TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Indiistrifo In
Karočnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */» ieia au l_7,	-	T>„„
Prednlfitvo ln upravnlStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo*.
»/* leta 90 DUi, za »/« leta 45 pip, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plaža In toži se v Ljubljani. _a. a—. „n„4 *«■ o« _ rvinioi «,« ««	—	Račun	pri	pošt.	hranilnici	v	Ljubljani	St. 11.953. — Telelon St. 30-60.
Leto XVII.
r r * -	  U-iidi.	U	.‘V	liKtii1
V Ljubljani, v soboto, dne 23. junija 1934.
-JU.	m
Štev. 70.
Sanacija bank
V »Politika« je objavil o tem vprašanju dr. Ivo Belin zanimiv članek, ki že vsled svojih konkretnih predlogov zahteva javno diskusijo. Dr. Belin predlaga namreč, da vsi denarni zavodi odpišejo vse svoje izgube in da nato vlagatelji izpopolnijo delniški kapital zavodov s tem, da izpremene svoje vloge v delnice. Država, in ne vlagatelji sami, pa naj odloča, kdaj se ta i7r prememba izvrši.
Svoj predlog utemeljuje dr. Belin na kratko tako-le:
Kriza naših denarnih zavodov ni le v tem, da so nelikvidni, temveč imajo mnogi zavodi tudi znatne dvomljive terjatve. Potrebni bodo zato pri mnogih zavodih znatni odpisi. Zato za normalizacijo poslovanja denarnih zavodov samo odložitev plačil ne zadostuje, temveč treba resnici pogledati v oči in odpisati izgube. Širokogrudnost pri podeljevanju kreditov je povzročila te izgube, iki obstoje že dolgo vrsto let. Kriza zaupanja je samo pospešila poostritev stanja v denarništvu, ker je morala politika dolgoročnega financiranja z vlogami a v ista doživeti polom.
V vseh državah je bil prvi korak k sanaciji odpis izgub, deloma tudi na račun celote (kar mi podčrtujemo), šele po odpisu izgub, ko so pomenile bilance realno stanje, se je moglo misliti na pridobitev novih sredstev.
Mi smo ‘e postavili na stališče, da morajo ne s ili izgube le direktno prizadeti, ker nam naša finančna situacija ni dopuščala druge rešitve. Toda s samim odpisom položaj še ni zboljšan, ker denarni zavodi potrebujejo lastna sredstva, da se njih delo rentira. Denarni zavodi morajo zato po odpisu izgub ustvariti novo glasnico.
O javnem podpisovanju delniškega kapitala ne more biti niti govora in zato prestaja kot edino sredstvo to, da vlagatelji Podpišejo novo glavnico, če tega ne store, preostaja zavodom samo likvidacija, ki bi bajala najmanj 20 do 30 let, dokler se popolnoma ne likvidira vprašanje kmetskih dolgov.
Vlagatelji bodo morali zato -del svojih vlog spremeniti v delnice in dobiti mesto v upravi zavodov, kajti ni drugega sredstva za prosperiteto zavodov, kakor da se izgube odpišejo in delniška glavnica dopolni.
Deloma predvideva tak način sanacije tudi že uredba o sanaciji denarnih zavodov, predpisuje pa se pri teni procedura, ki sanacijo le zavlačuje. Toda zavlačevati se ne sme več, ker traja kriza že tretje *®to in ker je v drugih državah sanacija v glavnem že izvršena in denarni zavodi že normalno poslujejo, čeprav v manjšem obsegu.
Po predpisih uredbe se izpreminjajo vloge v delnice, če se za to izjavi večina vlagateljev. Pri večjih zavodih je vlagateljev v desettisoče, pri nekem zavodu celo več ko 100.000. Ni zato pričakovati, da bi se niogla izvesti izprememba vlog v delnice s sklepom večine vlagateljev in je zato potrebno, da se takšna izprememba naravnost dekretira ali od posvetovalnega odbora ali od trg. ministra ali pa od ministrskega sveta, kar se je v drugih državah tudi zgodilo. Zlasti pri velikih zavodih je dekretiranje edini način sanacije. V tem smislu naj se izpremeni uredba o sanaciji denarnih zavodov.
Ostaja še vprašanje novih sredstev, ki bi omogočila denarnim zavodom plodonosno delo. Prvi pogoj za to pa je popolno raz-'■iščenje položaja vsakega denarnega zavoda- Šele po odpisu vseh izgub in po dopolnitvi glavnice po upnikih more biti go-v°ra o novih sredstvih. Ta pa se bodo potem našla že sama, seveda le postopoma. Toda tudi potreba (kreditiranja ni tako znatna, po radikalno izvršeni sanaciji bodo načele prihajati tudi nove vloge, .sčasoma
bo mogla pomagati tudi Narodna banka in polagoma se bo prišlo tako do normaliziranja poslovanja.
Če se to ne stori, obstoji nevarnost, da bo moral zavod za zavodom likvidirati, vlagatelji pa bi pri tem dobili mnogo manj, kakor po tudi najbolj radikalni sanaciji.
* n **' 1 1 • r •••
Predlog dr. Ivana Belina je gotovo vsega upoštevanja vreden, vendar se z njim ne strinjamo. Predvsem smo proti vsakemu dekretiranju, ker nismo tega optimističnega mnenja, da bi bilo visako dekretiranje tudi pravilno. Smo pa tudi mnenja, da sme dekretirati le tisti, ki naj stori za sanacijo. če so v drugih državah kar vlade dekretirale, kako izvesti sanacijo, je to bilo utemeljeno zaradi tega, ker so dale države tudi sredstva za sanacijo zavodov. Kdor daje ima šele pravico, da odloča. Če pa so denarni zavodi prepiišečni samim sebi, potem naj imajo tudi sami pravico, da odločajo o svoji sanaciji Izkušnja je nadalje tudi že dokazala, da si tudi denarni zavodi pod zaščito morejo sami pomagati in' marsikateri teh zavodov bi bil že danes iz težave, če bi našel več podpore pri Narodni banki. Tako poznamo zavod, ki ima 40 milijonov Din denarja v gotovini, oziroma takoj razpoložljivega, kateremu pa ves ta denar ne donaša skoraj nobenih obresti, ker ga mora iz strahu za svojo likvidnost držati v blagajni brez vsakega donosa obresti. Če bi bila kreditna politika Narodne banke drugačna, bi se zavodu ta denar obrestoval in kljub temu se ne bi bilo bati za njegovo likvidnost. A že samo z obrestmi tega danes nedonosnega kapitala bi mogel v nekaj letih izvesti vse odpise, kolikor jih ni že izvršil.
Je pa tudi vprašanje, če bi izprememba
vlog v delnice denarnim zavodom bistveno pomagala in če ne bi bila ta izprememba le bolj papirnata operacija. Kajti zavodi potrebujejo denar, da morejo v denarju izplačevati svoje obveznosti,. ker le tako bo premagana kriza zaupanja. Velika nevarnost pa je, da bi dekretirana izprememba vlog v delnice krizo zaupanja samo še povečala, ker bi vlagatelji verjetno, dejali, da so sedaj postale še njih vloge toliko vredne ko delnice. Pri tem pa tvorijo še posebno poglavje vloge v komunalnih zavodih in drugih zavodih, za varnost katerih jamčijo mesta in javne korporacije z vso svojo davčno močjo. Ni mogoče reči, da bi te vloge imele tudi že nominalno manjšo vrednost in tu se znižanje vrednosti vlog že dotika vprašanje znižane vrednosti denarja. Ne gre več tu le za zadevo vlagateljev, temveč vsega prebivalstva. Končno ne srne priti do tega, da bi imela jamstva mest le papirnato veljavo, ker bi to zopet samo povečalo krizo zaupanja.
