REČICA OB SAVINJI
XIII Številka 12 December 1982
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
nvicE
LJUBNO
GORNJI gNaD
Častnemu občanu, ministru ,in prvemu komandantu slovenskih partizanskih enot Francu Leskošku—Luki iskreno čestitamo k 854etnici občani Gornje Savinjske doline.
V Gornjem gradu so se zbrali aktivisti OF
Izobraževanje, štipendiranje, zaposlovanje...
Na svoji redni seji predsedstva Konference mladih o vzgoji in izobraževanju pri Občinski konferenci ZSMS Mozirje je bila glavna tema posvečena usmerjenemu izobraževanju in vpisovanju naših najmlajših članov v nadaljnje izobraževanje. S strani predsednikov osnovnih organizacij ZSMS na osnovnih šolah je bilo izraženih vrsto težav, pred odločitvijo za nadaljnje šolanje.
Akcija, ki potetca preko te konference v sodelovanju s kadrovsko komisijo naše občine je naletela na dober odmev, ko je predstavila deficitarne poklice naše občine. Vendar so tu še vprašanja, kje dobiti štipendijo, kakšen je potek šolanja v usmerjenem izobraževanju.
Kljub temu, da še sedaj ni popolnih podatkov koliko in katera organizacija združenega dela bo v prihodnjem letu razpisala štipendije je iz prvih razgovorov z predstavniki naših OZD razvidno, da bodo ’ na voljo pretežno štipendije od II. do IV. zahtevnostne
stopnje, zelo malo pa zahtevnostne stopnje izobraževanja V. do VIII. (to je od tehnika in naprej), čeprav po drugi strani ugotavljamo, da imamo daleč najslabšo izobrazbeno struKtu-ro naših delavcev predvsem na delovnih mestih, ki zahtevajo srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. Sicer so ta delovna mesta zasedena z vsemogočimi profili, ki ne ustrezajo, z utemeljitvijo „praksa dela mojstra“, po drugi strani pa imamo vrsto mladih z ustrezno kvalifikacijo, ki čakajo na zaposlitev.
Predsedstvo Konference mladih v vzgoji in izobraževanju je sprejelo sklep, da bo našim najmlajšim članom pomagalo še v eni obliki pred odločilnim korakom. Mladim po osnovnih šolah bomo v mesecu decembru skušali približati usmeijeno izobraževanje preko razgovorov z dijaki, ki so v usmerjeno izobraževanje že vključeni. Izbrali smo osem usmeritev, ki so najzanimivejše za zaposlitev v občini Mozirje.
MARIJA NAGLIČ
Slab odnos do družbenih sredstev
Novoletna
Spet se leto izteka. Navajeni smo že, da ob prehodu starega k novemu v mislih delamo obračune za nazaj in razmišljamo, kaj nas čaka v prihodnje. Letošnje izkušnje so še posebej tehten razlog, da to storimo, kar se da, temeljito.
Še bolj kot obračuni opravljenega dela v iztekajočem se letu so pomembna naša predvidevanja za vnaprej. A vendarle moramo v vseh okoljih dodobra pretehtati, kako smo gospodarili letos, saj bomo na teh temeljih načrtovali in uresničevali naš nadaljnji razvoj.
Prav je, da smo pri ocenjevanju preteklega leta in ravnanja čim bolj realni. Še večjo realnost pa potrebujemo pri planiranju bodočih nalog za leto, ki je pred nami. Tako pri ocenah kot pri načrtovanju pa ne sme manjkati zdrave, ustvarjalne kritičnosti.
Danes je, žal, mnogim že kar prešlo v navado, da vsevprek kritizirajo, kadar beseda nanese na trenutne gospodarske razmere. Zelo malo ali pa nič niso pripravljeni storiti, da bi po svojih močeh in sposobnostih pomagali pri njihovem razreševanju. Med takšnimi nergači praviloma ni tistih delavcev in kmetov, ki so bili aktivni borci za svobodo in novo Jugoslavijo, pa tudi ne tistih, katerih žulji so vtkani - v obnovo porušene domovine in obdelana polja za naš vsakdanji kruh. Na srečo ni med njimi tudi zdravega jedra osveščene mladine, ki se odgovorno zaveda resnosti sedanjega trenutka, pa tudi večno veljavne resnice, da se le z delom ustvarjajo pogoji za višji standard posameznika in družbene skupnosti. Vse preveč pa je takšnih, ki jim je cilj zgolj uživati dobrine našega sistema, ne da bi se vprašali, kakšen je njihov prispevek k ustvarjanju pogojev za takšno lagodno življenje.
V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah ne sme biti med nami prostora za neupravičeno kritizerstvo in škodljivo črnoglednost. Posplošeno kritiziranje in tarnanje vedno vodi k malodušju. To pa še nikoli ni bilo gibalo napredka, prav tako kot tudi ne samo romantično obujanje spominov na dobre stare čase.
Gornjesavinjčani smo že neštetokrat dokazali, da si želimo napredka, boljših pogojev življenja, da otrokom in mladini ne. želimo trnjeve poti skozi življenje, kakršno je morala prehoditi starejša generacija. Vedno je bilo v nas prisotno prepričanje, da je s trdno voljo in skupnimi močmi mogoče uspešno premagovati še tako nepremostljive težave in dosegati pogumno zastavljene cilje. Skratka, življenjskega optimizma, upanja v boljšo prihodnost in pripravljenost za aktivno delo v njen prid nam ni nikoli primanjkovalo. Za nobeno ceno si ne smemo privoščiti .kakršnegakoli omahovanja zlasti še- sedaj, ko smo v težavah in dilemah, kako čim-preje ponovno ozdraviti naše bolno gospodarstvo.
Potrebna nam je veliko resnejša pripravljenost vseh delovnih ljudi in občanov.
Leto, ki je pred nami, bo zanesljivo težko. Marsičemu se bomo še morali odreči. Naš realni standard ne bo naraščal. Odplačati bomo morali veliko dolgov tujini, pa tudi uvoziti najnujnejše, kar potrebujemo, a ne proizvajamo doma. Zato
popotnica
bomo v bodoče prisiljeni mnogo več izvažati, pa četudi na račun slabše oskrbljenosti domačega trga. Začasno ohromljena investicijska aktivnost i' gospodarstvu bo povzročila povečevanje nezaposlenosti. Se bolj kot doslej bomo prisiljeni omejiti izdatke za skupno porabo, osebne dohodke pa uskladiti z rastjo delovne storilnosti. Pričakujemo lahko še več neprijaznih ukrepov, ki jih bo treba izvajati v korist bitke za stabilizacijo. Vendar vse, kar nas je že doletelo in kar se nam še obeta v novoletnem paketu zvezne vlade, moramo razumeti kot nujne ukrepe, da se čim preje izkopljemo iz težav, v katere smo zabredli. Pri tem pa upoštevajmo, da se s hudimi gospodarskimi problemi vse bolj srečuje ves - tudi najbolj razviti svet. Naj bodo pričakovana stabilizacijska odrekanja še tako neprijetna za našo razvajeno miselnost, imejmo za uteho vedno pred očmi druge neprecenljive vrednote kot so svoboda, mir, široke socialne pravice in svoboščine, samoupravljanje! Vse te pridobitve narodnoosvobodilnega boja in povojne izgradnje socializma so vredne največjih žrtev! Zato je naša poglavitna naloga za danes in jutri: zavzeto in odgovorno delo, ki edino lahko omogoča družbeni napredek, našo notranjo in zunanjo trdnost. Bolj kot doslej se bomo v vsakodnevnem ponašanju morali opirati na lastne sile.
