4 AcrocephaluS letnik 17 številka 78-79 1996 4 ACROCEPHALUS glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana journal of Bird watching and bird study association of Slovenia, Ljubljana ISSN 0351-2851 naslov uredništva address of the editorial office glavni urednik managing editor uredniški odbor editonal board uredniški svet editorial council lektor in prevajalec revised and translated by fotoliti photoliths tisk print cena / price naklada / circulation 1000 Ljubljana, Langusova 10 Iztok Geister, 6276 Fbbegi, Kocjančiči 11 Iztok Geister (oblikovanje in tehnično urejanje, layout & technical editing), Igor Pustovrh (za fotografijo, photography), Slavko Polak (za ilustracije, drawings), Andrej Sovine (pomočnik glavnega urednika, assistant editor) Janez Gregori, Andrej Hudoklm, dr. Boris Krystufek, Andrej Sovine, Dare Šere.dr. Davorin Tbme Hennk Ciglič ATELJE T Škofja Loka, Stara Loka 68 TISKARNA TONE TOMŠIČ Ljubljana, Gregorčičeva 26 10 DEM za številko, letna naročnina 30 DEM 800 izvodov DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov/address društveni prostori uradne ure in srečanja predsednik president podpredsednik vicepresident tajnik secretary žiro račun izvršilni odbor/ executive board 1001 Ljubljana, p.p. 2395 Ljubljana. Žibertova 1. tel. 061/133 95 16 četrtek med 18. in 20. uro Andrej Bibič 2000 Maribor, Osojnikova 7 tel. 061/263 340.061/123 33 88 FVanc Bračko 2000 Maribor, Gregorčičeva 27 tel. 062/29 086 Borut Mozetič 1000 Ljubljana, Rožna 7 tel. 0609 625 210 50100-620-133-05-1018116-2385287 A.Bibič. L.Božič, D. Denac, T.Jančar, PKmeclwB.Mar$eta. TMihelič, B.Mozetič, S.Fblak. ARamšak, B.Rubinič, D.Sere, A.Sorgo, B.Stumberger, T.Thlar, M.Vogrin in častna člana dr. S.D.Matvejev in dr.A.OZupančič letna članarina annual membersip subsenption International Girobank 30 DEM za posameznike (10 DEM za učence in študente, 5 DEM za podmladek) in 200 DEM za ustanove Nova Ljubljanska Banka No. 50100-620-133 27620-99885/0 Mnenje avtorjev ni nujno tudi mnenje uredništva. Revijo sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Sponzor revije je podjetje Mobitel. Ljubljana Fta mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-226/92 z dne 4.3.1992 sodi revija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. XVn - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS Mednarodni kongres v Radencih Biosf erni rezervat Drava-Mura priložnost za mejno regijo med Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko Zaključna deklaracija, 18. maj 1996: Spoštovani! Od leta 1992 potekajo poglobljena mednarodna prizadevanja za ohranitev enkratne naravne in kuturne rečne krajine ob Dravi in Muri, kjer reki še nista presekani s hidroenergetskimi jezovi. Sodelovanje strokovnjakov, vladnih strokovnih služb in nevladnih organizacij usklajuje Fondacija za evropsko naravno dediščino EURONA-TUR Že pred tremi leti je bila podana zamisel o ustanovitvi omrežja zaščitenih območij v obliki biosfemega rezervata v skladu z UNESCO-vim programom Človek in biosfera (Man and the Biosphere). Cilj biosfemega rezervata je ohraniti rečni ekosistem z obrečno kulturno krajino. Hkrati naj bi ponudil trajnostno razvojno perspektivo tukajšnjim regijam. V obdobju, ki je sledilo, so številne organizacije vseh štirih držav zamisel dodobra preučile in raziskale možnosti za njeno uresničitev, Kongres v Radencih pomeni močno potrditev takšne zamisli. Potrdili so jo predstavniki vladnih in nevladnih organizacij iz vseh štirih držav, kot tudi predstavniki mednarodnih ustanov IUCN in UNESCO. V številnih referatih vodilnih strokovnjakov za varovanje rečne krajine ter načrtovanje sonaravnega, trajnostnega razvoja so bile nakazane nove možnosti in rešitve. S podporo kongresa podpisani pozivamo odgovorne vladne organe, da imenujejo nacionalne komisije za pripravo predloga o biosfernem rezervatu. Nadalje pozivamo te komisije, da ustanovijo mednarodno koordinacijsko telo, ko bo usklajevalo njihove aktivnosti. Za udeležence kongresa: International Conference in Radenci: The Drava-Mura Biosphere Reserve A chance for the border region between Austria, Slovenia, Croatia and Hungary Final declaration of May 18th, 1996: Dear Sirs, Since 1992 increasing international efforts are aiming at the preservation of the unique natural and cultural riverain landscape of a great part of Drava and Mura rivers, which is not yet affected by power dams. Under the coordination of EURONA-TURE, experts, governmental bureaus and NGOs have been collaborating since then. Three years ago, an idea was launched about establihing a network of protected areas integrated into a biosphere reserve, as proposed by the "Man and the Biosphere" -programme of UNESCO. The target is to preserve the river ecosystem as well as the cultural landscape forming part of it and, at the same time, to offer prospects of sustainable regional development. In the following time, a certain number of organizations from all four countries cooperated in working out the idea of the bisphere reserve and finding ways of implementation. The Radenci conference confirmed the plan being well-founded. Support was given by representatives of governmental bodies and NGOs from the four countries as well as by the representatives of IUCN and UNESCO. In numerous lectures of leading experts in preservation of river ecosystems and sustainable development new proposals and solutions were presented. The undersigned, having attended the conference, request the responsible governmental bodies to establish national committees destinated to elaborate the designation of the biosphere reserve, as proposed. Furthermore, we call on these committees to set up an international body for the coordination of their activities. For the participants of the conference: Dr. Uwe Kozina, Europäisches Natureibe, Giaz Prof. Dr. Dr. h.c. Branimir Prpić, Hrvatsko šumarsko društvo, Zagreb Borut Štumberger, dr. vet. med., Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana Dr. Ferenc Winkler, Somogy Termeszeti Öröksege Alapitvany, Kaposvar Dr. Martin Schneider-Jacoby, European Natural Heritage Fund, RadoHzell ACROCEPHALUS XVII- 78-79 -1996 Dežela ob Muri - izvir fantazij The country along the Mura - a source of fantasies Štefan Smej (1952-1996) Poklon Štefanu Smeju na literarnem večeru kongresa "Biostemi rezervat Drava-Mura", 18. maj 1996, Zdravilišče Radenci Komaj kateri del Slovenije je tako blag, nepoznan in arhaičen kot Pomurje. Dežela štorkelj in izgubljenih sanj. Navidez je vkleščena med zaobljena vinogradna gričevja Slovenskih goric, Goričkega in Lendavskih goric. A le na videz. Mati pokrajine - Mura - je z orjaškim nasipava-njem oblikovala prostrane ravnice in je, kar pomne človeški rod, godila tudi širini duha; v senci železne zavese se je na samem severovzhodu Slovenije ohranila pokrajina, vredna spoštovanja svoje prvinskosti. Veličastni naravni procesi so izoblikovali naravni potencial, ki ga je minljiva človečnost v sozvočju z naravo pretanjeno oblikovala v pestro kulturno krajino. Seveda tam, kjer je bilo to mogoče. Prvinskost pa je ostala, reka se v času poplave še vedno napenja ter razliva in skupaj z njo se dviga in upada tudi plavajoči mlin. Edini na 444 kilometrov dolgem toku reke, ki povezuje kar štiri narode in države. Včasih jih je bilo samo v Sloveniji 99, a prav kmalu jih bo gotovo več. Še danes je pomembno transportno sredstvo brod; do druge svetovne vojne so težo celotnega prometa prek Mure nosili brodniki. Prvi most na Muri je bil namreč postavljen šele leta 1922. Nobena druga reka v Sloveniji ni tako odločilno vplivala na obliko regionalne identitete; oblikovala enkratno vodno kulturo in poskrbela, da je njen blagohotni vpliv še globoko v njenem zaledju. Tako je vonj po moči zaznati tudi v suhih subpanonskih vinorodnih goricah, kjer zorijo najžlahtnejša vina Srednje Evrope. Od tod je pogled na Muro in njeno ravan osupljiv: orjaški pas produktivnih poplavnih gozdov, ki se z reko kot koridor zajeda proti Alpam in razteza v Panonijo, z izhlapevanjem ogromnih količin vode ustvarja v vročini prelestne meglice. Te skrbijo za ugodno mikroklimo in se ob večerih in jutrih vračajo z roso. Prevzvišen občutek je občudovati tako navlažene viso-kodebelne sadovnjake, ki v razkošju cveta ali sadu bleščijo svoj plod. Ali pa prostrane negnojene travnike, nad katere se sklanjajo vrbe glavače. Da, celo polja pšenice, ajde, prosa in sončnic, pomešane med regionalno posebnost - kulturo buč in kolinovke fižola -se zdijo v svoji drobnozemljiški strukturi kratkomalo lepa. Imenitna vlaga se kasneje tudi iztiska: iz bučnih koščic v mlinu na mlinščicah pridobivajo slastno bučno olje. Dežela ob Muri je mesto srečanja. Kdor je v Kraščih na gričevnem Goričkem, ki najbolj spominja na Toscano, ali pa kar v parku hotela Radin v Radencih kdaj v toplih spomladanskih in poletnih nočeh občudoval onomatopoetični "kju" velikega skovika, ve, da ni treba odpotovati v Mediteran. Ta nočna ptica nedvomno odseva toploto prijetnega sredozemskega spokoja in se vsako leto vrača v deželo vročih termalnih vrelcev. Ti iz neder zemlje bruhajo najbolj prečiščeno resnico in jo stapljajo z večnostjo Mure, Rešitelj Mure, publicist Štefan Smej, je v svoji knjigi o Muri in pokrajini vzdolž nje s pomenljivim podnaslovom zapisal: "Tu bi lahko lebdela duša". Borut Štumberger XVH - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS Gnezditev polojnika Himantopus himantopus v ormoških bazenih za odpadne vode Breeding by the Black-winged Stilt Himantopus himantopus in waste water basins at Ormož (NE Slovenia) Borut ŠTUMBERGER, Franc BRAČKO UVOD Polojnik je v gnezditvenih območjih južne Palearktike in Orienta razdrobljeno razširjena vrsta in v Srednji Evropi gnezdi redno samo na Madžarskem. Od tod priložnostno naseljuje območje Seewinkel ob Nežiderskem jezeru na skrajnem JV Avstrije. Ob hudi suši v deželah Magreba in Sredozemlja lahko v Srednji Evropi pride do močnejših vpadov te vrste, tako da takrat lahko gnezdi v nenavadno velikem številu. Zaradi prilagoditve nestabilnemu gnezditvenemu biotopu (plitve vode začasnega značaja) polojnik gnezdišču ni ravno zvest. Prevladujejo močna populacijska nihanja in prostorski premiki na območju meje njegovega areala (vse prirejeno po Glutz von Blotzheim et al. 1977). V Sloveniji sta dva (2) para polojnikov prvič dokumentirano gnezdila v Sečoveljskih solinah leta 1990 (Makovec in Škornik 1990). Populacija je do leta 1995 narasla kar na 32 parov (Škornik et al. 1995), vremenske razmere pa so negativno vplivale na njegov gnezditveni uspeh (Lipej, Škornik in Rubinič, ustno). Leta 1996 je gnezdilo 9-10 parov (Škornik, ustno). Iz notranjosti Slovenije doslej ni bilo podatkov o polojnikovi gnezditvi, tako da so bile Sečoveljske soline njegovo edino gnezdišče pri nas. Izjema je gnezditveno sumljivo opazovanje razburjenega teritorialnega para polojnikov z dne 20.5.1981 v bazenih za odpadne vode Tovarne sladkorja Ormož (Stumberger 1981), a že 22. 5. 1981 polojnikov tam ni bilo več opaziti. V članku so zbrani fenološki podatki iz SV Slovenije z navedbo tipov opazovanih ptic. Kronološko predstavljava potek prve uspešne gnezditve v bazenih za odpadne vode (OA kvadrant WM4 13/59, UTM kvadrant WM 93, 190 m n.v.) v letu 1996 in zanimivejša etološka opazovanja. Na kratko so opisane razmere v bazenih za odpadne vode z namenom razjasniti ekološko ozadje novega polojnikovega gnezdišča. OPIS OBMOČJA Bazeni za odpadne vode so usedalniki tehnoloških odplak Tovarne sladkorja Ormož. Nastali so leta 1980. Funkcionalno in tehnično so razdeljeni na kopne in vodne bazene, odvisno od količine trdnih delcev v odplakah, ki se spuščajo vanje. Vsak izmed štirih (4) vodnih bazenov je velik 140 x 400 m, oba aktivna kopna bazena (tretji je v celoti zasipan) sta kakih 20 m ožja. ,Ta antropogeni biotop se razprostira neposredno ob Ormoškem jezeru ob reki Dravi. Nasipi med bazeni so bili v vegetacijski sezoni 1996 poraščeni z ruderalno vegetacijo razreda Artemisietea (Kaligarič, ustno). Zaradi doslej najobsežnejšega jesenskega (1995) in zgodnjega spomladanskega strojnega odstranjevanja vegetacijskih sukcesij, največkrat do gole zemlje, so steblike na nasipih šele v začetku avgusta dosegla višino enega metra. Pri tem so bili v vodnih bazenih ponekod odstranjeni sedimenti do prodnih plasti. Z izjemo manjšega dela obeh kopnih bazenov so bile plitvine vodnih bazenov v celoti neporaščene vse do konca julija in začetka avgusta (bazeni so bili med jesenjo in pomladjo pod vodo). Tehnološki izpust vode iz vodnih bazenov se je 135 ACROCEPHALUS XVII-78-79-1996 začel meseca maja. V prejšnjih letih je izpust potekal običajno julija ali avgusta. METODA Datumi pojavljanja polojnikov so bili zbrani na osnovi podatkov terenskih opazovalcev in iskanja v pisnih virih za območje SV Slovenije. Za določanje tipa ptic so bili uporabljeni razpoložljivi dokumentacijski materiali (posnetki na diafil-mu in videoposnetki) oz. natančen terenski zapis obarvanosti v terenski beležnici. Po obarvanosti delov glave in tilnika lahko pri samcih v gnezditvenem perju razlikujemo 4 različne tipe (Glutz von Blotzheim et al. 1977): 1. teme, zaočesni del tilnik smolno črn; 2. črnina je prepredena z belimi lisami, perje tilnika pretežno belo; 3. teme in tilnik belkasta, pomanjkljivo temno lisasta, tilnik bel; 4. z izjemo nekaj posameznih črnih peresnih konic sta glava in tilnik popolnoma bela (ta tip je zelo redek). Delitev na posamezne tipe velja tudi pri samicah. Spremljanje poteka gnezditve je bilo z eno samo izjemo opravljeno iz avtomobila, da bi tako čim manj motili gnezdeči par. Zaradi omejenih časovnih možnosti so v terensko beležnico še zlasti zapisani podatki, ki so bili posebej značilni ali zanimivi. Številne sekvence iz gnezditve so dokumentarno fotografirane ali posnete na videokamero (posnel Lasič). REZULTATI Pojavljanje Od leta 1981 poteka ob Dravi in okolici neprekinjeno spremljanje pobrežnikov na ornitološko zanimivih točkah. Po posameznih letih lahko zbrane podatke razvrstimo v nekaj skupin in opazovanj: (20. 05. 1981, bazeni za odpadne vode, 2 os., teritorialen par (Štumberger 1981); samec tipa 3, samica tipa 2. Dokument: zapis v terenski beležnici. (8. 05. 1988, bazeni za odpadne vode, 7 os. (Bračko 1989); štirje (4) samci tipa med 4 in 3, tri (3) samice tipa 3 (Bračko, ustno). Dokument: vsi osebki fotografirani. 14. 05. 1988, Ormoško jezero, 3 os. (Bračko 1989) in eden (1) osebek na desni strani Ormoškega jezera (opazoval Štumberger): trije (3) samci tipa med 4 in 3, samica tipa 3. Dokument: osebki fotografirani. 15. 05. 1988, Ormoško jezero 4 os. / iste ptice kot 14.05. (opazovali Geister, Janze-kovic, Štumberger). (1. 06. 1991, bazeni za odpadne vode, ena (1) samica tipa 3. Dokument: osebek fotografiran (opazovala Štumberger in Vogrin). 3. 06. 1991, Ormoško jezero, 3 os.; en (1) samec tipa 2, dve (2) samici tipa 4. V kilometer oddaljenih bazenih za odpadne vode je bil hkrati opazovan še en (1) samec tipa 1. Slika 1: Desna polovica II. kopnega bazena, v katerem so doraščali mladiči; levo je viden dolg in ozek polo j, obraščen z dresnimi Polygonum spp., na katerem je domnevno valil po-lojniški par, desno pa pas suhih steblik ruaeralne vegetacije, kjer so se največkrat zadrževali mladiči, 21.07.1996 Fig. 1: The right-hand dry Basin No.2, in which the young grew. On the left, a long and narrow mud flat overgrown with Polygonum spp. is well seen, on which a pair of Black-winged Stilts probably hatched the eggs. On the right, there is a belt of dried stalks of ruderal vegetation, most often frequented by the^young, July 21st 1996. (B. Štumberger) 136 XW - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS 8. 06. 1991, Ormoško jezero, dva (2) samca / isti ptici kot 3.06. (Božič 1991; Božič pred tiskom). (Konec julija ali začetek avgusta 1991 ali 1992, bazeni za odpadne vode, odrasla samica tipa 2 najdena poginula ob robu bazena. Dokument: osebek je nagačen in fotografiran; zdaj v privatni zbirki (Kočevar, ustno). (22. 04. 1995, ribnik Podvinci 3 os.; tip in spol zaradi razdalje opazovanja nista bila določena (opazovali Ciglič, Geister in Lasič). (21.-22. 07. 1996, bazeni za odpadne vode, poleg gnezdečega para še en (1) samec tipa 3 - glej gnezditev (opazovala Denac in Štumberger). Gnezditev Pred ugotovitvijo gnezdenja polojnika v bazenih za odpadne vode je bil zadnji terenski obisk dne 26.05.1996. Takrat polojnikov še ni bilo (Denac, ustno). Potem so gnezditveni dogodki potekali takole: 9. 07., (16.00-16.30 h), II. kopni bazen; samec in samica se svarilno oglašata, samo samec obletava opazovalce; oba se trdovratno držita spodnjega dela bazena (opazovali Bračko, Kozarija, Vres). 11. 07., (17.00-19.30 ure), II. kopni bazen; samec (tipa 4; glej sliki 5 in 6) je izredno teritorialen, stalno odganja številne pobrežnike in škorce Sturnus vulgaris, predvsem pribe Vanellus vanellus in močvirske martince Tiinga glareola. Vsak poskus pobrežnikov, da bi pristali, spremlja takojšen samčev napad iz zraka. Pri tem se skoraj neprestano svarilno oglaša. Na severni strani tega sedimenta-cijskega bazena se v oddaljenosti 150 metrov zadržuje le skupina malih deževnikov Charadhus dubius. Samica polojnika se svarilno oglaša le občasno. Prehranjuje se največkrat za dolgim in ozkim polojem v levi polovici istega bazena in ne kaže posebnih znamenj napadalnosti. Na posebno intenzivno svarilno oglašanje samca, ki medtem vzleti, samica takoj prileti v desno polovico bazena. V nasprotju z II. kopnim bazenom je takoj za nasipom v I. vodnem bazenu najmanj 545 pobrežnikov devetih (9) vrst, ki se prehranjujejo glede višine vode, velikosti in členjenosti plitvin ipd. v navidezno manj ugodnih razmerah (opazoval Štumberger). 