Sanacija bank je vprašanje kardinalne važnosti za vse naše narodno gospodarstvo in zato je pozdraviti vsako pobudo, ki bi mogla pospešiti sanacijo. Mnenja srno, da ni verjetno, da bi bilo mogoče, da bi en predlog mogel povedati pot za sanacijo vseh zavodov. Zato tudi mislimo, da bi dr. Belinov predlog pač mogel kakšnemu zavodu pokazati pot, a vsem ne, kar govori proti vsakemu dekretiranju sanacijo. Še vedno pa je jasno, da je mogoče izvesti sanacijo denarnih zavodov le z dejansko poihočjo, da bodo denarni zavodi mogli povečati svoje poslovanje. Brez te denarne pomoči pa ostaja sanacija le v stadiju debatiranja, v kolikor pač posamezni zavodi vsled svoje še vedno dobre solidnosti ne bi našli sami poti k rešitvi.
Ha obali Ceneta vnto\a
Stai/Htetna st\a v tc$oi/sUi zbouuci v \Zacni - Vlovt htOMfesiaciic bolfyacsU<> -	zMižania
V	mogočni palači trg. industrijske zbornice je bila drugi dan ob 9. dopoldne sklicana v čast jugoslovanskim gostom svečana seja. Poleg jugoslovanskih gostov so se udeležili seje tudi vsi predstavniki mesta in oblasti ter polnoštevilno tudi člani zbornice. Slavnostno zborovanje je otvoril predsednik zbornice Bojan Abadžijev, ki pozdravlja združene gospodarstvenike obeh bratskih narodov.
Nato se spominja ravnokar sklenjene trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarsko, ki je posebno pomembna, ker se z njo odpira tranzitni promet za bolgarsko blago skozi Jugoslavijo, kakor je že nekoč šel srbski tranzit skozi Bolgarsko na morje (za časa carinske vojne z Avstrijo). Ta tranzitni promet more- postati zelo pomemben, saj bi mogla znašati njegova vrednost več sto milijonov lejev.
Nova trgovinska pogodba pa odpira še druge možnosti bolgarsko-jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja. Obe državi sta sicer pretežno agrarni in izvažate precej isto blago, ko jajca, perutnino, sadje, grozdje. To blago si danes na tujih trgih medsebojno konkurira. Zato bi bil potreben sporazum, ki bo onemogočil to medsebojno konkurenco na tujih trgih.
Vsled zemljepisne lege se obe državi izpopolnjujeta in v tem smislu bi bilo tudi treba uravnati produkcijo medi obema državama. S tem pa postaja vedno nujnejša carinska unija med obema državama, ker sele z njo bo mogoče res pravo gospodarsko zbližanje. Predlaga zato, da se z obeh strani dela na to, da se ustanove posebni gospodarski odbori, jn sicer za vsak izvozni predmet posebej. Na ta način bi bila ustvarjena zdrava podlaga za skupno-delo na tujih trgih in za dvig cene pridelkov obeh držav.
Nato je podal predsednik Abadžijev nekoliko podatkov o gospodarstvu z okoliša
varnenske zbornice. Področje zbornice obsega približno 16.500 km2 in ima približno 1,150.000 prebivalcev. Zbornica ima tri odseke, trgovskega, industrijskega in obrtniškega. Obrti se dele na 12 skupim. Vseh obrtnikov je nekaj nad 20.000. Proračun Zbornice pa znaša okoli 23,000.000 levov. Zbornica potrebuje tako velik proračun, ker ji nalaga prosvetno delo zelo velika bremena. Pred 22 leti je ustanovila Zbornica trgovsko srednjo šolo, ustanovila je nadalje obrtno nadaljevalno šolo in vzdržuje več tečajev, zlasti za mojstrske izpite. Vse šole in tečaji so zelo dobro obiskani, zlasti od okoliških kmetskih sinov.
Zelo močno je razvita na področju zbornice industrija, zlasti trikotažna in pa pre-dilna. Vseh industrijskih podjetij je okoli 250.
Od trgovine je zlasti razvita izvozna. Samo izvoz živine je dosegel v letu 1931. vrednost nad 220 milijonov levov.
Predsednik Abadžijev je nato podal še podrobne podatke o stanju kmetijstva, živinoreje, denarništva, ki je posebno v var-nenskem okraju zelo razvito. (Ljudskih hranilnic je v okolišu 53, v Varni pa je 8 bank.) O velikem razvoju izvozne trgovine priča tudi varnenska borza. Podrobne podatke je podal predsednik Abadžijev tudi o izvozni trgovini. Poleg živine se zlasti izvažajo bob, jajca, somčarice, tekstilno blago in razna olja. — Ko je podal predsednik Abadžijev sliko o trgovski važnosti varnenskega pristanišča, je še enkrat pozdravil jugoslovanske goste, nakar je prevzel besedo vodja jugoslovanske delegacije Petkovič.
Namen naših medsebojnih obiskov je bil z medsebojnim spoznavanjem ustvarjati podlago za medsebojno zbližanje. Prisrčni sprejemi, ki smo jih bili deležni na vsej svoji poti po Bolgarski, pa so daleko presegli ta cilj. Vse naše potovanje se je
izpremenilo v mogočno manifestacijo bolgarsko-jugoslovanskega bratstva. In to nam
daje prepričanje, da smo mi priviredniki krenili na najbolj pravilno pot.
Naša glavna zahteva, da se poveča zamenjava blaga med Jugoslavijo in Bolgarsko, je omogočena s sklenitvijo nove trgovinske pogodbe in veterinarne konvencije. Odprto nam je s tem široko polje dela. Toda zavedati se moramo, da je nastopila nova doba in da so zato potrebne tudi nove metode. Liberalizem se umika po vsem svetu im tudi pri nas etatizmu. Prepričan sem, da bomo z iskrenim sodelovanjem našli pravilne metode za naše skupno delo. To naj se v prvi vrsti razteza na gospodarsko polje, a bo moralo potem preiti tudi na politično. (Viharno odobravanje.)
Koncem svojega govora ee je zahvalil g. Petkovič predsedniku Abadžijevu za njegov informativni govor, s katerim je dal polno pobud za praktično sodelovanje obeli narodov.
In potem je prišel najlepši trenutek vse seje, ko je vstal sivolasi častni predsednik zbornice Genov. Imel je v rokah krasen šopek rož in cvetlic, ki ga je izročil voditelju jugoslovanske delegacije g. Petkoviču z besedami:
»Kakor tvorijo vse te rože, združene v eno, razkošen šopek, tako predstavljajo tudi po krvi in veri bratski hrvatski, slovem-ski, srbski in bolgarski narodi, združeni v eno, razkošen šopek, ki ga p-okažemo vsej Evropi, da vidi, da imamo eno srce in eno misel.c
Gromoviti »živio« in »hura«-klici so za-orili po dvorani gg. Genov in Petkovič pa sta si segla v roke in se poljubila. Tako se je z iz srca prihajajočo in v srce segajočo manifestacijo bolgarsko-jugoslovariske skupnosti zaključila slavnostna seja varnenske zbornice.
(Dalje prihodnjih
ZUNANJA TRGOVINA BOLGARSKE
v I. tromesečju.
Bolgarska je izvozila v prvem tromesečju
po vrednosti blaga:				
V	1934 mil. levov %		1933 v mil. levov %	
v Nemčijo	310,5	46,6	247,5	48,0
Italijo	75,8	11,4	41,0	8,0
Belgijo	49,7	7,5	20,4	4,0
Nizozemsko	42,8	6,4	17,6	3,4
Španijo	33,2	5,0	7,9	1,5
Egipt	21,7	3,3	19,6	3,8
Turčijo	20,6	3,1	2,5'	0,5
Švico	18,2	2,7	26,4	5,1
Avstrijo	13,2	2,0	30,2	5,9
Dansko	13.0	2,0	7,9	1.5
Palestino	12,0	1,8	6,9	1,3
Anglijo	11,2	1,7	8,0	1.6
Francijo	5,7	0,9	26,3	5,1
Poljsko	5,3	0,8	20,4	4,0
Češkoslovaško	5,2	0,8	4,4	0,9
U. S. A.	4,5	0,7	9,8	1,9
Ruiminijo	3,6	0,5	4,9	1,0
Jugoslavijo	1,5	0,2	1,0 5,6	0,2
Druge države	8,3	1,3		1,1
Nedoločeno	8,8	1,3	5,6	1,1
Skupaj	665,8	100,0	515,6	100.0
V	primeri s prvim tromesečjem v letu 1933 se je letos povečal izvoz za 150,17 milijonov ali za 29,1%.