Nimamo pravice pričakovati, še manj pa bi smeli gojiti želje, da bi naše probleme reševal kdo drugi, saj bi jih zanesljivo reševal v svojo in ne v našo korist. Tega pa nikakor in nikoli ne smemo dovoliti.
Vsi, ki delamo, kdaj pa kdaj podzavestno tudi grešimo. To velja tako za delavca pri stroju, m polju ali v pisarni kot za direktorja v podjetju in občinskega ali zveznega funkcionarja. Vendar vsi radi kažemo le na napake drugih, svojih pa ne vidimo ali nočemo priznati. Prav bi bilo, da se takšnih in podobnih človeških slabosti v prihodnje ne le zavemo, pač pa jih tudi hitreje in učinkoviteje odpravljamo na vseh področjih družbenega življenja. Pot do uresničitve velikih nalog prihodnosti bi bila s tem bistveno olajšana!
Novo leto je torej pred vrati. Nehote se nam porajajo ugibanja, kaj nam bo prineslo. Po vsem tem, o čemer smo uvodoma razglabljali, se vsiljuje vprašanje, ali bo nemara navrglo še več nevše.čnosti in težav kot smo jih okusili že v letošnjem letu? Ali pa bo vendarle bolj prizanesljivo in radodarno, kakršnih smo bili vajeni še v naši nedavni, a malce preveč brezbrižni preteklosti? Zanesljivih odgovorov na podobna razmišljanja ne more dati nihče. Eno pa je gotovo: naša osebna sreča in skupna družbena blaginja bo odvisna edinole od nas samih! Nihče nam ne bo ničesar podaril, vse kar bomo želeli in hoteli imeti v pogledu osebnih in družbenih dobrin, si bomo morali zaslužiti z lastnim in boljšim delom.
Vsem delovnim ljudem in občanom želim v novem 1983 letu čvrstega zdravja, vsestranskih uspehov, pa obilo osebne in družinske sreče.
ALOJZ PLAZNIK predsednik SO Mozirje
Letošnja osrednja proslava Dneva republike je bila v Gornjem gradu. Domači kulturni delavci so poskrbeli za pester spored, sicer pa je bilo kar več prireditev hkrati, oziroma slavja so bila na večih mestih. Najprej so se zbrali nekdanji aktivisti OF iz naše doline z borci NOB in mladimi v dvorani zadružnega doma. Tam jih je nagovoril predsednik SO Mozirje Lojze Plaznik. Poudaril je velik pomen in ogromen delež, ki so ga aktivisti kot terenski delavci prispevali k osvoboditvi. Nato je obudil spomin na prve svobodne volitve v dolini in prvo skupščino ONOO v Gornjem gradu leta 1944. Vsem navzočim je čestital k prazniku, posebej pa še najmlajšim, ki so bili kmalu nato sprejeti med pionirje. Šolski otroci so izvedli lepe točke kulturnega sporeda in poželi hvaležno ploskanje.
Sledila je podelitev državnih odlikovanj, ki jih je podelil predsednik OK SZDL Hinko Cop. Prejeli pa so jih: Anton Acman, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Marija Kobale, red dela 's srebrnim vencem, Jože Prislan, red dela s srebrnim vencem, Jože Skornšek, red dela s srebrnim vencem, Jelka Zidarn, red dela s srebrnim vencem, Jože Bitenc, medaljo zaslug za narod, Marko Jurkov-nik, medaljo zaslug za narod in Vlasta Urlep, medaljo zaslug za narod. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo!
Nato je sekretar 00 ZZB NOV Vlado Košir v krajšem nagovoru izrekel vsem aktivistom čestitke k podeljenim značkam aktivistov OF in priznanjem, ki so jih podelili. Občinski odbor ZZB NOV pa je izrekel tudi priznanji Antonu Ikovcu iz Solčave za ohranjanje zgodovinskega gradiva iz NOB in Aleksandru Videčniku iz Mozirja za zbiranje gradiva o NOB in postavitev stalne razstave.
Po končani svečanosti v dvorani so se vsi udeleženci podali pred nekdanjo posojilnico v trgu, kjer je govoril predsednik 00 ZZB NOV Jože Celinšek o velikem dejanju oktobra leta 1944, ko so se v tej stavbi zbrali odposlanci, da bi izvolili prvi okrajni narodnoosvobodilni odbor za Gornjo Savinjsko dolino. Na tej stavbi je nato odkril prvi predsednik ONOO Gornji grad tovariš Golob spominsko ploščo.
Na pokopališču pa je krajevna organizacija ZB NOV Gornji grad postavila lično spominsko obeležje padlim borcem. Govoril je F. Tiršek in v svojem govoru osvežil nekatere spomine iz časov boja v teh krajih. K spomeniku so borci položili venec.
Po vseh slovesnostih so se nekdanji aktivisti OF zbrali pri Trobeju in se dogovorili za organiziranost svojih vrst v okviru občinske organizacije ZZB NOV Mozirje
Iz celodnevne osnovne šole Fran Kocbek Gornji grad smo dolžni tudi informacijo o delu komisije za šolsko prehrano. Starši otrok vsak mesec plačujejo šolsko prehrano, kije bila pri komisiji izračunana na temelju podatkov o dohodku družine.
Ugotovljamo, da se občani mačehovsko obnašamo do družbenih sredstev. Prikaz dohodkov družine je v mnogih primerih nerealen, saj smo pri komisiji ugotovili, da je prikazan dohodek tako nizek, da v današnjih razmerah težko preživljaš družino, istočasno pa je njihovo osebno premoženje nad povprečjem.
Redki dohodki družin učen cev, ki izhajajo iz delavskih
družin, ne dosegajo zahtevanega cenzusa, vendar se to dogaja predvsem pri učencih iz kmečkih družin. Tu so prikazani dohodki tako nizki, da jim po cenzusu pripadajo vse pravice. Nerealno prikazani dohodki se tako izkazujejo pri pridobivanju štipendij, otroških dodatkov ...
Naj omenim to, da je naša komisija zavrnila skoraj polovico vloženih prošenj za uveljavljanje pravice do znižanega prispevki za šolsko prehrano, a kljub temu se bojimo, da smo jih še premalo, saj se razlika, ki je starši ne plačujejo krije iz družbenih sredstev, ta pa niso brez dna.
Našim občanom želimo srečno novo leto
I A	Skupščina občine Mozirje in
njen izvršni svet, družbenopolitične in delovne organizacije ter SIS naše občine. Čestitkam se pridružuje tudi uredniški odbor Savinjskih novic
Poštnina plačana v gotovini
Predsedstvo SZDL o gospodarjenju
Na zadnji seji predsedstva OK SZDL Mozirje so najprej obravnavali zapažanja o gospodarjenju v občini. Uvodne misli je podal predsednik izvršnega sveta SO Mozirje Franc Miklavc. Dejal je, da so nekatere delovne organizacije huje občutile omejevanje goriva, kot druge. Posebno kritično je bilo v gozdarstvu, pa tudi deloma v kmetijstvu. Ob tem je bilo še poudarjeno, da so določila o količinah goriva nepopolna in ne ustrezajo resničnim potrebam.	I
Sedanji administrativni posegi, so sicer potrebni, vendar pa občutno ožijo samoupravno odločanje. To je občutiti na vseh ravneh, najbolj pa pri oblikovanju cen, na katere delavci ne morejo odločilno vplivati, čeprav gre za plod njihovega dela.
Glede gibanja naložb smo lahko pri nas zadovoljni v toliko, da so te le v višini 19 % družbenega proizvoda. V glavnem so zaključene, ob tem pa čutimo pomanjkanje ustreznih načrtov za naprej. Kar tiče OD nismo med velikimi kršitelji sporazuma. V gospodarstvu sploh ne, v negospodarstvu pa so se stvari tudi uredile.
