d*ih except Sandeys end Holideps Jthij* v** itn reeen nedelj ln priintkov. STEV.—NUMBER 142. n hiljon mož je prosto VOLJČEV, 2,000,000 PA POTRJENIH FANTOV. . ■ ■ ■ ( prri naborni rasred bo kmalu is-črpan. N fluhington, D. O. — General IkkIi Ovesrder je obvestil senat-livd^k za vojaške zadeve, da bo rvi razred novincev kmslu 1 iz-rpan, k ne povišajo naborne sta-*ti, iu k vojakom jih bo treba Ušraii it drugega razreda, (jiuerel Crovvder pravi, da bo pe ameriškem vojaškem progra-»u ;{,l)UU,<>00,000 mož por orž-p l avgusta t. 1. Okoli dva mi-jona mož bo potrjenih vojakov i nabornem zakonu, en miljon k pa prostovoljcev v narodni Snži (milici) in regularni arrna- General Crovvder je izvršil vse potrebno delo, da bo v armadi 3,-18,000 mož prvega avguata. O-dobril je tudi naborno predlogo euatorja Franca iz Marylanda v priufipu, ki določa registracijo n rxe može v starosti od 18. do 45. teta, ne strinja se pa z določeno starostjo. V razgovoru je dejal, da bo prvi naborni razred u-Jrpan koncem tega leta in da bo treba poklicati v armado registri-ranče i/, drugega razreda, če nc »višajo starosti za vojaško služ- JA*NIK zgorel, OLOVE «*IH živumj Ml IEOU1 LJEMIH. hcifiči* luka. — Depeše poro- du jr ogrnj uničil parnik i*t milna Pa«if»c ■♦••»•hip kompMflH^ ko i* nl r" * neki pH«tan v jašni A'.a * ^rnik je <«Mnil 777 ton vo- PROSVETA AHLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE liter: !, Ue Obar-idile v vseh el*kib flavto** Joe Gorzin porfčs- ten čutijo • to fepahiiku v I k« LASTNINA NAIOONK PODPORNE JEDNO«* jimi možgani in mtt je znano, da hči V**- _-----^.....-v—v^^v«^ rija in piwtolonaaI«dmkova žena bili smrtm sovražnici, L ^ m aj^m društvo prid ru- boju, kateri *» pri »oiii ^T"1 ki CU ee javno »tepli V trtta, ko SO spustili ladjo V mOrje. fi prireditvi za Rdeč kril, ne pa ti Ameriški kr* }T?xl Zakaj je oTidjaina Nemčija vedela ž« štirinajst dni pred li orgsnizacjji SRZ uU«ti lojaiaoat tej driavi. fr , ^ , . 0_. • K;1 -.i0#it| Društvo Brea Jezueovege, štev. Udeležimo ee pobuda 28. junijem, da ee nekaj zgodi v Serajevu? AH ni bil mlad!I '. JjJ^ L^ - - kor^ — ,——------ -7»—- ; r , ,__- jc, ^aaiopmiua juumh ■ T WRiirtrjuu šuiii. „.; morilec, ki je oddal usodepolne strele, golo orodje dunaj- 1Janee m Fmili H jj^ puro- bodo t« dan v JuJH ake kamarile, ne da W vedel, da ao ga dunajski vklU laU, da ae društvo pridruži ma- Slovenci, da bo per.de nek.jH lumpje izbrali, da izvrf d^inje, ki naj ** » vzrok ^^^ " * J A vajBAf j 1 » • I Društvo Slovenec Štev. 114, /. amo z« podpiranje Združeni), dr Profesor Harding nadaljuje dokaz za dokazom, da je g ^ j.. odpoalancs krajevne I is v v njihovem boja za u«*ru,--, povzročitelje avetovne vojn« iskati V vladnih krogih ČTHO- ganisaeije SRZ. poročata, da ata A je Wilaonov<£s mirovnega pra zone ps Mtfrar-tf sasčJtefi^a in razdeljen m knjižic« zaključuje z razpravo o ligi za I ¥ dvorano, izsi 1 jenje miru. Sklenjeno, da ea jih pošlje še an _ Slovencem, ki so zmožni angleščine, priporočamo krat • • I prav toplo to knjižico, da spoznajo vUdne lumpe na Du-M^^"ji^^^SNAMira UVM v prkd| ^ naju in v Berlin* Z. j ^T prS^TS ™*>***UilMMim Jakob Kunatelj, tajnik lokalne ergsiuzseije 8RZ pAlilieno iti kan i o mrd ruimrno .piudii|r ihci ameriški« šelavstvesL eelj poročata, da se društvo pri ozna*ono njeno bodoče stališče aldruzi priredbi za Rrfači kril, za osiro* aa jeaeaako volilno kaapa-1 lokalno organizacijo - (Konee.) Sedanja vojna je mnenje vodil nih ljudi v ameriški delavski zvezi precej spremenjla, v kolikor ao ti-I če ssmostojne politične ,akeije, kajti že na zadnji konvencij so ! oklenili, ds naj ae do letošnje kon-| veneije izdela načrt zs samostoj-J no politično delovsnje. Ameriška ■ delavska zvesa sicer ne bo nssto- Tistim, ki je bila poznana ekspanzivna politika Nem- psla politično ssmostojno kot or- čije proti jugu in vzhodu, je bilo znano, da je krivce ^Sti^^S^S1 sedanjo vojno iskati v oflcijelni Nemčiji in črnožolti monarhiji. V Združenih državah je bila imperialistična politika oficijelne Nemčije prav malo znana med širšimi ljudskimi Vzroki svetovne vojne. samostojna politična organizacij i, oziroma atranks, ako bodo naprti sprejeti od vodilnih oftefc v A. F of L. Tej stranki bi se pridružili tudi tisti socialisti, ki so ie odsfcv Shakespeare ni nikdar oku*i _____ „ ,, im rhi pil kokoa njo. Kaka bo U bgara. se še neipe pobirale vsak mesee prispevk,. ^'^TS?« jlu? ve^ Toda, če ne ^ fv^ti ^^^ stališča, ki so gs zsvzeli aa kon-pO«, SNPJ.: Zsstoppci Alarr »»a. . . . . J. k. i. bolj «b«dU, n. politi«.. « dn*™ prf ^- J? v*dho rido «bi.k»> hiruge, kajti ameriiko doUvit»o M'*1 knš' a lokalno organuafi- ""T " . ^ j. - TOino toliko ^ da » PO-U SB^ bol. »>H N.poW.„, ii „ JSfffJ? ra« praaki militanaam b imp^ T*fj>- u,v „« den. in d*v.td«Ktimi loti, ni nik aliseiu. Zato j« v»ko protivojno Drnltro •». Jožofa, Uer. 112, K JJ , ^ . ,' ' ...liM. Mtranki ttodljivo,« »lo *«"- »i bUo ^tnp««: 8. «JJJN »Ifaaki, n««o tudi demokraciji, »«. - P^J«. »f0*0?