12. 07., (15.40-18.30 h), II. kopni bazen; samec ponovno izredno teritorialen in odganja pobrežnike. Prvič opazovana mladiča polojnika (2), stara okoli 12 dni (vidni že prvi tulci letalnih peres), se prehranjujeta z vodnimi nevretenčarji (npr. ličinkami komarjev; glej sliko 4) in neznanimi majhnimi muhami. Te so posedale v izrednem številu na mulju in na algah v pasu suhih lanskoletnih steblik in dresni Polygonum spp. na blatni plitvini ob robu bazena (glej sliko 1, kjer je ta pas Slika 2: I. vodni bazen, kjer sta se odrasla gnezdeča polojnika večkrat prehranjevala, 21.07.1996 Fig. 2: Basin No.2, where the breeding adult Black-winged Stilts fed a number of times, July 21st 1996 (B. Štumberger) 137 ACROCEPHALUS XVH - 7S-7^> - 1996 dobro viden!). Ko sta prečkala neporaslo blatno površino in stekla v podoben pas suhih pleveli vzdolž poloja na sredi bazena, se je samec hudo razburjal, živčno stopal sem ter tja in se pri tem prehranjeval. Kasneje sta mlada posedala in počivala (spala?) v pasu suhega rastlinja. Samica je občasno priletela iz leve polovice bazena in dvakrat iz I. vodnega bazena (gladina vode je tu pričela prejšnji dan upadati), kjer se je prehranjevala. Med enim takšnim opazovanjem, ko je bila samica v I. vodnem bazenu, je v nizkem letu izza nasipa priletel samec skobca Accipiter nisus naravnost prek mesta z mladiči. Prehranjujoča samica je v trenutku odletela k mladim, samec pa se je dvignil naravnost proti skobcu in ga nekaj časa celo zasledoval (opazoval Štumberger). Prehranjevanje mladih in odraslih vpplojnikov je dokumentiral gospod LAŠIČ z videokamero. 13. 07., (7.00-11.30 h), II. kopni bazen; samica se prehranjuje v I. vodnem bazenu (gladina še upada), samec pa je ob mladih, ki se prehranjujejo v že omenjenem pasu suhega rastlinja. Samec odganja pobrežnike; npr. pognal se je proti zelenonogemu martincu Tiinga nebulana, da mu ni uspelo niti pristati. Oba starša vodita mladiče po plitvini bazena tako, da ti brodijo v vodi do trebuha (glej sliko 7). Zaradi tehnološkega postopka so pričeli z odplakami polniti II. zemeljski bazen. Dan kasneje se s predstavniki Tovarne sladkorja Ormož dogovorimo, da višina vode spustijo na prejšnjo raven (prehranjevanje mladih!), in sicer vse do takrat, ko bodo mladi polojniki lahko leteli (opazoval Bračko in Štumberger). 21. 07., (17.00-19.30 h); samica se prehranjuje v IV. vodnem bazenu (450 metrov oddaljena od mladih!), kjer so se zaradi tehnološkega izpusta vode pokazale velike plitvine. Dvakrat odleti k mladim in samcu ter se čez približno 20 minut vrne v IV. vodni bazen, kjer se prehranjuje drugi samec tipa 3. II. kopni bazen; samec je ob obeh mladičih, ki počivata tako, da zdita na posušenih steblikah kakih 35 cm nad tlemi. Mladiča se prehranjujeta le vzdolž roba nasipa in poloja. Na blatnih površinah se prehranjujejo posamezni močvirski martinci Tiinga glaieola in mali deževniki. Dve pribi je samec prepodil, še preden sta pristali. Pobrežniška avicenoza v bazenih za odpadne vode tega dne šteje 1090 osebkov 14 vrst (opazoval Štumberger). 24. 07., (15.30-18.30 h); samica, ki se je prehranjevala v IV. vodnem bazenu, je za 15 minut zamenjala samca pri mladičih v II. kopnem bazenu. Ta je odletel na mesto, kjer se je prehranjevala samica, Mladostni samec kragulja Accipiter gentilis je tu uplenil rečnega galeba Larus ndibundus in med pobrežniki sprožil takšen preplah, da so se v zrak dvignile cele jate teh ptic. Izredno zanimivo je bilo v IV. vodnem Slika 3: Samica vodi dva mladiča po plitvini, kjer se prehranjujeta tako, da brodita, 13.07.1996. Fig. 3: Female Black-winged Stilt tending the young in one of the shoals, where they fed during wading, July 13th 1996 (F. Bračko). 138 XVH - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS bazenu opazovati pobrežniško skupnost, kjer sta polojnik in sabljarka Recurviiostra avosetta iskala hrano pretežno ob robu drugih pobrežnikov, pogosto v najbolj globoki vodi. V II. kopnem bazenu se mladi polojniki prehranjujejo tudi pod suhim rastlinjem (opazovali Denac Smole in Štumberger). V dopoldanskem času so v bazenih lovili sokol selec Falco peregiinus, skobec in kragulj. Samec polojnika, ki je bil ob mladih, se je v zraku svarilno oglašal in obletaval nedoločljivega talnega plenilca ob robu bazena. Odganjal je pribe in močvirske mar-tince (opazoval Bračko). 25. 07., (15.00-19.00 h), II.kopni bazen; krovci mladičev so bili rumeno-belo obrobljeni, sicer pa temno rjavi, kar se vidi iz neposredne bližine kot pretanjen rebrast hrbtni vzorec. Izrazit je kontrast med belim trebuhom in temno rjavim hrbtom. Mladi so dosegli 70% velikosti staršev (gre za splošen vtis, saj so noge mladih polojnikov še precej krajše od nog odraslih). Kot vedno sta se mladiča držala skupaj; samica je večino časa prebila na prehranjevanju v IV. vodnem bazenu. Samec je obletaval delavca, ki je kontroliral odtočni jašek 70 metrov od mladičev. Mlada sta brodila do trebuha v vodi okoli 10 metrov od roba ali pa se prehranjevala v kritju posušenih steblik. Ob silovitem naletu kragulja se je brodeči mladič nekajkrat v celoti potopil in urno izginil k robu poloja. V bazenih je bilo preštetih 1257 pobrežnikov 15 vrst (opazoval Štumberger). 27. 07., (17.00-21.30 h), II. kopni bazen: mladih in odraslih ni bilo opaziti. Oba polojnika z enim samim mladičem sta v IV. vodnem bazenu. Mladič je ob samici, samec pa se prehranjuje v razdalji okoli 200 metrov. Navkljub temeljitemu iskanju drugega mladiča ni videti (z veliko verjetnostjo je postal plen ene izmed več ujed, ki stalno lovijo v bazenih za odpadne vode), Mlad samec kragulja je ponovno lovil pobrežnike in galebe ter večkrat preletel IV. vodni bazen; mladič polojnika čaka v globoki vodi in se ob preletu kragulja potopi. Stara razburjeno krožita in se svarilno oglašata. Samec polojnika se je za kraguljem zapodil v poplavni gozd. Mladič kasneje ob šopu rastlinja v plitvini III. vodnega bazena čaka okoli 15 minut do trdega mraka na konec kraguljevega lova, potopljen do vratuv (opazovali Bračko, Denac, Božič, Smole, Štumberger). 28. 07., (5.00-12.00 h), III. vodni bazen; zaradi lova kragulja je mladič ves dopoldan prečepel v vodi, samec je mnogokrat razburjeno krožil, oba starša pa sta se svarilno oglašala. Okrog 10.00 ure so polojniki pričeli krožiti nad bazeni in se potem spustili v III. vodni bazen (Bračko, Denac, Božič, Smole). 2.-5. 08., polojnikov v bazenih ni več. Večkratno kasnejše preverjanje je bilo Slika 4: Mladič polojnika, star okoli 12 dni, 13.07.1996 Fig. 4: The young of Black-winged Stilt about 12 days old, July 13th 1996 (Photo: B. Štumberger) 139 ACROCEPHALUS XVn - 78-79 -1996 negativno (opazovali Božič, Denac, Smole, Štumberger, Rubinič). DISKUSIJA Do sedaj registrirani polojniki sodijo skoraj k vsem štirim tipom in njihovim prehodnim oblikam; samec gnezdečega polojniškega para z belo glavo in tilnikom sodi k zelo redkemu tipu 4. Da ima nekaj sivo-čmikastih peresnih konic, je bilo ugotovljeno šele na osnovi videoposnet-kov. Pri opazovanju na terenu (tudi s teleskopom) tega ni bilo opaziti. Problematiko določevanja podvrst sta pri nas nakazala, zavedajoč se Jaksonomskih nejasnosti, že Makovec in Škornik (1990) in je opisana tudi v temeljnih določevalnih priročnikih (npr. Marchant et al. 1986). Pri opazovanjih polojnika v Sloveniji moramo ločiti zapise sredozemske selitvene in gnezditvene populacije iz obalnih mokrišč (Secoveljske soline, Škocjanski zatok ipd.) od tistih iz notranjosti Slovenije. Za območje Slovenije je zelo malo zgodovinskih pisnih virov. Prve podatke poznamo šele iz sedemdesetih let tega stoletja. Vsa dosedanja opazovanja polojnika v SV delu Slovenije so zgoščena ob reki Dravi; razen enega opazovanja so vsi podatki iz bazenov za odpadne vode in ob njih razprostirajočega se Ormoškega jezera. V obdobju 1981 do 1996 je bilo opazovanih 21 različnih osebkov. Pri 18 spolno določenih osebkih je opazovano razmerje spolov izenačeno (9 samcev : 9 samic). Najzgodnejši datum pojavljanja v obdobju spomladanske selitve je 22.04., najkasnejši 8. 06. Zelo zanimivi sta opazovanji skupin polojnikov iz leta 1988 (skupina 7 os.) in leta 1991 (skupina 4 os.), ki sta se v bazenih in Ormoškem jezeru zadrževali dober teden. Ker so se ptice izmenoma pojavljale na Ormoškem jezeru in bazenih za odpadne vode in se tam daljši čas tudi zadrževale, upravičeno menimo, da so iskale primeren gnezditve-ni habitat. Vsakodnevno nihanje vode v jezeru, ki vedno znova in znova razgalja peščeno-blatne površine, je nedvomno privlačno za takšne zdaj sem zdaj tja premikajoče se skupine. V takšnih skupinah so oblikovani Judi pari (opazovanja Božič, Bračko in Štumberger). Tudi pri opazovanju polojnikov na ribniku Podvin-ci v letu 1995 je šlo za skupino 3 osebkov. Dosedanji kolikor toliko skopi fenološki podatki iz časa spomladanske selitve so, kot kaže, v povezavi s pojavljanjem skupin potencialnih gnezdilk. Iz pognezdi-tvenega obdobja obstajata le dva podatka o pojavljanju posamičnih odraslih polojnikov s konca julija oz. začetka avgusta. Podaljšanje selitve polojnikov, ki iščejo primerna gnezdišča, je v zadnjem času vedno pogostejše tudi v Srednji Evropi. Pri naseljevanju na novo je polojnik zelo prilagodljiv. Naseljuje tudi antropogene Slika 5: Mladič med prehranjevanjem z ličinkami komarjev, ki kakor temen pas obdajajo naslage alg, 13.07.1996. Fig. 5: The young feeding on mosquito larvae which like a dark belt surround the layer of algae. (F. Bračko) 140 XVn - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS habitate (na primer riževa polja), posebno kadar mu stanovitnost vodne gladine zagotavlja gnezditveno varnost. Za naselitev gnezdišča so odločilne plitvine, kjer gladina vode ob prihodu polojnikov upada in razgalja blatne ali peščene dele obrežij (povzeto po Glutz von Blotzheim et. al. 1977). Tudi v Secoveljskih solinah je gnezdenje v celoti odvisno od vzdrževanja nasipov in primernega nivoja vode v bazenih (Lipej, ustno). Na osnovi gnezditvenih podatkov v letu 1996 - približna starost begavcev pri prvem opazovanju, datum opazovanja poleta mladiča in zadnji majski terenski obisk v bazenih, ko polojnikov še ni bilo -lahko izračunava po navedbah prej omenjenih avtorjev (dolžina valjenja 22-24 dni, mladi poletijo po 28-32 dnevu) z dodatkom 2-3 dni za lezenje jajc, da sta polojnika v bazenih za odpadne vode pričela valiti v prvem tednu junija. Očitno je, da sta z gnezditvijo pričela zelo hitro zatem, ko sta priletela tja. Na podlagi rekonstrukcije zaraščanja (glej veliko blatno neporaščeno površino v II. bazenu na sliki 1, kjer je polojnik gnezdil) je v času, ko so polojniki začeli gnezditi, voda v bazenu upadala. Iz poteka gnezditve je razvidno, da je za oba mladiča po 12. dnevu starosti skrbel pretežno samec; samica se je ponavadi zadrževala kje v bližini, proti koncu odraščanja mladičev pa že precej daleč. K mladičem je priletela običajno le ob nevarnosti ali ko se je samec prehranjeval v bolj oddaljenih predelih bazenov. Da je vodila mladiča, je bilo opaženo le enkrat. Ob nevarnosti je zračni manever obleta-vanja in zaganjanja v vsiljivca opravljal le samec, samica je takrat običajno sedela kje v bližini in se svarilno oglašala. Ob naletu ujed je takoj poletela v smeri mladičev. Značilno je bilo samčevo nenehno preganjanje drugih vrst ptic, ki so poskušale pristati na blatnih površinah II. konega bazena, kjer sta bila mladiča. Posebej odločno je samec odganjal pribe. Proti koncu odraščanja mladičev je bilo takšno vedenje vedno manj izraženo. Neposredni stik staršev z mladičema ni bil opažen. Mladi so odraščali v pasu suhih steblik ruderalne vegetacije ob nasipu in robu poloja na sredini bazena in so neporaščeno površino bazena hitro prečkali in to vsakikrat ob nemirnem vedenju in celo svarilnem oglašanju samca. Do takrat, ko sta mladiča poletela, sta se vedno držala skupaj. Prehranjevala sta se s hrano živalskega izvora; sum, da uživata alge, sva zavrnila po preučitvi videoposnetkov. Zaradi številnih ujed, ki so lovile v bazenih, posebej na galebe in pobrežnike specializiranega mladega samca kragulja, meniva, da je eden izmed mladičev z veliko verjetnostjo postal njihov plen v obdobju, ko je poletel. Hiter odhod družine polojnikov z gnezdišča (zadnje opazovanje 28.07.) največ en teden zatem, ko je mladič že letel, navaja na misel, da je vzrok za to prav neprestani lov/vznemirjanje ujed. Selitev odraslih polojnikov se prične konec julija, mladih pa od srede avgusta naprej (Glutz von Blotzheim et al. 1977). Dopuščava možnost, da so starši odpeljali mladiča na lokaliteteto, kjer je osamosvojitev dočakal bolj varno; premestitev družine polojnikov na drugo lokaliteto, takoj zatem ko mladi lahko letijo, je v literaturi že opisana (npr. Grll 1982 v Dvorak et al. 1993). Ce bi bil mladič uplenjen, bi lahko pričakovali, da bi bil neposredno za tem opažen vsaj eden izmed gnezdečih polojnikov. Gnezditveno sumljivo opazovanje razburjenega teritorialnega para polojnikov iz leta 1981 (Štumberger 1981) je zanimivo, saj je to leto par polojnikov prvič po 60ih letih gnezdil na območju Nežiderskega jezera (Grll 1982 v Dvorak et al. 1993). Zunaj slovenskih obalnih mokrišč je polojnik leta 1996 dokumentirano prvič gnezdil v notranjosti v subpanonskem biogeografskem območju ob reki Dravi. Pomembno vlogo pri tem so imele razmere v gnezditvenem habitatu bazenov za odpadne vode; praznjenje bazenov z upadanjem gladine v posameznih bazenih je bilo takšno, da so bile polojnikom vedno na voljo velike blatno-peščene grezne površine. Primerljive ekološke razmere, npr. tudi poraščenost so bile v bazenih za odpadne vode le še v letih 1981/82 (glej opis območja). V vmesnem obdobju so bili nekateri bazeni napolnjeni s sedimenti in poraščeni z vegetacijskimi sukcesijami različnih stopenj. 141 ACROCEPHALUS XVn- 78-79 -10Q& ZAHVALA Gospodu Emilu Škrinjarju iz Tovarne sladkorja Ormož gre zahvala za razumevanje in pomoč pri preprečitvi načrtovanega tehnološkega zvišanja gladine vode v II. bazenu, v katerem je gnezdil polojnik. V članku omenjeni kolegi so nesebično prispevali svoja opazovanja. Zahvala velja tudi kolegom Damijanu Denacu, Mitji Kaligahču, Lovrencu Lipeju, Borutu Rubiniču, Iztoku Škorniku za dragocene pomisleke, mnenja in pregled rokopisa. Posebna zahvala pa velja gospodu Vekoslavu Lašiču, ki je z zvrhano mero navdušenja z videokamero dokumentiral potek gnezditve polojnikov. LITERATURA Božič, L. (1991): Polojnik Himantopus himantopus. Acrocephalus 12 (49): 156- 157 Božič, L. (pred tiskom): Pojavljanje po-brežnikov Charadiiiioimes na slovenskem sub-panonskem delu reke Drave. Bračko, F. (1989): Polojnik Himantopus himantopus. Acrocephalus 10(41- 42):62. Dvorak, M. A. Ranner, H. M. Berg (1993): Atlas der Brutvögel Österreich. Bundesministerium für Umwelt, Jugend und Familie, Wien. Glutz von Blotzheim, Bauer & Bezzel (7,1977/2. Aufl. 1986): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Bd. 7. Charadriiloimes, (2. Teü): 703-730. Makovec, T., I. Škornik (1990): Pričakovana gnezditev rdečenogega polojnika Himantopus himantopus v Sloveniji. Acrocephalus ll(46):87-95. Marchant, J., Prater T., Hayman, P. (1986): Shorebirds. Cristopher Helm, Kent. Škornik, L, T. Makovec, L. Lipej (1995): Sečovlje salina - an ornithological assessment of a Slovene coastal wetland (only english summary). Annales 7:89-94. Štumberger, B. (1981): Polojnik Himantopus himantopus. Acrocephalus 2(10):58. POVZETEK Pred obdobjem 1981-1996, ko je bilo opazovanih 21 različnih odraslih osebkov polojnika, o njegovem pojavljanju v SV delu Slovenije ni znanih podatkov. Po obarvanosti delov glave in tilnika (Glutz von Blotzheim et al. 1977) opazovani polojniki sodijo skoraj k vsem tipom in njihovim prehodnim oblikam. Z eno izjemo so vsi podatki opazovanj z bazenov za odpadne vode Tovarne sladkorja Ormož in ob njih razprostirajočega se Ormoškega jezera (reka Drava). Razen dveh posamičnih opazovanj v juliju in avgustu so drugi podatki iz časa spomladanske selitve med 22.04. in 08.06.: zanimivo je opazovanje dveh skupin polojnikov, 7 os. (1988) in 4 os. (1991), ki so se tu zadrževali teden dni in se izmenoma pojavljali na bazenih in jezeru. V bazenih za odpadne vode pri Ormožu (UTM WM 93, 190 m n.v.) je bila leta 1996 dokumentirana prva uspešna gnezditev poloj-niškega para v notranjosti Slovenije. Valiti je pričel v prvem tednu julija (do 26.05 polojnikov na gnezdišču še ni bilo). Po 12.07., ko sta bila prvič opažena dva mladiča, stara približno 12 dni, je za mlada skrbel predvsem samec; samica je v bližino mladih priletela običajno le ob nevarnosti. Mladiča sta se do dne, ko sta bila sposobna poleteti, večinoma prehranjevala, počivala ipd. v kritju suhih steblik. 