Če pa primerjamo uvoz in izvoz Bolgarske v posamezne države, potem dobimo za prvo tromesečje to sliko:
	Uvoz	Izvoz	+ ali —
	v	milijonih	levov
Nemčija	221,9	310,5	+ 88,6
Italija	41,0	75,8	+ 34,7
Belgija	31,2	49,7	+ 18,5
Nizozemska	4,6	42,8 33,2	+ 38,2
Španska	4,8		+ 28,3
Egipt	3,3	21,7	+ L8,4
Turška	4,5	20,6	+ 16,0
Danska	0,087	13,0	+ 12,9
Palestina	2,1	12,0	+ 9,9
Anglija	23,2	11,2	- 12,0 '
Francija	21,3	5,7	- 15,6
Poljska	5,6	5.3	- 0,2
Češkoslovaška	13,8	5,2	— 8,6
U. S. A.	16,3	4,5	- 11,7
Rumunija	18,4	3,6	- 14,8
V času, 'ko j© razoroži tveno vprašanje, poostreno vsled irivaliteite med Italijo in Francijo, nevarno ogrozilo evropski mir, je ravnokar zaključeno zasedanje Male antante is poudarkom svoje popolne notranje solidarnosti naravnost odlično utrdilo evropski mir. Kajti ta solidarnost, podkrepljena s popolnim soglasjem Francije ter oprta tudi na pomembne pakte balkanskih držav na eni ter zboljšanju odnošajev z Rusijo na drugi strani, je pomenila jasen opornim vsej Evropi, da vsakdo tvega lastno glavo, kdor bi skušal skaliti evropski mir. V tem je veliki pomen bukare-ake-ga zasedanja Male antante, ki je tudi vidno označen v sklepih Male antante.
V teh svojih sklepih naglaša Mala antanta:
1.	da bo delala za uspeh razorožitvene konference, 2. da bo z regionalnimi pakti o medsebojni pomoči organizirala varnost,
3.	da je za gospodarsko sodelovanje z vsemi državami, iz katerega pa se je Madjar-ska s svojim revizionizmom izključila, 4. da je odločno proti vsakim poizkusom restavracije Habsburžanov, 5. da bo nadalje gojila prijateljske stike z vsemi državami, zlasti pa s Poljsko, 6. da pozdravlja normalizacijo odmošajev češkoslovaške in Ru-munije z Rusijo, 7. da pozdravlja sklepe o
Kakor poroča »Politika«, je bil dne 18. t. m. podpisan v Parizu sporazum, s katerim je francoska vlada povečala uvozne kontingente Jugoslaviji. Glavne točke tega sporazuma bi bile naslednje:
Za jajca je dovolila francoska vlada Jugoslaviji 40 % od kontingentov, ki so rezervirani za države, za katere veljajo priporočila konference v Stresi.
Od globalnih kontingentov pa je dovolila francoska vlada Jugoslaviji te kontingente:
84 % za živa jagnjeta,
25 % za žive svinje, b % za nasoljeno meso,
5 % za predelano svinjsko meso,
'5 % za konje za klanje,
5	% za zaklano perutnino,
F % za sire,
V	dvorani industrijske zbornice je bila dne 19. t. m. v Beogradu konferenca trg.-industrijskih zbornic z ozirom na novi načrt zakona o držav, računovodstvu. Iz poročila, ki je bil izdan o konferenci posnemamo:
Zakonski načrt so dobile zbornice v izjavo šele 48 ur pred njegovo predložitvijo narodni skupščini. Zato niso mogle zbornice proučiti novi načrt v vseh podrobnostih. Prvi pregled zakonskega načrta pa je dal možnost za konstatacijo, da novi načrt popravlja mnoge napake sedaj veljavnega zakona ter da je v njem tendenca, da se vse njegove določbe prilagode sedanjim potrebam in zahtevam gospodarske politike v državi. Novi načrt ima zlasti to dobro stran, da vsebuje vse odredbe, ki se dejansko tičejo državnega gospodarstva in ki so bile dosedaj razmetane v raznih uredbah, pravilnikih in predpisih. Zbornice zato • pozdravljajo v načelu novi zakonski načrt, vendar pa dostavljajo te načelne in bistvene pripombe:
1. Zbornice predlagajo, da se § 113 načrta dopolni na ta način, da se morajo vse oddaje tujim podjetjem, ki presegajo vsoto 100.000 Din, pred končno odobritvijo oddaje znova oceniti od odbora za presojo državnih dobav.
2. Zbornice smatrajo za potrebno, da je trgovinsko ministrstvo zastopano v odboru za presojo drž. dobav po 2 zastopnikih, da bi bila s tem zajamčena čim večja udeležba strokovnih uradnikov. Zbornice obžalujejo, da ni določena tudi udeležba zbornic in zato bodo zbornice zahtevale, da se omogoči posvetovalno sodelovanje zborničnih strokovnjakov.
3. Jamstvo tujcev naj se poviša od 10°/o proračunane vsote na 15°/o.
4. Zakonski načrt določa, da se sprejemajo kot jamstvo državne in od države zajamčene obveznice od domačih ponudnikov po tečaju, ki ga določi finančni minister, od tujih ponudnikov pa po borznem te-
ratifikaciji balkanskega pakta, 8. poudarja važnost obiskov zun. ministrov M. A. v Parizu in važnost obiskov franc. zun. ministra Barthoua, kor se je z njimi utrdila zveza s Francijo.
Svetovni tisk je naravno posvetil zasedanju Malo antante vso svojo pozornost ter priznal izredno važnost bukareškega zasedanja. Zlasti ugodni so bili komentarji francoskega tiska. V drugem krogu pa so se seveda gibali komentarji italijanskega tiska, ki je zlasti nezadovoljen, ker se je Mala antanta popolnoma orientirala v francoskem smislu in ker je odločno proti vsaki reviziji.
To njeno stališče so zlasti podčrtali v svojih izjavah vsi zunanji ministri, poseben poudarek pa je dal tem izjavam francoski zunanji minister Barthou, ko je dejal, da Francija in Mala antanta ne moreta dopustiti niti misli na to, da bi se smel kdo dotakniti njihovega ozemlja. Z Malo antanto in atenskim paktom je zagotovljen mir od Prage do Ankare.
To je velika in nesporna zasluga Male antante in ta njena služba ideji miru zasluži priznanje vsega evropskega ljudstva. Kajti vsak poizkus kalitve miru se mora razbiti ob Mali antanti in njenih odličnih prijateljskih zvezah.
4	% za hruške in jabolka za tretje tromesečje, za četrto tromesečje po 1*5 % globalnih kontingentov.
Poleg tega je dovoljen Jugoslaviji uvozni kontingent za les v višini 13.000 ton za čas prvega polletja. Verjetno je, da bo enaka količina dovoljena tudi za drugo polletje. llazen tega je dovoljen Jugoslaviji za 1. 1934 lesni uvozni kontingent za Alžir v višini skoraj 42.000 ton.
Francoska vlada je nadalje obnovila preferencialno postopanje za jugoslovansko koruzo, ki je bilo določeno po konvenciji z 10. julija 1933. Dovoljena sta 2 kontingenta po 50.000 ton. Oba kontingenta morata biti uvožena pred 30. septembrom t. 1. Višina ristorna v korist Jugoslavije je določena na 40 % francoske minmalne tarife.
čaju, ki je veljal na dan, ko se položi kavcija. Zbornice predlagajo, da se od domačih ponudnikov sprejemajo državni in od države zajamčeni papirji po nominalni vrednosti.
5. V dopolnilo § 139, ki navaja 7 primerov, ko se ne morejo vzeti v postopanje predložene ponudbe, naj se uvrstita še ta dva primera, da se sploh ne morejo vzeti v poštev ponudbe, ki so pisane v drugem ko v državnem jeziku in da morajo tuja podjetja predložiti svoje ponudbe izključno le po osebah, ki imajo po našem obrtnem zakonu pravico za izvajanje poslov one stroke, za katere se glasi ponudba.