* Hmu> bfl. n«naaa «tv«r Kliu UMero co socialistično .trank. bo-|j»>« organuacij« n. nj.bo>o ». J ^Ml^Ud^ tn «r." ' r»,n. pa orirajo njen i>oj proti av- J® HBB tok raciji. Stranka ao bo morala na D™*«™ " Antona, »Uv. <2, K. vaak pafin oaToboditi nemttih ^ ^ J-: Za.lopnika John (Mna. ^^^ »vojemu namenu. S^b ve k lokalni organiaacUi S. K. Z> ♦•«».0«® Kvrope. plastmi in ko je izbruhnila ^etovna vojna, niso mnogi ^ vedeli, da se je Nemčija za to vojno popravljala štirideset 4umem, ki ga je zsvzemsU vs let, in ko je bila po sodbi pruskih militaristov pripravljena, \ «ns strsnke s st. louiiko reeojuei jo je tudi takoj izzvala. Velik del krivde za sedanjo vojno jo. Ako ee taka stranka * odpade tudi na vladno kajto v Avstr^Ogrski, ki je vedno posluina dekla oficijelne Nemčije. pri volitvah znstne uspebe. Da m ameriško ljudstvo seznani s pravimi vzroki | Vprašanja je, če bodo pravilno sedanje vojne, je učiliični profesor Samuel Harding napisal študijo o vzrokih sedanje vojne, v kateri navaja nepobitne dokaze, da so vladni krogi v črnožolti monarhiji in Nemčiji povzročili sedanjo vojno v interesu fevdalizma. Brošuro je izdal Committee on Public Information, 10 Jackson Plače, Washington, D. C. in vsakdo jo lahko prejme zastonj, ki se obrne zanjo na to adreso. R' ' Profesor Harding navaja v svoji brošuri zelo zanimive dogodke, ki niso btl! znani javnosti, ampak še botj krepko potrjujejo krivdo Avstro-Ogrske in Nemčije. Avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand je bil ustreljen dne 28. junija 1014 v Serajevu. Profesor Harding navaja dokaz, da je Avstro-Ogrska že v letu 1913, torej eno leto pred usodepolnimi streli v Serajevu, obvestila Italijo, da namerava napasti Srbijo. Zakaj je to vlada črnožolte monarhije storila? Ali ni to jasen dokaz, da so vladni lumpje na Dunaju hoteli imeti vojno na vsak način in da je bil dogodek v Serajevu DOPISI. organizirali, da bo apoeobna todi v resnici koristiti delavskemn gibanju in da bo delavatvo v »jo i-malo todi zaupanje. ' V Ameriki že imamo delavako stranko, Ae eelo dve, socialistično stranko in socialistično delavsko atrsnko; slednje je imela prav malo prietašev in jih morda tudi ee dsj nima več kot kedaj poprej. A-meriška socialistična stranka je popolnoma zgrešila avojo nalogo v sedanji vojni a avojlm nezmiael-nim kričanjem njenih oficielnih predstavnikov proti vojni Njona taktika jo je med ameriškim ljud-etvom popolnoma diakreditirah, kajti amatra ae jo kot proneiuško stranko t zato ni odgovorno lju4^ atvo, nego vedite!ji atranke same, ker ao a avojlm paeifizmom vlivali vodo na kajzerjev mlin. Komu naj voda na njih mlin, ki so ga mogoče sami naročili, da so I »ploh koristi tako stslišče ameri-provocirali svetovno vojno? Ali ni bila Nemčija ie takrat & v zvezi z dvorno kamarilo na Dunaju, da napade Srbijo nj*nim Hedanijm vodjem kaj zs in tako zaneti svetovni požar? Vsakemu pametnemu člo-1 delavsko politično gibanje, bi ae veku je jasno, da bi se dunajska vlada nikdar ne drznila morali umakniti, oziroma vsaj napasti Srbije, ker je vedela, da takemu napadu sledi sve- tovna vojna, da ni imAla zagotovljene pomoči od oficijelne j ko ^udjo in pm(,ifutično poli-Nemčlje. Finance avtsro-ogrske monarhije so bile v sla- tiko ter spremeniti avoje stališše. bem stanju, armadi so zapovedovali skrokani generali kot Ako bi to atranks et*riia takoj v Potiorek, ki so siefer stali v visoki milosti pri cesarje^1 hčeri Valeriji, o strategiji na bojišču so pa toliko razumeli j g^Ma državam vstop t/ voj. kot zajec O citranju. 1 / no, br bils dsnas politiina moč, s Na neki drugi strani pravi profesor Harding, da je i J"1"« bi se moralo račnnatL Ta-nemški kajzer pri nekem pogovoru z belgijskim kraljem j ^VelV™ ^e Albertom, ki se je vršil v letu 1013, dejal, da je vojna iu, rot,ogi delavski politični borci s Francijo neizogibna in skušal je Belgijo pridobiti za ofi-jM nahajajo laven vsake«a politič cijelno Nsmčijo, kar ae mu pa ni posrečilo, kot so dokazali' "*«» «*raakaa*aga d^ovanja. ■ »»» * a« » ker eo la aoe. atranke laatopilL k kasnejši dogodki. drugim strankam pa valed svoje*. Vsak pamet človek bo vprašal sam sebe, kako je bilo! prepričsnja seveda ne morejo pri-kajzerju devet mesecev pred svetovno vojno vedeti, ds ;H,0Pi,, Tsko so rszni smerUkUo-je vojna s Francijo neizogibna, če se ni kajzer previjal I Jt!!^*^^ t za napad na Francijo in čakal na ugodno priliko, da udari i ^tl#tljt m9mo dl w fa ^^su takrat, kadar gs je najbolj trebe. Vlads aedaj nima nobene atranke, na katero bi ae lahko opirala /ri izvajanju njenih načrtov v korist Horislizirsnjs indnstrijs, soei-akie zakonodaje, hoja proti prof i tsrstvu Itd. Seveda Ima adadni »t rsrijs večino esnata In kongresa tia svoji Strani; toda Is veliko k»l-je h tališča M imela, še M imela v* like zaaloaAa v stranki, ki je or-gsnizirana is širokih ljudskih m a« To halogo pa je knelaraaaori-ška soeislističns stranka, kl je pa nI znala fivrftiti, d««irsvna ea bile aa taka ergsniairaaje prilike najbolj ugodne teko« ta vejaa. Kako ee ba raavijalo delavsko politično gibanje, jo vprašanja dolih dogodkov. Meseea avfuatA Tudi naj pojaanita pomen Slovenakega republičsnskega zdruienjs ter njegove iialoge, ki ao: a pomočjo demokratične bor- ča, da ni dobU od tega društva nobenega obvestila in je mnenjs, ds je društvo nasprotno skeiji, katero amo podvzeli. Društvo sv. Lovrenca, štev. 7, H.. Z.: Poroča zaatopnik sužnjev. Pravijo, Kinley nikdar vozil v avtomobilu da ni U. S. Orant nič vedel brezžičnem brzojavu. Oba ta dv moža ata prišla na predsednik Uolee Združenih držav. e Najboljša arhitektura v At< nah je bila možganski produk ljudi, ki niao nikdar videli piaa. Katedrala av. Petra je arhitel __ brat tWno ^ Mibelangela, ki ni nil seje vseh tukajšnjih sfoven-1nri- dar knJ1«' tiakanib s tisku društev, kjer naj pojavitala^ASŽrSSTJS^rt!^ I^m^rojem ali vjJUjeh^ redbi za Rdeči kril, glede pridni Utve k lokalni organizaciji SRZ ae bo pa razmotrivalo na prihod nji ea£ ■ ■ I ^■■■■f Društvo Katoliških Borštnarjev V^^^^SS^S J štev. 1027 ni zaatopano potom avo- |,ektridno ^^ Nifrfi Slikar madone,»nesmrtni Rafl el, ni nikdar jedel koruznih k< rtv : B »uiiiui-jo itcinuK i n i jrne uur- ... ,, __»__— - ■ ■ b. Združenih dri.v in | vo M.dono oMuduj.j« ^ v^ zaveznikov doaeči avobodo Jugo-aiovanov. • „ ^ ,u Društva naj potem o stvari ras-prsvljajo ter izvolijo vaško po za Rdeči ^ alikatrji aveta. Kleopatra ni nikdar nosili *v lene vlečke; Helena iz T roje. i hi nji? Žakaj je kajzer skušal pridobiti Belgijo zase, če je imel miroljubne namene? Vprav v tem vabljenju je dokaz, da je kajzer nameraval vdreti nenadoma skozi Belgijo v Francijo in do Pariza, še preden je Franciji mogoče mobilizirati svojo armado. Belgija je odklonila njegovo vabilo in zato jo je zavratno napadel, da izvede svoj namen, ki so mu ga pa Belgijci prekrižali s krepko obrambo. Profesor Harding nadalje navaja, da so novi vojaški zakoni pomnožili nemško armado v letih 1911, 1912 in 1913. tS.mII to se je zgodilo tik pred izbruhom svetovne vojne. < f 4 Najznačilnejši dokaz, ki ga navaja profesor Harding, pravi, da je nemški križar "Eber" dobil 14. junija 1914, ko se nahaja) v Captovvnu, v Južni Afriki, tajni ukaz, da naloži premog. To se je zgodilo vprav 14 dni, preden Je Ul prestolonaslednik ustreljen v Seffcjevu. Ts fskt daje vsakemu človeku misliti, ki misli s svo- pridružili manifestaciji kril •' f-V£ ' >?'