27.07. je bil opažen samo še en mladič, ki je že letel, naslednjega dne pa je bila družina polojnikov v bazenih videna zadnjič. Glede ekološkega ozadja novega gnezdišča polojnika so pomembno vlogo imele razmere v gnezditvenem habitatu; praznjenje z upadanjem gladine v posameznih bazenih je bilo takšno, da so bile polojnikom vedno na voljo velike blatno- peščene grezne površine. Primerljive ekološke razmere so bile v bazenih za odpadne vode le še v letih 1981/82, ko je bil 1981 tu opazovan razburjen in teritorialen par polojnikov, a do gnezditve ni prišlo. SUMMARY From the time prior to the period 1981 -1996, when 21 different full-grown Black-winged Stilts were observed in NE Slovenia, there are no records about this long-legged wader occurring in this particular part of our country. The observed Black-winged Stilts belong, in view of the colour of their crown and nape (Glutz von Blotzheim et al. 1977), to almost all of the types and their transitional forms. All the observation data are, with a single exception, from Ormož waste water basins of the local sugar refinery and Lake Ormož on the Drava river nearby. To the exclusion of two separate observations in July and August, the data cover the time of their spring migration between April 4th and June 8th: particularly interesting are the observations of two different groups of Black-winged Stilts (7 in 1988 and 4 in 1991) which resided in this area for a week, alternating between the basins and the lake. In 1996, the first successful breeding by a pair of Black-winged Stilts in the interior of Slovenia was documented within the waste water basins at Ormož (UTM WM 93, 190 m asi). Incubation began in the first week of July (no Black-winged Stilt had been seen before May 26th at the nesting ground). After July 12th, 142 XVH-78-79-1996 ACROCEPHALUS when 2 offspring aged about 12 days were seen for the first time, the young were looked after mainly by the male; the female usually came nearer only when the young were in danger. Until able to fly, the two young fed and rested predominantly under the cover of dry stalks. On July 27th, only one of them was still noticed, and on the following day the Black-winged Stilt family was seen for the last time. In view of the ecological background of the new breeding ground of this species, an important role was no doubt played by the conditions existing in the breeding habitat; separate basins were being discharged in such a way that large mud flats were always available to the breeding birds. Similar ecological conditions existed in the basins only in 1981/82, when an agitated territorial pair was observed, but apparently did not breed there. Borut Štumberger, 2282 Cirkulane 41 Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 2000 Maribor Kako pišemo lastna in znanstvena imena How to write proper and scietific names S prehodom na računalniško tehnologijo se težišče priprave grafičnega stavka vse bolj prenaša k avtorju. Vse več prispevkov je napisanih na računalnik in poslanih na disketi, kar naj bi pomenilo precejšen časovni in stroškovni prihranek. Dejansko pa je tako, da tehnično urejanje takšnih besedil nemalokrat vzame veliko več časa, kot bi bilo treba, in to samo zato, ker avtorji prispevkov lastnih ter znanstvenih imen ne zapišejo tako, kot je za Acrocephalus običajno. • Lastna imena pišemo v člankih na dva načina, z malimi ali velikimi črkami, v obeh primerih so začetnice iz večjih črk. Kadar lastno ime uporabimo kot navedbo iz literature, ga napišemo iz samih velikih črk, pomanjšanih na velikost malih črk, začetnica pa je večja (npr. Novak), ne glede na način citiranja. Lahko namreč navajamo tako, da je v oklepaju samo letnica objave, npr. Novak (1996) ali pa tako, da sta v oklepaju avtor navedenega dela in letnica objave, npr. (Novak 1996), brez vejice seveda. V vseh drugih primerih lastno ime pišemo z malimi črkami in veliko začetnico, bi rekli na običajen način. Tako tudi kadar imenujemo informatorja, bodisi takega, od katerega smo informacijo prejeli ustno (npr. Novak, ustno), bodisi takega, od katerega smo informacijo prejeli napisano (npr. Novak, pisno). V tekočem besedilu napišemo poleg priimka tudi ime (npr. Janez Novak) le prvič, kasneje uporabimo kratico (npr. J. Novak). Kratico za ime uporabimo tudi tedaj, kadar sta po naključju dva informatorja z enakim priimkom. Znanstvena imena (predvsem živali in rastlin) pišemo ležeče (npr. Cinclus cinclus). Rodovno ime izpišemo samo prvič, kasneje uporabljamo okrajšavo (npr. C. cinclus). To uporabljamo tudi kadar naštevamo vrstna imena istega rodu (npr. Motacilla alba, M. cinerea in M. flava). V spiskih ali seznamih pišemo slovensko ime z malimi črkami (in veliko začetnico) jpolkrepko, zatem pa znanstveno ime ležeče (npr. Povodni kos Cinclus cinclus) Urednik ACI30CEPHALUS XVH- 78-79 -1996 Gnezditvene navade sive pastirice Motacüla cinerea v osrednji Sloveniji Breeding habits of the Grey Wagtail Motacüla cinema in central Slovenia Ivo A. BOZIC UVOD Siva pastirica Motacüla cinerea, ena naših lepših, živahnejših in tudi zanimivejših ptic, se s svojim vedenjem, videzom in navadami dobesedno ponuja, da bi se z njo podrobneje seznanili. Ker pa kljub temu pri nas še niso bili objavljeni gnezdi-tveni podatki o tej vrsti, bom s pričujočim prispevkom poskušal zamujeno popraviti. Čeprav posamezne sive pastirice videvamo tudi pozimi, je vsekakor zanimivejši čas opazovanja in preučevanja čas gnezdenja, kar lahko na splošno velja za mnoge ptičje vrste. Pri tem pa moramo biti nadvse obzirni, in če se mora kdo umakniti, naj bo to vedno človek, opazovalec, nikakor pa ne ptič. Še posebej previdni moramo biti v obdobju graditve gnezda, ki je najobčutljivejša faza gnezdenja. OBMOČJE RAZISKAVE IN METODA DELA Podatke o gnezdenju sive pastirice sem zbiral v obdobju 1976 do 1996, Območje delovanja je bila predvsem reka Sava s pritoki v ljubljanski in zasavski regiji. Gnezda sem iskal z metodo opazovanja odraslih ptičev, ki se približujejo gnezdu, in s podrobnejšim preiskovanjem primernih predelov. Z opazovanjem in iskanjem sem začel marca, ko sive pastirice začenjajo graditi gnezda, in končal v avgustu. Velikost jajc sive pastirice sem meril s kljunatim merilom z natančnostjo 0,1 mm, njihovo težo z digitalno tehtnico MODUS 333, na desetinko grama natančno. Z isto tehtnico sem meril tudi težo mladičev. Pri posameznem gnezdu sem se zadrževal najkrajši možni čas, medtem ko sem se terenskega dela ob hladnem in deževnem vremenu izogibal. OPIS VRSTE Siva pastirica po postavi spominja na belo pastirico Motacüla alba, le da ima daljši rep, po obarvanosti pa na rumeno Motacüla flava, ki ima rep še krajši. Slika 1: Značilno življenjsko okolje sive pastirice so bistri potoki. Fig. 1: Typical Grey Wagtail's natural surrounding is a clear stream. 144 XVE - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS Čeprav na njej prevladuje rumena barva (eno izmed nemških imen zanjo je tudi Schwefelgelbe Stelze - žvepleno rumena), jo imenujemo siva pastirica, pač po barvi hrbta. Glede na to, da jo neredko najdemo ob gorskih potokih, jo nekateri imenujejo tudi gorska pastirica (nem.Gebirgstelze). Imenovali so jo tudi pliska ali pastiričica. Dolga je okrog 20 cm, od katerih pa kar polovica zavzema rep. Perut meri okoli 85 mm (samec 78 - 92 mm, samica 77 - 84), razpon čez peruti pa 26 cm. Tehta od 14 do 22 g. Samec in samica sta si po obarvanosti precej podobna, pač pa je samec nekoliko večji, kar je pri pastiricah običaj. Samec, ki je tudi izrazitejših barv, ima v času svatovanja črno grlo, ob straneh pa belo progo. Samica ima takrat svetlo grlo. Jeseni pri samcu črna barva na grlu izgine. Zgoraj sta oba spola sivo modra, spodaj živo rumena, čez oči pa imata svetlo, ozko progo. Razmeroma visoke noge so rumeno rjave, krajši kljun je temno siv, oči so temno rjave. Mladiči so močno podobni samici, le da so še bolj rjavkasti, Od mladičev bele pastirice jih ločimo po rumenem podrepnem perju. Leti nizko nad vodo ali pa tudi visoko, ko jo bolj slišimo kot vidimo. Dolgi rep», dolge peruti in razmeroma majhna teža ji omogočajo popolno obvladovanje leta in premikanja v zraku, ko z lahkoto lebdi na mestu kot helikopter in pobira žuželke ob skalni steni. Med hojo elegantno pozibava z dolgim repom, kar je značilno za vse pastirice, medtem ko po tleh hodi hitro in teka, kot bi bila na kotalkah. Prebiva ob hitro tekočih vodah, še zlasti ob bistrih potokih tako v nižinah in v sredogorju kot v gorah. V manjšem številu živi tudi ob stoječih vodah. Pogosto jo vidimo v naseljih, kjer lahko gnezdi v neposredni človekovi bližini. Hrani se z žuželkami in njihovimi ličinkami ter drugimi majhnimi živalmi, ki jih lovi ob vodi, rada pa pobira hrano tudi okrog kupov gnoja in na toplem asfaltu. Kot navaja Arhnem (1980), poje tudi kako majhno ribo, česar pa sam nisem opazil. V Evropi je siva pastirica splošno razširjena (Gooders 1990), razen v severnih in severovzhodnih predelih. V Alpah se zadržuje do 2800 m visoko (Hanzak 1972, Arnhem 1980). Prezimuje "doma" ali pa odleti v južno Evropo ali v Afriko, južno od Sahare in severno od Ekvatorja (Arhnem 1980). Odseli se septembra, oktobra, vrača pa konec februarja in marca. Tudi v Sloveniji je splošno razširjena in jo uvrščamo med pogosto razširjene gnez-dilke. Manjka v Prekmurju, redka je na Krasu, v Primorju, Suhi in Beli krajini in na Dravskem polju (Geister 1995), kar povezujemo z zanjo neustreznimi lastnostmi tamkajšnjih vodotokov (Sovinc 1994). Nasprotno pa tu in tam opažamo večjo številčnost, kot recimo na različnih koncih Zasavja in okrog Idrije. Posamezni osebki ostanejo pri nas tudi pozimi, še zlasti na Slika 2: Samica potem, ko odda hrano, opazuje, ali se bo kateri od mladičev iztrebil. Fig. 2: As soon as she feeds the young, the female watches if any of her offspring is going to empty its bowels. 145 ACROCEPHALUS XVn-78-79-1996 obali, kjer se prehranjujejo v bibavičnem pasu (Sovine 1994). REZULTATI IN RAZPRAVA Gnezdo Siva pastirica gnezdi ob bistrih, hitro tekočih vodah. Par se oblikuje zgodaj spomladi in že marca, v začetku aprila pa že začne graditi gnezdo za prvo leglo. Preden začneta, si najprej pozorno ogledujeta primerne kotičke kar sem opazoval že 4.3., deset dni pred tem, ko sem našel dograjeno gnezdo, pri čemer sta izredno hitra, saj, kot ugotavlja Bauer (1985), v slabi uri pregledata prek 40 primernih gnezditvenih lokacij. Ob tem ima samica včasih bilko v kljunu, medtem ko jo samec običajno Je spremlja, tako kot dogajanja v okolici. Če se prikaže kak vsiljivec, ga odločno prežene. Gnezdo naredi v skalni razpoki ali med koreninami v bregu potoka, ob poti oziroma cesti, neredko v špranjah in luknjah zidanih škarp, pod mostovi, v odtočnih ceveh, ob slapu, jezu in vodnih pregradah, v kupih kamenja, zidakov, včasih ga naredi tudi na strehi starega gnezda povodnega kosa Cinclus cinclus. Takšnih gnezd sem našel devet. Zanimivo je navajanje Bauerja (1985), ki omenja, da je siva pastirica zasedla staro gnezdo črnega kosa Turdus memla, kmečke in mestne lastovke Hirundo rustica, Delichon urbica, kakor tudi gnezdilni rov breguljke Riparia riparia in vodomca Alcedo atthis. Redko najdemo gnezdo med vejami nizkega drevja, kot omenja Hanzak (1972). Posamezna gnezda sem našel na različnih višinah od ceste oziroma vode, in sicer od 20 cm, prek 1 in 3 m, kjer je bila večina gnezd, do 10 m. Bauer (1985) omenja gnezda, ki so bila v skalnih stenah in razvalinah 20 - 28 m visoko in gnezdo v cerkvenem zvoniku 40 m od tal. Gnezdo sem večkrat našel na povsem isti lokaciji kakor pred leti. Vsa gnezda so bila v neposredni bližini vode, pri čemer je bilo najbolj oddaljeno gnezdo od vode oddaljeno slabih 80 m. v Gnezdo je razmeroma veliko in pogosto skrito za travno rušo. Za osnovo ptica uporabi vejice, koreninice, bilke, mah. Lonček gnezda je iz finejših bilk, globel pa je fino in mehko postlana z dlako, žimo, perjem, priložnostno z volno ali vato. Večino dela okoli gnezda opravi samica, za kar potrebuje okrog pet dni. Če je leglo uničeno, zgradi nadomestno gnezdo v dveh, treh dneh. Gnezdo je prvi ali drugi dan zgrajeno že do te mere, da lahko samica v njem oblikuje globelico. Neredko imamo priložnost videti v takšnem, nedograjenem gnezdu že prvo jajce (tudi že drugo), Tako sem 11.4. opazoval samico pri komaj dobro začeti graditvi gnezda, drugi dan pa je bilo v gnezdu že prvo jajce. Zunanji premer gnezda meri od 10 -14 Slika 3: Pod gnezdom se je prikazal samec s polnim kljunom. Fig. 3: A male below the nest with his bill full of food 146 XVn - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS cm, izjemoma do 22 cm, medtem ko meri premer globelice okrog 6 cm. Globelica je globoka od 2 do 5 cm. Velika globina je pomembna predvsem pri prvem leglu, ko je vreme še hladno. Gnezdo je visoko okrog 7 cm. Siva pastirica gnezdi posamično. Razdalja med gnezdi je običajno več 100 m, včasih pa gnezdijo tudi bolj strnjeno (Božič 1983). Tako sem v okolici Renk v različnih letih našel do pet gnezd na 200 m dolgem odseku ob cesti. Pastirice se med seboj niso motile ali preganjale. Siva pastirica, ki ima letno praviloma več legel, naredi za vsako leglo novo gnezdo. Le izjemoma lahko ima drugo in tretje leglo v istem gnezdu (Bauer 1985). Gnezdo za drugo leglo naredi v bližini, včasih celo manj kot en meter stran od prvega. V času raziskave sem našel 167 gnezd v zelo različnih stadijih, kot so komaj začeta gnezda in v fazah začetka nesenja jajc, valjenja in odgajanja mladičev oziroma že prazna gnezda. Ugotovil sem, da je kar okoli polovica legel oziroma zaleg propadla, predvsem zaradi različnih plenilcev, slabega vremena in vznemirjanja, še zlasti če je bilo gnezdo na zelo prometnem mestu, partnerja pa občutljiva. Jajca Jajca sive pastirice so rumenkasta oziroma sivo bela z drobnimi rjavimi Slika 5: Leglo sive pastirice Fig. 5: Grey Wagtail's clutch pikami in lisami. Včasih se kakšno jajce barvno ne ujema in ima lahko tudi roža nadih. Samica zleze v eno leglo 4 - 6 jajc, izjemoma tudi sedem. Medtem ko Harrison (1975) omenja v leglu (3) 4 - 6 (7) jajc, navaja Hanzak (1972) 4 - 6, največkrat 5 jajc. Felix (1973) navaja za velikost legla 5 ali 6 jajc, enako tudi Makatsch (1969) in Arnhem (1980). König (1967) omenja 4 - 6 jajc, enako Bauer (1985), izjemoma 2, 3, 7, 8, v enem primeru, ko sta v isto gnezdo nesli dve samici, pa kar 11 jajc. Pri nas je bilo v leglu Slika 4: Samica s polnim kljunom pod gnezdom Fig. 4: A female with a billful below the nest 147 ACROCEPHALUS Velikost legle [ / Size of clutch A N % povp. 5.4 4 3 3.7 mm. 4 4 46 57.5 max. 7 6 30 37.5 SD 0,58 N 80 7 1 1.3 Tabela 1: Velikost legla in frekvenčna razporeditev števila jajc sive pastirice (A = velikost legla, N = število gnezd) Table 1: Size of clutch and frequency distribution of Grey Wagtail's eggs (A = clutch size, N = No. nests) dolžina / length širina / width teža / weight povp. 18,6 14,2 2,1 mm. 16,3 13,0 1,9 max. 20,4 15,1 2,3 SD 0,84 1,06 1,09 N 106 106 45 Tabela 2: Velikost (mm) in teža (g) jajc sive pastrice Table 2: Size (mm) and weight (g) of Grey Wagtail's eggs JAJCE / EGG datum/date 1 2 3 4 5 24.04. 25.04. 26.04. 27.04. 2,10 2,10 2,10 2,10 2,10 2,10 2,10 2,00 2,00 2,00 začetek valjenja 28.04. 02.05. 09.05. 2,10 2,10 1,90 2,00 2,00 1,80 2,00 2,00 1,70 2,00 2,00 175 2,10 2,00 1,80 Tabela 3: Spreminjanje teže jajc sive pastirice med valjenjem Table 3: Variations in weight of Grey Wagtail's eggs during their incubation (začetek valjenja = beginning of incubation) " dolžina/length sirina/width N drzava/country avtor/author 19,0 14,5 61 ? Hartert 1910 19,0 14,4 ? ? Hanzak 1972 18,7 14,3 0 Evropa Bauer 1985 19,0 14,3 100 GB Bauer 1985 18,7 14,3 256 CSSR Bauer 1985 18,5 14,2 176 CH Bauer 1985 18,6 14,2 106 SLO to delo Tabela 4: Primerjava velikosti jajc (mm) sive pastirice Table 4: Collation of the sizes (in mm) of Grey wagtail's eggs 148 XVn - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS v povprečju 5 jajc (tabela 1). Jajca sive pastirice merijo v povprečju 18,6 x 14,2 mm in tehtajo 2,1 g (tabela 2). Najzgodnejša jajca sem našel 5.4., najpo-znejša pa 20.7. Jajca med valjenjem izgubljajo na teži in tako so prvi dan težka okoli 2,1 g, zadnji dan pa le še okoli 1,8 g (tabela 3). Opaziti je, da velikost jajc sive pastirice s severa proti jugu Evrope upada ter da se podatki iz Švice in Slovenije skoraj povsem ujemajo (tabela 4). Gooders (1990) navaja eno leglo, včasih dve, podobno Harrison (1975) in Bauer (1985), medtem ko Felix (1973) omenja dve legli kot pogost pojav. Ravno tako navajata dve legli Makatsch (1969) in Arnhem (1980), Hanzak (1972), Ferguson (1987) in König (1969) pa dve, včasih celo tri. Ob svojem delu sem ugotovil, da ima pri nas siva pastirica redno dve legli, zelo verjetno pa tudi tretje. Bauer (1985) omenja, da se priprave na drugo leglo lahko začnejo takoj ali pa šele dva tedna ali celo tri tedne pozneje, medtem ko za en par trdi, da je imel v sezoni celo štiri legla. Še zanimivejša je njegova trditev, da siva pastirica ob izgubi legla že naslednji dan gradi novo gnezdo in ima čez dva dni že prvo jajce. Nekaj podobnega sem leta 1979 opazil tudi sam: 14.4. je gnezdo v delu - 16.4. prvo jajce -20.4. pet jajc - 25.4. gnezdo prazno - 26.4. samica dela novo gnezdo - 28.4. prvo jajce - 3.5. je v gnezdu šest jajc. Slika 6: Siva pastirica je zelo redko žrtev prometa in še takrat gre največkrat za mlade, komaj izpeljane in še neizkušene mladiče. Fig. 6: Grey Wagtail is very rarely a traffic victim, and even then such misfortune is most often met by inexperienced and just fledged young. Valjenje Valjenje se začne z zadnjim, redkeje predzadnjim, izjemoma celo že s pred-predzadnjim jajcem. Traja 11-14 dni (Harrison 1975, König 1967, Gooders 1990, Bauer 1985, Arnhem 1980) ali 12 -14 dni (Hanzak 1972, Felix 1973), medtem ko za naše razmere ugotavljam, da traja celih 14 dni, kar sem podrobneje spremljal na štirih primerih. V literaturi lahko zasledimo, da vali pretežno samica (Harrison 1975, Gooders 1990) oziroma izmeniaje oba partnerja (Felix 1973, Kö nig 1967). Po lastnih opažanjih ugotavljam, da se pri valjenju partnerja redno zamenjujeta vsakih nekaj ur, le da samica vali več časa kot samec. Ocenjujem, da ona vali okrog 70%, on pa preostalih 30% časa. Valeči ptič med valjenjem večkrat naredi 5-10 minut dolg premor, da se nahrani, razgiba in opravi druge potrebe. Valilni nagon je pri obeh zelo močan. Tako sem v enem primeru opazil, da sta trdno valila celih 28 dni, čeprav so bila vsa jajca v gnezdu klopotci. Trdnost valjenja narašča z njegovo dolžino. Medtem ko na začetku valjenja valečega zmoti vsaka manjša nenavadnost, pa se zadnje dni valeči ptič že kar težko pusti zmotiti. Bačar (brez letnice) celo omenja, da je valilni nagon pri sivi pastirici tako močan, da se pusti prijeti na gnezdu, kar nedvomno ni osamljeni primer v ptičjem svetu. Zanimiva je tudi reakcija valečega, ko se približamo gnez- (vse L A. Božič) 149 ACROCEPHALUS XVII - 78-79 -1996 du. Gnezdo običajno zapusti v nizkem, frfotajočem letu, v bližini sede na tla in nadaljuje peš, pri čemer hlini poškodbo peruti. Reakcija pa je lahko tudi popolnoma drugačna - gnezdo zapusti neslišno, brez najmanjšega razburjanja, vendar je ta odgovor na vznemirjanje redkejši. Mladiči Mladiči se običajno izvalijo v enem ali dveh dneh. Tako imamo lahko v gnezdu mladiče treh različnih velikosti - tri ali štiri večje, enega manjšega in enega še manjšega. Komaj izvaljeni mladiči, ki so goli in slepi, tehtajo okrog 1,8 g. Mladiči spregledajo že četrti dan. V devetih dneh so težki okoli 18 g (slika 7). Kljub nebogljenosti že takoj po izvalitvi odpirajo kljun z živo oranžnim žrelom. Že tretji dan dobijo začetne nastavke perja, ki tudi predrejo skozi kožo, tako da so deveti dan že kar lepo oper jeni in imajo rep dolg okrog 2 cm. Starša hranita mladiče v gnezdu okrog 12 dni in še kak teden zunaj njega. Še zlasti prve tri dni mladiče tudi skrbno grejeta. Po osmem dnevu starosti mladiči ob vznemirjanju radi poskačejo iz gnezda, tako da previdnost pri delu ni odveč. Opaziti Je, da samica po dobrem tednu hranjenja mladičev ni več tako zavzeta in da jih hrani predvsem samec. Tako se čas, ki ga za starševstvo porabita samec in samica, nekako izenači. Starša ves čas zelo skrbita za higieno v gnezdu. Prve dni napol prebavljeno hrano v iztrebkih mladičev kratko malo pojesta, pozneje pa iztrebek, ki je težak tudi več kot 1 g in obdan s sluzastim ovojem, odneseta stran. Mladič napove "dogodek" tako, da privzdigne tresoči zadek. Včasih pa se pri večjih mladičih zgodi, da se iztrebijo čez rob, ko staršev ni poleg. Ko se vrne eden od njiju in opazi iztrebek, ga bo kljub polnemu kljunu najprej odnesel stran in šele potem oddal hrano. Mladiči preživijo v gnezdu 12-13 dni (Hanzak 1972, Felix 1973, König 1967, Arnhem 1980), kar sem ugotovil tudi sam. Res pa je, da lahko ob takšnem ali Teža / Weight (g) 20 18 16 14 J 12 104 8 6 4 2 oi + + + + + + + + + H 10.5. 