Oskrbovanje s proizvodnimi potrebščinami, naftnimi derivati itd. smo še zadovoljivo reševali. Seveda so prvi začetki krize goriv bili tudi pri nas zelo kritični. Težave so posebno glede nekaterih uvoznih vrst blaga in rezervnih delov v kmetijstvu.
Preskrba prebivalstva je bila še sorazmerno dobra, razen seveda nekaterih vrst blaga, ki je povsod iskano. Nekajkrati so pomagali iz blagovnih rezerv, da bi preprečili potrošniško mrzlico.
Količinsko smo proizvodnjo dosegli v kmetijstvu. V industriji smo ostali na lanski ravni. V nekaterih delovnih organizacijah imajo zelo „neprizadevne” vodilne ljudi, to se potem seveda odraža tudi v številkah. Zato je treba ponekod računati na zamenjave najodgovornejših.
O izgubah lahko govorimo v dveh znanih primerih, to sta RA-MO in Vez. Iverna v Glinu ni več v izgubi. IzVoz še ni zadovoljiv, saj znaša le 7 % v celotnem prihodku.
Skupna poraba nam dela preglavice predvsem v zdravstvu in
šolstvu. V zdravstvu imamo nekatere stvari še nerazčiščene, vendar jih skušamo skupaj s skupščino SIS in TOZD Splošno zdravstvo razčistiti. Zaradi kritičnega stanja glede likvidnosti v DO morajo te takoj pristopiti k izdelavi likvidnostnih načrtov. Posojila zunaj občine niso več vzdržna, sploh pa so predraga. Pomagati si moramo doma. Do konca leta najbrže ne bo hujših odstopanj. Težave so pri spravilu lesa, v kovinski predelavi se ne obeta poslabšanje. Drugače je v lesni predela«, tako nimamo v stavbnem pohištvu popolne ponudbe, to seveda lahko pripelje do zaostritve na trgu. Tudi žagan les gre v zadnjem času slabše v promet, to ima sicer tudi dobro lastnost, saj ga ostane več doma.
V dokaj kritični razpravi so zahtevali več doslednosti pri delitvi OD in nikogar ne kaže pri tem izvzeti. Dalje so menili, da vse preveč kažemo na težave izven naših možnosti, premalo pa smo kritični do lastnih slabosti. Vse to je prisotno tudi v naših analizah, ki premalo pokažejo določene primere nezadovoljivega ponašanja. Skratka vse so drugi krivi, mi pa nič, takšna ocena seveda ne drži in ni v tem času primerna. Tudi o lesnem gospodarstvu so se kritično izrekli, češ, da smo o tem govorili kar na vseh sestankih, vendar pa še nismo dosti storili, da bi stanje do kraja izboljšali, ker se stvari ne lotimo pri koreninah. Tudi slaba stanja skrbno prikrivamo, to se seveda lahko hudo maščuje. Vemo za vzroke težav, pa jih ne odpravimo, ker smo neodločni in nedosledni. Naša ukrepanja bi morala biti enotna in bi morala pokazati na odgovorne za slabo stanje. Temu bi morala slediti kadrovska zamenjava, tam kjer stvari ne gredo prav.. Tudi pri skupni porabi moramo končno priti na trdna tla. Saj ne gre reševati stvari iz dneva v dan, kot to počenjamo. Moramo pač skladno z našimi možnostmi dobro načrtovati!
Sestala se je tudi občinska konferenca SZDL. Na njej so sklenili dopolniti programska izhodišča, ki so bila predložena s poudarkom na priprave za referendum in sprotno oceno uspešnosti dela SZDL na vseh ravneh organiziranosti.
Elkroj v Cajetini
Pobrateni občini Mozirje in Čaje-tina si prizadevata tudi gospodarsko sodelovati. Ni dolgo tega, ko smo poročali, da je ob občinskem prazniku občine Cajetina dobil Elkroj za gospodarske uspehe v sodelovanju z Mladostjo občinsko nagrado, ki so jim jo izročili ob obisku večje skupine delavcev Elkroja v Cajetini.
V Mozirju se je mudil direktor delovne organizacije Mladost, diplomirani ekonomist Zoran Sakilovič. Izkoristili smo priložnost za pogovor z njim.
Zoran Sakilovič
Delovna organizacija Mladost je v sestavu Kmetijskega korpbinata Zia-tibor, ki združuje 5 delovnih organizacij in zaposluje okoli 1500 delavcev. Gre torej za 'zelo ugledno gospodarsko organizacijo v Cajetini. Ce bi našteli dejavnosti kombinata, potem je treba najprej omeniti Agroindustrijo s 5 TOZD, lesno industrijo „Bor", proizvodnjo ke-
mičnih svinčnikov, delovno organizacijo za izdelavo motorjev in Mladost, ki ima 2 TOZD.
Mladost ima torej v svojem sestavu dve dejavnosti. So med največjimi izdelovalci zaščitne opreme v državi (zaščitne obleke, rokavice itd.). Trenutno zaposlujejo 300 delavcev, ker bodo v proizvodni hlač pričeli z drugo izmeno, bodo kmalu potrebovali še 50 delavcev. Ko so 1980. leta stekli prvi razgovori z Elkrojem si niso predstavljali tako uspešnega sodelovanja, kot je sedaj. Obe strani sta vložili del sredstev, Elkroj pa še poleg tega skrb za izobraževanje kadrov in tehnično načrtovanje. Tako se je v Nazarjah usposobilo 40 delavcev iz Cajetine. Sedaj teče proizvodnja nemoteno in to na sodobnih strojih z Elkrojevo tehnologijo. Zmogljivost 200.000 hlač, bodo prihodnje leto podvojili. V kratkem nameravajo ustanoviti poslovno skupnost zaradi večjih možnosti vsestranskega sodelovanja z Elkrojem.
Zoran Sakilovič je ob koncu našega razgovora poudaril izreden pomen povezave z Elkrojem. Ta odmeva pr» njih ne samo v občini, ampak je tudi v republiki Srbiji. Seveda bi najbrž brez osebnih prizadevanj na obeh straneh ne šlo tako gladko. Prav temu dobremu medsebojnemu sodelovanju, ki ga ocenjujemo lahko kot „bratsko” je pripisati dosežene uspehe. Sedaj se odpira tudi Mladosti pot v izvoz, saj bo kakih 30% njihovih izdelkov Elkroj,izvozil, to je seveda šele začetek. Direktor Ša-kilovič je poudaril izreden ugled Eikroja po vsej državi ,in seveda v tujini, ta pa bo jamstvo za uspeh v bodoče.
Več konj v hleve
V	mozirski zadrugi si močno prizadevajo povečati izvoz. Že smo o tem pisali da nameravajo tesneje sodelovati s čebelarji, ki naj bi pridelali čimveč gozdnega medu. Pripravljajo ureditev hmeljskih nasadov na dodatnih 10 ha površin, skratka iščejo poti iz devizne zagate.
Direktor zadruge Anton Vrhovnik je pohvalil razumevanje čebelarjev, ki so zadrugi prodali preko 30 ton medu, da ga je lahko izvozila. Ta posel je pomenil za 450 starih milionov din izvoza! Čebelarstvo je zelo pomembna kmetijska veja, saj ne potrebuje velikih proizvajalnih sredstev, niti površin, pomeni pa važno dopolnilno kmetijsko dejavnost. Žal se vsega tega še premalo zavedamo. Premalo smo v preteklosti skrbeli, da bi se čebelarstvo res lahko razvijalo. V bodoče bodo v zadrugi poskrbeli za potrebščine, ki jih čebelereja terja, zaposlili pa bodo posebnega pospeševalca Za to gospodarsko vejo.