■■■ __Poročila vaeh »aatopnikov in _______ dva zastopnika, ki naj se udeleif-1 zastopnic eo bila vzeta na znanje. |teiJ lepota je provzroM d jo ekupoe aeje in naznanijo akle- Odposlanca krajevne organiz.v ,etno vojno> n| „ikdar nosila obi pe društev. S^., brata Judnič in Vala iz uanja, ■V. odbor za obiskovsnje drufit- tinjak poročata o sprejemu pni venih sej je krsjevna organiza- rsznih društvih in ae zahvaljuje- Geor|r BHot ni nikdar vid eija SRZ. izvolila brata John Jud- ta za aodslovanje alovenakih dru-1 premika^ih slik v kinemoiojr niča in Frank Martinjaka. Ut«v na Elyu za to velevažno ma- ^ todg ntpUtU j« delo "Ads Skupna seja ae je vršila tekoži nifeetacijo. Bede," ki je ijmojo^M«^ mesec. Povabilu naših zaatopni- Brat Judnič šaatita obema žen- dukt. kov za akupno aejo ao ae odavala skima društvoma, ki sta se pri-akoro vaa elovenaka elylka dru- družUi k krajevni organizaciji S Iz med vaeh žensk kt ho ^ štva. R. Z., tor e tem pokazali pogum živele pa zemlji, ni nikdar noon Brsta Judnič in Martinjsk stil in vatrajnoat aa borbo demokro- pripomogla k lepotičenju '"i" poročala aklope nekaterih dru- eija, ki naj izvojuje avobodo tudi miljonov ljudi, kot pred i štev. Večinoma pa ao društva nu- Jugoalovanom. šMrWoaeHmi atoletjt kitajsk«« _ znauila avoje zaključke potom Prisnanje aaelužiU tudi dru- nra, ki je pronaila, avojih zaatopnikov, ki' ao jih po- ltvi Prvi Majnik, štev. 268, S. N. ke ležejo avUo in je P™'0 ' alala na to aejo: p. j. in dr. Orintovec, štev. 21, S. nato induatrijo, ki se je ra^nsj Zaatopniki društev eo poročali h. Z. ker ata pokazali razumeva-1 vsem avetu. kakor aledi: I nje današnjih razmer in ae vale I Društvo Prvi Majnik. štev. 168, tega aktivno pridružili delu, ki m fVRDK obtoženih KO SNPJ.: Zastopnika John in Louiii j ga vrši Slovegako repnbličanako mwU>1JAL*1OAžF0DKU Campa poročata, da ae bo drnštvo I zdruienje aa oevobojenje našega POVAMJA odzvalo akupni manifestaciji ta! naroda v domovini inrf demo k rs-1 ' __ Rdeči kril Nadalje poročsts, .i.i|tično rešitev juf(oaiovanakega | ^^hiagtoa, B- C. — društvo pridruži tudi delom nju lokalne organizacije SRZ. Društvo Sokol, štev. 20, SNPJ, Zastopnika Andrej Pit« in Igusc Fink poročsta, da ao je društv > izreklo za Rdeči kril in proti pri-družitvi droštvs niaaeiji SRZ M v Društvo Rudar, štev. 54, S8PZ.: Zaatopnika John Judnieh in i»uih Bučsr poročsta, da je društvo eklenilo sodelovati nri manileat". •iji aa Rdeči kril, glede pridni žit ve k lokal. or.SRZ. se bo pH akrepslo na prihodnji feafttveni aeji. Drnštvo Orintovec, štev. 21, 7. H. Z.* Zaatopnika Mike Svete in John Tomsick 'poročsts, ds ' se društvo strinjs a idejo skupne prireditve as Rdeči kril in a de loven jem SRZ Društvo sv. Berharo, Mav. 3: Zastopnika Vineene Msrkovieh in j Frsak Brčull. Nadsorni Frank Krčal poročsta, da «e nji-j Jakob Koastalj, Fraak H. Mabar bova drnštvo strinjs s privadit vl Jo aa Rdeči krt«, niso pa aa pri-družitev društva k krsjievni orga-aissciji RAZ. -Drnštvo ar. Cirila la Matoda, vprašanja. Ljudie, ki ae v takih ob koadfija obtožuje P časih zavedajo dela za narod in \tyr^r Chisagu "komerrijsl^ »>oja za demokracij^ pokažejo »! p(„ikui)Ova«jaM, ki tržijo i ^ --------------------mi, lakom in drugimi V^ apadajošimi v plaakarsko obrt. trdnu _____ D. 0. - trebuje p^og je končsl a eemim junijem. \ eirali H46M00 ton P«0^ toliko, kot ga je treba, dsoai ^ do pomanjkanja peemogs OUURT ARITIRA* P^tlaad, O^iT^J 0'l>eai7. jtišoj jM* W aretiran aa farmi, ki Je utrjena la ee aabaja t w - T?' ^ krat Jop tem svojo zrelost aa take boje. Ob .ako rasnih trenotkih, kot so rsv ■ no sedsj. moramo združiti naše k lokalni arga-jmoči, kajti la na ts našin nam bo mo^oše doseči zsdovoljive uspe . 1 w 4 i he. Manifestacija in veaeliea akup nih društev na Bljru ee vrši dw>> .10. junija na Ssatlpt Pošatu v bližini jesora. Vsako društvo naj se zbere pred dvorano, kjer olv držuje tvojo sej#. Pohod pr^ čne približno okoR 10. dopoldne od prostorov Slovenska Čitalnice in zsvijemo po Caatp nllcl in potem po glavni ulirf («heridsn Ht.) odkoder odkorakamo na določeno mesto, kjer to bo vršila veselica V prijpravtjeai odbor eo isvo-Ijenl: John Teran, Loaia Bučar, in John Jenko. Igrala bo ffrdb. Dolžnost aaa vseh je, da ee ude-ta priraditve, kl ba priro- \M m Z BOJIŠČA. J^f-ll—nl« ■ P«**' kakega Američana, toda u s krvavimi glavami iu v Hi i liko v. Naši topničarji K\HU pohvalo «a reabitje *la. Naperili ao močan o- "Stor v hipu, ko je sovra-udrla v ameriiko posto- boju je bilo vjc.ih test Ameriškega ranjenca so _ jipmei in eden njih pa je "jiroti nasprotnim zakopom „eiu pa j« Američan potegnil ||rer in prisilil Nemca* da je ,njiiii nazaj v ameriške zik..