Obisk v tapetniškem podjetju TAPO
Uspehi so plod njihovih rok
Novinarski obiski niso vedno prijetni, zla-sti ne nenapovedani. Ne samo zato, ker bi ljudem, s katerimi je potreben razgovor, od-vzemali dragocen čas, ampak pogosto tudi zato, ker se le-ti nimajo časa pripraviti — dostikrat tudi na »polakirane« izjave. Ne da bi imeli namen koga presenečati, smo, lahko bi rekli, padli v »TAPO« na Celovški cesti. Radi bi se samo seznanili z uspehi in pro-blemi tega kolektiva, zato smo povprašali po direktorju  in  predsedniku  delavskega  sveta.
»Ne vem, če sem ravno najbolj pristojen dajati kakšne izjave,« se je v začetku skrom-no opravičeval, toda že smo se znašli sredi sproščenega pogovora. Takoj smo lahko ugo-tovili, da je z razmerami in poslovarvjem podjetja zelo dobro seznanjen. Samo ob na-vajanju točnejših podatkov so mu priskočili na pomoč sodelavci iz odgovornih služb.
Prodor s kvalitetnimi izdelki
Organizacija, ki jo štejejo za obrtno, se ukvarja z izdelovanjem oblazinjenega pohi-štva in zaposluje 90 delavcev. Njihov proiz-vodni program je kombiniran. Del programa je usmerjen v serijsko proizvodnjo, drugi del pa v izdelavo po naročilu. Prav z izdelki po naročilu so najbolj zastopani na tujih trži-ščih. Z njimr opremljajo najzahtevnejše ob-jekte visokega standarda in ni naročil, ki bi se jih ustrašili. Zato pravi Branko Horvat, da so v tej panogi nekakšen »butik«. Z de-lom njihove opreme so opremljeni mnogi ob-jekti z zelo zvenečimi imeni, kot so Hotel Interkontinental Beograd, Cankarjev dom v Ljubljani, Kongresni center Sava Beograd, Spominski dom v Jablanici, razni reprezen-tančni objekti v Sovjetski zvezi,- med temi tudi na Jalti. Seznam bi bil predolg za našte-vanje. Vladna palača v Gvineji je vsa oprem-ljena z njihovo opremo. Takšna proizvodna usmeritev jim omogoča tudi sicer zelo hitro prilagajanje zahtevam tako domačega kot tujega tržišča. Lani so planirali 20 odstotkov vse proizvodnje za izvoz, vendar so je že ob zaključku tretjega četrtletja prodali na tuj trg 32 %. Podatki zadnjega trimesečja pa ka-žejo, da so do konca leta prodali v tujino verjetno 40 odstotkov celotne proizvodnje. V tem pogledu so za letošnje leto še večji optimisti, saj tako napovedujejo že sklenjene pogodbe. Pretežno izvažajo na vzhodnoevrop-sko tržišče, v glavnem v Sovjetsko zvezo.
S trudom svojih rok do uspehov
Po podatkih za lansko tretje trimesečje so bili poslovni rezultati zelo ugodni. Plani-rani celotni prihodek so presegli za 9 in do-hodek za 44 odstotkov. Dokaz za stabilizacij-sko obnašanje so tudi podatki, da so sredstva za osebne dohodke povečali le za 2 odstotka nad planiranimi, zato pa so sredstva za skla-de povečali kar za 270 odstotkov. Povemo naj, da osebni dohodki ob tem niso slabi, saj znašajo povprečno 8.220 dinarjev mesečno na delavca. Specifičnost proizvodnje sloni na ročnem delu, zato ni pretirano reči, da je vsak uspeh odvisen od njihovih rok. Stroji so udeleženi le v začetni fazi proizvodnje, na primer v krojilnici. Tudi s poslovnimi sred-stvi ravnajo gospodarno; Zamrznjenih obrat-nih sredstev v zalogah gotovih izdelkov ne poznajo. Prodajo jih takoj, ko pridejo iz proizvodnje, še »vroče«, kot ternu sami pra-vijo. Sicer pa tudi nimajo dovolj skladiščnih prostorov. Velike težave imajo že tedaj s skla-diščenjem, kadar zataji mednarodni transport, kar pa se ne dogaja redko. Kljub temu pa ne mislijo na povečevanje skladiščnih pro-storov. Izdelek mora v prodajo, ne v skla-dišče, pravijo. Prav tako nimajo namena vla-gati sredstev v razširitev obstoječih ali novih objektov. V naslednjem srednjeročnem na-črtu bodo razpoložljiva sredstva vložili raje v posodobitev proizvodnje, v boljšo povezavo posameznih faz izdelave, v izpopolnitev in-ternega transporta in ne nazadnje tudi v izboljšave pogojev dela. Zavedajo se, da je tudi od slednjih odvisna večja produktivnost.
Nepravilnosti je treba sproti odpravljati
Seveda imajo tudi v »TAPO« kakšne te-žave, toda te skušajo po svojih močeh sproti odpravljati. Zaenkrat jih imajo največ, kot v zadnjem času skoraj povsod, z reprodukcij-skim materialom. Sliši se kot refren; pomanj-kanje, naraščanje cen. Ob tem jim kakor Da-moklejev meč grozi nevarnost, da izgube kupca in da ne bodo vzdržali pogodbenih cen zaradi podražitev. Tarejo jih tudi težave s kadri, predvsem s profilom tapetnikov. Ker je dotok vajencev za ta poklic slab, si poma-gajo z dopolnilnim izobraževanjem. S sode-lovanjem delavske univerze »Boris Kidrič« so doslej organizirali dva trimesečna tečaja za pridobitev kvalifikacije iz vrst zaposlenih in iskalcev zaposlitev pri skupnosti za zapo-slovanje.
O problemih in nepravilnostih samo-upravni organi sproti razpravljajo in ukre-pajo. Vsake tri mesece razpravljajo o poslo-vanju tudi na zborih delavcev.
Svoje mesto in vlogo je dobila v samo-upravnem mehanizmu tudi delavska kon-trola. Anton Meznarič, predsednik tega or-gana je povedal, da redno preverjajo reali-zacijo proizvodnih in prodajnih planov in predlagajo ukrepe zoper tiste, ki jih ne iz-polnjujejo, opravljajo nadzor nad razpola-ganjem in trošenjem sredstev, preverjajo iz-vajanje delovne discipline; skratka, organi delavske kontrole svojo funkcijo opravljajo tako, kot jim jo opredeljujejo samoupravni akti. Poleg opravljanja nadzorne funkcije po-magajo samoupravnim organom iskati notra-nje rezerve z racionalizacijo dela in pri varče-vanju z materialom. Ne nazadnje spremljajo tudi izvajanje sklepov organov samouprav-ljanja.
Skrb za delavce ni samo beseda
Nazadnje je stekla še beseda o skrbi za zadovoljevanje potreb delavcev. Vsem delav-cem omogočajo zelo poceni letovanja, ki so jih deležni tudi upokojenci. Na delovnem me-
stu dobivajo dve vrsti toplih obrokov, za katere plačujejo le 6 dinarjev za obrok. Za-vedajo se, da so drobna zadovoljstva prav tako pomembna kot dobri osebni dohodki.
Pred zaključkom našega obiska so nam razkazali še obrate in delovne prostore. Na lastna oči smo se lahko prepričali o resnič-nosti besed, da prevladuje v proizvodnji roč-no delo, zato si upamo brez pridržkov za-trditi, da so njihovi uspehi plod njihovih rok.
Ivo Osolnik