6. Zakonski načrt določa, da za nabavo žitaric, sena in slame za vojsko sploh ni potrebna nobena licitacija, temveč da se te dobave sklenejo z neposredno pogodbo s proizvajalci ali z zadrugami. Isto se določa tudi za domačo industrijo, če nabav-ka ne presega 10.000 Din. S tem določilom se popolnoma izključuje sodelovanje zasebnih podjetij. Kakor znano, se ta praksa že uporablja, toda uveljavljena je bila le kot začasna. Ta praksa pa se je izkazala kot slaba, tako za državne interese ko za interese kmetovalcev. Ta določba onemogoča zasebnemu gospodarstvu pomembne posle, je v nasprotju z načelom svobode dela, ki ga je uveljavila ustava in zato zbornice zahtevajo, da se ta določila iz načrta brišejo.
7. Z novim načrtom se ima urediti tudi vpliv tuje konkurence na naših domačih trgih. Med drugim se določajo tudi ukrepi, ki naj jih izdaja ministrski svet na predlog finančnega in v soglasju s trgovinskim ministrom. Stilizacija tega predpisa pa je takšna, da bi mogla povzročiti različna tolmačenja. Zbornice zato pozdravljajo samo namero, da se zaščiti domača industrija, zahtevajo pa, da se niti najmanj ne spreminjajo s to uredbo določila iz
9.	poglavja §§ 1.96 do 205 našega obrtnega
zakona. Določila teh paragrafov morajo ostati v polni meri v veljavi in se morajo striktno izvajati.
Zastopniki zbornic so to spomenico izročili predsedniku finančnega odbora dr. Ninku Periču, ki je z zanimanjem poslušal izvajanja zastopnikov zbornic. Zaprosil je zastopnike zbornic, da to svojo spomenico predlože tudi vsem članom finančnega odbora, kar so zbornice tudi storile.
Plačilo takse na plače zasebnih nameščencev
Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo glede plačila takse na plače zasebnih nameščencev. V pojasnilu se med drugim pravi: Zasebniki in zasebne ustanove plačajo takso po tar. postavki 33., če to plačo kjerkoli zapisujejo, če pa ne obstoji prav noben pismeni podatek o izplačilu plače, potem tudi ni podlage za plačilo takse. Za ročne delavce v službi zasebnikov pa je že v pojasnilu z dne 1. II. 1928. povedano, da se plačuje ta taksa samo v tem primeru, če ročni delavci izdajajo potrdila o prejemu svojih dnevnic, oziroma če podpisujejo spiske mezdnih izplačil.
Rimski sporazum ni rešil madjarske kmetijske krize
Ob svojem zadnjem obisku v Budapešti je avstrijski kancelar Dollfuss, kakor se zatrjuje iz dobro poučene strani, konferi-ral z inadjarskim ministrskim .predsednikom Gombosom v prvi vrsti zaradi izvedbe rimskega sporazuma, ki sicer še ni ratificiran, ki pa ga smatrajo Madjari že za veljavnega. Po tem sporazumu se je avstrijska vlada obvezala, da kupi na Mad-jarskem dva milijona meterskih stotov pšenice po izredni ceni 26 šilingov za metrski stot. Državne blagajne Madjarske so zlasti sedaj ob začetku izvozne sezone zelo suhe in zato bi hotela Madjarska čim prej realizirati to prodajo pšenice. Malo pa je verjetno, da bi mogla avstrijska vlada takoj dati 52 milijonov šilingov, kolikor bi veljala madjarska pšenica. Madjarski vladni krogi so se zato že sprijaznili z mislijo, da bi plačala Avstrija to pšenico z dobavo industrijskih izdelkov. V ta namen pa bi bila potrebna posebna kompenzacijska pogodba, ki jo je hotel G6mbfts že skleniti, za katero pa Dollfuss očitno ni bil posebno navdušen, ker je že drugi dan po konferenci z Gombosem oodpotoval nazaj na Dunaj. Kakor vse kaže, ne bo Madjarski preostalo nič drugega, kakor da dobavi Avstriji pšenico na kredit in potrpežljivo čaka, kdaj bo mogla Avstrija to pšenico tudi plačati. Tako se je izkazalo, da je rimski sporazum na papirju prinesel Madjarski vse polno ugodnosti, praktični uspehi pa so dosedaj tako minimalni, da je ostala kriza madjarskega kmetijstva tako ostra, kakor je bila.
Diplomirani ekonomi in komercialisti se organizirajo
Danes, v soboto zvečer je v Trgovskem domu v Ljubljani ustanovni občni zbor podružnice Združenih diplomiranih ekonomistov in komercialistov. Občni zbor je ob 8 zvečer. Opozarjamo na ta občni zbor vse, ki se zanimajo za napredek našega gospodarstva. Organizirano in skupno delo naših gospodarskih strokovnjakov bo gotovo v korist vsemu gospodarstvu.
Takse za avtobusni promet
Agencija Avala razglaša: Glede oprostitve od takse m itair. št. 101 taksne tarife pri avtomobilskem prometu je finančni minister sporazumno z gradbenimi ministrom odredil, da se izjemno od določb točke 110 čl. 107 taksnega in pristojbinskega pravilnika pni avtomobilskem prometu ne računa v osnovo z odmero takse izredna 10% potna doklada, temveč se ta doklada mera izvzeti iz takse iz tar. št. 101 v višini 15%. Na podlagi tega se bo pr.i obračunavanju te takse v bodoče vzela ta taksa od brubto vrednositii voznega listka 25%, oziroma 20 odstotkov od bruto voznine, od .katere pripada državi na račun t akse 1.2%, ostali ih 8% pa izredni potni dokladi. Vezni listki ,se bodo prodajali na davčnih upravah, ki bodo talksine dohodke knjižile v taksnem dnevniku, dohodke od potne doklade pa kot depozit na račun dotičn© banovine. Nadzorstvo nad izvajanjem teh določb opravljajo organi .finančne kontrole s podporo policijskih oblasti. Zato bodo banske uprave naložile lastnikom avtomobilskih podjetij, da morajo, na zahtevo organov finančne kontrole ustaviti svoja vozila, da se izvrši revizija listkov. Kdor bi temu nasprotoval', se kaznuje z globo 2 do 5000 dinarjev.
Naš londonski poslanik Gjurič in sofijski poslanik Cincar-Markovič se mudita te dni v Beogradu. Tudi pariški poslanik Spalajkovič je vsled prihoda Barthouja prišel v Beograd.
Zunanji minister Barthou se je na potu v Bukarešto sestal z avstrijskim kancelar-jem Dollfussom, s katerim je konferiral o avstrijskem vprašanju.
Barthou je bil na svečani seji romunskega parlamenta izvoljen za častnega državljana Rumunije.
Med bolgarsko vojsko in makedonstvu-juščimi je baje prišlo v petriškem okraju do bojev. V Sofiji se govori, da je bil v teh bojih ubit Georgije Nastev, desna roka Vanče Miha j lova.
Bolgarska vojska je našla v grobovih mnogo orožja, kamor so ga zakopali make-donstvujušči.
Romunija namerava razpisati notranje posojilo v višini 4 milijard lejev, ki bi služilo za vojaške potrebščine in za plače uradnikom.
Predsednik Roosevelt je podpisal resolucijo, s katero napoveduje vstop Združenih držav v Mednarodni urad za delo.
Vrhovni inšpektor francoske vojske general Weygand je odpotoval v London na važno konferenco z zastopniki angleškega generalnega štaba.
Češkoslovaška vlada je izdala nov zakon
o	tisku in cenzuri, s katerim se zelo po-ositruje kontrola nad časopisi.
Papenu je čestital za njegov govor pred visokošolci v Marburgu Hindenburg. Propagandno ministrstvo je izjavilo, da je prepovedalo objavo Papenovega govora, ker je bil govor za dijake sicer primeren, ne pa tudi za široke sloje. Listi pišejo, da vsled Papenovega govora ne bo krize v nemški vladi.
Za novega nemškega veleposlanika v Moskvi je bil imenovan grof Schulenburg, dosedanji nemški poslanik v Bukarešti.