- nedeljo so Nemei ljuto bom-Ji pokrajino sa amoriško tfveruozapadno ml Toula. ata m padale v bližnje vasi francoskih civilistov jc bilo iu ranjenih v cerkvici nc-od fronte. Dnevni seznam izgub. fuhington, 17. jun. — Današ-Kznam vsebuje 39 imon. Iz, iu porazdeljene; Šeat mož v boju, dva ata umrla za ni in Štirje vsled bolezni, e-i smrtno ponesrečil na ero-25.jo težko ranjenih in e- pogreSajt). Nedeljska lista vsehuje 57 imen. •o porazdeljene: 27 mož u-v boju, 13 jih je umrlo za ni in eden je smrtno ponesre-je pa težko ranjenih, »ne izgui>e znašajo do daT niož, med katerimi je uui ubitih v boju. *«Mki delavaki ae pripravljajo na štrajk. Amsterdam, 17. jgu. _ Znižani odmmk moke je *el» ra*wt delavce v Neuiftiji in jtfiyatna po-da ae delavci organizirajo za nove ŠUajke. Včeraj jc bila prirejena velika delavska demon, stracija proti znižanju kruha v Nurubergu. Živežu* njtiMcija v Nemčiji je relo kritična. Najpotrebnejša ži vila so ne samo znižana, temveč jih ni mogoče več dobiti in ljudstvo se strahoniu vprašuje, da li bo mogoče vzdržati prihodnje tri mesece. Nada na ukrajinsko žito je popolnoma izginila in "Che-mnitzer Volksstimme" ironično piše: "Ne mučite nas več z ukra-jinskimi obljubami". Glavni organ socialistične stranke "Vor-waerts" v Berlinu piše: "Ljudstvo nima več fizične in moralne sile, da bi preneslo še eno leto voj. ne dijete. Vsako nadaljno zniž> nje živilskih odmerkov mora tvoriti veliko nevarnost." . » Finske monarhija ne bo tako hitro. fitockholm, 17. jun.Uradni finski časnikarski biro poroča, da ie predlog za ustanovitev mouar* hije na Finskem izročen ustavodajnemu odseku in ne pride na vrsto, dokler ne bodo končane ge. neralne volitve. "Dagens" Nyhe-ter" komentira to vest, da je finska vlada prepričana, da je nemogoče dobiti večino ljudstva zo monarhijo in vsled tega je "finsko 1 kraljestvQ" še daleč. it vjetnike kažejo v Nemčiji.. rih, Švica, 17. jun. —r Ame-vjetnike v Nemčiji morajo velika redkost in posebnost, kor se glasi semkaj došla ve.sr, nekaj dnevi vodili skup-Ivjetih Američanov od mesta cb ob Keni Nemcem na ogled. obdržali pridobljene postojanke v MaoedOnijL iriz, 17. juu. — Uradno poro da »o zavezniške čete na mr-»nski fronti organizirale oku-pozicije južnozapadno od kega jezera in .eeverao ter ao od reke Davole. Ob reki lici He više boji med patru- [Kuke čete se bore v Franciji 17. jun. — Ruski čete, mziraiie v posebne enote, se pole« Američanov in drugih ukov na znpadni fronti.' ed dvema letoma je prišlo v «jo ..krog 50,000 Rusov, o jc pa bilo do danes malo iz inozemstva. v AVSTRIJI; NADALJ-!VE8TI 0 IZGREDIH VA DUNAJU. ion, 17. jun. — Vesti U Nama se pougvljajo o po-krizi ki izgredih v Avatro-Dunaju se vrše veliki i vsled česar ie padla vred-jvatrijske krone rui amaler-borzi kakor še nikdar ^k« atranka v Avstriji, ki 'Pridružila opoziciji, je bajo ■k ministrskega predsednika, Ponovno demisioniral. Aku ne sprejme resignacim, jo sna možnost nadel j ne va pnrlameuta. Avstrijski * vsled tega v hudih kle-k»jti težko je najti novegn F»Nkega predsednika, katero-W odobrila Nemčije. »zem«ki bankirji ao dobili r|1«. «1« sta ai nemška in av -rr*ka vl>4a v nasprotju žejnega pogajanja. Av-' »li. du se takoj objaviji ^ Pogoji, ker drugače iu; bo ■t Pnti do pogajanja,' dočlm pod palcem Hinden- PBOSVSTA Ber- Lenin pojde na Dunaj in v lin? Amsterdam, 17. jun. — Berlinska "Vossische Zeitung" piše, da se Nikolaj Lenin, predsednik ruskega kabineta, pripravlja na obisk "več odličnih oseb" v Ber-liuu in na Dunaju. Amsterdam, 17. jun. — Vest iz Kijeva se glasi, da narašča gibanje donskih kozakov proti bolše-vikom; Večji del Nižno-Cerniaka* je Staniče se je pridružil začasr.i kozaški vladi pod generalom Krn-snovoni, čigar čete se,bližajo Carl-cinu. London, 17. jun. — Brzojavka iz Amsterdama pravi, da bodo po izjavi nemškega vojnega miniatr.i nwnški vjetniki, ki so se vrnili iz Rusije, kmalu v aktivni vojašH službi. Na Pcljskem sc razSirja protiži-dovska gonja. V Varšavi in Lodzu so se čez noč pojavili plakati, ki poživljajo Poljake, da napadajo židc. chorage.Fairbanks žciesnieo, tudi pohaja kUc, da primanjkuje de- lavcev. ~ Delavcem, ki hočejo na sever, Ponujajo znižano vodnjo, .talno drlo in dober zaslužek. Uoverucr K^g« pravi, da rudarji, ki delajo n» pogodbo, zaslužijo od $5 do » 2 na dan, inženirska komisija Plačuje navadne železniške delav-< ;■ po štiri dolarje na dan. Ala, »km je odprla avojo posredovalnico za delo v Seattlu, Wash. L®?iSJ^TURNA ZBORNICA SPREJELA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO. Baton Rouge, La. — Legislatur- ua zbornica je sprejela aakon za žensko volilno pravico z osemdesetimi proti dva in dvajsetim glasovom. PTIČEK JB OBVIBEL V MRE & ŽRTVE VROČINE. Chicago, DI. — Val vročine, ki «e je hipno razlil prek mesta in je živo srebro t toplomeru po. gnalo na 92 atopinj, je zahteval svoje Žrtve. Na ulici so ae oneave-stile Štiri osebe in prepeljali ao jih v bolnišnico. Vsa kopališča ob Mlehigan-»kem jezeru so bila v nedeljo p> poldne prenapolnjena in ljudje «o iskali pomoči pred ailno vroči* no v vodi. LADJA NASEDLA NA KLEČ)!. Atlantiška Inka. — Parnih "Bavaria", prihajajoč iz Kubodo pod nobenim pogojem prisotni pri mirovni konferenci, izvzemši če se vse vojskujoč«, države izrečejo za to. Z ozirom na vprašanje, zakrj ni Anglija odgovorila na isdnjo mirovno noto rimakega papež^ je pojasnil Stanmore, da je Wil-aonov odgovor veljal tudi za Ai.-tfijo. _ Ameriške vesli. ALASKA POTREBUJE DELAV CE. Seattle Waah. — Alaska apelira. da dobi delovne moči. TeritorU jalni uradniki izjavljajo «ia je bilo toliko mož poklicanih v armado, mnogo jih je pa odšlo v dru-ae kraje radi visokih mezd, a! — "Kake kvalifikacij« imate kot BOOATA FARMA ZASEŽENA | prtporočila za t« poeelf ^^O -I KOT SOVBAUIA LASTNI- "" Jole Sa v ar talk. OBBON1K FBOSVBTBi F. I, Smith v dršavl Montenl. Vae toplo priporočamo slovenskim rojakom in jih proaiuio, da lm gredo n« roka pri agitaciji. Upravništvo. USTNICA UFRAVNliTVA. I Bratje tajniki in aeatre tajnice in drugi Člani S. N, P. J. I IJljudno vam priporočamo, ka-dar vam dopušča <'ua, da greate okrog naročnikov- in da čim večkrat poberete naročnino od ata-rih naročnikov, kl jim ja potekla naročnina. Kdaj komu peteše na* ročnina, ae vidi na datumu v oklepaju nad imenom narošnlka, na pr.: (Maroh 