu določi zajamčena preživnina v sorazmerno nižjem znesku glede na razmerje vrednosti zemljišč, ki jih prenese v družbeno lastnino po uveljavitvi tega odloka ter vrednostjo zemljišč, ki jih je odtujil prej ali pa določi preživnina po 6. členu tega odloka, če je to zanj ugodnejše. Če je kmet z neodplačno pogodbo prenesel posamezno svojo zemljišče v družbeno lastnino, ni dolžan vplačati v sklad vrednost takega zemljišča. 8. člen Nosilcu pravice do preživninskega varstva pripada poleg mesečne preživnine, ki mu je določena na podlagi 6. oziroma 7- člena tega odloka, tudi pravica do mesečne preživnine za vsako osebo iz 4. člena tega odloka, in sicer v višini 40 % od preživninskega zneska, ki je določen za nosilca pravice. Če je nosilcu pravice do preživninskega varstva nujno potrebna zaradi starosti, invalidnosti ali trajne bolezni tuja nega in je sam, mu pripada tudi dodatek za tujo nego v višini do 40 % preživninskega zneska, ki ga določi organ iz 11. člena tega odloka na podlagi mnenja občinskega upravnega organa za socialno varstvo. 9. člen Če se zaradi povišanja življenjskih stroškov povišajo pokojnine, se sorazmerno povišajo tudi preživnine, določene s tem odlokom. 10. člen Če nosilec pravice do preživninskega varstva umre, postane nosilec pravice do preživninskega varstva vdovec (vdova), če izpolnjuje pogoje do preživnine po tem odloku, če ne, pa oseba, za katero je nosilec pravice prejemal preživnino; če je prejemal nosilec pravice preživnino za več oseb, določi nosilca pravice do preživninskega varstva organ iz 11. člena tega odloka. Če je pripadala nosilcu pravice do preživninskega varstva pravica do dosmrtnega uživanja ohišnice, preide ta pravica v primeru iz prejšnjega odstavka na novega nosilca pravice do preživninskega varstva- 11. člen Odločbo o preživnini na podlagi tega odloka izda tričlanska komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. Komisija določi preživnino na zahtevo nosilca pravice do preživninskega varstva. 12. člen V zahtevi za preživnino je treba navesti, za katere osebe se poleg nosilca pravice še zahteva, preživnina in glede vsake teh oseb zahtevo utemeljiti. Zahtevi za preživnino je treba priložiti potrebne listine, s katerimi se dokazujejo okoliščine, na katerih temelji zahteva. Za okoliščine, za katere predlagatelj ne more predložiti listinskih dokazil, lahko predlaga poizvedbe, zaslišanja prič in druge dokaze. Nezmožnost za pridobitno delo se dokazuje s potrdilom zdravniške komisije, ki jo imenuje za zdravstvo pristojni svet občinske skupščine. 13. člen Zoper odločbo komisije o preživnini je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe in sicer na pristojni organ Okrajne skupščine Celje. 14. člen Preživnine in dodatki za tujo nego se izplačajo iz sredstev občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov. Preživnina se izplačuje nosilcu pravice do preživninskega varstva mesečno vnaprej- . 15. člen Če nosilec pravice do preživninskega varstva zanemarja svojo dolžnost do preživljanja oseb, za katere prejema preživnino, lahko organ iz 11. člena tega odloka na utemeljeno zahtevo osebe, do katere nosilec pravice ne izpolnjuje svoje dolžnosti, odloči, da se izplačuje preživnina za tako osebo naravnost njej. 16. člen Nosilec pravice do preživninskega varstva oziroma oseba, ki se ji preživnina neposredno izplačuje (15. člen), je dolžna v 15. dneh sporočiti organu iz 11- člena tega odloka vsako spremembo, zaradi katere bi pravica do preživnine prenehala ali bi se preživnina zmanjšala. 