Obrtno nadaljevalno šolstvo. —o Prevdarek za šolsko leto 1921/22 naj pošiljejo vsa vodstva obrtnih nadaljevainih šol v treh istopisih neposredno nadzorniku do dne 31. oktobra t. 1. Na zakasnele prevdarke se ^letos ne bo moglo ozirati pri podelitvi državne podpore, ker se otvarjajo nove šole, in bo treba kredit, ki danes še ni določen, pravilno porazdeliti. Pieteklo šolsko leto ie neka šoila predložila prevdarek šele koncem aiprila, tedaj pol leta po tenninn! Honorar za vodstvo še ni norimiran. V prevdarek naj se postavi za sedaj 400 K za vsako šolo in za šolsko leto kakor lani. Olede houorarja za pouk je še v -veljavi naredba poverjeništva za uk in bogoča&tje z dne 30. 4. 1920 (Ur. 1. št. 200). Ti normirani zaeski naj se postavijo v proračun. Ako se bo glede višine honorarja, tako za vodstvo kakor za pouk, kaj izpremuailo po morebitni novi naredbi, se bodo zudovne postavke v prevdarkih zvišale uraduo —o Dvodno poročiio naj pošljejo vodstva vseli imLh ubrtnih aada Ijevahiili š<_»l, katcrc so pričele s poukoni, v 14 dneh po pričotku, nepusredno imdzoniiku. Podatki uvodncga poročila so: dan pričetka in dau konca pouka, otvorj.m razredi, število v posamezaiih raizredih vpLsauili učeiicev in učenk. Priloaiii je urnik. Le oniin šob.m se more nakazati prvi* obrok državne podpore, katere so redno vposlule uvodno poročilo. — Opomba: Uorenji dve zadcvi srao prej.li <>d nadzorstva obrtno-nadaljevalnih šol in jili priobčujemo nekvanio z ozirom na K.baaje učiteljstva obrtno-nad. šol. Pretdarek je vsckakor t-treben, da se; ga vpošlje kakor se glasi zahttva ia najsi potem učkeljstvo prevzame ali nc prevzame poučevanje na obrtno-nad. šolah. Kukor je tudi iz goreniega poročila razvidno ni od države in njeaiih faktorjev odvisna vršitev pouka. ker so i&ti vezani na proračim, temveč lc/i odločitev v rnkah lokalnih faktorjev. —o Oibanje ljubljanskega učiteljstva obrtn.!i nadatjevalnib šol. Porooali smo na kratko v zadnji številki »Učit. Tovariša« o shodu, ki s,o .na itneli ljubljanski tovariši obrtnih uadaljuvaluili šo' v sredo dne 5. t. m. na I. mestni deški ljiidski šoli na Ledini. Na shodu je biia glavna toika: gmottie zaliteve učiteljstva na obrtuih naJ,šolaii, izražene v zmanili r.s.aško-slatinskih točkah. V nadaljucm se je razpravljalo o dopisn. _;: ga je prejei tov. Luka Jelenc od dr. Marua, __-_• čfclnika ratnistrstva za trgovino in iiidustrijo, o<l delek v Ljublja_ni, v katerem dopisu vabi 2-3 zastopnike učiteljstva k sebi, da skupno uredij potrebne korake, da se pouk pravočasno prie.io na obrtaih nadalj. šolah ljubljaii-kili. Ta sostanek so je vršil naslednjega dne ipopoludne v dežciuem dvorcn na Koagresniein trgu. Od strani učiteljstva so se udeležili sestanka tov. .lel.nc. Mlakar, Plesničar in Skulj, cxl straiii nauait upravt; sekcijski svetuik dr. Marn, vladni svetnik Ivan Šubic in nadzornik za obrtne iiadaljcvalnc šole inž. Foerster. Zastopniki učiteljstva so obraz,lažili zahteve učiteljstva, ki so bile gospodom znane več ali manj z našega zborovanja v Ro_t. Slatini, ter navedli naposled minimum našil. zahtev, pod katerega ne morejo, niti ne smejO. Naspnotno so -lastopn&i ministrstva ozh\ šolskc upruve povdarjali, da proračun za leto 1922 šc ni potrjen in tudi ni gotovo, če bo potrjen v v.em oneam obsegu, kakor je bil svoječasno predložt-n centrali v Beosjradu. Vsa znamenj.i v zadnjem času kažejo, da ne smemo gojiti pv.\ L-č optiiiiizina. Sekcijski svetuik dr. Marn jc še dostavil, da so učiteljske zahteve povsem opravičene, da pa ne more ničesar gotovega reč: c visok<»ti nagrad, dakler mu ai znan prora.un On sam bi učiteljstvn prav rad ustreged v vsem obsegu. Na vprašanije učiteljskili zastopnikov, kako se inisli hoarcrirati ueiteljstvo obrtnih nad. šol začasno t. j, do potrditve proračuna, je o_ govoril dr. Marn, da za eivkrat ni misliti ua veeje honorarje kot so bili dosedanji t. j. 5 Din. od posamezne ure. Zastotpniki učiteljstva so izjavili, da od svoje straui ne morejo popuščati. ker niinajo v to od prizadetih tovarišev nobcnega pooblastila, da pa bodo sklicali naslednji.