15-18.) Znamenje kale, do kdaj ima kdo pleAte naročnino. VČasl j« tudi kakšna napaka pri datumu. Ca izsledite tako napako, sporočite jo upravni* Itvu Prosvete. Iftavnotako prosimo, da zapišete vedno pri spremembi naslova atari in novi na-■lov. , Kadar pošljeta oglas, zapišite, kolikokrat naj ae tak oglae prlob-Ai t enkrat alt vefkrat. Bratje, to je valno za upravitelja ln oglaševalca, Nadalje le ankrat.opoa«. rimo vae naše naročnik«, ki Jim je potekla naročnina, naj lato poravnajo, ker drugaše jim bomo prlmorani ustaviti list. V tiskarni aahtavajo, da ja račun plačan toš. no, torej naj tudi narošnlki vpo-•tavajo, da ne morejo prejemati tlita aaatonj Ftlip Oodina, upravitelj. ................... POSEBNO BLAGO, TUDI TA-BO BI iS MNOOOBBAT FRIBItlVA. . Te Je rasao taka Mag«, kl aa ae Mart« dobiti p« v Sad, Is ga potrebuj* vaak l^at atar a " sdrav ali (»olaa, ravea «11 fai« aaawIv, padad- IU v iti olioelaa »»zBaairk t« «*slk tavt v salagl baaai tadl vs« v leti F. O. Bea tali, B«w V. T. .................. n Dr. i.Mm* SLOVENSKI ZDRAVNIK oifttiliii lllupj Bljljuf)« M «|V ltoVykk®JakVU. ia v« *|HiMaa|a vada, *i«rt'U s Prof. Dr. Mullln ZDRAVNIK - SPECIALIST BA SLOVBVOB 411—4th Avenue (NA SPROTI VOiVS) Pittsburgh, Pa. S Bloomington, 111. — Varuh tu-jezemaka Uatnbie je ^ir1 U* mo bflzo Mbionka, kl Je vredru «75,000 Farma je laatnlna mrs L. von Valllnghof, hčer« pokoja-ga K. C. Heglerja i «1* Halla je poročila nemškega kemika a« odločila, da šivi ~ il1 njenim soprogom ki ia v Nemčiji r vorim HI« Jedke, go^odt' a 1 Se je isaril: "Kje je thrtl vaš delavec, W je reael narezke me,i za "«andvlše"t — "Dobit je fcolj-Vm plačano meeto za neko trtHaš-ne družim, kjer resrfruje viaitke v cigaretne papirške." IVETILNliKA FBEDLOOA ZASTOPNIKI M» aa potovanja ln letimo, da jim greste na roke, tar se neročlt« ns liat, ali pa poravnate zaostalo na rošnino. ' BAD BI IZVEDBI f kje ae nahaja Jaeob KoŠsvar Pced dvema mesecams je prišei U Dismondvlll«, Wyo., v CM* holm, Minn., In aedaj ps je še me-eee dni odker je neznano kam odšel Poročati ma imam aelo vaš-ne »Iveri. Onjene rojak« vljudno proeim, če kdo v« ia njefov sedanji naalov, da ml ga nagnanh Be be pe eem čital ta oglas, naj se ml prijevl na naslov tajnika društva "SlevcnaM Rudar" štev. 110 S. H. P I, Yt. KI itn, P. 0. Boa m, Chiekolm, Minn. . D. 0. — Henet je •prejel predlogo, ki določe $1^ <100,000 za .velilnik«. fredljp r sedaj v drlavl Minnesota. / - A. Jaakovič v clevelandu In o. kolicl v Okle g B Babhl draga IPiiri r -____ - Imam ne a« vaakdaaja petrehi«. *** na po amefal emd Mar anton zobnik. V»AK I' aaaaarf« Btad la lakadaal adraealh, ata Utae Zdravi aecadaa la kltre vm ke plada, 4»Maa, «We«l, Irgaaja, krta« kotami, kako/ tadi a sieiklk, Oadrsvl vaak« katere prevaame v eeeje «Ar ba, Oparabtja aaJb«J)a evrepAa, o«md •ba la eaiaBk delav eeata adraviia. Mlaka aaae N«ev«t kraspl«laa T«daa pea gtod fipTta— Jamdaa. Prt mmi m adraVl e«llka »MrtU BUaaaeea Urada, ara Od « sjafaj d« d «e«dm, ak aeda " J al I«, de B-"" LUTERANCI.I I Historičen roman. Spisal Aato« DRUOO POGLAVJE Vaa Britof Je bfla pred tristo leti, kar Je lahko umljivo, ie mnogo manjša, kot ja dandanes. Pavel baron Egg, poaMtnik Brdake graščine v obliijn, imel je tamkaj nekaj avojih pristav in desetino pri endotnih kmetih. Ker je bil povrh zaščitnik Juteranatva v kranjskem okraju in oseben prijatelj duhovnika Gašperja Rakovea, prinesli so poslednjega iz Cerkelj na njegovo pristavo, da bi tam ozdravel. £e tretji dan ja leial ta« mlad, lep in izvrsten pridigar Rak o vee, zapuščen od vseh. Njegov prijatelj baron z Brda je odpotoval ravno o verskih zadevah na Nemško. Ker je čutil, da ae je pobil hujše, kot je mislil v začetku, prosil je četrti dan nekega kmeta, naj mu pokliče kranjskega kaplana a svetim obhajilom. Prekrižal se je pri poslednjem imenu kmetič, kajti dobro je vedel, da je vea luterš Od nog do glave ta kaplan; a vendar je tekel v mesto in govoril e kaplanom Knafljem. Domov grede ae je pomudil pri mestjenu Jahaču in naznanil temu svoj poeel n , * Zaradi tega amo videli le uro kasneje omenjene meatjane v prepiru z mestnim stražnikom. A ta razpor je bil le umeten. Hivolaa čuvaj je dobro vedel, da mora navidezno braniti avoje pravice; za silo pa ni nihče odgovoren. Ravno ae je atorila noč,.ko je dospel kaplan Knafelj na Britof in izgine za Škripajočimi vrati lesene koče, v kateri je bil skrit njegov prijatelj Gašper Rokavee. Moleč poda poslednji desnieo avojemu obiskovalcu, ko ae sklone k njemu na poatcij. "Mučenik si za našo sveto atvar, dragi Gašper,M povzame naposled priilee besedo in sede poleg tovariša. "Kad trpim, saj me jioznaš, ko bi moje trpljenje kaj koristilo," odgovori z otožnim glaaom ranjenec, potem pa položi kezelec na usta v znamenje, da je nevarnost v obliijn. Čez nekaj čaaa vprašat "Al! je komu znano, da sam tukaj, ln ali te ja videl kdo na potu T" "Na boj ae, nevernosti ni I Mnogo je kužnih bolnikov v obližju. Sumljiv ni moj pot. Cele mestni stražnik ae ni mnogo branil odpreti duri po solnčnem zahodu, in najbolj vplivni mestjanje: JaheČ, Jelen in še nekaj drugih govorili so zame in mi pomagali." fle bolj je prebledel bolnik pri teh besedah in pristavil t "Nikomur nI upati dandanes. Varuj ae, ko ae vračaš domov. Meni ae zdi, kakor bi i>aa čakala velika neareča. In ravno zdaj je moral odpotovati baron Kgg; brez njege, prijatelj, amo pač kaplja na veji, trat v nasprotnem vHiarju." Tako je tožil oslabljeni duhovnik in fmahnll nazaj na alamo. šele, ko mu je Knafelj zatrdil, da ai je izbral akrivno spremstvo, kl ga varuje ln apremlje po nevarnih potih, in da je voditelj te garde orjaški in ailovltl kovač Gogala in fjeakovic, jako premeten človek, katera ata ga že tudi^tocoj z nekimi tovariši akrivaje semkaj spremila, zažarilo je Roka ven oko ln atianil je pomirjen znancu desnico. "Zate ae