11.5. 12.5. 13.5. 14.5. 15.5. 16.5. 17.5. 18.5. 19.5. 20.5 Datum / Date Slika 7: Rast teže mladičev sive pastirice iz enega gnezda Fig. 7: Increase in weight of the young in a single Grey Wagtail's nest 150 XVn - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS drugačnem vznemirjanju zapustijo gnezdo že dva, tri, celo štiri dni prej. Poletijo sedemnajsti dan (Gooders, 1990, Harrison, 1975). Mladiči se zunaj gnezda hitro osamosvojijo, ko se tudi družinske vezi dokončno pretrgajo. Hanzak (1972) navaja, da družina ostane še dolgo skupaj, kar pa bi morda lahko veljalo v primeru, če bi imel par samo eno leglo, saj sem redno opažal, da ob drugem gnezdenju prvih mladičev praktično ni bilo več v bližini. A B povp. 4,6 4,6 mm. 1 1 max. 6 6 SD 1,07 1,25 N 100 79 Tabela 5: Velikost zalege sive pastirice pred speljavo (A = moji podatki, B = podatki drugih obročkovalcev iz Slovenije, N = število gnezd) Table 5: Size of Grey Wagtail's nest with young prior to the young leaving nest (A = author's data, B = data by other observers in Slovenia, N = No. nests) Pri nas šteje povprečna zalega dobre 4 mladiče (tabela 5). Na podlagi zbranih podatkov ugotavljam, da je prvi vrhunec speljevanja mladičev okrog 10.maja, drugi okrog 10.junija, tretji pa od konca junija do sredine julija. Prvi in drugi dvig sta nedvomno povezana s prvim in drugim leglom, medtem ko je tretji pravzaprav "zakasnitev" drugega oziroma dopušča tretje leglo v sezoni. SKLEP Ob primerjavi številčnosti sive pastirice danes in v zadnjih dvajsetih letih ugotavljam, da je število upadlo, saj sta tam, kjer sem naštel tri, štiri, tudi pet gnezd, danes le še dve gnezdi ali pa eno samo. Upadanje številčnosti gre nedvomno na račun spreminjanja in uničevanja njenega življenjskega prostora, regulacij potokov in človekovih posegov v okolje sploh. Poleg tega ima siva pastirica tudi številne naravne sovražnike, kot so različni mesojedi sesalci in ptiči pa tudi plazilci. Zelo nevarno in pogubno je deževno, hladno vreme, ki še zlasti med majhnimi mladiči neusmiljeno kosi. Zanimivo in nepričakovano je dejstvo, da je siva pastirica redko žrtev prometa, čaprav pogosto gnezdi ob prometnih poteh in cestah. Tako sem do sedaj našel povoženo sivo pastirico v štirih primerih, pa še to so bili v treh primerih komaj izpeljani, letanja nevešči in prometa nenavajeni mladi osebki. Gnezdenje ob prometnicah oziroma v človekovi bližini ima nedvomno tudi pozitivne učinke, saj se takih predelov naravni plenivci sive pastrice praviloma izogibajo. LITERATURA Arnhem, R., (1980): Der grosse Kosmos-Na-turfuhrer: Die Vögel Europas, Kosmos Gesellschaft der Naturfreunde, Franckh'sche Verlagshandlung, Stuttgart. Bačar, R., (brez letnice): Brehm : Življenje živali, tretja knjiga, Založila umetniška propaganda, Ljubljana. Bauer, K. M., Bezzel, E., Blotzheim, U.N.G., (1985): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 10/11, Passeriformes (1-Teil), AULA -Verlag Wiesbaden. Božič, L, (1983): Ptiči Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Ljubljana. Felix,J., (1973): Vögel in Garten und Feld, Bertelsmann Ratgeberverlag, München, Guter-loh, Wien. Ferguson, J., (1987): Vögel Mitteleuropas, BVL Verlagsgesellschaft, München Wien Zurich. Geister, L, (1995): Ornitološki atlas Slovenije, DZS, LJubljana. Gooders, J., (1990): Field Guide to the Birds of Britains & Europe, Kingfisher Books, London. Hanzak, J., (1972): Vogeleier - Vogelnester, Verlag Kosmos, Stuttgart. Harrison, J., (1975): Jungvögel, Eier und Nester, Verlag Paul Parey, Hamburg und Berlin. Hartert, E., (1910): Die Vögel der palearktischen Fauna, Band I, Berlin, Verlag von R. Friedlander & Sohn, Autorisierter Nachdruck, 1969. König, C, (1967): Europaische Vögel, Band I, Chr. Belser Verlag, Stuttgart. Makatsch, W., (1969): Wir bestimmen die Vögel Europas, Verlag J. Neumann - Neudamm, Melsungen Basel Wien. Sovinc, A., (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 151 ACROCEPHALUS XVII - 78-79 -1996 POVZETEK V obdobju 1976 -1996 sem našel 167 gnezd sive pastirice, večino izmed njih v neposredni bližini vode, običajno v steni ob potoku, ob cesti, pod mostom ali na stavbi (hiša, mlin, žaga, kovačija, zapornice). V devetih primerih je naredila gnezdo na strehi starega gnezda povodnega kosa (Cinclus cinclus). Večina gnezd je bila 1 do 3 m od tal, najvišje pa 10 m. Gnezdo je gradila le samica, graditev je trajala od 2 do 5 dni. Posamezna gnezda so lahko med seboj oddaljena le nekaj 10 m. Premer gnezda je merü od 10 do 14 cm, največ pa 22 cm. Globelica je imela premer 6 cm in je bila 4 cm globoka. Samica lahko izleže kako jajce, še preden je gnezdo končano. V gnezdu je bilo največkrat 5 jajc (povprečno 5,3), ki so merila v povprečju 18,6 x 14,2 mm (2,1 g). Prvi vrhunec nesenja jajc je bil okoli 20. 4., drugi okoli 20. 5. in tretji do konca junija. Valjenje je trajalo polnih 14 dni. Valila sta oba partnerja, a samica več od samca. V primeru, ko so bila vsa jajca v gnezdu klopotci, sta jih valila celih 28 dni. Komaj izvaljeni mladiči so tehtali okoli 1,8 g, v dobrem tednu dni pa so svojo težo podeseterili. V gnezdu je bilo povprečno 4,6 mladičev. Prvi vrhunec speljava-nja mladičev je bil okoli 10. maja, drugi okoli 10. junija in tretji od konca junija do sredine julija, kar dopušča tudi tri legla v sezoni. V ugodnih letih so imele pastirice dosegale več kot 50% uspešnost valjenja. Med raziskavo sem opazil zmanjševanje števila gnezd sive pastirice, kar je nedvomno posledica predvsem. neodgovornega človekovega spreminjanja in uničevanja okolja. SUMMARY During 1976-1996 the author located 167 Grey Wagtail's nests, most of them in the immediate vicinity of shallow waters, usually in walls along streams and roads, under bridges or on buildings (houses, mills, sawmills, forges, locks). In nine cases the nests were built on top of the nests abandoned by Dippers (Cinclus cinclus). The majority of them were situated from 1 to 3 m high, the highest some 10 m from the ground. The nests were being built from 2 to 5 days and by females alone. They were often only a few tens of metres apart and measured from 10 to 14 cm across (max. 22 cm). The nests' cups were on average 6 cm wide and 4 cm deep. The females were occasionally seen to lay eggs even before completing their nests. The latter most often contained 5 eggs (5.3 on average), which on average measured 18.6 x 14.2 mm and weighed 2.1 g. The first peak of egg laying was reached on April 20th, the second on May 20th, and the third at the end of June. The eggs were hatched for 14 whole days by both partners, although for somewhat longer periods by the female than by the male. In the case when all the eggs in the nest were addled, the pair sat on them for 28 whole days. The just hatched young weighed 1.8 g on average, but became ten times heavier in a week or so. The average number of the young was 4.6 per nest. The first peak, as far as leaving nest was concerned, was reached on May 10th, the second on June 10th, and the third from the end of June to mid July, which allows for three clutches in a season. In favourable years the incubation success reached more than 50%. During his research the author noticed a decrease in the number of their nests, which is no doubt a result of human intervention and general destruction of the environment. Ivo A. Božič, Na Jami 8, 1000 Ljubljana UNIVERZA V MARIBORU UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR UNIVERSITY OF MARIBOR LIBRARY Gospejna ulica 10 p.p. 223 2000 Maribor SLOVENIJA Telefon: 062/25-851 Telefax: 062/227-558 Telex: 33328 UKM SI (9-rnčta/ašAe rtm/o & celega/ saeta fore/et& kat zaniha/Hi zw JixraixkAauw, i/i/ drwjui ofMämoma literatom, sa nam/ na^ aaßa a ^Jjiwtrzitetru/ knjižnici .Marilwr. 152 XVH - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS Belohrbti detel Dendrocopos leucotos gnezdi na Gorjancih White-backed Woodpecker Dendrocopos leucotos breeding in Gorjanci Mountains (SE Slovenia) Janez GREGORI V okviru kartiranja Ornitološkega atlasa Slovenije je bil belohrbti detel ugotovljen v osmih kvadratih, kar ga uvršča med zelo redko razširjene vrste pri nas (Geister, 1995). Potrjeno je njegovo gnezdnje na dveh lokalitetah v Kočevskem Rogu, v Pečkah in v Rajhenavskerri Rogu (Perušek, 1991). Leta 1995 je bilo potrjeno gnezdenje belohrbtega detla tudi na Gorjancih, od koder vsaj za zadnja desetletja niso poznani podatki o tej vrsti. Kadar so imeli belohrbti detli na Gorjancih razširjene peruti, so bile vidne temne proge čez belino trtice in spodnjega dela hrbta, kar je ena izmed značilnosti podvrste Dendrocopos leucotos lilfordi. Poleg ugotovitve gnezdenja samega so zanimiva še nekatera opazovanja njegovega vedenja. Na Gorjancih sem 26. maja 1995 popisoval ptiče v naravnem rezervatu Trdinov vrh, v 23,16 ha velikem pragozdnem ostanku nekdanjih mogočnih bukovih gozdov. Na nadmorski višini okoli 1100 m sem naletel na gnezdeči par belohrbtih detlov. Gnezditveno duplo je bilo na vitki bukvi s premerom 40 cm p.v. Bilo je okoli 15 m od tal, narejeno v pokončnem suhem štrclju, z vhodom obrnjenim proti vzhodu. Tega dne sta starša hranila mladiče, ki so že gledali iz dupla in se živahno oglašali. Zanimivo je bilo vedenje samca. Ko je mladiče nahranil, je za trenutek obmiroval, nato pa pobobnal po suhem lesu ob vhodu v duplo in odletel. V času opazovanja je petkrat priletel h gnezdu in od tega trikrat pred odletom pobobnal. Oba starša sta bila zelo previdna, zadrževala sta se v krošnjah in v njihovem kritju odletavala po hrano. Kljub temu da sem bil zadosti oddaljen in v kritju, sta se oba občasno z Slika 1: Belohrbti detel Dendrocopos leucotos lilfordi, 26. 5. 1995 v rezervatu Trdinov vrh na Gorjancih Fig. 1: White-backed Woodpecker Dendrocopos leucotos lilfordi on 26th May 1995 in Trdinov vrh Nature Reserve in Gorjanci Mountains (J. Gregori) nemirnim oglašanjem in kratkim bobna-njem odzvala na mojo navzočnost. Ko sem se 29. maja vrnil h gnezdu, so bili mladiči že speljani. Eden od mladičev ACROCEPHALUS XVH- 78-79 -1996 je bil v bližini gnezda, hranil pa ga je samec. Na predvajani posnetek oglašanja in bobnanja ni bilo nikakršnega odziva. V naravni rezervat na Trdinovem vrhu sva šla z Daretom Šeretom 23.4.1996, da bi zbrala več podatkov o belohrbtem detlu. Kljub predvajanju posnetka bobnanja in oglašanja ni bilo odziva. S predvajanjem sva poskusila tudi v Pendirjevki, a enako neuspešno. Na splošno je bilo tedaj v višjih predelih Gorjancev izredno malo ptičev. V naravnem rezervatu Trdinov vrh so se ob 13. uri oglašali samo carar, kos in taščica. Vegetacija še ni začela s spomladanskim razvojem - posledica nenavadno hladnega vremena marca in aprila. V višjih predelih je 20. aprila zapadlo pol metra snega. Na Gorjance sva se z D. Šeretom vrnila 4.6.1996. Na začetku Pendirjevke, iz smeri Krvavega kamna, se je kmalu odzval par belohrbtih detlov z oglašanjem in bobna-njem. Bobnala sta oba, pri tem pa je bila aktivnejša samica. Samec se je zadrževal v nižjih slojih drevja, na deblih in debelejših vejah, samica pa je bila večinoma v krošnjah, kjer je iskala hrano tudi na tankih vejah. Po okoli treh urah sta oba odletela in se nista več odzvala. Tudi na Trdinovem vrhu se je istega dne v bližini lanskega gnezda na posnetek odzval belohrbti detel, vendar je kmalu odletel in ni več reagiral. Kasneje se je eden vrnil in ugotoviti je bilo mogoče, da gre za samico. Ves čas se je zadrževala visoko v krošnjah in izražala nemir s pogostim kratkim bobnanjem. Opazovanja na Gorjancih strnimo v naslednje zaključke: 1) Mladiči belohrbtega detla zapuščajo gnezdo pri nas konec maja. Do podobnih rezultatov je prišel tudi Perušek (1991) v Kočevskem Rogu. 2) Cramp (1985) opisuje belohrbtega detla kot stalnico, ki je v južnih delih svojega gnezditvenega areala sedentar-na. Dejstvo, da omenjenega detla ob pregledu 23.4., ko bi po navedbah v literaturi že moral začeti gnezditi in se tedaj najbolj izpostavlja z oglašanjem in bobnanjem, ni bilo, navaja na misel, da gre na Gorjancih nemara za vertikalno migracijo tega ptiča. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kje se belohrbti detli zadržujejo pozimi. 3) Ko je belohrbti detel speljal mladiče, se podobno kot večina ptičev ni odzval na predvajani posnetek njegovih glasov. 4) Opažanj o bobnanju samca ob vhodu v gnezdo Cramp (1985) ne omenja. 5) Pomlad 1996 je bila izredno hladna in pozna. Pri opazovanjih 4.6. ni bilo opaženih speljanih mladičev. Odziv odra- Slika 2: Razširjenost belohrbtega detla v Sloveniji (prirejeno po Geister 1995) Fig. 2: Distribution of White-backed Woodpecker in Slovenia (according to Geister 1995) 154 XVH - 78-79 - 1996 slih na Trdinovem vrhu na predvajani posnetek glasu in bobnanja kaže vsaj na to, da mladiči tedaj še niso zapustili gnezda. Triurno zadrževanje para ob začetku Pendirjevke, ne da bi nabirala hrano za mladiče, izključuje možnost, da bi jih tedaj že imela. 6) Postavlja se vprašanje, koliko (če sploh) lahko belohrbti detel kasni z gnezdenjem zaradi vremensko neugodne pomladi. 7) Opazovanje načina prehranjevanja para v Pendirjevki potrjuje ugotovitve, do katerih je prišel Grange (1991). Na osnovi morfometričnih podatkov pri podvrsti D.llilfordi namreč razlaga seksualni di-morfizem pri iskanju hrane. Samec ima močnejši kljun in pri iskanju hrane prebije več časa na deblih in debelih vejah, kjer je močno lubje, kot samica, ki daje prednost tanjšim vejam. Tako vrsta razširi svojo prehranjevalno nišo. LITERATURA Cramp, S. (ed.), (1985): The Birds of the Western Palearctic. Vol. IV. Geister, I., (1995): Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Grange, J. L., (1991): Sur le dimorphisme sexuel dans la recherche de nourriture chez le Pic dos blanc pyreneen (Dendrocopos leucotos lüfordi). Nos Oiseaux, 41: 185-194. Perušek, M., (1991): Balkanski detel Dendrocopos lilioidi gnezdi tudi v Sloveniji. Acroce-phalus, 12 (47): 14-18. POVZETEK Leta 1995 je bilo na Gorjancih potrjeno gnezdenje belohrbtega detla Dendiocopos leucotos, katerega gnezdenje je bilo v Sloveniji zadnja desetletja ugotovljeno še v Kočevskem Rogu. Opažene so bile proge čez belino trtice in spodnjega dela hrbta, kar je eden znakov za podvrsto Dllilfordi. Gnezdo je bilo v naravnem rezervatu Trdinov vrh, v bukovem pragozdu na višini ca 1100 m n.m. Gnezdo je bilo na bukvi, v pokončnem suhem štrclju, okoli 15 m visoko. 26.maja so mladiči že gledali iz gnezda. Samec je po hranjenju za kratek čas obmiroval ob vhodu, nato pa pobobnal po suhem lesu in odletel. Med petimi obiski gnezda je trikrat pobobnal. Do 29, maja so mladiči že zapustili gnezdo. ACROCEPHALUS Leta 1996 je bila mrzla in snežena pomlad z zapoznelim razvojem vegetacije. 