Teroristična akcija narodnih socialistov v Avstriji je znova oživela. Materialna škoda, ki so jo povzročili ti atentati, je precejšnja, človeških žrtev pa ni bilo.
Prehodne določbe nove avstrijske usta-* ve .stopijo v veljavo dne 1. julija. Med drugim pa bo po teh določbah odpravljena Stalnost sodnikov.
V	Avstriji pripravljajo — po vesteh hitlerjevskega. lista »Volkischer Beobachter«
—	novo vlado. Predsednik nove vlade bi bil Rintelen, ki je zjnan po svojih simpatijah do hitlerjevcev. Dollfuss pa bi odšel za avstrijskega poslanika v Rim.
Objavljeni so bili ital. dekreti o ustanovitvi prvih osem korporacij. Lesna korporacija v Italiji šteje 23 članov.
Sta/viskijev sodelavec Pigaglio je v svojih izjavah ponovno zelo kompromitiral bivšega francoskega ministrskega predsednika Chaufempsa.
Pri krvavih spopadih med levičarji in desničarji v Toulousu je bilo mnogo oseb ranjenih, tri pa so bile ubite.
Med madridsko in katalonsko vlado je bil v nekaterih točkah že dosežen sporazum, da je napetost znatno popustila.
Med Vatikanom in Španijo iso naletela konkordatska pogajanja na razne težave.
Perajsko-turška politična in vojaška zveza je zelo vznemirila angleške politične kroge, zlasti še, ker naj bi se tej zvezi pridružil še Irak.
Med Veliko Britanijo in Nizozemsko je bila sklenjena tajna pogodba za obrambo mej nizozemske Zapadne Indije. Sporazum je naperjen proti Japonski.
Sovjeti so izvedli reorganizacijo vojske. Revolucionarni vrhovni vojni svet je bil razpuščen, sedanji vojni komisariat pa se je lizpremenil v komisariat za državno obrambo. Za načelnika z diktatorskimi pravicami je imenovan Vorošilov, za njegova namestnika pa Kamornik in Tu-hačevski.
Kitajski pomorski razbojniki so napadli angleški parnik Shunten in odvedli več angleških državljanov v ujetništvo, da izsilijo od njih odkupnino. Angleške bojne ladje in bojna letala so začela takoj preganjati razbojnike in letalom se je tudi posrečilo, da so razbojnike dohiteli. P0 kratkem bombardiranju z letal, so se razbojniki takoj udali. Vsi angleški ujetniki so bili irešeni.
Nemški parnik »Dresden« se je na norveški obali potopil. Na parniku je bilo 1400 nemških izletnikov, ki so se rešili, razen treh žen, ki so utonile, ker se je prevrnil rešilni čoln.
tcfywiMtu sptoa *
Francoska vlada je povečala Jugoslaviji uvozne kontingente
■ ■<"	Konferenca	trgovsko	industrijskih	zbornic
&	nwetns	zakonu o cahinovodstvu
dcHaosh/a
Taksiranje bianco-menic
Zairadi povišanja taks je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva pojasni-
lo,	da se morajo predložiti davčni upravi v taksiranje najkasneje dlo 31. julija t. 1. vse bianco - menice, ki so bileo b uveljavljenju zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah pri poedincih in ustanovah. Če se te menice do določenega roka ne izpolnijo, se morajo vseeno predložiti pristojni davčni upravi v taksiranje. Če se navedene menice pojavijo po navedenem reku na starih meničnih blan-ketih in s prejšnjo višino takse, se moira doplačati ustrezna taksa.
Francoske terjatve v Jugoslaviji so znašale dne 31. maja 91,4 milijonov frankov, dočim so francoski izvozniki prejeli do takrat samo 67,6 milijonov. Saldo v korist Francije znaša torej 24,3 milijonov frankov.
Po izkazu Avstrijske narodne banke se
je stanje vlog v avstrijskih hranilnicah povečalo za 24 na 2029 milijonov šilingov.
Banka za mednarodna plačila v Baslu je protestirala proti odložitvi plačil za Youngovo in Dawesovo posojilo, ker je banka prevzela jamstvo za ta plačila in bi sedaj vsled transfernega moratorija prišla v nemogoč položaj.
premoga pa 961.258 (979.765) ton. Razlika se je krila z oddajo premoga iz zalog. Oddaja se je v prvem polletju znižala za 13 odstotkov, v drugem polletju pa se je zvišala za 9'%>.
Cementarna je bila zaradi zmanjšane gradbene delavnosti manj zaposlena. V 1. 1982 je znašala produkcija 50.533 ton, v 1. 1933 pa samo 39.526 ton. Vendar pa je ostal uspeh cementarne razmeroma še zadovoljiv.
Produkcija apna je znašala v 1. 1933 5357 ton, v 1.1932. pa 5257 ton. Oddanih pa je bilo v 1. 1933 5177 ton napram 5382 tonam v prejšnjem letu. Poročilo pravi, da ima vzdrževanje vsled, slabih cen apna samo ta namen, da se porabijo manj vredne vrste premoga, ki občutno obremenjujejo premogovna skladišča družbe.
Glede bilance pripominja poročilo: Postavka >nevnovčeni dividendni kuponkso znatno zmanjšani, ker se je začela 1. 1933 izplačevati dividenda za 1. 1931. Iz istih vzrokov ko lani so porasli »debitorji«. Plačevanje drž. železnic se je zboljšalo. Vsled zmanjšanega čistega dobička ©o se kljub novim taksam in poostreni davčni praksi, davki družb« znižali.
Poročilo predlaga, da se od čistega dobička v višini 3,837.228 Din dotira 250.000 za uradniški pokojninski fond, ostanek pa
prenese na nov račun, kar je občni zbor soglasno odobril.
Iz bilančnega računa TPD posnemamo (vse številke v milijonih Din) Aktiva: montanska posest 46,1, posest zemljišč in gozdov 5,4, visoke zgradbe 17,3, rudniške naprave 40,6, strojne naprave 30,6, predčasno odkrivanje na dnevnih kopih 9,8, cementarna 15,6, drugi obrati 1,2, inventar
0,013, zaloge premoga, cementa in raznega obratnega materiala 18,6, gotovina v blagajni 1,6, efekti 2,3, debitorji 166,9, kurz-na razlika za izžrebljiva posojila 2,0, skupno 357,4 milijonov Din.
Pasiva; delniška glavnica 200,0, troje izžrebljivih posojil 4,7, rezervni fond 22,7 glavnična rezerva 12,7, posebna rezerva za kritje valntarnih izgub 35,5 specialni rezervni fond 7,7 neizplačane izrebane obligacije in kuponi 1,1, obresti posojil pro rata december 0,03, nevnovčeni dividendni kuponi 8,9, mezde za december 2,4, kredi-torji 57,6, račun izgube in dobička 3,8.
V	računu izgube in dobička pa ,so navedene te postavke: stroški in plače 6,4, obresti in stroški posojil 0,3, izdatki za socialno skrbstvo 11,3, davki in takse 8,3, odpisi nepremičnin 17,9, odpisi dubioznih terjatev 0,4 in saldo dobička 3,8. Kosmati dobiček družbe je znašal 1. 1933 46,8 milijonov dinarjev.
deužba t/ tetu, 1933
Trboveljska premogokopna družba, ena naših najvažnejših delniških družb, katere delovanje je naravnost merilo za produkcijo slovenskega premoga, je imela dne
20.	t. m. pod predsedstvom g. Andrč Lu-queta, častnega guvernerja Ranque de France svoj občni zbor, na katerem je bilo podano poročilo upravnega sveta družbe. Iz poročila posnemamo;
Gospodarska depresija, ki se je v letu 1932 občutno poostrila, je ostala v prvem lanskem polletju na isti stopnji, dočim se je pokazalo v drugem polletju narahlo zboljšanje. Oddaja industrijskega premoga je do konca leta stalno naraščala. Poročilo pravi, da je sicer neka utrditev stabilizacije gospodarskih razmer vidna, da pa je še prezgodaj govoriti o končnem izboljšanju. More pa se sklepati, da je višek krize prekoračen.