Verjetno nas le težave spametujejo! Vsa leta doslej smo konjerejo zelo zanemarjali. Res je, da je za poglavitna kmetijska obdelovalna dela konja nadomestil traktor. Vendar se v času pomanjkanja goriv za stroje spet močneje pojavlja potreba po konju. Pa ne samo to, konjereja je zanimiva za pridelavo mesa, ki je zelo iskano tudi za izvoz.
V	občini imamo sedaj že 300 konj od teh je okoli 50 % neproduktivnih zaradi starosti in podobnega. Tudi za delo največkrat niso v celoti
izkoriščeni. Zato si zadruga skupaj z Veterinarsko postajo prizadeva sta-Jež pomladiti in ga kakovostno izboljšati. Prav sedaj so v Radmirju pri rejcu Preku pričeli z rejo žrebca noriške pasme. To so srednje težke živali primerne za težja dela in za dobro prirejo mesa.
V srednjeročnem obdobju bomo povečali število konj za 50 %, pravi Anton Vrhovnik. Poskrbeli bomo za vodenje B--rodovnika, tako bo s pomočjo nadzorovanega pasemskega razploda možno zagotoviti pasemske živali, za katere bodo rejci prejeli 1.300 miliona družbene gmotne spodbude.
To bo torej zelo zanimivo za naše kmete, saj končno večji hlevi kar lahko zmorejo še kakšnega konja! Saj gre v bistvu za sporedno živinorejsko vejo. Nedavno tega je zadruga nabavila 20 žrebic, ki so šle za med, ker so mnogokje že spoznali pomembnost konjereje. Poleg tega pa je zadruga nabavo kreditirala. Tudi v naprej bodo na ta način pospeševali rejo konj v naši dolini.
Preveč smo opustili nabiranje gozdnih sadežev. Nekdanje izkušnje pri zbiranju borovnic, gob in drugega. so pokazale zanimivo tržno vrednost. Seveda se dajo ti sadeži dobro prodati v tujino. Zato bo zadruga v prihodnje poskrbela za pospeševanje nabiranja in zbiranja gozdnih sadežev, ki dajejo v določenih predelih lahko zanimiv vir dohodka mladini in tudi starejšim.
S seje komiteja ZKS
V Nazarjah je bila 6. seja komiteja ZKS Mozirje. Na njej so najprej obravnavali izvajanje sprejetih ukrepov v okviru organizacij ZK v Glinu. Ugotovili so, da so v nekaterih TOZD sledili dogovoru, ponekod pa stvari ne tečejo, kot so bile postavljene. Predvsem pa ne gre v zadostni meri za doslednost, ki bi morala vsaj v vrstah komunistov biti zgledna. Na sploh je mogoče trditi, da so delavci podprli zahtevo komunistov o temeljiti oceni izvajanja posameznih vodilnih in vodstvenih del in nalog, manj pa je to bilo prisotno med kolektivom skupnih služb. Tudi na jačanju kadrov ni bilo nič storjenega, čeprav so glede tega komunisti sprejeli zavezujoče sklepe. Spričo takšnega stanja, so menili na seji, je kaj lahko, da stvari zvodenijo, saj čas napravi svoje. Tudi delo sindikata niso pohvalili, saj je prizadevnost za skupno reševanje perečih vprašanj le malo vidna. Zaključno so ugotovili, da je v Glinu bilo glede na sprejete sklepe dosti storjenega, vendar še premalo in pre-
počasi. Odpor pri izvajanju sklepov ZK ne bo mogoče trpeti.
Ko so obravnavali potek izobraževanja v vrstah komunistov, so najprej poslušali poročilo komisije za izobraževanje. Predavanja so pripravili s pomočjo Delavske univerze v Mozirju. Ugotovitev, da je v vrstah komunistov še vse premalo zavesti za načrtno izobra,-ževanje je značilna. Največkrat je bil osip pri raznih predavanjih, oziroma izobraževanju odločno previsok. Ker gre končno za idejno izobraževanje, bi morali imeti za to več posluha. Drugače je pri pripravljalnih seminarjih za sprejem v ZK. Tam je pač treba smatrati, da tisti, ki se predavanj ne udeleži ne sodi med komuniste.
Nato so obravnavali še varnostne razmere v naši občini ter zaključno sklenili zastaviti vse sile, da so sprejeti sklepi dosledno in brez odlašanja izvršijo. Pri tem seveda ne more biti kakršnihkoli odporov, pa ne glede za katere sklepe gre.
Seja sindikalnega sveta
Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta Mozirje so obravnavali zaključke o gospodarjenju v 9 mesecih letos, sprejeli so načrt dejavnosti po 10. kongresu ZSS in obravnavali še razne tekoče zadeve. V razpravi po poročilu o gospodarjenju so menili, da je treba odpravo izgube v Iverni proučiti, ker gre lahko tudi za prelivanje sredstev znotraj delovne organizacije. Če je to posledica dobrega dela, potem gre delavcem TOZD Iverna priznanje. Na sploh pa zaskrbljuje nizka akumulacija v delovni organizaciji kot celoti.
Ko so obravnavali izgubo v VEZ Mozirje so menili, da je temu krivo tudi preveliko zaposlovanje režijskih delavcev. Seveda pa je največ kriva napačna proizvodna usmeritev, ki je po-
vzročila velike zaloge. Posebno kritično je glede tega v TOZD Učila, kjer je del delavk že našel zaposlitev v Elkroju.
Seznanili so se tudi s težavami v transportu GG Nazarje, ki so nastale zaradi pomanjkanja goriva. To lahko pripelje do pomanjkanja lesa v predelovalni industriji.
Ko so govorili o zaključkih, so poudarili, da s stanjem ne morejo biti zadovoljni, saj je tudi količinski plan proizvodnje vprašljiv. Mnoge organizacije združenega dela gospodarijo na robu rentabilnosti. Zahtevali so dosledno spoštovanje družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. V vseh sredinah naj sc takoj pripravijo načrti varčevanja do konca leta.
Na občini so nam povedali...
Že nekaj številk nazaj smo skušali občane seznaniti na kratek način o žgočih vprašanjih s katerimi se ukvarjajo na našem občinskem izvršnem svetu. Tokrat smo razgovarjali s predsednikom skupščine Lojzetom Plaznikom, ki nam je povedal, da prav v teh dneh obiskuje posebna skupina članov predsedstva komiteja ZKS Mozirje in predstavnikov občine naše delovne organizacije. Tam se srečujejo z vodilnimi in vodstvenimi delavci ter odgovornimi v družbenopolitičnih organizacijah delovnih organizacij. Skupina seznanja ob takšnih prilikah o vseh podrobnostih razmer-v občini in državi. Tako izmenjajo mnenja in poglede na možnosti izhodov iz gospodarskih zagat v posameznih sredinah. Na ta način se neposredno spoznajo težave na eni in na drugi strani in skupno proučuje ukrepe, ki bi bili potrebni. Da bi kar se da temeljito spoznali stanja v delovnih organizacijah so pripravili poseben vprašalnik-, ki naj bi pojasnil vse podrobnosti stanj in dogajanj v tem letu in do konca tega leta, seveda pa tudi izglede za naslednje leto.