4.6. so bili belohrbti detli na Gorjancih ugotovljeni^ na dveh lokacijah. Videti je bilo, da mladiči še niso bili speljani, v enem primeru pa je kazalo, da par mladičev sploh še ni imel. Zaznati je bilo dimorfizem pri iskanju hrane. Samec se je hranil na deblih in debelejših vejah, samica pa je dajala prednost tanjšim vejam. SUMMARY In 1995, breeding by the White-backed Woodpecker Dendrocopos leucotos was confirmed in the Gorjanci Mountains. In the last few decades this bird has been known to breed, as far as Slovene territory is concerned, only at Kočevski Rog. The Gorjanci individuals had bars over their white rump and the lower part of the back, which is one of the features of the subspecies D.llilfordi. The nest was situated in Trdinov vrh Nature Reserve, namely in a beech forest at an altitude of about 1100 m a.s.l. It was made in a dry upright stump of a beech some 15 m above the ground. On May 26th the young were already peeping through the nest hole. After the feeding, the male stood still for a few moments by the entrance to the nest, then drummed upon the dry wood and flew away. During its 5 visits of the nest it drummed three times. The young left the nest by May 29th. The spring of 1996 was cold and snowy with belated vegetation. On June 4th the White-backed Woodpeckers were recorded at two localities within the Gorjanci Mountains. In the first case the young had not been fledged yet, while in the second the young had not been even hatched. During the search for food, dimorphism was noted. The male looked for it on trunks and thicker boughs, the female preferably on thinner branches. Janez Giegoii, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana 155 ACROCEPHALUS XVII - 78-79 - 1996 Zasedeno območje črne štorklje Ciconia nigra v Ljubljani Occupied territory of the Black Stork Ciconia nigra in Ljubljana Peter TRONTELJ Do sredine 80. let je bilo v Sloveniji znano le eno samo redno zasedeno gnezdo črne štorklje (Gregori 1987), Najdbi drugega gnezda na Ljubljanskem barju leta 1986 so sledili številni novi dokazi o gnezdenju v osrednjih in vzhodnih delih države. Še bolj se je povečalo število gnezditveno sumljivih in preletnih opazovanj. Širjenje areala in porast številčnosti v pretežno gozdnati Sloveniji je bil pričakovan glede na položaj v sosednji Avstriji (Sackl 1985). Bolj presenetljiv je morda odmik, s katerim je bilo naraščanje registrirano v Sloveniji. V Avstriji je bil glavni populacijski skok zabeležen v 70. letih. Že po letu 1983 se je rast populacije močno upočasnila glede na desetletje poprej. Gnezdišča v sredogorju, gnezda na skalnih policah in na tleh, kakršna so znana tudi v Sloveniji (Ponebšek 1911, Božič 1994), v vzhodnem delu srednje Evrope niso nikakršne posebnosti (Bauer in Glutz von Blotzheim 1966). V Avstriji (Sackl 1993a) je 27% gnezd zgrajenih na skalnih policah. Takšna izbira habitata in gnezdišča torej ni posledica novejših zgostitev populacij ali uničevanja nižinskih močvirnih gozdov. Kljub širjenju areala in večanju populacije, ki se je v vzhodni Evropi začelo že v prvi polovici tega stoletja (Bauer in Glutz von Blotzheim 1966), evropske črne štorklje ostajajo plahe gozdne ptice. Cramp (1977) omenja odsotnost človekovih vplivov kot enega glavnih dejavnikov pri izbiri habitata. Tudi Bauer in Glutz von Blotzheim (1966) obravnavata črno štorkljo kot gozdno ptico, ki navadno beži pred človekovo bližino in jo vznemirjanja preženejo z gnezdišča. Nasprotno pa v vzhodnem Zakavkazju ponekod gnezdi tudi v naseljih. Za posamezne novonase-ljene ptice v srednji Evropi pravita, da so presenetljivo neobčutljive. Dornbusch (1993) v nekoliko novejšem pregledu za srednjo Evropo še vedno govori o "izraziti gozdni ptici" in kot neizogiben varstveni ukrep zanjo omenja preprečevanje motenj v gnezdišču. Tudi v Sloveniji je bila Slika 1: Črna štorklja na daljno vodnem drogu, priljubljenem počivališču. Drog stoji na odprtem, okrog 150 m od roba naselja. Fig. 1: Black Stork on a power transmision pole, its favourite resting place. The pole is situated in the open country, some 150 m from the edge of the residential area. (P. Trontelj) . 156 XVH - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS črna štorklja v gnezditvenem obdobju opazovana predvsem v gozdnatih predelih, proč od neposrednega stika s človekom. Več opazovanj blizu naselij ali prometnih povezav izvira iz časa preleta, predvsem jesenskega. V času od 16.06. do 07.08. 1994 je bil severozahodni del Ljubljane prebivališče enega do dveh odraslih osebkov črne štorklje. Moja opazovanja so bila večinoma naključna. Možno je, da sta bili ptici v omenjenem predelu že teden ali dva prej. Vse registracije so omejene na območje med Kosezami, Podutikom in Brdom (si. 1). V 12 od 17 zabeleženih opazovanjih je ena ptica stala na lesenem drogu nizkonapetostnega daljnovoda. Enkrat sem opazoval krožeč par, trikrat po eno krožečo ptico, v enem primeru pa je bila ptica na preletu. Vsaj v avgustu je ena ptica prenočevala na daljnovodnem drogu; pred tem jev morebiti prenočevala v bližnjem gozdu. Štorkelj nisem nikoli opazoval pri prehranjevanju. Predvidevam, da sta lovili v reguliranih potokih Pržanc in Glinščica. Njuni strugi sta toliko poglobljeni, da bi ptico bilo mogoče videti le iz neposredne bližine. Poleg Koseškega bajerja, ki je s svojimi strmimi bregovi neprimeren, v območju opazovanj ni drugih voda. Površinsko prevladujejo intenzivno obdelani travniki in njive ter v približno enakem deležu gospodarsko izkoriščan mešan gozd. Ne-zanemarljivi sta pozidana površina ter zahodna ljubljanska obvoznica, vzdolž katere sta se štorklji zadrževali. Predel s Potjo spominov in tovarištva je ob popoldnevih in koncu tednaveno glavnih ljubljanskih sprehajališč. Črna štorklja se je vsaj dvakrat po več ur zadrževala manj kot 50 m od roba strnjenega naselja, v katerem so potekale vsakodnevne dejavnosti, Trikrat je na nizki višini letela nad naseljem. Ko je sedela na drogu (si. 2), je bila njena ubežna razdalja okrog 10 m. Ti podatki bi bili s favnističnega stališča vredni le kratke notice, saj ni šlo za več kakor za daljše letovanje para na nekem območju. Skrajno neobičajen je bil habitat, ki sta si ga štorklji izbrali, ter neposreden stik z mestom in avtocesto. Črna štorklja je v evropskih razmerah teritorialna ptica, ki na svoj teritorij opozarja med drugim s posebno obliko teritorialnih in svatovskih letov (Sackl 1993b). Elemente teh letov sem opazoval tudi pri krožečih pticah v Kosezah. Mislim, da je to ob dvomesečnem obdobju zadrževanja v istem predelu dovolj, da govorimo o teritoriju negnezdečega para. Poskus gnezdenja lahko izključimo z veliko verjetnostjo, saj gnezdeče ptice zasedejo svoja gnezdišča že v aprilu. Gledano s človeškimi očmi je v okolici veliko mnogo ugodnejših prostorov, npr. Ljubljansko barje in s potoki bogato Polhograjsko hribovje. Možno bi sicer bilo, da sta ptici v zgodnji pomladi neuspešno gnezdili v širši okolici Ljubljane, kasneje pa sta vzdrževali novo izbran teritorij na obrobju mesta in si izkazovali naklonjenost z elementi svatovskega vedenja (op. ured.). Zakaj sta štorklji izbrali prav mestno obrobje, lahko le ugibamo. Obročkov ali drugih znakov, ki bi govorili o ubežnikih, nisem opazil. Posamezni pari vrste, ki velja za okolju ozko prilagojeno in ogroženo, lahko zasedajo navidez neprimerne habitate v predelih, kjer je vrsta v populacijski ekspanziji. Npr. sokoli selci na visokih stavbah v mestih ali tatarske žvižgavke, ki gnezdijo na Bodenskem jezeru že po pristaniščih. Ali smo oz. bomo podobni "devalvaciji" priča pri črni štorklji? Ali so taka in podobna opažanja znanilci večje sinantropizacije vrste? Poskus gnezdenja ob severnem obrobju Gradca (Kepka 1989) na skalni polici v bližini sprehajalne poti se je končal z izginotjem jajc. Drugih podobnih primerov za srednjo Evropo v literaturi nisem zasledil. LITERATURA Bauer, K.M., Glutz von Blotzheim, U.N. (1966): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Bd.l. Akademische Verlagsgesellschaft, Wiesbaden. Božič, I. (1994): Črna štorklja Ciconia nigra. Acrocephalus 15: 51-52. Cramp, S. (1977): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa, Vol. 1. Oxford University Press, Dornbusch, M. (1993): Zur Situation des Schwarzstorchs in Mitteleuropa, Schriftenreihe fr Umwelt und Naturschutz im Kreis Minden-Lübbecke 2: 47-48. 157 ACROCEPHALUS XVII ¦ 78-79 -1996 Slika 1: Območje na zahodu Ljubljane, kjer se je v letu 1994 redno zdrževal par črne štorklje. S pikami so označeni položaji daljno vodnih drogov, kjer se je štorklja najpogosteje zadrževala. Fig. 1: The area in the western part of Ljubljana, where a pair of Black Storks was seen regularly in 1994. Dots indicate the position of the power transmission poles, most often frequented by these storks. 158 XVII - 78-79 - 1996 Gregori, J. (1987): Črna štorklja Ciconia nigra gnezdi na Ljubljanskem barju. Acroce-phalus 8: 37-39. Kepka, O. (1989): Ein Brutversuch des Schwarzstorches Ciconia nigra im Weichbild der Stadt Graz. Mitt. Abt. Zool. Landesmuseeum Joanneum 43: 25-26. Ponebšek, J. (1911): Črno štorkljo je ustrelil. Lovec 2, Ljubljana. Sackl„P. (1985): Der Schwarzstorch Ciconia nigra in Osterreich - Arealausweitung, Bestandsentwicklung und Verbreitung. Die Vögelwelt 106: 121-141. Sackl, P. (1993a): Aktuelle Situation, Reproduktion und Habitatansprche des Schwarzstorchs. Schriftenreihe fr Umwelt und Naturschutz im Kreis Minden- Lbbecke 2: 54-63. Sackl, P (1993b): Beobachtungen zum Thermiksegeln und zur Flugbaltz des Schwarzstorchs Ciconia nigra, kologie der Vögel 15: 1-16. POVZETEK Od sredine 80. let naprej je bilo v Sloveniji opaziti naraščanje populacije in širjenje areala črne štorklje, podobno kot v nekaterih drugih srednjeevropskih državah. Novi življenjski prostori se ne razlikujejo od že opisanih v sosednjih državah in so pretežno gozdnati ter odmaknjeni od človeka. Od junija do avgusta 1994 je par odraslih črnih štorkelj bival v severozahodnem delu Ljubljane. Ptici sta pri kroženju občasno kazali elemente teritorialnih letov in dvorjenja. Dokazov za morebiten poskus gnezdenja ni bilo. Opažanja so iz do kilometer širokega nepozidanega pasu med strnjenim stanovanjskim naseljem in avtocesto. Črna štorklja je za počivališče izbrala med drugim telefonski drog manj kot 50 m od roba naselja in je večkrat krožila nad samim naseljem. Ubežna razdalja na drogu stoječe ptice je bila približno 10 m. Območje opazovanj je močno frekventirano sprehajališče. Nepozidano površino predela sestavljajo njive, travniki in mešan gozd v približno enakih deležih. Edini za črno štorkljo primerni vodi sta dva regulirana in poglobljena potoka, ki imata zaradi evtrofizacije bujno vegetacijo in favno. Tu sta se štorklji domnevno prehranjevali. SUMMARY From the mid-eighties onwards, an increase in the population of the Black Stork and its range have been noted in Slovenia, just like in some other Central European countries. The bird's new natural surroundings do not differ from the already described ones in the neighbouring countries; they are predominantly ACROCEPHALUS woody and somewhat distant from man. From June to August 1994, a pair of adult Black Storks frequented the NW part of Ljubljana. While circling in the air, the birds occasionally showed the elements of territorial flight and courtship. There was no other evidence, however, about a potential attempt to breed there. The observations were made from up to a kilometre wide open area between a densely populated residential area and the motorway. As than 50 m from the edge of the residential neighbourhood and circled a number of times above this area. The escape distance of the bird standing on the pole was about 10 m. This open area is a highly frequented promenade and consists of approximately equally large fields, meadows and a mixed forest. The only waters suitable for this bird are the two regulated and deepened streams which are due to their eutrophication known for lush vegetation and fauna. The two storks presumably fed there. Peter Tiontelj, Cesta na Laze 27, 1000 Ljubljana 159 ACROCEPHALUS XVII - 78-79 -1996 Ali kozača Strix uralensis gnezdi na Ljubljanskem barju? Does the Ural Owl Strix uralensis breed at Ljubljansko barje? Al VREZEC V Evropi žive tri podvrste kozače: Strix uralensis uralensis (severozahodna Rusija do Urala), S. u. liturata (Skandinavija) in S. u. macroura (južna in srednja Evropa) (Mikkola 1983). V Sloveniji je zastopana podvrsta S.u. macroura, opisana tudi pod sinonimom S. u. carpathica (Mikkola 1983), ki je predstavnik ledenodobne reliktne populacije kozač (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994). Mebs (1987) navaja, da južnoevropske populacije kozač S. u. macroura večinoma gnezdijo v opuščenih gnezdih ujed, medtem ko osebki se vernoevropske S. u. liturata večinoma zasedajo drevesna dupla ali poldupla, v južni Norveški pa gnezdijo celo na skalnih policah ob morju (Olsen, pisno). Do nedavnega je imela kozača na Ljubljanskem barju status naključnega gosta, saj sta bila o njej znana le dva podatka. Prvi zadeva najdbo poginule kozače (najverjetneje zastrupljene) ob Curnovcu na severnem delu Barja aprila 1988 (A. Trontelj 1989). Drugi je iz Kozler-jeve gošče na vzhodnem delu Ljubljanskega barja, ko je bil 19.1.1989 opazovan en (1) osebek (P. Trontelj 1989). V zimi 1993/94 sem v manj kot pol kvadratnega kilometra velikem gozdnem rezervatu Kozlerjeva gošča na Ljubljanskem barju kozačo večkrat opazoval in našel tudi njene izbljuvke. V tem času sem zabeležil osem opazovanj posameznega osebka ali para: 1) 29.12.1993 - 1 ex., verjetno samec 2) 29.01.1994-2 ex., samec in samica 3) 23.02.1994 - 2 ex., samec in samica 4) 25.02.1994 - 1 ex., samica 5)26.02.1994- 1 ex., samec 6) 27.02.1994 -1 ex., samec (B. Rubinič) 7) 05.03.1994 - 1 ex., samica 8) 25.03.1994 - 1 ex. (B. Rubinič) Razlikovanje med spoloma ni bilo težavno, saj je bila samica opazno večja in svetlejša od samca. Glede na to, da sta bili ptici opazovani v paru, sklepam, da sta bili že spolno zreli. Kozači sem največkrat opazoval na robu gozda, kjer sta verjetno oprezali za plenom. Sovi sta se pogosto skrivali v gosti razrasti smrek. Samico sem enkrat odkril po zaslugi šoj Garrulus glandarius, ki so divje vreščale okoli v smreki skrite sove. Kozači sem opazoval tudi v delu gošče, poraslem z listavci (dominira breza), ki so bili v tistem času še goli, kar sovam ni dajalo ustreznega kritja. Zanimivo je bilo tudi opazovanje samice 25.2.1994, ko se je z drevesa zunaj gozda na zahodni strani Kozlerjeve gošče spustila na bližnjo koruzno njivo in nato, sicer brez plena, odletela nazaj proti gošči. Zadnjič je kozačo v Kozlerjevi gošči 25.3.1994 opazoval B. Rubinič. V zimi 1993/94 sem Kozlerjevo goščo obiskal osemkrat in kozačo opazoval šestkrat. V maju 1994 sem Kozlerjevo goščo ponovno pregledal, a morebitnih sledov kozače nisem zasledil, zato je gnezditev vprašljiva. Zanimivo je, da sem na kozače vedno naletel v poznih popoldanskih urah (od 16.00 do 17.00), sicer pa ne. V dopoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah kozač nisem videl. Glede na čas opazovanja in zadostno količino opuščenih gnezd kanj Buteo bu-teo in sivih vran Corvus comix, ki jih kozača rada zasede (Mikkola 1983), bi bila gnezditev sicer možna, a tega zaradi dejstva, da kozač spomladi (maj 1994) nisem več opazil, ni mogoče potrditi. Drugi razlogi, na podlagi katerih sklepam, da kozači v Kozlerjevi gošči nista gnezdili, so: 160 XVE - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS 1. Ptici nista bili cpezditveno razpoloženi, za kar lahko naštejem dva dokaza: a) Sovi sta bili aktivni tudi podnevi, kar je značilnost vedenja kozač v zimskem, negnezditvenem oziroma klateškem obdobju (Mebs 1987). b) Na izzivanje s posnetkom ko-začinega oglašanja se sovi nista odzvali. Posnetek sem še z nekaj člani društva predvajal zvečer (od 19.00 do 20.00) v februarju, in sicer na zahodnem delu Kozlerjeve gošče, in z B. Rubiničem 7.2.1994 zjutraj (od 6.00 do 8.00) na jugovzhodnem delu gošče. Na področjih v Sloveniji, kjer kozače sicer gnezdijo, se lete na posnetek zelo burno odzivajo (lastna opazovanja). 2. Neustreznost habitata. Kozača je tipična gozdna ptica (Mikkola 1983; Polak 1989), katere teritorij je ponavadi širok od 2 do 5 kilometrov v premeru (Mebs 1987; Mikkola 1983). Mislim, da je za gnezedenje kozače na Ljubljanskem Barju edino primeren le gozd v Logu pri Curnovcu (Vrezec 1993). 3. Tretji razlog, da kozača tu ne gnezdi, je vpliv človeka, ki je v gnezditvenem obdobju lahko zelo moteč faktor. Naj izpostavim nekaj dejavnikov, ki so na področju Kozlerjeve gošče najbolj moteči: a) Vrtičkarstvo v okolici, ki se zadnje čase vse bolj širi. b) Nedeljski sprehajalci in psi, ki s sprehajanjem po gošči nenamerno vznemirjajo tamkajšnje živalstvo. c) Lovci, ki posegajo v območje rezervata s postavljanjem opazovalnic in z drugimi aktivnostmi, vnašajo nemir na to območje. Kozači sta nemara prišli na Barje s kakega hriba v okolici, kot je na primer Krim, kjer kozače potrjeno žive (lastna opazovanja) in verjetno tudi gnezdijo. Za Kozlerjevo goščo lahko sklepam, da jo kozače večkrat obiščejo, pozimi pa se v njej lahko tudi daljši čas zadržujejo. V zimah 1994/95 in 1995/96 kozač v Kozler-jevi gošči ni bilo. Ocenjujem, da se kozača na Barju ne pojavljaja naključno, kar je veljalo do sedaj, ampak ima na tem področju status občasnega, predvsem zimskega, gosta. LITERATURA Glutz von Blotzheim, U. N., Bauer, K. M. (1994): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Bd. 9. Wiesbaden: Aula-Verl. Mebs, T. (1987): Eulen- und Kauze, Kosmos-Naturfuhrer. - Franckh, Stuttgart. 124 pp. Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & A D Poyser Ltd., Staffordshire. 