17. člen ' Stroški zdravstvenega varstva za osebe, za katere se plačuje preživnina po določbah tega odloka, gredo v breme občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov, kolikor niso te osebe zdravstveno zavarovane po posebnih predpisih. 18. člen Podrobna navodila in tolmačenje za izvajanje tega odloka izdajo v soglasju svet za zdravstvo in socialno varstvo, svet za kmetijstvo in gozdarstvo in svet za družbeni plan in finance Občinske skupščine Žalec. 19. člen Kmetom, ki že prejemajo preživnino na podlagi doslej sklenjenih preživninskih . pogodb, se izplačuje preživnina še naprej iz občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov. • Upravičencem iz prejšnjega odstavka se na njihovo zahtevo določi preživnina po določbah tega oaloka, če izpolnjujejo pogoje iz tega odloka. 20. člen Ta odlok začne veljati s 1. januarjem 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje- St. 57-2/63-2 Žalec, dne 17. decembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Žalec Tone Delak 1. r. 597. Občinska skupščina Žalec je po 10. členu statuta občine Žalec in 17. členu zakona o izvedbi ustave SRS (Uradni list SRS, št. 10-91/63 na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. decembra 1963 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za preživninsko varstvo kmetov. 1. člen Ustanovi se sklad za preživninsko varstvo kmetov občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: sklad) 2. člen Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti je odgovoren s svojimi sredstvi. i ,, 3. člen Sredstva sklada so namenjena za financiranje preživninskega varstva kmetov :po določbah odloka o preživninskem varstvu kmetov. Sredstva sklada se smejo uporabljati samo za izplačevanje preživnin kmetom; ni jih mogoče uporabljati za druge namene niti prenašati v druge sklade. 4. člen Dohodki sklada so: a) kupnine in druga odplačila za zemljišča, ki jih po določbah odloka o preživninskem varstvu kmetov vplačajo v sklad kmetje, ki prenesejo svojo zemljo v družbeno lastnino; b) del cene stoječega lesa (3. točka 39. člena zakona o gozdovih — Uradni list LRS, št. 30-262/61), ki ga nosilci .pravice do preživninskega varstva odstopijo skladu; c) občinska sredstva, ki se vsako leto določijo v občinskem proračunu; č) obresti od naloženih sredstev sklada; d) prispevki, volila in darila ter drugi dohodki. 5. člen Sredstva sklada se vodijo na posebnem računu Službe družbenega knjigovodstva SFRJ, Centrala za SRS, podružnica Narodne banke Žalec- Knjigovodsko se vodijo sredstva sklada tako glede dohodkov kakor tudi izdatkov analitično po posameznih virih, predvidenih v 4. členu tega odloka. 6. člen Del sredstev sklada vloži lahko sklad po določilih navodila o družbenih sredstvih, ki se smejo vlagati pri banki v vezane depozite, obveznice in blagajniške zapise (Uradni list SFRJ, št. 17/63 in 42/63) v vezan depozit do 5 let pri Službi družbenega knjigovodstva SFRJ, Centrali za SRS, podružnici Narodne banke Žalec. Z banko se sklad pismeno dogovori, da se smejo na rok vezana sredstva uporabiti le za kmetijske investicije, ki so predvidene z družbenim planom. 7. člen Sklad ima rezervo v višini 10 % enoletnih sredstev sklada. Sredstva rezerve se smejo uporabljati samo za kritje obveznosti po tem odloku, če tekoča sredstva sklada za to ne zadoščajo. 8. člen Administrativno poslovanje sklada vodi Oddelek za splošne zadeve in družbene službe. 