Čeprav je dne 1. aprila 1933 drž. železnica nekoliko povišala družbi dobavni kontingent, se dobave dejansko niso povišale, ker je potrošnja v prvih mesecih te?a, 'eta nazadovala. S 1. aprilom 1934. je ostal v veljavi dosedanji kontingent. Ceno Pa so bile vnovič znižane, da dosegajo danes komaj polovico cen iz 1. 1927 in 1928. Od tega znižanja je zadeto 40 % celotne oddaje in to sortiranih vrst, pri katerih edino je dobiček na zasebnem trgu. TPD se je zato morala prilagoditi tem razmeram v socialnem in gospodarskem pogledu.
Iz socialnih ozirov se je družba izognila splošnim redukcijam, izvedla pa je delne. Spomladi 1. 1. je med drugim reducirala plače in mezde. Kljub redukcijam je padlo število delovnih dni in večkrat so morali praznovati celo delavci, ki so ostali v službi.
Koncentracija produkcije v najbolj uspešnih obratih se je nadaljevala, manj plodni odkopi pa so se opuščali. Novo uvedene odkopne metode so znižale proizvajalne stroške. Zaradi desorganizacije premogovnega trga ni bilo mogoče preprečiti nadaljnjega nazadovanja cen. Nekatere vrste premoga ©o padle že pod zlato pariteto predvojnih cen. Investicije so se omejile na minimum.
Prokukcija premoga je znašala v 1. 1933 921.376 ton (v letu 1932 1,009.935), oddaja
S
n ru>trnnjD(myaiLy Devizno tržišče
Tendenca padajoča; promet Din 4 milijone 537.591-89
Tudi v tem tednu je nalik predzadnjemu dajala Narodna banka na borznih sestankih zgolj dievize Curih in sicer skupno za Din 125.000-—.
Nasprotno pa je v primeri s prejšnjim tednom znatno narasel promet v privatnih devizah, osobito v klirinških, saj znaša omenjeni tedenski porast nad 1,744.000 dinarjev ali skoraj; dve tretjini celotnega deviznega prometa v preteklem borznem tednu.
Porast oziroma padec prometa v poedi-nili devizah je razviden iz naslednje razpredelnice:
Devize: Berlin: (minuli teden —), tekoči teden (vse v tisočih dinarjev) 18; Dunaj (759) 1.961 priv. kliring; Budimpešta (33) 72; Bruselj (—) 1; Curih (587) 507; Din-deviza (289) 153 avstr. priv. kliring; London (335) 641 isnkl. priv. kliring; Madrid (7) —; Newyork (234) 976; Pariz (178) 147; Praga (3) 1; Solun (36) - Boni; Trst (293) 61.
Značilno pa je kiretanje deviznega prometa na posameznih borznih dnevih:
18. junija Din 864.624-16 London—Newyork
19. junija Din 1,767.934\59 Newyork—London
20. junija Din 1,750.860-35 Dunaj
21. junija Din 53.291"45 Din
22. junija Din 100.881-34 Dan
Največji dnevni devizni promet izkazujeta torkov in sredin borzni sestanek, katerih skupni zaključki znašajo več ko tri četrtine celotedenskega prometa.
V	bonih grške Narodne banke tokrat ni bilo niti notic niti prometa, prav tako v španskih pesetah potom priv. kliringa, medtem ko je bil izredno živahen promet v avstrijskih šilingih, ki so bili ves tekoči teden zaključevani tna bazi Din 9-35 do Din 9-45. Znatno manjši je bil promet v angl. funtih potom privatnega kliringa, ki so v tem tednu ostali brez notic.
18. junija 1934.	22.	junija	1934.
Devize	najnižji	najvišji	najnižji	najvišji
Din Din Din Din Amsterdam	2313-18	2324‘54	2312-07	2323-43
Berlin	1299-03	1309-83	1296-80	1307-60
Bruselj	797-18	801-12	796-35	80029
Curih	1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
London	171-80	173-40	171-42	17302
Newyork	3383-28	3411-54	3383-28	3411-54
Pariz	225-27	226-39	224-96	226-08
Praga	141-90	142-76	141-56	142-42
Trst	293-46	295'86	292’13	294-53
Devizna tečajnica tekočega tedna očituje konstantno, čeprav mestoma le malenkostno opadanje tečajev skoraj vseh na tukajšnji borzi beleženih deviz.
Efektno tržišče
Tendenca še vedno stalna
Zainimanje za državne papirje je ostalo docela neizpremenjeno in tudi notice ne kažejo bistvenih izprememb.
Državni papirji so notirali: 7% investicijsko od 70—71, 8% Blair od 60 62, 7% Blair od 55—56, 7% Seligman od 66—68, agrarne od 86—38, begluške odi 54—55 in vojna škoda od 303—305.
Edino vojna škoda je popustila od ponedeljka na torek za tri poene v povpraševanju in pa 7% investicijsko posojilo, katerega denarni tečaj; je od 20. t. m. na
21.	t. m. oslabel za en poen.
Kranjska industrijska družba je notirala tudi v tem tednu ob neizpremenjenem tečaju Din 250-— za blago, dočim so notice d»talih industrijskih papirjev izostale. — Zaključkov ni bilo.
Žitno tržišče
Tendenca zopet čvrsta
Odi ponedeljka tekočega tedna dalje je koruza poskočila v ceni za 10 par in od 20. t. m. inaprej pa še za daljnjih 2 in pol pare, medtem ko je cena moki in pšenici padla za 5 pair pri kilogramu.
Prometa ni bilo.
Žito:
(Cene za 100 kg fco vagon)
Koruza:	Din Din
popolnoma suha, s kvalitetno garancijo za 1. pol. jul., navadna voznina, slov. post.,
plačilo 30 dni............. 147-50 150"—
Pšenica: bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni 177"50 180'— bačka, 80 kg, 1% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni . . . 180"— 182"50
Mlevski izdelki:
Moka:
bačka, nularica. slov. postaja, plačilo 30 dni .... 275"— 280'— banatska, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni . . . 280'— 285-—
Lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna
V	tem tednu so bili na ljubljanski borzi zaključeni 4 vagoni tramov in tri va-
CIKORI1A
Naš pravi domači izdelek!
goni desk jelka-smreka za izdelovanje zabojev; deske so za Levanto.
Splošna situacija na lesnem trgu je še vedno inejasna. Pogajanja glede izvoza lesa so se sicer že vršila, vendar pa definitivno ni še nič rešenega. Pač pa se čuje, da stopi v najkrajšem v veljavo pravilnik o reguliranju izvoza lesa. Ker se bedo gotovo po tem pravilniku razdeljevali izvozni kontingenti lesa, je velike važnosti, da se voidi račun zlasti od strani naših gospodarskih ustanov, ker je ravno les največji izvozni produkt Slovenije in mora biti predvsem Slovenija polnovredno upoštevana.
Sicer pa kot rečeno nam podrobnosti tega pravilnika še niso znane.
Izvoz skoroda popolnoma počiva. Kar pride zanj sploh še v poštev je tesan les in III. in IV. kvaliteta v jelovini. V tesanem lesu se še vedno iščejo večinoma tra-miči (filerji) za izvoz v Levanto. Vsled zastoja produkcije tramičev v prejšnjih letih filerjev zdaj občutno primanjkuje in je suhega blaga posebno težko dobiti.
Za trame debelejših dimenzij ni posebnega zanimanja in tudi cene ne konveni-rajo. Kar se pa tiče bukovine, hrastovine in sploh trdega lesa je ostal položaj docela neizpremenjen in tudi trgovina počiva vsled previsoke carine.
V	drvah in oglju je cena nekoliko popustila.
Povpraševanja:
Več vagonov neobrobljenih bukovih plohov, I., II., III., monte, suhih.
Javorovi neobrobljeni plohi v običajnih merah. Samo beli javor.
1	vagon orehovih neobrobljenih parjenih plohov, čim več debeline 120 in 140 mm.
Bukovi plohi, neobrobljeni, surovi, monte 27 mm.