397 pp. Polak, S. (1989): Sove Zgornje Pivke. Acroce-phalus 39-40: 16. Trontelj, A. (1989): Ljubljansko barje ob Cumovcu. Acrocephalus 39-40: 26. Trontelj, P. (1989): Kozača Strix uralensis. Acrocephalus 41-42: 63. Vrezec, A. (1993): Sove Strigiiormes Ljubljanskega barja. Raziskovalna naloga, Gimnazija Šentvid, Ljubljana. POVZETEK Avtor je v zimi 1993/94 v gozdnem rezervatu Kozlerjeva gošča na Ljubljanskem barju opazoval par kozač Srrix uralensis macroura. Od decembra do marca je zabeležil osem opazovanj. Sovi sta se zadrževali na robu gozda, le enkrat pa je avtor opazoval samico, ki je odletela do bližnje koruzne njive. Sovi nista bili aktivni cel dan, saj ju je avtor opazoval izključno ob poznih popoldanskih urah (od 16.00 do 17.00), sicer pa ne. Čeprav čas opazovanja in količina ustreznih gnezdišč dopuščata, da bi kozača gnezdila v Kozlerjevi gošči, pa avtor nešteva tri razloge, ki tej možnosti nasprotujejo: 1) Negnezditveno razpoloženje opazovanih kozač (zimsko klatenje), 2) Kozlerjeva gošča je premajhna, da bi bila primeren gnezditveni habitat za kozačo, 3) Vpliv človeka. Avtor pripisuje kozači na Ljubljanskem barju status občasnega gosta. SUMMARY During the winter 1993/94 the author observed, in the so-called Kozlerjeva gošča forest reserve at Ljubljansko barje (Ljubljana Marshes), a pair of Ural Owls Strix uralensis macroura. From December to March, 8 records were made. The owls frequented the forest edge, and it was only once that the female was seen flying to the maize field nearby. Although the time of observations allows for the assumption that the owl bred in the forest reserve, the author states three reasons which do not speak in favour of such possibility: 1) Utterly non-breeding disposition of the observed Ural Owls (winter vagrancy), 2) The forest reserve is too small to be a suitable breeding habitat for this bird, 3) Human disturbance. 161 ACROCEPHALUS XVU - 78-79 -1996 To the Ural Owl observed at Ljubljansko barje the author attributes the status of a periodic visitor. Al VrQZQC, Pražakova 11, 1000 Ljubljana Iz ornitološke pozabe From the ornithological oblivion "Kozača je drzna roparica in ne plašna in bojazljiva, kakor so večinoma vse ponoćne sove; v obnašanju je podobna mišarju. Človeka se nič ne boji. Napada razen zajcev, kuncev, divjih petelinov in ruševcev tudi mišarje in čaplje ob belem dnevu. Leta rahlo in tiho, ne da bi zamahnila s perutmi; včasih tudi mirno plava kakor mišar. Po precejšnji velikosti, debeloglavi sovji postavi z dolgim repom jo v zraku lahko že od daleč spoznamo. Podnevi menda prav dobro vidi, ker leta v gozdu ves dan semtertje; ob valitvi gozda sploh ne zapusti, sicer le v mraku. Dr. Jeločnik trdi, da se vztrajno drži kraja, ki ji ugaja in kjer se je enkrat naselila; le kaj izrednega jo more za vedno pregnati. Glasi se samo ponoči, pozno zvečer in zgodaj zjutraj, nikakor ob belem dnevu, navadno proti koncu zime, spomladi do konca aprila in blizu gnezdišča. Erjavec in njegovi vrstniki trdijo, da uralska sova mekeče kakor koza, zato ji je tudi dal ime kozača. Vendar je to velika zmota, kakor so dokazali novejši ornitologi, ki pravijo, da je njen glas mešanica glasu velike uharice in lesne sove, zamolkli "vhumb, vhumb, vhumb", ki ga slišimo od samca navadno 3-5 krat zaporedoma. Ob paritvi pa baje samec in samica vrhutega tudi strašno vpijeta. Mladiči sičejo in puhajo kakor velike uharice; samo nekoliko bolj hripavo." Ponebšek, J. (1917): Naše ujede, I. del: Sove. Ljubljana, str. 94 162 Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook BELOLISKA Melanitta iusca VELVET SCOTER - Male from 31st January to 1st February 1996 at Maribor Beloliska je na območju reke Drave reden zimski gost, v večini zim pa tudi prezimuje. Opazovanja se časovno gibljejo med sredino novembra in drugo polovico marca. Zanimivo je dejstvo, da so bile v vseh primerih v letih 1989 - 1996 opazovane le samice (podobno velja tudi za sorodno črno raco). Iz tega obdobja je znana le ena izjema, ki pa je zato toliko bolj zanimiva. Od 31. 1. do 1. 2. 1996 se je odrasel samec beloliske zadrževal na Dravi v bližini Mariborskega otoka. Zaradi nizkih temperatur je bilo Mariborsko jezero večinoma pod ledom, tako da je tukaj počivalo tudi večje število sivk Aythya ferina in čopastih črnic, A. fuligula, med katerimi pa sem opazil tudi par rjavk A. marila. Beloliska se je med opazovanjem intenzivno potapljala, kljub temu pa sem se je zaradi dokajšnje bližine lahko dodobra nagledal. Najbolj so bodli v oči značilen kljun z živo rumeno obrobo, belo oko in majhna, prav tako bela podočesna proga (le-te prvoletni samec nima). Luka Božič, Pintarjeva 16, 2106 Maribor RJAVI LUNJ Cticus aeruginosus MARSH HARRIER - Female on 2nd December at Ptujsko jezero and female on 19th November at Ormoško jezero Dne 2.12.1995 sem na Ptujskem jezeru v bližini velikega otoka opazoval rjavega lunja. Odrasla samica je v nizkem letu XVE - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS preletela jezero in brez postanka nadaljevala let prek bližnjih polj. Opazovanje v tem obdobju je vsekakor zelo zanimivo, saj je po podatkih ZOAS to komaj četrti podatek o zimskem pojavljanju te vrste pri nas. Nedvomno pa gre tudi v tem primeru za zapoznelega preletnika. Podobno velja verjetno tudi za samico rjavega lunja, ki je 19.11.1994 letela čez Ormoško jezero proti bazenom za odpadne vode. Tega dne je bilo za ta čas presenetljivo toplo, pa tudi jata 36 nad jezerom spreletavajočih se prib Vanellus vanellus ni delovala nič kaj zimsko. Luka Božič, Pinta:jeva 16, 2106 Maribor NAVADNA PROSENKA Pluvialis apricaria GOLDEN PLOVER - In winter plumage among 1324 Lapwings on 9th March 1996 Dne 9.3.1996 sva z D. Denacem sodelovala v akciji celodnevnega spremljanja selitvene dinamike vodnih ptičev na nižinskem območju reke Drave. Zadolžena sva bila za zgornji del Ormoškega jezera, kjer sva bila med 6. uro zjutraj in 18. uro priča zanimivim dogajanjem. Predvsem so nama ostale v spominu pribe Vanellus vanellus, ki so med 8. uro zjutraj in 15. uro popoldne v različno velikih jatah bolj ali manj ves čas preletavale jezero. Največja posamezna jata je štela 320 osebkov, povečini pa so bile precej manjše. Pribe so letele razmeroma nizko in so se na območju jezera spustile tik do vodne gladine. Ko so dosegle nasprotni breg, pa so se ponovno dvignile na prejšnjo višino in nadaljevale let v smeri od zahoda proti vzhodu. Preletavanje prib je po 15. uri popolnoma prenehalo. Skupno število opaženih osebkov je bilo 1324 prib, čeprav je dejanska številka verjetno kar nekajkrat večja, saj sva najbrž pokrivala le ozek del njihovega selitvenega koridorja. V eni izmed večjih jat, ki so jezero prečkale malo po 9. uri, sva zagledala navadno prosenko v zimskem perju. Glede na številne jate prib, ki v začetku marca vsako leto letijo čez štajersko subpanonsko območje, je navadna pro-senka tukaj presenetljivo redek preletnik. Luka Božič, Pintarjeva 16, 2106 Maribor PRODNIKI Calidris var. STINTS - 12 Calidris minuta on 22nd September, 8 C. minuta, 7 C. alpina 24th September, and 9 C. minuta on 27th September 1996 at Cerkniško jezero Konec septembra se je na Rešetu na Cerkniškem jezeru zadrževalo veliko število prodnikov. 22.9.1996 sem naštela kar dvanajst (12) malih prodnikov, 24.9.1996 pa poleg osmih (8) malih še sedem (7) spremenljivih prodnikov. Presenečena sem bila, ko sem 27.9.1996 opazila devet (9) malih prodnikov še na Gorenjem Jezeru na enem izmed poplavljenih travnikov. Razmeroma pozni poletni prelet prodnikov je morda posledica slabega vremena v začetku septembra. Jana Kus, Tržaška cesta 51, 1111 Ljubljana PRODNIKI Calidris var. STINTS - 471 Calidris minuta, 112 C. alpina and 52 C. ferruginea on 22nd September 1996 at Ormož waste water basins Vremenske razmere v ormoških bazenih za odpadne vode so dne 22.9.1996 poskrbele za svojevrsten rekord. Vreme v osrednjih delih Srednje Evrope je bilo bolj stanovitno, Sredozemlje in Balkan pa sta bila v nenehnem ciklonu; komaj je dež prenehal, je sledil nov val poslabšanja, Zaradi gnezditve polojnika in velikih koncentracij pobrežnikov so bili bazeni za odpadne vode stalno pod nadzorom lokalnih opazovalcev. Ves september je skokovito naraščalo število prodnikov in omenjenega datuma je bilo na plitvinah IV. vodnega bazena fantastičnih 471 osebkov malih prodnikov v mladostnem perju, neverjetnih 52 osebkov srpokljunih prodnikov prav tako v mladostnem perju in kar 112 osebkov spremenljivih prodnikov. Dva (2) spremenljiva prodnika sta bila prvoletna v zimskem perju s komaj vidnimi ostanki mladostnega perja, dva (2) pa odrasla med prenovo v zimsko perje; vsi drugi so bili mladostno obarvani. Z njimi se je prehranjevalo 40 togotni-kov Philomachus pugnax (38 samic, 2 samca), osem (8) mladostnih močvirskih Tringa glareola in sedem mladostno obarvanih (7) črnih martincev Tringa erythropus. Najbolj sproščujoče pa je bilo povsem umirjeno in zaupljivo vedenje 163 ACROCEPHALUS pobrežnikov. Najbližji so v razdalji slabih štirih metrov, ob vznožju mojih nog brez obotavljanja iskali hrano, si negovali perje, spali in neprestano priletavali in odletavali. Teleskopa ali daljnogleda mi za določevanje obarvanosti perja pri najbližjih jatah sploh ni bilo treba uporabljati, tako da sem dve uri listal po dveh priročnikih, primerjal kvaliteto risb z realnostjo opazovanja in preučil obarvanost perja pri domala vsaki ptici. 30.9.1996 v bazenih ni bilo več niti enega samega prodnika! Borih 18 malih in 6 spremenljivih prodnikov se je prehranjevalo na plitvinah Ormoškega jezera. Borut Štumberger, 2282 Cirkulane 41 KAMENJAR Arenaria interpres TURNSTONE - Maie in summer plumage on 28th May 1995 at Ormoško jezero (also 8 Charadrius hiaticula) Dne 28.5.1995, sredi gnezdilne sezone, se na Ormoškem jezeru prav gotovo nisem nadejal cele vrste za ta čas neobičajnih gostov in tudi na prvi pogled povsem prazno jezero tega ni obetalo. Najprej sem opazil na vejah sredi jezera počivajočo malo belo čapljo Egretta gar-zetta, nekoliko stran od nje pa ribjega orla Pandion haliaetus, ki je tukaj, kot se je izkazalo kasneje, letoval. Videl sem še letujočega malega Žagarja Mergus albellus in tri (3) belolične čigre Chlido-nias hybrida, nato pa sem povsem po naključju dobil v vidno polje teleskopa precej visoko nad vodno gladino letečega kamenjar ja. Odrasel osebek v čudovitem poletnem perju, verjetno samec, je z veliko hitrostjo letel po toku navzgor. Čeprav se je čez približno pet minut vračal po isti poti, ni niti za trenutek pristal in tako je to srečanje kar prehitro minilo. Vendar zanimivosti s tem še ni bilo konec. Okoli devete ure smo v bazenih za odpadne vode opazovali osem (8) komatnih deževnikov Charadrius hiaticula, od katerih je bil eden še v zimskem perju, osem (8) malih prodnikov Calidris minuta in enega najverjetneje spolno nezrelega srpokljunega prodnika Calidris ferruginea. Luka Božič, Pintarjeva 16,2106 Maribor XVII - 78-70 -1096 OZKOKLJUNI LISKONOZEC Phalaropus lobatus RED-NECKED PHALAROPE - Juvenile on 1st September 1995 and juvenile on 26th August 1996 at Ormož waste water basins Ozkokljuni liskonožec nedvomno sodi med tiste vrste pobrežnikov, ki so slovenskim ornitologom nekoliko slabše poznane. Sam sem se imel priložnost, po že opisanem opazovanju julija 1992 na Ormoškem jezeru, na tem terenu z njim srečati še dvakrat. V obeh primerih se je liskonožec zadrževal v bližnjih bazenih za odpadne vode. Dne 1.9. 1995 je osebek v mladostnem perju (juv.) plaval med množico različnih pobrežnikov v zadnjem bazenu. Medtem ko je povsem mirno drsel po vodni gladini, je s svojim kot šivanka tankim kljunom obiral iz vode štrleče bilke. Le slabo leto kasneje je bil isti bazen še bolj zanimiv. V blago oranžni poznopopol-danski uri se je v precej vodnatem bazenu zaradi razmeroma obilnega deževja v prejšnjih dneh kar gnetlo ptičev. Opazili smo: 22 mladostnih togotnikov Philomac-huspugnax, 46 kožic Gallinago gallinago, 55 močvirskih martincev Tringa glareola, dva (2) pikasta martinca Tringa ochropus, šest (6) zelenonogih martincev Tringa nebularia, dva (2) rdečenoga martinca Tringa totanus, šest (6) črnih martincev Tringa erythropus, med katerimi je bilo pet mladih, eden pa odrasel v zimskem perju, enega odraslega komatnega deževnika Charadrius hiaticula v zimskem perju, štiri (4) male prodnike Calidris minuta, štiri (4) spremenljive prodnike Calidris alpina in dva (2) srpokljuna prodnika Calidris ferruginea, enega v odraslem zimskem in drugega v mladostnem perju. V nekoliko globljem delu bazena se je zadrževal mladostni rjavovrati ponirek Podiceps grisegena, na koncu pa nas je med značilnim oglašanjem preletel še veliki škurh Numenius arquata. Liskonožca smo opazili šele, ko smo nekaj časa že pregledovali skupino pobrežnikov. Opazovani osebek je bil tudi tokrat mladosten, poleg značilnih štirih rumenkastih prog, ki vzdolžno potekajo čez njegov hrbet, pa smo opazili tudi 164 XVn-78-79- 1996 ACROCEPHALUS njegov popolnoma jasni odsev v vodi. Datum: 26.8.1996. Selitvene poti ozkokljunega liskonožca potekajo precej vzhodno od naših krajev, poleg tega pa poteka selitev te vrste proti Perzijskemu zalivu in Arabskemu morju, kjer prezimuje, izrazito brez večjih postankov na evropskih tleh (Colston, Burton; 1988). To deloma tudi pojasnjuje precej skromne podatke o tej vrsti v Sloveniji, čeprav bi na osnovi dosedanjih opazovanj lahko domnevali, da je liskonožec vsaj na Štajerskem v času jesenske selitve reden, vendar maloštevilen preletnik. Luka Božič, Pintarjeva 16, 2106 Maribor MALI GALEB Larus minutus LITTLE GULL - Juvenüe on 19th October 1996 at Lake Bled Ko sem 19.10.1996 popisoval ptice na gorenjskih jezerih, sem ob osmih zjutraj na sredini Blejskega jezera opazil malega galeba Larus minutus. Z ugotavljanjem njegove velikosti nisem imel težav, saj je bil le meter stran od dolgorepe race Anas acuta in nekaj več od rečnega galeba Larus ridibundus. Med plavanjem se je opazno pozibaval po mirni gladini jezera. Neprestano je iz vode pobiral drobne stvari, verjetno insekte. V letu me je spominjal na majšo čigro. Deloval je lahkotno, s pogostim spreminjanjem smeri. Šlo je za mlajši osebek, verjetno prvo-letni. Na koncu belega repa se je lepo videla na sredini prekinjena črna črta. Črno črto je imel tudi na perutih: potekala je podobno kot pri mladem triprstem galebu Rissa tridactyla. Na glavi je imel temnejše lise, kljun je bil črn. To je bilo moje prvo srečanje s to vrsto na Gorenjskem. Tomaž Mihelič, Gradniko-va 63, 4240 Radovljica POVODNI KOS Cinclus cinclus DIPPER - On 5th November 1996 at Sedmera jezera (1685 m) in the Julian Alps 5.11.1996 sem v okviru službenega terenskega dela obiskal dolino Sedmerih jezer. Ob koči, točnej ob Močivcu, sem splašil povodnega kosa. Čeprav sem v tem letu dolino od maja do novembra obiskal šestkrat, sem ga tokrat srečal prvič. Davorin Tome, Jamova 66, 1000 Ljubljana SIVA PEVKA Prunella modularis HEDGE ACCENTOR - 2 (one singing) on 22nd Aprü 1995 at Sečovlje Salina 22. aprila 1995 smo skupaj z B. Vidic in R. Picigo obročkali ptiče na običajnem mestu na obrobju solin v Sečovljah. Večkrat sem zaslišal v jarku, poraščenim s trnjem, značilno oglašanje sive pevke. Ker je ta datum za prelet te vrste precej pozen, sem pomislil, da se pač oglaša kakšna druga vrsta s podobnim glasom. Ob tem je treba vedeti, da siva pevka v solinah ne gnezdi in da se na preletu številčno pojavlja sredi marca. Na moje veliko začudenje pa je nato siva pevka začela tudi peti. Medtem ko je še pela, sem opazil, da se je v mrežo ujela druga siva pevka. Tako sem imel v roki eno, druga pa je še zmeraj pela v jarku. Mislim, da je to res pozen datum spomladanskega pojavljanja te vrste na robu solin. Dare Sere, Langusova 10, 1000 Ljubljana PLANINSKA PEVKA Prunella collaris ALPINE ACCENTOR - On 23th December 1996 at Lorn mountain pasture (1090m) in the Julian Alps 23. decembra 1993 sem popisoval ptiče v Triglavskem narodnem parku v okviru Zimskega ornitološkega atlasa. Na planini Lom (1090 m) nad Tolminom sem po naključju med planšarskimi bajtami na tleh opazil planinsko pevko, ki se je prehranjevala na predelu, kjer je skopnel sneg. Ker ni bila plašna, sem jo večkrat od 165 ACROCEPHALUS XVn - 78-79 - 1996 blizu fotografiral. Ko sem se ji le preveč približal, je zletela malo stran, ali pa se je usedla na okno ali na streho in celo zletela v samo planšarsko bajto. Zato sem postavil ob sami bajti mrežo, da bi ujel to planinsko pevko in jo obročkal. Kar nekaj časa je trajalo, da se je ujela v mrežo. Ker ni bila plašna, je večkrat zletela pod mrežo ali nad mrežo, najraje pa je sedela na tleh, tako da jo je bilo včasih težko opaziti. Najprej sem jo obročkal, izmeril dolžino peruti (105 mm), jo v roki fotografiral in nato izpustil. Dare Sere, Langu-sova 10, 1000 Ljubljana PUŠČAVEC Monticola solitarius BLUE ROCKTRUSH - 2 juvenüe males on 29th September 1996 on Srakane Vele island (Croatia) Zgodaj zjutraj, ko je druščina po zabavnem večeru in veseli noči še prej ko ne spala in so prvi kolegi zaradi neznosne žeje ravnokar vstajali, sem v edini vasici na Velikih Srakanah (Kvarner, Hrvaška) v jutranjem mraku zaslišal nenavadno oglašanje. Ker se ga je dalo slišati le v presledkih, zdaj iz ene, zdaj iz druge smeri, in ga doslej še nikoli nisem slišal, sem pohitel za hišo, dvignil in izostril teleskop. Povsem samoumevno je pred mano na strehi sedel samec puščavca. Na zvoniku vaške cerkvice kakih 50 m stran pa je prepeval še drugi samec. Ptici sta posedali na slemenih streh ali razvalinah, se občasno spreletavali s strehe na streho in lovili tako, da sta poletavali v zrak. Po desetminutnem opazovanju sem oba izrazito modra puščavca z motno rumeno obrobljenimi krovci in z nekaj manj obrobami na prsih določil za prvoletna samca. Kmalu sta odletela v smeri severnega dela otoka; tu bi ju na skalnatem območju najvišjega otoškega predela laično tudi pričakoval, vendar ju ne prej in ne kasneje v štiridnevnem obisku ni bilo videti. Ker se je pisal 29.9.1996, je prisotnost puščavcev na otoku, kjer vrsta ne gnezdi, fenološko vsekakor zanimiva. Izjemni gostitelj zbrane družbe, Henrik Ci-glič, mi je povedal, da je puščavca v času jesenske selitve v pred nekaj leti tu že opazoval. Borut Štumberger, 2282 Cirkula-ne 41 BMNOVKA Turdus püaris ^^T FIELDFARE - Nest found on 30th W* April 1996 near Obrov (Primorska region) 30.4.1996 sem si v Brkinih ogledoval teren za ornitološke popise. Pri kraju Gradišče blizu Obrova (OAS - 4/42) sem na črnem boru, Im od tal, našel zasedeno gnezdo brinovke. Podatek objavljam, ker tako jugozahodno do sedaj