Predsedstvo komiteja ZKS želi na ta način odpravljati slabosti, ki se pojavljajo često v trditvah, da izvirajo vse težave od zunaj, kar pa v bistvu pomeni le delček resnice, saj je mnogokje možno najti notranje rešitve iz zagat, poiskati razne skrite možnosti o katerih pa se premalo govori, še manj pa se z njimi računa! Pretežno povsod so še rezerve, ki bi jih kazalo podčrtati in tako iskati rešitve z lastnimi silami. Ob koncu teh razgovorov bo ugotovitve temeljito pretreslo predsedstvo komiteja ZKS Mozirje in sam komite. Ukrepi pa morajo nemudoma slediti. Izvršni svet je pripravil gradivo, ki naj bi šlo v javno razpravo pod naslovom „program gospodarjenja v zaostrenih materialnih možnostih”. To obsežno gradivo obsega poglavja: omejitve gospodarskega razvoja, smeri delovanja za zmanjševanje in odpravljanje motenj ter zastojev, in zaključi
s poglavjem o ostalih aktivnostih in ukrepih. Torej gre na eni strani za ugotovitve stanja in na drugi strani nakazuje ukrepe, ki bi v danih prilikah bili potrebni. Postavljeni so tudi roki v katerih se morajo opraviti določene naloge. Izvršni svet si tudi na ta način prizadeva za uspešno ukrepanje glede na kritično stanje v nekaterih ozirih, tako v gospodarstvu, kot v negospodarstvu. Razprava pa bo nedvomno gradivo dopolnila. I
Seveda se morajo srednjeročna načrtovanja prilagoditi razmeram v katerih gospodarimo in bomo gospodarili, zato bodo dosedanji načrti temeljito prerešetani in ustrezno popravljeni, oziroma dopolnjeni. Tako bo tudi z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana za leto 1983. Vse načrtovanje mora torej najti uresničenje v danih možnostih. Kot primer, v srednjeročnem načrtu je bilo predvideno povišanje družbenega proizvoda za 12 %, kar pa je v sedanjih razmerah povsem nemogoče doseči. Zato se predlaga za to obdobje povečanje le
2,5	%. Vsemu temu seveda sledijo naložbe, ki se bodo na vseh ravneh morale prilagajati utemeljenim možnostim, to velja tudi za krajevne skupnosti. Znano je, da tudi bančnih posojil ne bo mogoče dobiti, razen za izvozno dejavnost, se pravi za proizvodnjo, ki je izvozno usmerjena ter seveda za pridelavo hrane.	\
Stara šolska poslopja v Šmihelu, Lepi njivi in Radmirju se bodo končno koristno uporabila. Na predlog SO Moziije in občinske konference SZDL je republiški izvršni svet odobril dodelitev teh zgradb brezplačno v uporabo zainteresiranim. Tako bo šola na Lepi njivi služila krajevnim potrebam in bo zanjo skrbel vaški odbor KS. Šmihelska stavba bo dodeljena Lovski družini Mozirje, ki bo odstopila del prostorov še domači gasilski desetini. Poslopje v Radmirju se dodeli Gasilskemu društvu, ki bo uredilo prireditveni prostor za skupne potrebe kraja.
Težave s cestami
Temeljna organizacija kooperacije gozdarstvo v Nazarjah vključuje 2350. gozdnih lastnikov, oziroma 20.150 ha gozdnih površin, od teh je okoli 400 ha varovalnih gozdov. Povprečno torej odpade na lastnika 8,75 ha gozdov. Gozdni lastniki so tudi nekmetje, sLdnjih je celo več kot „čistih” kmetov.
Zanimalo nas je kakšna je blagovna proizvodnja v TOK gozdarstvo Nazarje, zato smo se o tem pogovarjali z direktorjem inž. Jožetom Kumrom. Po načrtu dosegajo količine 72.655 m3 lesa. Letos bo nekaj izpada zaradi dovoznih težav v času pomanjkanja goriva za tovornjake. Slednje ne bo bistveno vplivalo na količine lesa predane lesni industriji. Če bi želeli primerjati navedene podatke s tistimi iz družbenih gozdov, potem je teh v občini 14.797 ha, od tega pa kar 3800 ha varovalnih gozdov. V družbenih gozdovih se seka 46.800 m3 lesa. Tako je skupaj v občini 12 % varovalnih gozdov, od vseh gozdnih površin pa je 64 % v zasebni lasti. Prav zasebni gozdovi se nenehno širijo na opuščene površine (pašniki). Zanimiv je še podatek o povprečnem tekočem prirastku v naših gozdovih, ta je 5,6 m3 na ha letno in je nekoliko višji v zasebnih gozdovih. K temu sodi podatek o povprečnem letnem evidentiranem etatu, ki je 4,85 m3 na ha, ali 86,3 % tekočega prirastka.
Pospešena izgradnja gozdnih cest v preteklih letih je omogočila 530 km cestnih povezav. Te vzdržuje TOK Nazarje. Prav to pa predstavlja za temeljno organizacijo kooperacije izredno breme. Zato menijo, da bi morali vprašanje vzdrževanja cest temeljito proučiti, tembolj, ker je kar 50 % teh, ki služijo širšim namenom in jih ni smatrati kot „gozdne". Če vemo, da se sredstva za vzdrževanje cest v okviru TOK Nazarje zbirajo iz blagovne proizvodnje m sicer tako, da vsak m3 lesa vključuje v ceni'100 din v te namene. To velja le za ies iglavcev. Vsega skupaj zberejo okoli 7 mio dinarjev. To se sicer sliši veliko, vendar pa je spričo stanja na cestah
še vedno daleč premalo. Vremenske prilike in obnova zahtevnejših objektov povzročajo tudi vse večje izdatke. Tako so že pred iztekom tega leta bila porabljana sredstva za 20% več, kot so bila načrtovana. Če vemo, da odpade le 10 din na tekoči meter cestišča za vzdrževanje, potem nam ie jasno, da so ceste v slabem stanju! Ob tem je treba oskrbeti še sredstva za 10 do IS km novih cest letno. Takšno stanje terja hitro reševanje. V TOK menijo, da bi morali tiste ceste, ki služijo širšemu prometnemu namenu vzdrževati iz sredstev ustrezne SIS. Nikakor pa ne more vse to bremeniti samo gozdarstva!
inž. Jože Kumer
Ko smo govorili o samoupravni organiziranosti TOK nam je inž. Kumer pojasnil, da vključujejo 5 organizacijskih enot (Solčava, Luče, Ljubno, Gornji grad in Nazarje), ki imajo svoj svet. V njem je običajno 7 do 9 čianov, ti odločajo o vseh gospodarskih zadevah enote. V ■svet TOK gozdarstvo pa pošljejo svoje delegate. Tako je sestavljen iz 16 predstavnikov kooperantov in 3 delavcev TOK. Dosedanje samoupravne izkušnje so pokazale uspešno delo in visoko zavesi čianov svetov enot, pa tudi delegatov v svetu TOK gozdarstvo Nazarje.
A
Med
pripadniki
oboroženih
Kmalu bodo naši vojaki praznovali obletnico ustanovitve naše armade. 22. decembra 1941 so namreč po nalogu vrhovnega komandanta partizanskih odredov maršala Tita v Rudu oblikovali 1. Proletersko divizijo, ki je predstavljala jedro nastajajoče jugoslovanske armade. Zaradi tega zgodovinskega dogodka praznujejo ta dan vse oborožene sile naše države svoj praznik.	I
Tudi v naši občini dela skupina vojakov v mejnih enotah. Ce primerjamo zadržanje nekdanje starojugoslovanske vojske z našimi oboroženimi silami, potem je na dlani velika razlika ne le v sodobnosti in življenju znotraj
sil
Zlatko Zadravec
vojaških kolektivov, temveč predvsem v odpiranju armade navzven. Saj je ni naloge, ki zahteva telesna dela, kjer ne bi našli naših mejnih stražarjev kot dragoceno pomoč. Tako so bili napeljani telefoni, narejen vodovod v Solčavi, popravljene ceste in še bi lahko naštevali primere, ko vojaki niso niti hip oklevali in takoj priskočili na pomoč. To velja končno tudi za razna druga opravila, ko prebivalci cenijo izdaten delež delovne pomoči „svojih“ vojakov. Tako jih namreč imenujejo, saj delajo in živijo dejansko med njimi. Prav v tem izpričajo pripadniki oboroženih sil, da so resnična ljudska armada. Takšno sožitje je seveda dalo pričakovane uspehe.