bojim, prijatelj," priatavil je naposled $nafelj. "Ti isgubljen, uničena je naša stvar; ti al hraat, mi tvoje mledike, ti solnce, ki nam kaže pota v temoti, ml potniki v noči brez tebe." Med takim pogovorom pripravljal je Knafelj sveto obhajilo. Vael je ht burze zlat kelih in ga poatavil na mizo, vlil ja vina vanj, položil na pe-teno belo hoetijo ln blagoalovil oboje ter molil z razprostrtimi rokami nad bolnikom. "Ali ae keaaš avojih grehov in jih obžaluje*!" vpraša nato bolnika. Ko ranjence molčč prikima In se željno ozre l»o zodnjl popotnici nvetega zakramenta, povzdigne maŠnik kelih, blagoslovi z njim tovariša in pristavi: "Veliko si trpel in trpiš za luč resniee svete vere, uži torej ta kelih svete krvi in kruh Itožjega telesa, kl te naj spremi v večno življenje — s men." Komaj pa Je izgovoril te lweede, s katerimi »e je delilo tedaj luterancetn obhajilo "suh utra-eljsti v varnejši kraj poslopja. Medtem je šum Hi krik zunaj vedno večji postajal. "I.uterancat 1'bijmo ju. oliealnto ju!" kujejo ae razburjeni glasovi. "Našo sveto vero nsm pačijo in Imijo kri pri obhajilu pijejo," kriči m IHHtebnim na|(laKoin krepak moški gin* Ncustrešljiv iu neupogljiv je bil kaplan Knafelj. Krnknr tla bl se ne bilo ničesar pripetilo, obhajal jc potem svojega tovsriša in km tolažil In . ko se je prepričal, da rs ne more s seboj o«|pel jsti, blagoalovil ru je rs slovo, poljubil in objel rekoč: "Zaradi svete naie stvari grem, sleer bi me le amri mogla ločiti «m| tebe. Prijatelj, če po*tsne\a mu-čeuika ra najino sveto vero, toliko lepše drevo i«|>ornaiija in razsvetljenja polen« nsd nnjinim grobem." S aolrnlml očmi zapusti potem svojega prijatelja ln ie enkrat *e orre naraj p»i vratih, v znamenje, kako težka mu je ločitev <*1 njega Prišedsi k Izhodu, sspszi, -In ho duri ih| runaj r««l<>rijr»»r in da ga čaka goto>a nmrt, če pride v reko rarjarjenemo tovrainikn luteran«t\s /.aradt tega »plaza po leetvl pod slamnato pod^t rt^ij«, pretrga ondi slabi krov in skoči tri eeŽnje globoko na zemljo. VVndsr todi tO ga opazi bistro oko našega znanca Jelena, ki je baš na tej atrani »tražil, da ne vteče luterski ptiček, ki ae je v jal aam v nastavljeno kletko. Strašen krik povzdigne zaradi tega Jelen iu kliče na vae pretege na pomoč. A predno prite-četa Izza ogla tovariša Soder in Jahač z dvema hlapcema, izginil je kaplan Knafelj v temi ob bregu deroča Kokre. Nepopisljiva gonja ae prične zdajci za bežc-čim duhovnikom. Med tekom kolnejo iu ae prepi rajo za aveto katoliško vero navdušeni mestjanje, kdo je kriv, in kdo ne, da je ušel ta lutreš Kna/elj pa kako bi morali etoriti in kako, da bi ga bili dobili v pest in spravili za vae večne čaae tja V Ko-krski tomun poetrvim in rakom za večerjo. Celo oni bi ne bili več za jed potem, trdili ao možakarji, kajti obležal bi jim bil črni Luter v želodcu in jih zaat rupil, kakor je našo aveto vero, da je vai škofje in papeži baje ne morejo več očistiti. Sedaj prispejo na obrežje Kokrino in l»aš ču-jejo šum v valovih, kakor da bi bila padlo človeško truplo vanje. Iie še zamolkel krik ae razlega v globini ln kletev nekoliko višje ob leseni brvi, ki vodi prek Kokrake globine. "AH ai utihotapil enega, Juri, ln ga poslal v Kokro, da se napije?" vpraša zdajci moški gla* ob bregu tovariša, ki aem od brvi priteče. "Branil ae je za hudiča I Pa saj me poznaš, I zakovic, kdor pride v moje klešče, denem ga tudi na nakovalo pod kladivo. Tista griva Jahač je bil, čutil sem v rokah njegove proglete gosposke kostf. Niti ribe ne bodo zadovoljue ž njim, in če še kdaj na suho zleze, kakor muren, če mu povo-denj luknjo preplavi, zapomnil ui bode, kaj se pravi naše duhovnike uvohavati, kakor pirun izvoljene device." Tako je govoril naš znanec kovač ob Kokr • skem mostu, Juri Gogala, ko je k ostalim tovori -šem prihitel veael da je »plačal sovražnega mest ja-na, ki mu je bil že davno trn V peti. Komaj je izustil govornik te beaede, kar mu prileti težlco okovana palica v glavo, da omahne nezavesten na zemljo. "Tu imaš plačilo za tvojo luterško laž," čn-jejo se besede, kajti Jahač sam je bil, ki je podrl s palieo orjaškega Gogalo na zemljo. . Ko vidijo tovariši, da je uničen njihov voditelj Oogalo, uderejo jo vai brez izjeme v tek, in tndi katoliški mestjanje, ki šele zdaj razumejo svojo čudno situacijo, prepričajo se, da so Jame ju Knaflja vrgli njegovi lasTni prijatelji v tomun, meneč, da so ugrabili njegovega sovražnika. Isto noč jc pil hladno Kokro Še tudi debeluhaat Matov! Krašna, ker utečl ni mogel, razjarjeni mest janje pa niao poznali milosti. Ko se je jelo drugo jutro daniti, prinesla je deroča Kokra mrtvo truplo Krašne na jez pod me-sto in pa široko pokrivalo, o katerem so sodili ribiči, da ni nikogar drugega kot mestnega kaplana Jarneja Knaflja. TRETJI POGLAVJE. ' Predno nadaljujemo, opisati moramo nekoliko usodo katoliške cerkve v šestnajstem stoletju, to je v začetku verskih prekucij na Slovenskem. Med duhovščino materne cerkve vseh Slovencev v Ogleju se je vsililo v tedanji dobi mno^o gnilega. Marsikateri zanikrn in neomikan du -hovnik ae je povapel po protekciji plemenit ase v l>i laatne boljše krvi, ki je bila tedaj bolj v čialfh ■kot dandanoa, na visoko in najvišje duhovsko mesto in vplival bolj po svoji popaČenosti in razkošju na avoje tovariše, kot z lastnost ini pravega duhovnika na neomikano ljudstvo.. Prežel je dalje neprestano krvoločni Turek na južnih mejah, oviral mirno delo Sloveneev in njih telesni blagor. Celo najvišji dostojanstveniki katoliške cerkve morali ao skrbeti več potov bolj za varnost dežele proti sovražniku, kot za njeno nrav In verski duh. Naš atarina Valvazor trdi, da je bil tedanji ljubljanaki škof Ravbar boljši general Kot cerkven knez in diplomat. Naravno jc tedaj, da se je v takem socialnem razmerju slovenskih dežel kakor čez noč ukore-nlnllo luteranstvo po nezadovoljnih in več potov od