brinovka kot gnezdilka še ni bila odkrita in zaradi dokumentiranja gnezditvenega razširjanju te vrste pri nas. Davorin Tome, Jamova 66, 1000 Ljubljana TAMARISKOVKA Acrocephalus melano- pogon MOUSTACHED WARBLER - Juvenile on 6th August 1994 at Cerkniško jezero 6. avgusta 1994 smo J. Kozjak, T. Trilar in avtor te notice obročkali ptiče ob Strženu v osrednjem delu Cerkniškega jezera. Sredi dneva se je med drugimi trstnicami ujel v mrežo prvoletni (ly) osebek tamariskovke. Biometrični podatki so bili naslednji: dolžina peruti 56 mm in težka 10.5 grama. Na jeziku je imela še črni pikici, ki sta značilni za mladiče oziroma prvoletne osebke. Pozneje, ko se ptica seli, in sicer konec septembra ali najbolj pogosto v sredini oktobra, te dve pikici nista več vidni. Do sedaj nam te vrste še ni uspelo obročkati na Cerkniškem jezeru. Tudi na selitvi ali preletu ne. Ker je 6. avgust še prezgoden datum za selitev, se zastavlja vprašanje, ali gre za pognez-ditveno razpršenost mladičev ali pa vendarle za možnost, da bi tamariskovka občasno gnezdila na Cerkniškem jezeru. Dare Sere, Langusova 10, 1000 Ljubljana GRAHASTA PENICA Sylvia nisoria BARRED WARBLER - Juvenile on 1st November 1994 at Ljubljansko barje 1. novembra 1994 sva z Bogdanom Vidicem obrockala ptiče na običajnem mestu v Partah ob Iščici na Ljubljanskem barju. Zadnje dni oktobra je bilo zelo nestalno in deževno vreme in šele kasneje se je nekoliko umirilo. Tako sva v mreži zagledala za ta čas zelo neobičajnega ptica. Ujela se je namreč provoletna (ly) 166 XVII - 78-79 - 1996 grahasta penica Sylvia nisoha. Naj navedem še zbrane biometrične podatke: dolžina peruti 88 mm in teža 28.8 grama. Seveda sem jo v roki tudi dokumentarno fotografiral. Do sedaj najbolj kasen podatek pri nas izvira iz leta 1979, ko sem grahasto penico ujel v Jaršah ob Savi, in sicer 21. novembra. Dare Sere, Langusova 10, 1000 Ljubljana MLINARČEK Sylvia curmca LESSER WHITETHROAT - Adult with 2 young on 25th 1995 at Maribor V letih 1993 in 1994 sem na območju Studencev pri Mariboru večkrat poslušal petje mlinarčka sredi gnezdilnega obdobja. V obeh letih je pel od maja do julija kar po vrtovih v okolici naše hiše. Temu nisem posvečal posebne pozornosti, saj sem sicer neutrudno prepevajočo ptico imel za negnezdeči osebek. Do takrat sem namreč mlinarčka poznal predvsem kot množičnega gnezdilca pohorskih visokih barij na nadmorski višini nad 1200 metrov. Dne 25.6.1995 pa sem na sosedovem dvorišču opazoval odraslega mlinarčka, ki je krmil vsaj dva letenja še zelo nevešča mladiča, kar je nedvomen dokaz o gnez-ditvi te vrste v neposredni bližini. Luica Božič, Pintarjeva 16, 2106 Maribor ČRNOGLAVKA Sylvia atricapüla BLACKCAP - 3 wintering on January 1996 at Slovenska Bistrica Med novoletnimi prazniki, 2. januarja 1996, sem skozi okno opazoval "boj" med kosi, brinovkami in škorci za jabolka, ki sem jih bil nastavil po drevju. Toda priletel je še en konkurent - samica črnoglavke, ki ji je uspelo nekajkrat kljuniti v ostanke jabolka. Čez čas sem opazil še samca črnoglavke in ta nepričakovani "par" je postal reden gost na drevesu pod mojim oknom. Privoščil pa si je tudi ocvirke, ki sem jih nastavil med drevesne razpoke. Ta opažanja sem nato podkrepil še z lovom za obročkanje. Prvič v tem letu sem razpel mreže 21. januarja in ujel samico črnoglavke, naslednjo nedeljo (28. januarja) pa sta se ujela kar dva samca črnoglavke. Glede na dosedanja kar redka pojavljanja črnoglavk v zimskem času (ZOAS - ACROCEPHALUS Sovine 1994) ocenjujem, da je zadrževanje teh ptic okoli mojega doma v Slovenski Bistrici tudi posledica primernega okolja in zadostne hrane. Poleg grmičevja je zelo dobro obrodila indijska trta, ki se razprostira čez južno in vzhodno fasado hiše. To pozobajo tudi kosi, šmamice in taščice že v novembru, letos pa so jo škorci in kosi obirali do konca decembra. Tudi s krmljenjem drugih ptičev sem začel že v začetku novembra, tako da je bilo raznovrstne hrane v obilju. Spremljanje "tria" je bilo potem ves februar lažje opazovati, ker so imele črnoglavke na nogi obroček. Za konec moram priznati, da mi je zaigralo srce, ko sem ugotovil, da so "moje" črnoglavke še vedno tu in vztrajajo ob dobri hrani, kljub neobičajno slabemu vremenu. Iztok Vreš, Grogova 6, 2310 Slovenska Bistrica KROKAR Corvus corax COMMON RAVEN - Pair feeding their young on 4th September 1996 at Vrhnika Od 15.7. do 27.7.1996 je bü med delom na zaznamovalni postaji opazovan par krokarjev, ki sta dva- do trikrat dnevno letela na bližnje smetišče na Vrhniki po hrano (izjemi sta 25.7., ko je bil opažen le en osebek s hrano, in 26.7., ko ni bil opažen nobeden). Vedno sta se vračala v smeri proti Močilniku, zato sva 24.7. z D. Šeretom pregledala tamkajšnje stene. Gnezda kljub ugodnim skalnim policam in relativnemu miru nisva našla. Naslednjega dne, 25.7., sva način opazovanja spremenila, saj je visoko drevje v okolici postaje onemogočilo zasledovanje krokarja z daljnogledom tako dolgo, da bi natančneje določili lokacijo gnezda. Medtem ko je krokar na smetišču iskal hrano, kar je lahko trajalo dobre pol ure, sem se odpeljala na bolj pregledno mesto. Z daljnogledom sem nato sledila vračajoči se ptici do gnezda levo od kamnoloma nad Verdom, kjer je dobesedno poniknila. Ker je krokar zadnja leta bolj številčen gnezdilec v Sloveniji, je seveda možno, da je par gnezdil na drevesu in ne na skalni polici (v podporo temu bi lahko bilo dejstvo, da mnoge stene pri Verdu s primernimi policami redno uporabljajo plezalci za vadbo). 167 ACROCEPHALUS XVU - 78-79 -1096 Krokarja sem opazovala tudi v avgustu (9.8. par s hrano) in začetku septembra (3. 9., 4. 9., obakrat en osebek s hrano), vendar sta nazadnje letela v smeri proti Močilniku. Med prvim in zadnjim opazovanjem je minilo 52 dni. V literaturi zasledimo, da mladiči zapustijo gnezdo po 5-6 tednih (35-42 dneh), torej bi lahko septembrski opazovanji pomenili krmljenje že speljanih mladičev, ki pa se še niso sposobni samostojno prehranjevati. Zbrani podatki se mi zdijo zanimivi zaradi poznega gnezdenja, saj se krokar-jevi mladiči običajno speljejo že v začetku maja. Katarina Senegačnik, Gorkičeva 14, 1000 Ljubljana ROŽASTI ŠKOREC Sturnus roseus ROSY STARLING - Subadult male and female on 30th May 1995 on Srakane Vele island (Croatia) Na majhnem otoku Srakane Vele, ki leži med Lošinjem in Suskom, sva s H. Cigličem 30. maja 1995 med popisom tamkajšnjih gnezdilk opazovala dva izjemno zanimiva preletnika: rožasta škorca Sturnus roseus. Ptici sta posedali na zibajočih se steblikah trstenike Arundo spec, na severozahodnem obrobju vasi. Videti sta bili utrujeni, saj sta dolgo časa zdeli na miru, se potem, ko sem se jima s fotografskim aparatom preveč približal, samo spreleteli in nedaleč stran ponovno sedli na trsteniko, tokrat na skupino bolj osamljenih steblik ob poti. Glede na to, da je tistega dne popoldne pričel pihati jugo-zahodnik - nebo je prekrila mrčava megla, ki je naslednje jutro prinesla dež - je bilo najbolj verjetno, da sta ptici ravno preleteli Jadransko morje, kajti bilo je očitno, da sta potrebni predvsem počitka. Škorca sta bila nekoliko različno obarvana; medtem k je bil eden značilno rožnat, čeprav precej bledo nadahnjen, je bil drugi na teh za prepoznavo odločilnih mestih (po hrbtu in trebuhu) kratkomalo siv. Iz literature je mogoče razbrati, da se rožasti škorec sijoče obarva šele po dospetju v gnezditveno prebivališče. Zato bi lahko sklepali, da sta bili opazovani ptici samec in samica, spolno dozorevajoč par. Presenetljiva gosta sva opazovala od 17h do 18.30h. Naslednje jutro sva ju zaman iskala po otoku. Iztok Geister, Kocjančiči 18, 6276 Pobegi ŠKRLATEC Carpodacus erythrinus COMMON ROSEFINCH - Singing male on 2nd June and 17th July 1996 at Cerkniško jezero Dne 2. 6. 1996 me je v grmu ob Lipsejnščici presenetila živo rdeče obarvana ptica z močnim kljunom. Ob pomoči priročnika sem ugotovila, da gre za škrlatca. Bil je odrasel samec (prvo in drugoletni so namreč obarvani sivo) in je vztrajno pel. 17. 7. 1996 sem ga zopet zaslišala na jasi ob cesti na Goričice (vas za Lipsenjem). Sodeč po objavah v Acro-cephalusu škrlatec v preteklih letih ni bil pogosto opažen, na Cerkniškem jezeru pa ima status nekdanjega gnezdilca (Acro-cephalus 56-57/57). Opažanja v lanskem poletju pa seveda dajejo slutiti, da škrlatec na Cerkniškem jezeru zopet gnezdi. Jana Kus, Tržaška cesta 51, 1111 Ljubljana 168 XVE - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS Zanimiva opažanja ptic ob reki Krki Interesting observations on the Krka river Reka Krka je ornitološko razmeroma slabo poznana. Ob rednem mesečnem štetju labodov grbcev na reki Krki v preteklih letih (1995/96) ter ob nekaterih naključnih obiskih reke smo zabeležili več zanimivih opažanj ptic. Petindevetdeset kilometrov dolga reka Krka postaja z nizom zanimivih habitatov s stališča orni-tofavne vse bolj zanimivo območje, ki ga bo treba bolj sistematično raziskati, še zlasti v spodnjem toku, kjer je v sosedstvu poplavnega Krakovskega gozda zabeležena velika vrstna pestrost. V prispevku so opazovanja združili: Andrej Hudoklin (AH), Božidar Magajna (BM), Andrej Sovine (AS) in Dare Sere (DŠ). Čopasti ponirek Podiceps eristatus Redno opazovani posamezni osebki na Krki v zimskem obdobju (AH). Mala bela caplja Egretta garzetta Opazovana na poplavljenem travniku pri Dobravi, 15. 4. 1996 (AH, AS) Velika bela caplja Egretta alba 18. 1. 1996, pri Malencah, en osebek (AH, DŠ). Črna štorklja Ciconia nigra Pogosto opazovana na poplavnih ravnicah (15. 4. 96) ob Krki na obrobju Krakovskega gozda tako v preteklem kot letošnjem letu. Ocenjujemo, da gnezdita v Krakovskem gozdu vsaj dva para. Gnez-ditev po davnem letu 1975vna tem območju ni bila potrjena (AH, DŠ). Bela štorklja Ciconia ciconia z nemškim obročkom V vasi Čadraže letos že tretje leto uspešno gnezdi par štorkelj, ki si je gnezdo zgradil na električnem drogu. Vaščani so naju opozorili, da ima eden od staršev obroček. Po krajšem opazovanju s telesko- pom ni bilo težko prebrati obročka. Izkazalo se je, da gre za belo štorkljo, ki je bila leta 1992 obročkana v gnezdu na Gra-diščanskem v Avstriji (AH, DŠ). Labod grbec Cygnus olor s poljskim obročkom 21. decembra 1995 sva na Krki pri Srebrničah, nekaj kilometrov nad Novim mestom, opazila skupino desetih labodov, Najino pozornost je pritegnil labod z rumenim vratnim obročkom (AH 90), ki so značilni za poljske obročkovalce. Skupina poljskih labodov je na Krki prezimo-vala vse do konca januarja. Pridružili so se večji skupini labodov, najraje pa so se zadrževali na poplavnih travnikih in njivah ob izlivu reke Temenice pri Zalogu (AH, DŠ). Regija Anas querquedula 19. 3. 1996, Pirošica, 16 osebkov (AH, DŠ). Tatarska žvižgavka Netta rutina 5. 11. 1994, osamljena samica pri Zalogu. Nova vrsta za Dolenjsko (AH, AS). Sivka Aythya ierina 5. 11. 1994 pri Zalogu, 4 osebki (AS); 13. 3. 1996 na Lešnici, ob labodih pet osebkov (AH). Čopasta črnica Aythya fuligula 18. 1. 1996, Srebrniče, 11 osebkov (AH, DŠ). Zvonec Bucephala clangula 18. 2. in 1. 3. 1996, na reki Krki pri Malencah, en osebek. (AH). Rjavi lunj Circus aeruginosus 17. A. 1996, Malence, poplavni travniki (DŠ). Pepelasti lunj Cticus cyaneus Pogosto opazovan ob Krki v zimskem obdobju in času preleta (6. 10. 96, AH). Kanja Buteo buteo z italijanskim obročkom Nad Kostanjevico je bila najdena onemogla kanja, ki je bila obročkana v centru za rehabilitacijo poškodovanih ptičev v Italiji. Po okrevanju je bila spuščena (DŠ). Koconoga kanja Buteo lagopus 18. 2. 1996, ob reki Krki, na obrobju 169 ACROCEPHALUS XVn - 78-79 - 1996 Krakovskega gozda, pri vasi Koprivnik (AH). Mali klinkač Aquüa pomaiina Letos večkrat opazovan ob reki Krki na obrobju Krakovskega gozda, 28. 7. 1996 fotografiran par, prav tako v preteklem letu (AH). Očitno gre za gnezditev v Krakovskem gozdu, na katero je leta 1975 opozoril Smerdu (AH, AS, DS). Rdečenoga postovka Falco vespertinus Na njivi pri Dobravi, april 1996, par na preletu (AH, AS). Škrjančar Falco subbuteo Pogosto opazovan (28. 5. 1996) ob spodnjem teku reke (AH, DS). Sokol selec Falco peregrinus 1.7. 1996, na električnem drogu pri Kostanjevici na Krki, drugoletna samica. Eno redkih opažanj v tem delu Slovenije (AH, DŠ). Prepelica Coturnix coturnix Hrvaški brod, travniki na obrobju Krakovskega gozda, julij 1996 (AH, AS). Grahasta tukalica Porzana porzana 14. 8. 1995, Krka pri Žužemberku, ena obročkana (BM, DŠ). Kosec Ciex ciex 20. 6. 1995, poplavni travniki ob izlivu reke Temenice pri Zalogu, samec pel (AH, AS). Mali deževnik Charadiius dubius Leta 1995 gnezdil na nasipu pri izlivu Temenice v Krko. Pogosto viden na pro-diščih v spodnjem teku Krke (AS). Pribe Vanellus vanellus 19. marca so najino pozornost ob štetju labodov pritegnile jate prib, ki so potovale po dolini reke Krke na vzhod. V dobrih dveh urah (med 8. in 10. uro) sva opazila sedem večjih jat, ki so skupaj štele okoli 1600 osebkov (AH, DŠ). Mali prodnik Calidris minuta 27. 9. 1996, poplavni travnik pri Dobravi, 6 osebkov (AH, AS). Spremenljivi prodnik Calidris alpina 27. 9. 1996, poplavni travnik pri Dobravi, en osebek, prvi zapis za Dolenjsko (AH, AS). Togotnik Philomachus pugnax 17.4. 1996, šest osebkov pri Hrvaškem Brodu (DŠ), 27. 9. 1996, trije pri Dobravi (AH, AS). Kozica Gallinago gallinago 22. 11. 1995, ob reki pri Podbočju, en osebek (AH, DŠ). Veliki škurh Numenius arquata 26. 6. 1996, sedem velikih škurhov na travniku pri Šentjakobu (AH, DŠ). Mali martinec Actitis hypoleucos Na reki pogosto opazovan 17.4. in 26. 7. 1996 (AH, DŠ). Beloperuta čigra Chlidonias leucopterus Julij 1996, na gramoznico pri Krški vasi (AH, AS). Vodomec Alcedo atthis z nemškim obročkom 26. 11. 1995 je bil pri Podbočju (Slivje) najden mrtev samec, ki je bil obročkgn 25. 7. 1995 v Langebrucku, Nemčija (DŠ). Srednji detel Dendrocopus medius Pogost na območju Kakovskega gozda, 15. 8. 1995 opažen tudi pri Žužemberku (BM, DŠ). Kmečka lastovka Hiiundo rustica Zanimiva zgodnja opažanja: 27. 3. 1995, nad Krko pri Podgozdu, 6 osebkov, zjutraj, -3 stopinje Celzija (BM, DŠ); 19. 3. 170 XVH - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS 1996, Cerklje ob Krki, 4 osebki, nad reko Krko (AH, DŠ). Mestna lastovka Delichon uibica 27. 3. 1995, en osebek ob Krki pri Podgozdu, zjutraj -3 stopinje Celzija (BM, DS). Rumena pastirica Motacilla flava Julij 1995, vsaj en par gnezdil na rekultiviranih površinah v Zalogu, novo gnezdišče za J V Slovenijo (AS). Veliki slavec Luscinia luscinia En osebek, obročkan, 15. 8. 1995, Žužemberk (BM, DS). Navadni kupčar Oenanthe oenanthe 3. 9. 1995, njive pri Kronovem, okoli 25 osebkov (AH). Rumeni vrtnik Hippolais icteiina 28. 5. 1996, pel nad poplavnimi travniki pri Malencah (AH, DS). Belovrati muhar Ficedula albicollis 17. 4. 1995, en vosebek opazovan pri Hrvaškem Brodu (DŠ). Črnočeli srakoper Lanius minor Julij 1995, Hrvaški Brod in Mršeča vas; 15. 8. 1996 Bela cerkev ter zadnji opažanji 6.10. 1996, po en osebek pri Malencah in pri Borštu, sta zanimivi tudi s fenološkega stališča (AH). Veliki srakoper Lanius excubitor 21. 12. 1995, Kronovo; 18. 2. 1996, Cerklje; 19. 3. 1996, Lešnica, vsakič po en osebek (AH, DŠ). Trstni strnad Emberiza schoeniclus 21. 12. 1995, Srebrniče (AH, DŠ). Veliki strnad Emberiza calandra 17. 4. in 28. 5. 1996, poplavni travniki pri Malencah, dva pela (DS). Skrivnostna fotografija Mystery photograph Andrej Hudoklin, Ob Sušici 15, 8350 Dolenjske Toplice Dare Sere, Langusova 10, 1000 Ljubljana Katera vrsta je to? Can you identify the species? (I. A. Božič) Cipa ali škrjanec? To je prvo vprašanje, ki ga prebuja skrivnostna fotografija iz prejšnje številke Acrocephalusa. Alström in Mild sta to dilemo odločno razrešila takole: 1) precej dolg in ne tako težak kljun, 2) precej dolge noge, 3) razločno temen brk, bleda predbrkovna maroga in temna črta na podbradku, 4) glava brez sledu čopke, 6) rahlo progaste prsi in 7) močno vzorčasti srednji krovci "izločajo škrjanca iz igre" (Alström & Mild 1987). Ptica na skrivnostni fotografiji iz 77. št. Acrocephalusa naj bi potemtakem bila cipa. Obrabljeno perje izdaja odrasel osebek pred golitvijo, se pravi najverjetneje v predgnezditvenem obdobju, kar lahko pomeni, da je ptica na selitvi. S starostjo se namreč progavost po prsih pri cipah spreminja. Mladostna rjava cipa na primer je po prsih močno progasta, kasneje pa povsem drugačna. Tako lahko takoj izločimo vse izrazito progaste cipe od evropskih drevesne Anthus trivialis in male A,pratensis do aziatskih olivnozele-ne cipe A.hodgsoni in tundrice A.gustavi. Na sredi med temi manjšimi, progastimi in večjimi neprogastimi cipami je po velikosti vriskarica A.spinoletta,"k.i je tudi 171 ACROCEPHALUS XVn-78-79-1996 Rjava cipa Anthus campestns, 17. 4. 1997, Krapje (Pomurje) Tawny Pipit Anthus campestris on 17th April 1997 at Krapje (the Mura region), (F. Bračko) brez prog po prsih. Toda njene noge so temne in ne svetle, še najmanj pa tako oranžne kot noge ptice na naši sliki. Topla marelično rumenkasta barva vrhov in robov krovnih in letalnih peres navajata na pomisel, da gre za rjavo cipo A.campestiis. Toda kljun se zdi prekratek in preveč koničast za rjavo cipo, zato je razumljivo, da pomislimo na katero od aziatskih cip, s katerimi si je posebno v mladostnem perju rjava cipa zelo podobna. Sorazmerno težak kljun, le rahlo črtka-sto oprsje (brez črt na bokih), razločna nadočesna maroga in dolge noge so značilnosti večjih cip: rjave A. campestris, dolgokljune A. similis, ostrožne A. richardi in mongolska A. godlewski. Najdaljši in zato na videz najbolj šilast kljun ima dolgokljuna cipa, najkrajšega, zato pa na videz koničastega mongolske cipa. Kljun ptice na skrivnostni fotografiji iz 77. št. Acrocephalusa za rjavo cipo nikakor ni tipičen. Preveč koničast je, daje vtis, kot da bi bil spodaj priostren, a to je najbrž le videti tako, ker je spodnja polovica kljuna na konici temnejša. Morda je tudi zaradi rahlo zamaknjene glave kljun videti manjši, kot bi se za rjavo cipo spodobilo. 