-;:. dne zopet shod v.sega ljubljanskega učttelistva, kjer naj se konečno odloči, le-li se prične letos s poukom na obrtaUi nadaljevalnih šolah ali ne. S tern je bii zaključen sestanek v dež. dvorcn in učit. delegatje &o se 'poslovili. — V peteik diu1 8. t. m. ie bil sklican dru_si učiteljski shod ','a I. mestno deško Ij. šolo na Ledini. Navzočih ic bilo 32 zborovalcev ozir. zborovalk. Poroč iu tov. Mlakarja je sledila burna dubata. v kateri so bili vsi govorniki — razven enega - - edini, d.i se prekine s poukom na ljubljanskih obrtiiih nadaljevalnih šolah. Pri _riasovanju se jo tudi pro tigovornik pridružil večini. Predlog, da se za cnkrat počaika s poukom, je bil tako Soglasno spiejet. K sklepu je še prcdlagal tov. Skulj, n;ij se priobči v ljubljanskih duevnikih nekako k'!t vo, da bode naša javnost 'poučena, radi katerili vzrokov ie prišlo učitcljstvo do Korenjusw skkpa. Sprejeto' Izjavo je bilo čita.i te dni v vsci: ljubljaiiskih dn.vnikili. —o Šoiskj odbor za obrtno-nad. šole v L. V L., dne — -- Št. 0'o. n. š. Vodstvu — — — v L. Na ondiotnje poročilo z dne . du jl- učiteljstvo tamošnje šole skleuilo stavkati, Vas obvcščam po naročilu tukajšnjega oddelk.i iniiiistrstva za trgovino in industrijo, da se tega sklepa ne morc vzcti na znanje, kcr jc protipostaven. L'čitelji, ki nočejo poučc-vati na obrtnili n.ad. šolali, ima.io pravico do službonc odpovedi v zmislu na-rudbe pov. za nk iu bog. z dnc 10. j\il. 1920 št. 302 l..T. 1. B. S 1-, uikakor pa nc smcjo i>:>uka poljitbno ¦prok.niti. O tcm je obvestiti vsc on dotno učiteljstvo s pripombo, da se bo proti vscm kršitdjem navedene narcdbe nvedla najstrožiu discipliiiarna prci.kava. Imcna onih, ki ne bi takoj preirjh-ili s stavko, jc ncmudoina scinkai naznaniti. Za prcdscdnika: podpis. —o Nemoralna pogodba in nemoraleii prit*sk. Nekaicri rcfcrenti šolskih ndborov obrbionad. šol s<) z ozirotn na zahteve učiteljstva toh šol reagirali na ta način, da so pričeli govonti <; »stavki«!! in grožnji najstrožje disciplinarnc preiskave proti kršiteljein naredbe pov. za uk in bog. 7. dne 10. jul. 1920 št. 3_t2 U. 1. B. § 1. — Pripoiniiijaiiiio, da smatrain« pogodbo šcstnie- scčne odpovedi kot nemoralno iz tega ozira, ker je nanio vezani lc učitelj in ker predvideva šestlncsečno izrabljauju učiteljstva pod — za sedanjc razmoro ¦¦-- nciiioralnimi pogoji. .Ie p.ač videti, da učiteljstvo ni imclo glasu pri tej narcdbi. Upoštuvalo se ui uiti okolščine« da je poučevaiije na obrt.-nad. šivlah prostovoljnega značaja in to ostane, doklcr ne bo v ta naniun fiitsiiib nastavliouct-v. Cc sc govori /e o kaki posodbi, tedaj sc bi morali nierodajiii faktorji tudi spomniti svojili dolžnosti napram učiteljstvu tedaj, ko nin je bik> trcba plačati že odslužene ure, a jc iiw)lalo učitcljstvo še niusuce čakati na dei.ar. Iu vuudar bi u.itcljstvo lahko žc s tem smatraJo IKigodbo za razveljavljeuo, ker ni bilo pravočasuo plačano. A tudi gludc discipliuiraaja jc isto! Kdo ima pravico do discipliuarnega postopauja? Nikakor ae liubljaaski oddelek niin. z.i trs:. ia iudustrijo, še mani pa knlski odbor /.a obrtao-aadaljcvalao šolstvo. Naredbo, aa katero se sklicujejo, je izdalo poverjeaištvo za uk in bojjDČastje. Ta slačaj pa aani tudi jasao kaže, da spadajo aa aiesta refereatov le bolj šolniki m ne iuristi, ki bočejo aa podlagi paragrafov za vsako cuao preko raamer. - o Pri nas pa iščejo ideaiizma in požrtvuvali»osti. V poročilu prve scje »Trgovsku ui obrtac zboraicc« čitanio: »Letos je gaaotai polo/aj zbornice iako ugodea. — Razpuložljivih ost.uiu šo l,(j_>S.17t> K. — Predsedaik Kaez jc zaključil svojc poročilo: »Ker ie — kakor aavcdcao i,"iiK.-i_o stauje zboraično jako ugodao, bo \\waoču za prihodnju leto znižati zborničtii; dokiade.« -- Clovek -trmiI Najimovitejši sloji! Pričakovali bi, da bodio sprioo tako ugodaejia stanja zboraicc storili kaj za kulturao povzdigo siaau iu auroda; pričak.vali bi, da budo kaj storili za obrtni ia trgovski naraščaj, ker dobro vcdo, kak je •položaj. Nu! Vrgli so par uukratiiih drobtm tunui š.<)ls:vu in sprejoli predlog za pudržavljcajc abruio - nadaljevaluih šol ter hočejo s teia zvalni še to brcmc od scbe na državo. Najiinovitujši sl.ji s« lu; sloji, ki jih dragiaja ac prr/.adcuc aič, ker zvalc breaie aa koasuin.ute, pri t^ai pa delajo še z acpremalhiu odstotki, a niiiutjo sjaisla za kulturuc zahteve svojega staim ¦— lui aaj se žrtvujumo za aje, oni si pa pri tcai zai/.ujt;jo dakiade in polaijo z izkoriščaajuin našega dela, s\oje — žepe.