višjih po krivici zatiranih katoliških duhovnikih nemih. Lutroire ideje no namreč delile duhovniku mnogo več osebnih svobodščln in bičali brez obzirno toliko razvad katoliških dontojanstvenl-kov, kl so razprostirale zlo voljo med ubogo nižjo duhovščino ln nevednim ljudatvom aamim. Take okoliščine ao prisilila naposled celo jako tolerantnega ljubi janakega škofa Ravbar ja, da je šel v letu 1R25 na državni abor v Augahnrg in tamkaj povzdignil svoj prvi javni "veto" zoper tako-zvane akrivne ln javne lutrovske predikante, kl zapeljujejo Slovence. Ravbarjev protest je vplival tako mogočno na Ferdinanda I., da je razglasil le isto leto In aicer v Budimpešti svoj generalni mandat zoper lute-ranče v avojih deželah in določil za vsake verske pregrehe sledeče kagni: Kdor zasmehuje javno Boga In božje atvari« naj ae oheodi na grmado. V ječo naj ae vrle, kdor ue opravlja cerkvene apovedi; zapre ae ob kruhu in vodi, kdor se ne poeti v zapovedanih poetih ali kdor greši zo|>er katerokoli cerkveno zapoved. Povrh ae je v tem mandatu Še zagotavljalo plačilo denuneljantom verskih grešnikov. Ta zapoved ae ja pmlala glavarju kranjske dežele Vidu Tuntskemn v sto in šeatdeaetih isti-sih, naj jo razglasi vsem Slovencem. Kako malo je ootrašils ta ostra zapoved navdušene luteranakc duhovnike in njihove prijatelje, pričuje najbolje dokaz, da je ne«t let pozneje (1531) Primož Trubar v ljubljanski Škofijski cerkvi obilo abranemit ljudstvu pridigoval proti celibatu duhovščine ln zagovarjal sveto obhajilo "aub utrarpie" ali v podobi kruha in vina. a vendar ga niao niti sežgali na grmadi, niti zaprli, niti je bil aunpendlran "ah offirio et beneficio" katoliškega duhovnika. (Dalje aledi). Kraljica Dagmar. Spisal t)fa4BUffreaj») 'Je že zdrava. . ..Treba ji je samo miru. . . Zgoraj v gradu je. . . Niti časa nisem imela, da bi ti bila povedale, soprog moj?" "Da je ozdravljena?. . . In morske žene?" "Saj jo boš videl, goapod Strange!" "Kako bode gospod Katriehson radostno iznenaden. . . Svitla gospa, kaj si že vse storila?. . Kaj so naše zmage proti tvojim?. . Premagala si kugo, morsko ženo imaš v svoji moči in koga še napraviš svojim sužnjem?" Gospod Strange se je pred kraljico kar najglobokejše priklonil. Bil je vzor pravega viteza. "Se druga novica te čaka, t' prog moj. . . To ti povem šele v gradu. . ." Nato se je pomikala vsa vojska mimo kralja in kraljice, ki sta i-mela v sredi mladega kraljeviča, med silnim ropotanjem bobnov, za glasnih glasov bojnih rogov in med vriskanjem, pri katerem so se tresla okna zidanih, okrašenih hiš. . . "Tudi atric Valdemar Še živi. 1'božec! — Poglej!" Kraljica Dagmar je podala svojemu soprogu pergameutni zavitek .. . "Kdo ti je to izročil!" " 14 Morska "Sena . . . Jitrenceva sopro'a . . ." ki je že ozdravela!' "Kaj storiva? . . . "Prošnjo imam do tebe . . "Ti — Prošnjo — ljuba moja soproga? . . . C kaži, in miljoni so pripravljeni, poalušati tvoje u kaze!" "Dovoli, da spravim nesrečnega strica na najin dvor . . . Potem bode zmaga najpopolnejša . . Valdemar je nekaj trenotkov razmišljal . . . "In kakq misliš to storiti?" "K njemu pojdem ..." "Težave pota?" "Bodo mi v radost . . ." "Preveč se žrtvuješ . . . preveč . . . Mogoče nismo niti vredni teh žrtev . . . "Moja domovina morebiti tudi it vredna take kraljice l" Draguška mu je zaprla ustnice z vročim, iskrenim poljubom. .. ., In Že drugo jutro se je pripravila na pot. ...»■ XVUL Bil je miren zimaki dan . . . Povsod i je bilo polno snega, .reke so bile zamrznjene, samo po morju so se še prosto preganjali valovi . . . Nekaj dnij je bilo že, kakor bi bili vetrovi v sedmih gradovih zaprti. Proti skalam med Roedby !n Nystedom se je bližola cela vrsta bogato okrašenih sani j. Povsodi je bilo videti samo drage lisičje kože ... Na prvih saneh je bila kraljica sama. Kako lepo ji je prUtojal kožušček s hermelino-vira robom . . . Brodniki in ribiči so hiteli pred koče, niti lastnim očesom niso verjeli, niao si upali bližje, kakor bl jim bile noge prirarznile k sne gu . . . ftele, ko jim je kraljica namignila, ao prišli bližje 711 Toda bili ao boječi, gleve ao imeli razkrite, čapke ao držali v rokah . . . "Povejte ml, dobri ljudje, kje je oni starec, kl je že več let tukaj med vami . . ." Kraljica je govorile a najprijaznejšim glasom. Toda vprašati je morala dru-flfe "Ne drzni ae tja, gospa .. morska žena zahaja k njemu . Sam Bog ve, kak človek je to." "Morske žene se ne bojim, do* bri ljudje!" "Da se ne bojiš morske lene?.. Se vsekdo se je hal!" Brodniki in ribiči so Čudno zmajevali z glavami. "Samo pot mi pokažite t "Če ne odkloniš moje ponudbe, svitla goapa?" ' "£e naprej ti Izrekam zahvala, dobri mol!" Kraljica ja atopila a aanij in se napotila proti skalam. Pojaven brodnik, vea oblečen v jelenovo kolo, je korakal pred nj'» . . Njeno sprcmet vo je nepremično zrlo aa njo. Nekateri aq tudi napeli loke, da hI mogli takoj usmrtit! predrzne-le, ki hI ae mogoče drznil, storiti kraljici kaj lalega . . . Za četrt ure jim je izginila kraljica izpred oči . . . N Kakih dvajset mož iz njenega srematva ae je tndi napotilo med skalovje . . • Toda za kraljico ao bili lakko brez skrbi Nikdo bi ji ue bil skrivil niti laau na glevi . .. Posušeni mož je bil Še vedno tukaj. Čakal je, da se vrne morska žena a tremi lasmi z glave kraljice Dagmar. Ko je začul človeške korake, se je dvignil z tramu, na katerem je sedel od božjega jutra, in obstal z očmi na gospej, ki je hitrih korakov prihajale k njemu, na njenem spremljevalcu, na Četi mož, katerih postave ao se pokazale na naaprotni višini . . . "Ne maram biti kralj . . . pojdite od mene . . . obdržite krono in kraljeatvo . . s Hočem samo mir . . . mir , nič druge ga . . . aamo tri laae z glave kraljice Dagmar . . . Saj sem se že odrekel vsemu .