Vsako leto obiščemo čuvarje meja in še vedno so nas lepo sprejeli. Veselijo sc prijateljskega kramljanja, radi povedo kako živijo in kakšen je njihov vsakdan. Ixtos smo na pobudo komandirja karavle Veliborja obiskali del enote, ki opravlja svojo službo pod vršaci naših planin, tam je tudi njihovo domovanje.
Lep občutek navdaja človeka, ko stopi iz vozila, pa je v hipu obkrožen od mladih, veselih ljudi v vojaški obleki. Iz njih veje resnično zadovoljstva in zdraVje. Res je, da opravljajo svoje odgovorne naloge sredi čudovite krajine in dobrih ljudi, res pa je tudi, da se na vsak korak jasno vidi njihova pripravljenost storiti vse za dobro sočloveka. Odločni so zaupane naloge opravili dosledno in brez oklevanja. Opaziti je neko izredno povezanost med njimi, tovarištvo, ki se le redko pojavlja med ljudmi. Zavest, delo in mladostni zanos se združujejo v pristno ljudsko sožitje!
Mlajši vodnik Zlatko Zadravec vodi skupino mladih vojakov. Doma je iz Ormoža in je kot diplomirani ekonomist pred odhodom v armado delal pri Slovinu. Tja sc namerava tudi vrniti, ko bo opravil vojaško obveznost. Zapletli smo ga v pogovor in reči je treba, da je prijeten sogovorniki. Povedal je.
da so v njegovi enoti Hrvatje, Makedonci. Slovenci, Madžar in Musliman. Skratka Jugoslavija v malem. Čeprav so mnogi prvič med hribi so se kar hitro vživeli in dobro premagujejo telesne napore, ki niso ravno neznatni.
Ko je Zadravec govoril o njegovem srečanju z našo krajino je dejal „veliko sveta sem imel priliko videti, vendar sem prvič med planinami. Odlično se počutim, pa tudi zrak mi prija ..Torej tega mladega človeka je vojaštvo pripeljalo v planinski svet in tako je spoznal njegove lepote. Tovariši smo res v najboljšem smislu besede, razmišlja Zadravec in nadaljuje „tu smo kot družina, navezani drug na drugega, dobro se razumemo, združuje nas bolj kot vojaška obleka, medsebojno razumevanje. Sicer pa nas ljudje jemljejo kot svoje, to pa je čudovit občutek. Seveda vso naklonjenost vračamo z našo pripravljenostjo pomagati, če je to treba. Tudi z mladino se povezujemo, na zadnjem kvizu v Nazarjah smo zasedli drugo mesto in sedaj bomo preizkusili znanje še na regijskem tekmovanju mladih.“ Mladi vodnik mora kot vojaški starešina poskrbeti za obveščanje vojakov v enoti, mnogo se pogovarjajo o perečih vprašanjih našega Časa in tako izmenjajo svoje poglede na razna dogajanja v svetu in doma.
Danes ni lahko biti trgovec, meni poslovodkinja samopostrežne trgovi ne v Mozirju Veronika Fužir. Mnogi ljudje ne najdejo dobre besede za naše delavce takrat, ko česa zmanjka. Morali bi se zavedati, da največkrat za takšno stanje ni kriv delavec v trgovini, ampak je vse to odraz trenutnega stanja v katerem sc nahajamo. Mi se trudimo po svojih močeh, tudi naša uprava trgovskega podjetja Savinja si prizadeva, vendar preko tega ne moremo!
Tu ne gre za tarnanje, temveč za prikaz nekega stanja, ki bi ga z malo dobre volje kaj lahko spremenili. Namreč, vsi se zavedamo, da so trenutno težave v preskrbi, vemo tudi za potrošniško mrzlico, ki včasih še tako preudarnega človeka zamaje in potegne v tok nesmiselnega nakupovanja. Posledice takšnega ravnanja so nam znane, saj jih občutimo na lastni koži.
Trgovsko podjetje Savinja si resnično prizadeva za oskrbo, to je videti v trgovini, seveda pa včasih primanjkuje masla, margarine, kave še kar največkrat, vendar pa ni mogoče trditi, da bi kdaj zmanjkalo osnovnih živil. Veronika Fužir meni, da so v trgovini vedno pravočasno zaslutili, ko je bilo povpraševanje po kakšnih živilih pretirano, so količinsko omejili prodajo. Takšni ukrepi ne naletijo pri potrošnikih na odpor.
Pi
2
l
Tomiča Šuster
Med vojaki smo naleteli na zgovornega in zelo bistrega mladeniča, ki je doma iz Slavonske Požege. Takoj je bil pripravljen odgovoriti na naša vprašanja. Seveda najprej tisto, kako se kot človek iz ravnine počuti med vršaci naših planin. Tomiča Šuster, ki je sicer trgovski delavec, je takoj izrazil navdušenje nad s ve tb m v katerega je prišel. Če bi nc bil tega vsega doživel, bi bil za marsikaj prikrajšan. Kot kurir je veliko na poti in temejito spoznava krajino in ljudi, oboje pa mu bo ostalo v najlepšem spominu, tudi ko bo zamenjal vojaško suknjo za civilno. Sicer pa pravi, da se je kot vojak že kar navadil pomagati prebivalcem, kadar je to potrebno in tako je spoznal te hribovske ljudi in bo o njih pripovedoval, ko bo spet med svojimi v Slavoniji. Koje Šuster pripovedoval o življenju v karavli je poudaril izredno tovarištvo, ki je tu izrazitejše kot kje drugje pri vojakih. Meni, da jih veže delo in skupno življenje v trdno celoto, v kolektiv, ki živi za svoje naloge. Tako seveda ni nikoli dolgočasno, saj sc vedno najde dobra druščina, pa tudi navzven se dobro povezujejo. Napore lahko zmorejo že zaradi ljubezni do domovine in nalog, ki jih jim je družba zaupala. Ko bo februarja prihodnjega leta odšel domov, bodo tu v tem planinskem svetu ostali njegovi najlepši spomini!
Dedek Mraz v dolini-
Občinska zveza prijateljev mladine je poskrbela za novoletno veselje najmlajših. Kot je povedala predsednica zveze Nada Pungcršck so tudi letos načrtovali novoletno obdaritev otrok od drugega leta starosti do tistih, ki obiskujejo 4. razred osnovne šole. Skladno z regijskim dogovorom bodo vsi otroci dobili darila v enaki vrednosti, seveda pa vsebinsko starosti primerna. Zveza je poskrbela, da bodo tudi otroci naših delavcev iz drugih republik dobili darila, ki jih bodo zaposleni prevzeli in ob priliki prinesli svojim otrokom. Vsako leto se dogovorijo s šolami, da ena prevzame skrb za kulturni del sporeda, ki se potem odvija na vseh šolah enako. Tokrat bo to prevzela osnovna šola v Lučah, ki bo razveselila otroke z lutkovno igrico. Zveza pa je poskrbela za ustrezno opremo Dedka Mraza, tako je vse nared za letošnjo novoletno obdaritev naših otrok.