172 Kako pa je s progavostjo oziroma bolje črtkanostjo po prsih pri teh večjih cipah? Nabolj progasta je po prsih ostrožna, opazno manj, le rahlo črtkani sta dolgokljuna in mongolska, medtem ko za rjavo velja, da je povsem brez črtic. Za ptico na fotografiji ni mogoče reči, da je povsem brez črt na prsih, žal pa ne pozira tako, da bi se o tem dalo kaj več povedati. Je pa na obrazu teh cip še neka značilnost, ki ni vsem skupna. To je temna črta na licu, med očesom in kljunom, ki je tipična za rjavo in manj za dolgokljuno cipo. Naša cipa ima potemtakem z izjemo kljuna vse značilnosti rjave cipe, med temi tudi najpomembnejšo črto na licu. Ker neoporečnega dokaza, da je pred nami rjava cipa, nimamo, si moremo pomagati z ornitološko prakso, ki pozna tudi marsikatero izjemo od pravila. Tako je bila v Angliji leta 1986 ujeta drevesna cipa, ki so jo zaradi velikosti in oblike glave sprva določili kot rjavo cipo (Duncan 1986). Večje cipe imajo namreč značilno "brezčelno glavo", kjer glava poševno prehaja v kljun brez čelnega padca. Kdor je že opazoval rjavo cipo, bo vedel, za kaj gre. No, ptica na naši sliki resnici na ljubo ne daje takšnega vtisa, saj je čelo lepo izraženo. Bolj ko se ji hočemo z determinacijo približati, bolj se od rjave cipe oddaljujemo. Pa vendar smemo reči, da je ptica s tem motečim kljunom, ki jo je 17. aprila 1996 pri vasi Krapje v Pomurju fotografiral Franc Bračko, bržkone res rjava cipa. Podrobnosti o dogodku pa ste že prebrali v rubriki Iz ornitološke beležnice v prejšnji številki Acrocephalusa. Iztok Geister LITERATURA Alström, P., K. Mild (1987): Mystery photographs 122. British Birds 80: 50- 52. Duncan, R. A. (1989): Tree Pipit with Tawny Pipit measurements. British Birds 82: 221-223. XVH - 78-79 - 1996 ACROCEPHALUS Kazalo XVII. letnika (1996) Index of Volume XVII (1996) Uredü: Andrej SOVINC Imensko kazalo Index of authors Božič, I.A.: Gnezditvene navade sive pastirice Motacilla cinerea v osrednji Sloveniji (Breeding habits of the Grey Wagtail Motacilla cinerea in central Slovenia 78-79/144-152 Božič, I.A.: Iz ornitološke beležnice - Cy-gnus olor 75-76/'81, Himantopus himantopus 75-76/84, Calidris alpina 75-76/84 Božič, I.A.: Srečanja z rumeno pastirico Motacilla flava (Encounter with the Yellow Wagtail Motacüla flava) 7A/25-27 Božič, L.: Iz ornitološke beležnice - Hieraee-tus pennatus 75-76/83, Melanitta fusca 78-79/162, Circus aeruginosus 78-79/162, Pluvialis apricaria 78-79/163, Areanaria interpres 78-79/164, Phalaropus lobatus 78-79/164, Sylvia curmca 78-79/167 Bračko, F.: glej Štumberger, B. Bračko, F.: glej Vrhar, I. Bračko, F.: Iz ornitološke beležnice - Ixo-brychus minutus 74/28, Ciconia nigra 74/ 29, Falco columbarius 74/32, Cygnus olor 75-76/81, Crex crex 77/129, Riparia riparia 77/131, Anthus campestris 77/131 Bračko, F., Janžekovič, F.: Jesensko-zim-ska gnezditev krokarja Corvus corax v Mariboru (Autumn-winter breeding by the Raven Corvus corax in Maribor) 75-76/72-75 Bračko, F., Sovine, A., Štumberger, B., Trontelj, P., Vogrin, M.: Pismo uredništvu 75-76/94 Bračko, F.: Razširjenost laboda grbca Cygnus olor v severovzhodni Sloveniji (Distribution of the Mute Swan Cygnus olor in NE Slovenia) 77/113-116 Ciglič, H., Sovine, A.: Potrjeno gnezdenje črnogrlega ponirka Podiceps nigricollis v Sloveniji (Confirmed breeding by the Black-necked Grebe Podiceps nigricollis in Slovenia) 75-76/43-46 Denac, D.: Prvo opazovanje malega ru-menonogega martinca Tringa flavipes v Sloveniji (First observation of the Lesser Yellowlegs Tringa flavipes in Slovenia) 75-76/59-60 Fekonja, D.: Iz ornitološke beležnice -Podiceps auritus 74/28 Geister, L: Iz ornitološke beležnice - Sturnus roseus 78-79/168 Geister, L: Kirka mi je povedala (Circe told me) 75-76/41-42 Geister, L: Nove knjige 75-76/91-92 Geister, L, Tome, D.: Rezultati ankete o reviji Acrocephalus (Results of the questionnaire on the journal Acrocephalus) 74/1 Geister, I: Skrivnostna fotografija 74/40, 78-79/171 Geister, I.: Šašljeva višnjeva taščica (Šašelj's Bluethoath) 74/4-6 Geister, L: Ubežnice - Calonetta leueophrys 75- 76/87 Gobec, M.: Iz ornitološke beležnice -Dendrocopus leucotos 74/36, Pytyopro-gne rupestris 74/36, Hirundo rustica 74/36 Gorišek, M.: Iz ornitološke beležnice -Ficedula albicollis 74/38 Gregori, J.: Belohrtbi detel Dendrocopus leucotos gnezdi na Gorjancih (White-backed Woodpecker Dendrocopus leucotos breeding in Gorjanci Mountains (SE Slovenia)) 78-79/153-155 173 ACROCEPHALUS XVn- 78-79- 1996 Hudoklin, A.: Iz ornitološke beležnice -Gavia stellata 75-76/80, Ciconia ciconia 75-76/80, Gyps fulvus 75-76/82 Hudoklin, A,: Labodi grbci Cygnus olor na reki Krki (Mute Swans Cygnus olor on the Krka river 77/107-112 Hudoklin, A.: Ornitološko zanimivi kraji -Mestni log pri Metliki, Zgornji tok Lahinje 75-76/88-91 Hudoklin, A., Sere, D.: Zanimiva opažanja ptic ob reki Krki (Interesting observations on the Krka river) 78-79/169-171 •v Jan, Z., Slivnik, J.: Mnenja turistov in domačinov o ogroženosti laboda grbca Cygnus olor na Blejskem jezeru (Opinions of tourists and the locals regarding the threath status of the Mute Swan Cygnus olor at Lake Bled) 77/117-125 Jančar, T.: Iz ornitološke beležnice - Strix uralensis 74/35, Lullula arborea 74/36, Corvus corax 7'4/39 Janžekovič, F.: glej Bračko, F. Kmecl, P., Rižner., K.: Iz ornitološke beležnice - Calidris temminckii 74/34 Kmecl, P., Rižner., K.: Ubežnice - Lonchura punctulata 75-76/86 Korošec, L.: Iz ornitološke beležnice -Mergus merganser 74/30, Clangula hyemalis 74/31, Bucephala clangula 74/ 31, Buteo lagopus 74/31, % Branta canadensis 75-76/82 Košir, M.: Iz ornitološke beležnice - Grus grus 74/33, Tichodroma muraria 74/38, Ardeola raloides 75-76/80, Sterna sandvicensis 75-76/85, Columba oenas 75-76/85, Oenanthe oenanthe 75-76/86, Lanius senator 75-76/86 Kus, J.: Iz ornitološke beležnice - Arenaria interpres 77/130, Calidris var. 78-79/-163, Carpodacus erythrinus 78-79/168 Marenče, M.: Iz ornitološke beležnice -Tetrao urogallus 74/33, Strix uralensis 74/ 35 Mihelič, T.: Iz ornitološke beležnice - Alec-toris graeca 74/33, Fulica atra 77/130, Larus minutus 78-79/165 Mlakar, G.: Iz ornitološke beležnice -Dendrocopus leucotos 75-76/ 85 Neznani avtor: Biosferni rezervat Drava Mura (zaključna deklaracija) (The Drava-Mura Biosphere Reserve (final declaration) 78-79/133 Perušek, M.: Iz ornitološke beležnice -Hieraeetus pennatus 75-76/83 Senegačnik, K.: Iz ornitološke beležnice -Corvus corax 78-79/167 Slivnik, J.: glej Jan, Ž. Sovine, A.: glej Ciglič, H. Sovine, A.: Nove knjige 75-76/92-93 Sovine, A., Sere, D.: Ornitološka kronika za leto 1993 (Ornithological chronicle 1993): 75-76/97-100 Sovine, A.: Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1994 (Rare bird species in Slovenia in 1994) 75-76/76-79 Sovine, A.: Skrivnostna fotografija 75-76/ 93 Sere, D.: glej Hudoklin, A. Sere, D.: glej Sovine, A. Sere, D.: Iz ornitološke beležnice - Prunella modularis 78-79/165, Prunella collaris 78-79/165, Acrocephalus melanopogon 78-79/166, Sylvia nisoria 78-79/166 Sere, D.: Najdbe obročkanih labodov grbcev Cygnus olor v Sloveniji (Recoveries of ringed Mute Swans Cygnus olor in Slovenia) 77/126-128 Sere, D.: Jesenska selitev velikega slavca Luscinia luscinia prek Slovenije (Autumn migration of the Trush Nightingale Luscinia luscinia across Slovenia) 77/104-106 Sorgo, A.: Iz ornitološke beležnice - Plata-lea leucorodia 74/30, Bufeo lagopus 74/ 32 Štumberger, B., Bračko, F.: Gnezditev polojnika Himantopus himantopus v ormoških bazenih za odpadne vode (Breeding by the Black-winged Stilt Himantopus himantopus at waste water basin in Ormož (NE Slovenia)) 78- 79/135-144 Štumberger, B.: Iz ornitološke beležnice -Tadorna ferruginea 74/30, 75-76/82, Miliaria calandra 74/39, Aythya iuligula 77/128, Mergus senator 77/129, Mergus merganser 77/129, Ofus scops 77/130, Calidris var. 78- 79/163, Monticola solitarius 78-79/166 174 XVE - 78-79 - 1996 Štumberger, B.: Dežela ob Muri - izvir fantazij (Hommage Štefanu Smeju) 78-79/134 Tome, D. (glej Geister, I.) Tome, D.: Iz ornitološke beleznice - Ciconia ciconia 74/29, Scolopax rusticola 74/34, Cinclus cinclus 78-79/165, Turdus pilaris 78-79/166 Tome, D.: Višinska razširjenost sov v Sloveniji (Vertical distribution of owls in Slovenia) 74/2-3 Trontelj, P.: Ignoranca Birokratskega Aparata (Ignorance of Bureaucratic Apparatus) 77/101-103 Trontelj, P.: Kritičen pogled na novejše kvantitativne raziskave v slovenski ornito-logiji (A critical review of recent bird census work in Slovenia) 75- 76/47-59 Trontelj, P.: Zasedeno območje črne štorklje Ciconia nigra v Ljubljani (Occupied territory of the Black Stork in Ljubljana) 78-79/156-159 Učenci OŠ Šmarje: Iz ornitološke beleznice - Streptopelia decaocto 74/34 Vogrin, M.: Gnezdilke močvirnih travnikov v zadrževalniku Medvedce na Dravskem polju (Breeders of wet meadows at Medvedce impounding reservoir on Dravsko polje) 75-76/61-71 Vogrin, M.: Iz ornitološke beleznice -Turdus pilaris 74/37, Miliaria calandra 74/39, Falco cherrug 75-76/84 Vogrin, M.: Ornitofavna ribnika Vrbje v spodnji Savinjski dolini in njegova naravovarstvena problematika (Birds of Vrbje pond in the Lower Savinja valley and a look at its conservationist complexity) 74/ 7-24 Vogrin, N.: Iz ornitološke beleznice - Ixo-brychus minutus 74/28, Egretta alba 74/ 28, Aquila chrysaetos 74/32 Vreš, L: Iz ornitološke beleznice - Sylvia melanocephala 74/37, Sylvia atricapilla 78-79/167 Vrezec, A.: Ali kozača Strix uralensis gnezdi na Ljubljanskem barju? (Does the Ural Owl Strix uralensis breed at Ljubljansko barje) 78-79/160-161 ACROCEPHALUS Vrezec, A.: Iz ornitološke beleznice - Co-lumba palumbas 74/34, Caprimulgus europaeus 74/35, Anthus campestris 74/ 37, Saxicola rubetra 74/37, Corvus c.corone 74/39 Vrhar, I., Bračko, F.: Iz ornitološke beleznice - Cuculus canorus 77/130 Vugrinec, S.: Iz ornitološke beleznice -Nycticorax nycticorax 1'4/28 Kazalo rubrik Column index * Iz ornitološke beleznice (From the ornithological notebook): 74/27-40, 75-76/80-86, 77/128-131, 78-79/162-168 * Nove knjige (New books) 75-76/91 * Ornitološko zanimivi kraji (Ornithologi-cally interesting localities) 75- 76/88-91 * Skrivnostna fotografija (Mystery photograph): (I.Geister) 74/40, (A.Sovinc) 75-76/93, (D.Šere) 77/132, (I.Geister) 78-79/ 171 * Ubežnice (Escapees) 75-76/86-88 * Pismo uredništvu (Letter to the editorial board) 75-76/94 Stvarno kazalo Index of scientific names Acrocephalus melanopogon 78-79/166 Alectoris graeca 74/33 Anthus campestris 74/37, 77/131 Aquila chrysaetos 74/32 Ardeola ralloides 75-76/80 Arenaria interpres 77/130, 78-79/164 Aythya iuligula 77/128 Branta canadensis 75-76/82 Bucephala clangula 74/31 Buteo lagopus 74/31 175 ACROCEPHALUS XVH-78-79-1996 Calidris alpina 75-76/84 Calidris temminckii 74/34 Calidris var. 78-79/163 Caloneta leucophrys 75-76/87 Caprimulgus europaeus 7'4/35 Carpodacus erythrinus 78-79/168 Ciconia ciconia 74/29, 75-76/80 Ciconia nigra 74/29, 78-79/156-159 Cinclus cinclus 78-79/165 Circus aeruginosus 78-79/162 Clangula hyemalis 74/31 CoJumjba oenas 75-76/85 Coiumixr palumbas 74/34 Corvus corax 74/39, 75-76/72-75, 78-79/ 167 Corvus c.corone 74/39 Crexcrex 77/129 Cucuius canorus 77/130 Cygnus olor 75-76/80, 77/107-112, 113-116, 117- 125, 126-128 Dendrocopus leucotos 74/36, 75-76/85, 78-79/153- 155 Egretta alba 74/28 Falco cherrug 75-76/84 Faico coiumbarius 74/32 Ficedula albicollis 74/38 Fulicaatra 77/130 Gavia stellata 75-76/80 Grus grus 74/33 Gyps /ulvus 75-76/82 Hieraeetus pennatus 75-76/83 Himantopus himantopus 75-76/84, 78-79/ 135-143 Hirundo rustica 74/36 Ixobrychus minutus 74/28 Lanius senator 75-76/86 Larus minutus 78-79/165 Lonchura punctulata 75-76/86 Lullula arborea 74/36 Luscinia luscinia 77/104-106 Melanitta /usca 78-79/162 Mergus merganser 74/30, 77/129 Mergus senator 77/128 Miliaria calandra 74/39 Monticola solitarius 78-79/166 Motacüla alba 74/25-27 Motacüla cinerea 78-79/144-152 Nycticorax nycticorax 74/28 Oenanfhe oenanfhe 75-76/86 Ofusscops 77/130 Phalaropus lobatus 78-79/164 Platalea leucorodia 74/30 Pluvialis apricaria 78-79/163 Podiceps auritus 74/28 Podiceps nigricollis 75-76/43-46 Prunella collaris 78-79/165 Prunella modularis 78-79/165 Pyfyoprogne rupestris 74/36 Riparia riparia 77/131 Saxicola rubetra 74/37 Scolopax rusticola 74/34 Sterna sandvicensis 75-76/85 Streptopelia decaocto 74/35 Srrix uralensis 74/35, 78-79/161-162 Ston us roseus 78-79/168 Sylvia atricapüla 78-79/167 Sylvia curruca 78-79/167 Sylvia meianocephaia 74/37 Sylvia nisoria 78-79/166 Tadorna ferruginea 74/30, 75-76/82 Tefrao urogallus 74/33 Tichodroma muraria 74/38 Tringa tiavipes 75-76/59-60 Turdus pilaris 74/37, 78-79/166 i . Opomba: v stvarnem kazalu so omenjene samo vrste, ki jih obravnavajo članki (njihova imena se pojavljajo v naslovu članka), in vrste, ki jih omenjajo podnaslovi v rubriki Iz ornitološke beležnice. Vrste (četudi omenjene z datumom in krajem opazovanja) iz drugih rubrik (npr. Zanimiva opažanja ali Poročila od koderkoli) ali iz rubrike Iz ornitološke beležnice, ki so omenjene le v besedilu, v ta seznam niso uvrščene. 176 Prikaz razširjenosti evropskih ptic v do zdaj največjem merilu! Atlas evropskih gnezdilk NJIHOVA RAZŠIRJENOST IN ŠTEVILNOST Uredila Ward J.M. Michael J. Hagemeijer Blair Izdajatelj: T & A D POYSER za EBCC (European Bird Census Council -Evropski svet za štetje ptic) POGLAVITNE ZNAČILNOSTI EVROPSKEGA ATLASA * Podatki 10.000 ornitologov iz vseh evropskih držav * Zemljevidi razširjenosti prek 495 vrst ptic * Spremno besedilo, ki ga je napisala skupina 450 avtorjev iz 38 držav * Izjemne risbe, ki so nastale v krogu mednarodne druščine umetnikov * Histogrami populacij in trendi za ključne države * Nove in izredno zanimive informacije, zbrane iz delov Rusije in Ukrajine V pričujočem Atlasu, ki je resnično monumentalno delo in nekakšen ornitološki mejnik, je prvič predstavljen enoten prikaz razširjenosti in številnosti evropskih gnezdilk. Raziskana območja vključujejo oddaljene, vendar pomembne dežele, kot na primer Madeiro, Azorske otoke, Islandijo, Spitsberge, Novo zemljo, Zemljo Franca Jožefa in Kavkaz (ne pa Turčije in Cipra). Urednika sta v Atlas lahko vključila tudi nove, enkratne podatke iz pomembnih delov Rusije in Ukrajine. Pomen ptic, tako kar zadeva njih same kot kazalce sprememb v okolju, je prav tako očiten kot že strašljivo zmanjševanje števila ptic v tem delu sveta ob koncu dvajsetega stoletja. Tik pred izidom je slika razširjenosti ptic, in to v merilu, kakršnega v Evropi do danes še nismo imeli. Ponazarja namreč današnje stanje populacij in nam hkrati omogoča, da ocenimo uspešnost bodočih naravovarstvenih pobud in koliko habitatov utegne še izginiti. Ta knjiga bo izjemno pomembno orodje za upravljalce in naravovarstvenike kot tudi vir vseh mogočih podatkov za vse, ki jih zanima življenje evropskih ptic. ISBN 0-85661-091-7, 900 strani, izid načrtovan za junij 1997 Knjiga bo stala 55 L (okrog 14.000 SIT) V prednaročilu jo lahko dobite s 25% POPUSTOM: 10.480 SIT (po srednjem tečaju Banke Slovenije dne 22.4.1997), naročite jo v društveni pisarni DOPPS-a. Popust velja do izida. Sozaložnik EBCC-jevega Atlasa evropskih gnezdilk je Academic Press, 24-28 Oval Road, London NW1 7DX, Velika Britanija Tel: 0171 482 2893 Fax: 0171 267 0362 e-mail: wildlife apuk.co.uk >-/ ~Ü o3 CO •-. ,u-> S SP. .a . - N J4° seiQ souana :ojoj '0008 VQ13WI 75 k ACROCEPHALUS LETNIK 17 VOLUME 17 LETO 1996 YEAR 1996 ŠTEVILKA 78-79 NUMBER 78-79 STRANI 133-1 PAGES 133-1 VSEBINA Biosferni rezervat Drava-Mura (zaključna deklaracija) Dežela ob Muri - izvir fantazij (Hommage Štefanu Smeju) Gnezditev polojnika Himantopus hhnantopus v ormoških bazenih za odpadne vode (B Štumberger, F. Bračko) Gnezditvene navade sive pastirice Motacilla cinerea v osrednji Sloveniji (I. A. Božič) Belohrbti detel Dendrocopos leucotos gnezdi na Gorjancih (J. Gregori) Zasedeno območje črne štorklje Ciconia nigra v Ljubljani (P. Trontelj) Ali kozača Strix uralensis gnezdi la Ljubljanskem barju? (A. Vrezec) z ornitološke beležnice CONTENTS 133 The Drava-Mura Biosphere Reserve (final declaration) 134 The country along the Mura - a source c fantasies (Hommage to Stefan Smej) 135 Breeding by the Black-winged Stilt Himantopus himantopus in waste water basins at Ormož (NE Slovenia) (B Štumberger, F. Bračko) 144 Breeding habits of the Grey Wagtail Motacilla cinerea in central Slovenia (I. A. Božič) 153 White-backed Woodpecker Dendrocopc leucotos breeding in Gorjanci Mountain (SE Slovenia) (J. Gregori) 156 Occupied territory of the Black Stork Ciconia nigra in Ljubljana (P. Trontelj) 160 Does the Ural Owl Strix uralensis breed c Ljubljansko barje? (A Vrezec) 162 From the ornithological notebook Aelanitta fusca. Circus aeruginosus, Pluvialis apricaria, Calidris var.. Arena nterpres, Phalaropus lobatus, Lanis minutus, Cinclus cinclus, Prunella modula Prunella collaris, Monticola solitariust Turdus pilaris, Acrocephalus melanopog^ Sylvia nisoria, Sylvia curruca, Sylvia atricapilla, Corvus corax, Sturnus rose Zarpodacus erythrinus Zanimiva opažanja ptic ob reki Krki 169 (A. Hudoklin, D. Sere) Skrivnostna fotografija 171 Kazalo XVII. letnika (1996) 173 Interesting observations on the Krka riv (A. Hudoklin. D. Sere) Mystery photograph Index of volume XVII (1996) Fotografija na naslovnici: Polojnik Himantopus himantopus (F. Bračko) Vinjeti (M. Grohar) Front cover: Black-winged Stilt Himantopus himantopus (F. Bračko) Drawings (M. Grohar) ~