Bukove kratice, parjene, I., II., 27, 33 in 35 ni m.
Bukovi plohi, parjeni, 27—100 mm.
Bukovi hlodi, I.
3 vagoni orehovih plohov, I./II., suhih, od 27 do 100 mm (120 nun) debeline.
Orehovi surovi, neobrobljeni plohi, osušeno blago, 40—100, od 18 cm širine dalje.
Ponudbe:
Več vagonov la. orehovega lesa.
1 vagon la. jesenovih in lipovih hlodov.
1 vagon la. javorja od 2 m dolžine naprej.
Kolobarji za kurjavo 20/50.
najSdidnej.
KLIiAHNAfr-DiU
UUBUANADAIMATIN0VA1I
rceva
Dr. Pi
sladita kava
je prroTrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Yaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z nžitkom.
Stran 4.
•■■■■■■■
ieatu/Lna
Organizacija našega lesnega izvoza
Iz Beograda poročajo, da je trgovinsko ministrstvo dokončno izgotovilo besedilo uredbe o organizaciji in kontroli lesnega izvoza. Uredba se v prvi vrsti nanaša na organizacijo izvoza v one države, ki so nam dovolile lesne izvozne kontingente. Izvoznice bo izdajala Družba za pospeševanje zunanje trgovine na podlagi ocene posebnega odbora našega lesnega gospodarstva, ki bo v ta namen ustanovljen.
Svoboden izvoz lesenih zabojev za sadje v Grčijo
Ispostava zagrebške trgov, industrijske zbornice na Sušaku sporoča na podlagi obvestila našega konzulata na Kreti, da je dovolila grška vlada za to leto prost uvoz praznih lesenih zabojev za obaljenje sadja in grozdja. Lansko leto je samo Kreta uvozila 800.000 takšnih zabojev. Potrebne podatke in vzorce praznih zabojev daje zbornična Ispostava na Sušaku.
Nevarnost za naš žitni izvoz v Nemčijo
Nizozemska je prepovedala uvoz žita iz kompenzacijske kupčije, ki jo je sklenila I. G. Farben za rumunsko žito. Kakor pišejo listi, je verjetno, da bo Nizozemska prepovedala tudi uvoz vsega drugega kompenzacijskega žita iz Balkana. S tem bi bilo prizadeto tudi žito, ki bi ga po novi pogodbi izvažala Jugoslavija v Nemčijo.
*
Češkoslovaški žitni sindikat je odobril uvoz 2000 vagonov koruze iz držav Male antante.
Avstrija je uvozila v maju blaga za 98,6 milijonov šilingov, za 2,5 milijonov več ko v aprilu, izvozila pa za 67,3, to je 4,3 milijone manj ko v april«. Pasiva avstrijske trgovinske bilance so se v maju povečala od 24,5 na 31,3 milijone. V prvih 5 letošnjih mesecih je Avstrija skupno uvozila blaga za 471, to je za 27,6 milijonov več ko v istem času lani, izvozila pa za 337,7 milijonov šilingov ali za 60,2 milijonov šilingov več ko lani. Pasivnost avstrijske zunanje trgovine je znašala letos 133,3 lani pa 165,9 milijonov šilingov.
Konkurzi in prisilne poravnave
Odpravljen je konkurz Cvilak Martina in Josipine v Jarenini, k?r je bila razdeljena vsa masa.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini posestnika in voznika Alojzija Weissa v Zg. šiški. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik Anton Klavžar v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave dne 18. julija ob 10. Rok za oglasitev do 13. julija. Poravnalna kvota 60%.
Potrjuje se poravnava sklenjena med Francom Meškom, lastnikom modnega ateljeja v Celju in njegovimi upniki. Upniki dobe 50°/o kvoto, plačljivo v 16 zaporednih mesečnih obrokih. Soproga dolžnika pristopi kot porokinja in plačnica.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 23. junija objavlja med drugim: Pravilnik o zamenjavi obveznic 2 in pol odstotne državne loterijske rente za vojno škodo — Odredbo o cenah cementu in hidravličnemu apnu — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Mednarodni borzni indeks
Kakor v prejšnjem tednu, tako je bila tudi v preteklem tendenca na svetovnih borzah neenotna. Vendar pa so tečaji v celoti neznatno napredovali, kakor kažejo spodnje številke:
Koncem
1927 = 100. 26. V. 2. VI. 9. VI. 16. VI.
London	79,3	76,3	77,3	77,3 4
Pairiz	58,0	58,1	58,1	57,9
Berlin	30,2	30,5	31,9	32,3
Milan	77,3	76,4	77,8	77,4
Praga	J57,5	'56,8	56,4	56,9
Bruselj	25,5	24,5	24,8	25,1
Amsterdam	32,3	31,9	31,7	31,7
Stockholm	12,4	12,0	11,4	ij.4
Curih	40,5	39,7	40,1	40,1
Dunaj	31,1	31,1	30,2	30,2
Newyork	55,7	53,7	58,3	58,3
Na podlagi tečajev teh 11 -velikih borz izračunjeni borzni indeks se je v preteklem tednu dvignil od 45.3 na 45*4 odstotke
Ureja ALEKSANDER
Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani odda potem ofertne licitacije dne 7. julija:
iz razlaščenih gozdov v Kočevju a) revir Grčarica A: hlodovino na panju od 1580 buk. dreves (ca 200 m3) in od 700 jelovih dreves (ca 1100 m3), b) revir Travnik: hlodovino na panju od 875 buk. dreves (ca. 1100 m3) in 1270 jelovih dreves (ca 3200 m3);
iz razlaščenih gozdov veleposestva Turjak v Medvedici, Mačkovcu in Mokricu: a) 900 in3 posekanega iglastega lesa za hlode in trame, b) za 2003 bukove hlodovine na panju in c) 350 m3 bukovih drv na panju.
Ponudbe je vložiti na predpisanih vzorcih pri gornji upravi.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do >27. junija ponudbe o dobavi 14 plošč pločevine in električnega števca.
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 3. julija ponudbe o dobavi 20.736 m3 botrovih plohov, 20 akumulatorskih plošč in 10.000 tirefondov; do 1. avgu«(a pa o diobaiv.i 10.000 m3 tolčenega gramoza. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 8. julija ponudbe o dobavi risalnega orodja, 124 m tkanine za zastave, 25 m bombaževine in 23 vreten sukanca.
Dne 9. julija bo pri strojnem oddelku Direkcije pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija za dobavo motvoza. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 9. julija bo pri skladišču 1. oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo železnega in medeninastega materiala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Direkcija drž. železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani, sprejema do 30. junija ponudbe o oddaji naprave novega prizidka k postajnemu poslopju, novega stranišča in prekritja: strehe na pio$taiji Kranjska gora. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku vsak delavnik od 10. do 12. ure.)
Razpis glede oddaje prostorov »Kina Ljubljanski dvor« je razveljavljen in ne bo licitacije, ki je billa določena za dan 16. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Bolgarski pravniki so povabili sarajevske sodnike in advokate, da se udeleže njih kongresa v Sofiji.
Obrtniška zbornica v Zagrebu se je izjavila proti vsaki okrnitvi pravic avtonomnih mest, zlasti proti odvzemu prenesenega delokroga.
Na podlagi zakona o pobijanju spoln'h bolezni je izdal minister za soc. politiko in narodno zdravje pravilnik, po katerem se morajo v treh mesecih zapreti zadnje javne hiše v Jugoslaviji.
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Volarski pot 1
TVORNJCA 5UVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Veliko angleško bojno brodovje, ki šteje 70 edluic in ima posadko 30.000 mož, obišče začetkom prihodnjega meseca naša jadranska pristanišča.
Nova carinarnica v Banji Luki začne s prvim julijem; poslovati.
Kmetijski oddelek banske uprave v Splitu je ocenil škodo po zadnji toči na 15 milijonov dinarjev.
Sladkorna tvornica v Novem Vrbasu izkazuje za 1. 1933 3,3 milijone Din izgube; kljub temu pa bo iz svojih prejšnjih prihrankov izplačala dividende po 50 Din od delnice.