Zveza prijateljev mladine nima le omenjene naloge. Tudi sicer skrbi za vrsto dejavnosti v zvezi š šolsko mladino. Tako je glavni nosilec skrbi, da potekajo Jugoslovanske pionirske igre v redu, da se vključi čimveč otrok, poskrbi za sprejeme cicibanov v vrste pionirjev v toliko.
da nabavi vse kar takrat otroci prejmejo. Seveda zahteva to delo tesno sodelovanje s šolami. To pa je dobro, saj imamo v dolini že društva prijateljev mladine v Gornjem gradu, Mozirju,
Nada Pungeršek
na Rečici in na Ljubnem. Vsa ta društva so povezana v zvezo, ki usmerja delo v občinskem merilu. Skrb za naše najmlajše je zelo pomembna družbena naloga, zato si zveza prizadeva, da bi v vseh krajih, kjer so šole društva prijateljev mladine zaživela.
Več o zagatah v zdravstvu
Skladovnica pralnega praška in zadosti čistil v samopostrežbi Savinje
V službi potrošnikov
saj vedo, da je to v njihovo korist. Zakaj bi si nekdo delal zaloge, medtem, ko drugi nima za sproti! Že kar značilno negodovanje, da ni pralnega praška ni upravičeno. Morajo biti zaloge po domovih, saj to nazorno potrdijo številke. Lani oktobra so v Mozirju prodali 2100 kg pralnega iraška, letos istega meseca pa kar :756 kg. Gotovo ni to posledica pogostejšega pranja, ali pa takšnega porasta pralnih strojev! Se večja je razlika pri prodaji sladkorja. Lani so ga v oktobru prodali 1620 kg. letos la 4280 kg - najbrž, da ne uživamo :ar 3 krat več sladkoija. Tudi pri jedilnem olju je podobna slika — lani v oktobru so prodali 2677 1, letos pa 3980 litrov. Toliko o glavnih živilih. Seveda pa je slaba preskrba z mesom. Vzroki so znani in zaradi njih se ni nadejati, da bo kmalu kaj boljše. Tudi s kavo verjetno še ne bo boljše. Vendar je pri sedanjem stanju v preskrbi čutiti premalo prizadevnosti potrošniških svetov, ki bi imeli pomembno nalogo pomagati trgovcem, ne pa da sc pojavijo takrat, ko že vsem teče voda v grlo. Morala bi postati stalna praksa, da bi sveti tesno sodelovali s trgovino in potem na raznih zborih krajanov tolmačili stanje. Ta vrzel se bo dala z malo več volje zapolniti, končno se tiče oskrba z živili nas vseh!
Izvršni svet je zahteval, da se občanom opiše stanje v SIS za zdravstvo, ker je to že nekaj let sem kritično.
Za boljšo predstavo je treba najprej pojasniti, da je samoupravna interesna skupnost za zdravstvo zbiralec sredstev za pokrivanje potreb v zdravstvu ' občine. Skupščina SIS ima dva zbora in sicer zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Za reševanje tekočih zadev je predsedstvo, oziroma koordinacijski odbor za gospoda ljenje.
Dosedanje izkušnje kažejo, da se največ ubada s težavami gmotnega pomena koordinacijski odbor. Opaža pa se tudi, da sc vedno znova rešujejo manjki, manj pa organizacijski prijemi v samem zdravstvu, kajti za te je pristojen TOZD Splošno zdravstvo v Mozirju.
Da bi občani bili seznanjeni z nekaterimi bistvenimi izdatki in stanji, smo zaprosili skupne službe SIS za nekaj podatkov.
Velikokrat iščemo zmotno vire nenehnih izgub v raznih nepreverjenih domnevah. Tako se sliši, da so temu krivi osebni dohodki zdravstvenih delavcev, da je preveč zdraviliškega zdravljenja in podobno.
Skušali bomo pojasniti nekaj bistvenih podatkov. Vse ob 9 mesečnem obračunu! Treba je namreč vedeti, da so mnogi izdatki na katere nima niti naša SIS, niti zdravstvena služba vpliva. Recimo, obračuna nekega zdravljenja v bolnišnici ni mogoče enostavno preveriti, ker je izključeno ugotavljati vse zaračunane storitve, tembolj, ker so računi za enega bolnika izstavljeni s strani večih TOZD bolnice. Tudi za račune izdane v drugih republikah velja skoraj isto.
Od skupnih izdatkov za neposredno zdravstveno varstvo znaša delež osnovnega zdravstvenega varstva 21,7 % (v enakem obdobju preteklega leta 24,36 %). Delež stroškov se bo povečal v zadnjem tromesečju, ko bodo opravljeni poračuni za razliko v ceni po sklenjenih sporazumih.
V teh izdatkih so zajeti stroški splošnih ambulant, ginekološke, nevrološke, okulistične ambulante, PTD dispanzerja, laboratorijskih storitev, fizioterapije, hišnih obiskov, patronažne službe in dežurne službe. Vse te dejavnosti se opravljajo v TOZD Splošno zdravstvo Mozirje.
Poleg tega vključuje ta postavka izdatkov tudi stroške ambulantnega zdravljenja, ki ga uporabniki koristijo v drugih zdravstvenih organizacijah.
Stroški za zdravila predstavljajo 14,1 % odhodkov za neposredno zdravstveno varstvo (leta 1981 15,5 %).
Iz podatkov MZS Ravne, ki obdeluje recepte o zdravilih, nabavljenih v koroških in savinjsko-šale-ških lekarnah, je razvidno, d je bilo v 9 mesecih izdanih 81.865 receptov s povprečno ceno na recept 115,53 din (povprečje v regiji za to obdobje je 107,94 din). Vseh izdanih recep^ tov, vključno s tistimi, s katerimi uporabniki nabavljajo zdravila v drugih regijah ali republikah, je bilo 86.427.
Stroški zdraviliškega zdravljenja znašajo 3,5 % (na zdravljenju je bilo 137 uporabnikov) v enakem obdobju leta 1981 so znašali 1,95 % (na zdravljenju je bilo 98 uporabnikov).
Obiskov zdravnika na domu je bilo 3.310.
Za specialistično zdravljenje je bilo potrošenih 6,9 % sredstev (leta 1981 8,05 %).
Stroški bolnišničnega zdravljenja so znašali 41,6 %, v enakem obdobju leta 198140,05%.
Stroški za vse oblike zdravstvenega varstva v drugih republikah predstavljajo 2,2 %.
Za inozemske zavarovance in njihove družinske člane, ki živijo v Jugoslaviji so znašali stroški 0,04 %. Stroške za inozemske zavarovance povrnejo v dejanskih zneskih tuje bolniške blagajne, za družinske člane, ki živijo pri nas pa plačujejo mesečne pavšalne zneske za zdravstveno varstvo. Ti stroški so v glavnem povqeni in ne bremenijo sredstev OZS.
Morda je zanimiv bolniški stalež v občini. Ta je znašal v obravnavanem obdobju 5,31%, od tega je bilo 4,8 % odrejenega v naši TOZD Splošno zdravstvo, ostalo pa je torej izven naše pristojnosti (druge zdravstvene organizacije). Tudi na slednje nimamo v občini vpliva.
Pri stroških za zdravila bi lahko trdili, da so visoki, vendar pa je treba tu strokovnega mnenja. Glede zdravljenja v zdraviliščih, bi kazalo povedati, da je od vseh zdravljenih 37 borcev NOV. To poudarjamo zaradi tega, da ne bi prevladovalo mnenje, da so omenjeni bolniki v večini.