9- člen Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 9 elanov. Štiri člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina izmed svojih odbornikov, socialnih in drugih javnih nosilcev pravice do preživninskega varstva. Tri člane upravnega odbora imenujejo kmetijske organiza-zacije na območju občine. Poleg imenovanih članov sta po položaju člana upravnega odbora predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo in predsednik Sveta za socialno varstvo. Odredbodajalec je predsednik upravnega odbora sklada, če je pa ta zadržan, pa član, ki ga določi upravni odbor. Mandatna doba upravnega odbora traja dve leti. 10. člen Sklad ima pravila. Pravila predpiše občinska skupščina. Spremembe in dopolnitve pravil sprejema upravni odbor sklada, potrdi pa jih občinska skupščina. 11. člen Sklad posluje po predpisih zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov. Dohodki in izdatki se določijo vsako leto s finančnim načrtom, ki ga sprejema upravni odbor sklada, potrdi pa občinska skupščina. 12. člen Ta odlok začne veljati s 1. januarjem 1964. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 57-2/63-2 Žalec, dne 17. decembra 1963 Predsednik Občinske skupščine Žalec Tone Delak 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE CELJE ZA LETO 1963 ______________________________(občinski proračun)________________________ Del Dohodki Skupaj din Del Izdatki Skupaj din I. Skupni dohodki 816,435.000 II. Posebni dohodki 615,500-000 ur. Dohodki državnih org. in zavodov 1,000.000 IV. Ostali dohodki 125,000.000 VI. Prenesena sredstva 41,000.000 Skupaj dohodki: 1.598,935.000 Od skupnih dohodkov 816,435.000 se izloči: 24 % Organu drž. uprave 195,935-000 4,28 % za Občinsko sodišče Celje 35,000.000 Od ostanka 71,72% skupnih dohodkov se izloči: 97,35 % šolskemu skladu 570,000.000 Iz dela posebnih dohodkov 615,500.000 se izloči: 17,22 % na sklad za znanost in kulturo 106,000.000 23,39 % na socialni sklad 144,000.000 2,92 % na sklad za telesno kulturo 18,000.000 Skupaj 1.038,935-000 Ostanejo dohodki obč. proračuna 530,000.000 Manj 10 % posebna rezerva 49,450.000 Ostane za kritje pror. izdatkov 480,550.000 3 Zdravstvena zaščita 2,200.000 5 Državna uprava 47,650.000 6 Komunalno vzdrževanje 100,000 000 8 Dotacije: — družb, organizacijam, društvom in krajevnim skupnostim 102,200.000 — samostojnim zavodom 9,000.000 — skladom 22,500.000 9 Obveznosti po posojilih 137,000.000 10 Proračunska rezerva 60,000.000 Skupaj izdatki 489,550.000 PREGLED URAVNOVESENJA PRORAČUNA OBČINE MOZIRJE ZA LETO 1963 Del DOHODKI Znesek din Del IZDATKI Znesek din 1. Skupni dohodki 191,752 000 1- Prosveta in kultura 6,000.000 2. Dohodki, ki se po posebnih 2. Socialna zaščita 21,845.000 predpisih delijo med pol. teritorialnimi enotami 100.000 3. Zdravstvena zaščita 5,745.003 4. Posebni dohodki 63,100.000 5. Državna uprava 7,484.000 6. Dohodki organov in ustanov 7,000.030 7. Negospodarske investicije 11,500.000 7- Prenešena sredstva 16,071.000 8 Dotacije: samostojnim zavodom 5,100.000 Skupaj dohodki občine 231,023.000 — skladom 15,836.000 Od vseh dohodkov se izloči razen dopolnilnega proračunskega prispevka 27,5 % skladu za šolstvo 75,081.300 Od skupnih dohodkov (I. del) se izloči 35 % organom državne uprave 67,113.200 Skupaj se izloči — 10 % posebne rezerve 142,194.000 ' 138,828.500 17,058.000 — družbenim organizacijam 12,900.000 — za skupno financiranje 12,500.000 9. Obresti po posojilih 16,000.000 10. Obresti, po prorač- in rezerve — obveznosti iz prejšnjih let 3,500.000 — nepredvidene oziroma premalo predvidene potrebe 3,310.500 Za kritje proračunskih izdatkov 121,770.500 Skupaj izdatki 121,770.000 Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Celjski tisk« Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg Svobode št. 9 — Telefon 10-11, interna uredništva 16, uprave 18 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 601-11-603-10.