^ . vsemu!" Posušeni mož je mahal z rokami naokoli, kakor bi res nekaj tal od sebe . . . "Zato se ti prihajam zahvaljevat, . atarček .... za ae . . . za svojega sina!" Kraljica je obatala popolnoma pred starcem. Spremljevalec ni atopil piti za korak od njenega boka. "Ti ai kraljica Dagmar?" "Sem staček!" "In se mi prihajaš zahvaljevat?" r "Prihajam!" - - ; "Jnrjaz bi ti mel poljubiti noge, da bi mi odpuatila, ker sem ti tako povrnil . . . poljubljati noge, kraljica!" "Že davno aem tl odpustila. . Tudi se nisem nikdar jezila na< teboj ... "Davno? ... Da se ti nisi m kdar nad menoj jezila?" Starčev glas se je naenkrat iz-premenll in popolnoma izgubil o-no hripavoat in oni čudni naglas, ki j« lasten blaznim .... "In prihajam te proait, da za puatiš te skale, da bi šel z me noj . . . Vsi zmo ti popolnoma odpuatili " "Ne zahtevaj, kraljica ... Ne pojdem!" "Daj ai dopovedati, atarček.. Zahvaljuje ae ti tudi moj ain...' "Pričakujem morsko žeuo." "Ž njo se snideš V Rigsted tu . . ." "Ali torej hoče*? ... Naj bodel" Brodnik, ki je bil do zda} ne premčno stal poleg kraljice, kakor bi ne bil od vsega pogovora slišal niti besedice, se je tudi obr-nil k Dagmari. . . Nekaj je ime na jeziku . . . Rad, zelo rad b bil spregovoril, toda najti ni mogel primernih beeed . . . "Kaj hočeš od mene, dobr mož? i Kraljica Dagmar je opazila brodnikovo zadrego in ga sama prva vprašala! "Svitla goapa, vsem si angel, miru, kamor atopi tvoja noga povsodi razsipaš mir, tvoje ustni ce aamo odpuščajo ..." Brodnik je govoril v češkem jeziku . . . Kraljičina lica ao zalarela, njene oči ao obetale ne brodniku najbolj vrašajočlm pogledom. |K> Ti ai So- avitla gos- "Ti ai Černin . . . bčhrd ..." "Sem ... aem . . pet" "In kako ai jfrišel v to obleko!" "Vae tj priznam . . . vendar mi bodi miloatljiva Ko ai zapuatila domovino, da bi oarečila a avojo ljubeznijo avojega soproga In dansko ljudatvo, sem ti želel vae najboljše ... Toda v moji duši m je oglašal gro* /.en glas ... Jas aem ta glaz krotil; toda niaem ga mogel vkroti» ti ... Sel wm aa teboj ne Dansko, da bl končal tvojemu aopro-gu srečo življenja . . . Ravno ao hodili po teh krajih Valdemarevi hujskači, da bl aa tukajšnji brodniki vprll proti tvojemu soprogu ... Jaa aam ae todi ponudil Valdemem . . . AU ae spomin ješ, svitle gospa, viteza v temni jekleni oprevl? Neznani vitez aeai Ml jaa. Toda komaj aem te ogledal, komaj ao moje oči obetale na tvojem obIMju, aem zečolll slaboeC v svoji deeniei. In bilo je po vsem... Črv. kl me je griael v prsih neč in dan, jo Ml v trenotko mrlev... Nato eem aa vrnil a n* njihovo obrežje, jekl opravo aem .kril med skilj da za njo do danes ne ve živ. ia, in ribiškim otrokom povedoval cele vmte bajk o SSm - onega moža, ki ti je .ledi) J za korakom, ko si prestopala ge, preko katerih se ie .J J-» • • ■ oni brod"k J,i jaz. iJITVV* oni moVkl * tant" ■•■Ujeni Saj "Jaz . . . Zato sem obleke] pnprosto brodniško obleko! Hotel sem se kaznovati vadil aem se življenja meti brežnim ljudstvo . . . {„■ -#m bil * tvoj' Lližiui Vsaj vselej sem ti prišel v H no, ko so proti tvojemu so.,r vstajali sovražniki . . . KJ krat sem premeril pot h tuk njega obrežja do Ringstedtal Kodanja . . . Samo zato, da bj mogel videti vsaj od daleč, ,ja ob tvoji areči pozabil svoje ko ... Na vež — ne ve* J aem trpel . . . Prva leta so'ml la neznosna ... In ko »o mil jile po glavi grozne misli, kol se vozil s čolnom po morju, žal šumenje njegovih valov, i' je prišlo na misel, če bi ne boljše med njimi . . . nem ne lej obrnil kar najhitrejše mogel, zaveslal k bregu in M to v Koden j ali v Ringstede Mnogo dnij aem blodil okoli j*ga gradu, predno nem te J dal . . . In nato sem bil v močnejši in srečnejši . . . Inl sem ae vrnil, sem vedel o kra d Dagmar bajk, da sam ne v od kod ao mi prišle v glavo J In že to mi je bilo veselje in j čilo za težavno pot, da me je poslušalo, da si ni nikdo upali dihati . . . O jaz aem razsejal n ljudatvo ljubezen, udanost in ■ atobo do tebe, da se je vtr v trdi mramor ... In videla deš, da ti te zvestobe nikdo prelomi . . . 8amo odpusti mi, I aem enkrat jaz to poskusil. Te< je vrelo v moji mladi glavi kal v tem morju, kadar je raabu no nejailnejle ..." Brodnik je za trenotek vtihl toda očij ni zganil od kraljice] V teh skalah se mu je d val nadzemeljski raj . . . Da# mu je le zdaj in zdaj pogledi v obličje, kl je bilo zarujavelc vetra, dežja in snega. A koma se srečali njuni pogledi, je ve< takoj jmvesila oči v sneg. "Slišal si o vitezu v temni kleni opravi, ko se je vrnil j pod Strange z boja proti NenicJ ki ao navalili v bodrskodeieloj Kralj se mi je hotel zahvalit jaz sem se neopaženo izgubil zmagoslavnega sprevoda, ki m pomikal preko ringstedskih hi Prinašam ti poslednji poadra1 četa Dobrogosta ... X« >>> rokah je umrl, na mojih roka nehalo biti njegovo «ree . .. I minjal ae te je, šepetal j?«t« Kraljica, ne jezi §e nad me Ko vsem odpustiš, imej tud me kapljico blažilne rose "Sobehrd ... aaj tebi n bila nikddar kraljica aam ti storila žalega?" "Če že hočeš, ti ne prikrijti potnoma ničesar ... Noe i« sem sanjal o sreči na tvoji «t od onega dne, ko sem te u« pod atreho v bodrskem dvor In te sanje ao me privedle do «a . . . Vaa veš .. . rse in m podiš me niti zdaj . . "Zgodilo ae je draga.V, hfchrd ... naj ti ne bodr Ča ti zadostuje moje pnj»< atvo, imej je . . "O neizmerna zahvsla ti! Pogubl!a me nisi niti *daj Hvala — neizmerna hvala Brodnik je zgrabil \\ čino roko in jo poljoblj^ čil z gorkimi solzami. "Vendar se ne bodei ogiba! šega dvora... Moj aoprog je tako dober plemenit Pridi, Sobel.nl Pojdi takoj z menoj .. "Pojdem . . . Tsaj » tak ... toda v temnem Naj vedo, kdo je tuji vh Uko boječe akrival a»J svoje ime . . Kaj Je to rojak njihove kmlj^ •• zagledal z dolgim, neprrmj aidilim v Deg»«rmo n ; "Nemorem . ga od mene ... Bodi sre»* di zdrava, bodi bls»c«u . | ki ... Ne »»oti tega™ rake delalo pojde«. nit dele očeta Dekret"" (Dalje ) ^ tm