Vsjed vedno manjšega prometa so Češkoslovaške železnice znižale potniško tarifo za 9 odstotkov. Znižane so dalje tarife za brzovlake in uvedene so znižane vozovnice za povratne vožnje.
Mussolini piše novo dramo »Julij Cezar«. Na nemščino prevede dramo Italo Zingarelli, igrala pa se bo na dunajskem Burgtheatru.
V	moskovski tvornici za kemikalije Frundze je nastala silovita eksplozija, ki je porušila velik del tvornice; 50 delavcev je bilo pri tem ubitih.
Nova madjarska žetev se ceni na 18 milijonov dvojnih stotov pšenice, 60 rži, 4-6 ječmena in 2-6 mil. dvojnih stotov ovsa.
Že v 24 urah S SSMLS
klobuke itd. SkroM in gvetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pure. šaši. nionga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Seleburgora ni. 8-Telefon it. 22-72.
Zagrebški tedenski sejem
Zadnji zagrebški tedenski sejem je bil bolje obiskan in tudi kupčijsko uspešnejši ocl prejšnjega tedna. Cene živini pa so ostale kljub temu neizpremenjene. Samo cene prašičem so narasle, predvsem vsled živahnega povpraševanja iz Slovenije.
Doroii: 20 bikov, 631 krav, 118 junic, 120 volov, 51 juncev, 236 telet, 625 konj in žrebet, 1 koza. 530 svinj in 511 pujskov.
Cene: biki po 3-70, krave za mesarje po 3 do 3*25, za klobase po 2 do 2'30, junice za klanje po 3 do 4, za rejo po 800 do 900 dinarjev od živali, voli I. vrste po 4*50 do 5*25, II. vrste po 3-50 do 4, bosanski po 3 do 3*25, junci po 3-50 do 4*25, živa teleta po 5 do 5-50, zaklana po 6'50 do 7-50, pitani prašiči po 7-50 do 8*25, nepitani po
6	do 7, zaklane svinje po 10*50 do 11, prašički do enega leta po 10-50 do 11, pujski po 80 do 110, zaklani pujski po 12 do 14 Din za kg, zaklani janjci po 6 do 8. lahki konji par po 4 do 5 tisoč, srednji po
5	do 6 tisoč, težki po 6 do 7 tisoč, jahalni konii po 3500 do 4500 konj, lahka žrebeta po 1250, srednja po 1500 do 2000 Din in konji za klanje po 1*50 Din za kg.
Detelja po 45 do 50, otava po 40 do 45, seno po 30 do 35, slama za steljo po 30 dinarjev za sto kil.
Mariborski svinjski trg
Na svinjski sejem dne 15. junija 1934 je bilo pripeljanih 255 svinj; cene so bile te: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 80 do UK), 7 do 9 tednov 120 do 130, 3 do 4 mesece 140 do 180, 5 do 7 mesecev 220 do 260, 8 do 10 mesecev 300 do 480, 1 leto stari 500 do 620 Din komad; 1 kg žive teže 5 do 6, mrtve 8*50 do 10 Din. Prodanih je bilo 122 svinj.
Dunajski živinski trg
Na dunajski goveji trg z dne 19. t. m. je bilo postavljenih 1741 glav živine, od katerih je bilo 1224 iz Avstrije. Iz Jugoslavije je bilo 93 volov, 28 bikov in 50 krav. Cene so bile te: Najboljši voli po 1*25,
I.	vrste po 0-90 do 1, II. vrste po 0-80 do 0‘90, ITI. vrste po 0-70 do 0'8(), biki po 0*08 do 0*90 in krave po 0*50 do 0*60 šilinga za kg. Voli so se pocenili za 5 grošev, biki in mršava živina pa za 2 groša. Trg je bil mlačen.
Na svinjski trg v torek je bilo postavljenih 10.452 pršutarjev in 2.916 Špeharjev. Iz Jugoslavije je bilo 1384 Špeharjev. Cene so bile te: mangalica prve vrste po 105 do 120, druge debele svinje po 105 do 115, pršutarji po 90 do 115 šilingov za sto kil. Prešiči vseh vrst so se pocenili za pet grošev. Kupčija je bila slaba.
d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja:
Cene hmelju rastejo
Pretekli teden je poskočila cena hmelju v Žatcu od 1500—1660 Kč na 1850—2000 Kč. Vzrok skoku cene je v veliki suši, ki je povzročila veliko škodo v hmeljskih nasadih. Če bi suša še nadalje trajala, je računati z nadaljnjim skokom cen. Ponudba hmelja pa ni velika in so bili že doseženi zaključki v višini do 2225 Kč, seveda le za prvovrsten hmelj. Tendenca cen je še naprej čvrsta.
Vinski trg v Beli Crkvi
Povpraševanje je zelo padlo, vendar so ostale cene čvrste. Trte se lepo razvijajo in če ne bo elementarnih nezgod, se pričakuje tu srednja trgatev. V Beli Crkvi se plačujejo sedaj te cene: bela vina po 2*60 do 3, rdeča po 2*80 do 3*50, nova bela vina po 2*40 do 3 in nova rdeča po 2'60 do 3*20 Din.
žitni trg v Sremski Mitroviči
Koncem tedna se je plačevala pšenica po 107, koruza po 97 Din za metrski stot. Ječmen je na mnogih krajih že dozorel in se je žetev že začela. Nagaja pa neprestani dež.
•	Veleirgevfna
A. ŠARABON
v £>juhi jami
pri^nda
Špecerij s fro blago
več vnt žganja, moko Jer deželne pridelke
—	kakor Judi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in milni za dilave z električnim obratom
Telelaa H. 26-66 Caalid m iup*li|al
Program Ljubljanske radio-postaje
Nedelja, dne 24. jun. 8*15: Poročila — 8-30: Gimnastika (Pustišek Ivko) — 9*00: Versko predavanje (dr. Regalat Čebulj) — 9*15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9*45: Plošče — 10*00: Predavanje za delavce (Trbovlje, L. Mrzel) — 10*30: Slovenske narodne s spremljeva-njem Radijskega orkestra, pojo ga. Ram-šakova, gdč. Mišičeva, gg. Gostič in Janko
— 11*15: Slovanska glasba, Radijski orkester — 12*00: Čas, reproduc. orkestralni koncert narodnih pesmi — 16*00: O vrtnicah (Virant Anton) — 16*30: Ljudska igra: Duše (Petrovič), društvo Rokod. pomočn.
— 17*30: Naši pevski kvarteti in okteti (reproduc. koncert) —	20*00: Operetni dueti, pojeta ga. Štagljar-Kogejeva in g. Janko Vekoslav — 20*45: Dolinškov Šramel kvartet — 21*15: Radijski orkester — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba.
Ponedeljek, dne 25. jun. 12*15: Reproduc. citraški koncert — 12*45: Poročila — 13*00: Čas, pevski jazz ansambli na ploščah — 18*00: Priprava zelenjave in sadja (gdč. Zemljanova) — 18*30: Zgodovina slovenske žene (ga. Zajc-Boškovičeva) — 19*00: Radijski orkester —	19*30: Zdravniška
ura (dr. Bogomir Magajna) — 20*00: Prenos opere iz Zagreba. V odmoru: Čas in poročila.
Torek, dne 26. jun. 11.00: Šolska ura: Kosovo in slepi guslar (V. Mlekuž) —
— 12.15: Ruska instrumentalna glasba na ploščah — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, reproduc. dueti slovanskih narodnih — 18.00: Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva)
— 18.30: Polke in koračnice v reproduc. glasbi — 19.00: Dolžnost Sokola glede na drž. vzgojo (M. Ambrožič) — 19.30: Stanje akcije za univ. knjižnico v Ljubljani (Fran Petre) — 20.00: Ob 70 letnem rojstnem jubileju Rili. Straussa: 1. Predavanje (dr. Dolinar); 2. Vokalni koncert g. Gostiča — 21.00: Radijski orkester — 22.10: Čas, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Narodno gledališče v Ljubljani
Opera,
začetek ob 20.
Sobota, dne 23. junija: Katja Kabanova. Red B.
i. MIHALEK. Ljubljana.