Seveda bi morali bolj natančno opredeljevati vse stroške, če bi hoteli prikazati popolnejšo süko. Vendar pa je že napisano dovolj, da si občani lahko predstavljajo kako se sredstva SIS za zdravstvo delijo.
V prihodnji številki bomo podali še nekatere ugotovitve iz TOZD Splošno zdravstvo Mozirje.
Komunalna dejavnost v ospredju
O težavah v delovni organizaciji VEZ Mozirje smo že dosti pisali. Ker pa ta kolektiv opravlja naloge, ki zanimajo vse občane smo obiskali predstavnika kolektivnega poslovodnega organa Staneta Kranjca, ki je poudaril, da bodo komunalno dejavnost v podjetju postavil- na prvo mesto. Torej ni bojazni, da bi občani bili prikrajšani za njihove usluge. Res je bilo nekoliko težav v začetku krize z gorivi pri odvozu smeti, vendar pa sedaj delajo nemoteno in ob določenih dnevih. Tudi za redno preskrbo z vodo bodo poskrbeli, tako pa tudi za zimsko službo.
Ko smo govorili o težavah v katere je VEZ zašel, je pojasnil Stane Kranjc, da je veliko tega pripisati tudi naglim spremembam v našem gospodarstvu. Tako so se gradbene usluge vse bolj krčile zaradi že znanega omejevanja naložb, tu je bila prizadeta TOZD Gradbeništvo. V Kovinarstvu na Rečici so bilo napačne proizvodne usmeritve krive za neuspeh. Sedaj so sc tesneje povezali s poslovno skupnostjo Far-min v Velenju, ki opremlja farme vseh vrst. V tej sredini bo tudi kolektiv na Rečici našel svoje mesto. Spričo sedanjih slabih izkušenj bodo opuščali program varnostnih priprav (omarice za gasilsko opremo in vnetljive snovi). Razen
tega pa bodo seveda iskali še možnosti izdelave kovinskih izdelkov v povezavi z industrijo. Tako bodočnost kolektiva na Rečici ni ogrožena.
Nekoliko težje je v Bočni, kjer so izdelovali učne pripomočke. Tam imajo velike zaloge neprodanih izdelkov. Te seveda povzročajo velike težave s sredstvi. Zato so ukinili TOZD Učila in preostali kolektiv priključili k TOZD Kovinarstvo na Rečici. Ker so morali skrčiti število delavcev, so jih 13 zaposlili v Elkro-ju. Samo izdelovanje učil še ni do kraja razčiščeno, ker so določeni pogovori v teku, ti pa bodo pokazali ali je umestno s to proizvodnjo nadaljevati. V Bočni bodo delali, vendar iščejo izhod v povezavi z industrijo.
Na sploh sprejemajo člani kolektiva ukrepe družbenega varstva z razumevanjem. Ni bojazni, da bi kdo ostal brez dela, ker tudi za režijske kadre iščejo možnosti preusmeritve, pač za tiste, ki bodo spričo raznih ukrepov krčenja upravnih stroškov odveč.
Spričo pomembnosti komunalne dejavnosti, ki jo naj to podjetje prvenstveno opravlja je navedena usmeritev edini izhod iz zagat v katere je zašel kolektiv VEZ Mozirje.
Vojaški poklici zanimivi!
TVD Partizan Mozirje je poskrbel za razgibavanje najmlajših, preko 25 jih prihaja k telovadbi.
Pred praznikom oboroženih sil obiskujejo predstavniki teritorialne obrambe in oddelka za narodno obrambo pri SO Mozirje vse šole z namenom seznaniti mlade z delom in življenjem v oboroženih silah. Ti razgovori naj pojasnijo vse. kar zanima mlade, posebno pa tiste, ki bi želeli v vojaški poklic. Skupina strokovnjakov za obrambna vprašanja prikaže ob tej priliki tudi uporabo orožja in opreme. Takšno povezovanje je prijateljsko in ga mladi dobro sprejemajo. Znano je namreč, da je
med Slovenci zelo malo zanimanja za vojaške poklice, čeprav so ti sodobni in pestri. Izbira je velika, saj je okoli 80 različnih vojaških usmeritev.
* Verjetno je še vse premalo poznavanja navedenih okoliščin med ljudmi, zato se tudi ritalo mladih odloča za vstop v vojaške šole, ki so sodobne in nudijo odlično izobrazbo, ta pa je priznana tudi v poklicih izven armade. Vse to bi morali vedeti tudi starši, ki lahko najbolje usmerjajo svoje otroke.
4 ESn NOVICE		Številka 12 — December 1982
m .Ji i A	*	
Predsednik KS Ljubno
Novi predsednik sveta krajevne skupnosti je inž. Matija Nastran. V družbenem delu ni novinec, saj je že nekaj let nazaj sodeloval v najrazličnejših samoupravnih in drugih telesih. Kot gozdarski inženir je od leta 1974 vodil' obrat GG na Ljubnem in se tu tudi naselil.
Z veliko mero odgovornosti sprejema naloge predsednika sveta KS. Tembolj, ker se gmot-
inž. Matija Nastran
no stanje iz leta v leto slabša. Kot primer je navedel letošnje zbiranje sredstev za srečanje ostarelih občanov, ki 'ga na Ljubnem že vrsto let pripravljajo. Lani so zbrali preko 1,6 starih mio din. letos pa le borih
350.000	s. din. Že ta, sicer malo zahteven poskus kaže na gmotne težave s katerimi se bo treba v bodoče ob vsaki priliki spopadati.
Sestava sveta je pp njegovem mnenju dobra in je zato pričakovati, da bodo uspešno delali. Tudi za posamezne naloge so v okviru komisij izvoljeni ljudje, ki bodo delo resno jemali.
Zelo prizadevno dela vodovodni odbor, ki ga vodi Jože Poličnik ob izdatni pomoči Ivana Ermen ca. Dela se na novem zajetju neoporečne pitne vode. Dosedanja ne ustreza in jo tudi zmanjkuje. K stroškom je veliko pomenil denar, ki so ga posamezna društva odstopila iz izkupička zadnjega flosarskega
bala.	Takšno sodelovanje je v kraju že večkrat omogočilo kakšno naložbo. Seveda bodo k temu primaknili še krajani svoj delež.
Matija Nastran meni, da je obilo nalog, ki bodo zahtevale res zavzeto delo vseh članov sveta in komisij. Med prve spada dograditev ceste v Rastke, potem čaka obnovo mrliška vežiea, ki že davno ne odgovarja krajevnim potrebam. Težave imajo z avtobusno postajo in s parkiriščem. Tu gre za naloge v tem srednjeročnem obdobju! Zaviralno deluje na marsikaj dejstvo, da na Ljubnem še ni urbanističnega načrta. Prosvetni dom je potreben prenove in še bi lahko naštevali. .. Dela bo torej veliko in le z združenimi močmi bodo zmogli.
Za ceneno energijo
Ko so v Glinu leta 1975 uredili novo kotlovnico so že upoštevati možnosti širše uporabe proizvedene pare. Že takrat so iskali ceneno moč za industrijske in druge potrebe. Najcenejše gorivo so bili odpadki, ki so jih prej zanemarjali, Niso še slutili kako bo nekoč z gorivom kot je mazut. Takšno načrtovanje se je kljub nekaterim nasprotovanjem obilno poplačalo sedaj, ko so težave z zagotavljanjem naftnih goriv v ospredju. Lesnih odpadkov pa seveda v tako veliki lesni industriji kot je Glin, ne manjka.
V razgovoru z inž. Nikolajem Marjanovičem smo lahko zvedeli nekatere podrobnosti, ki bodo zanimalo tudi naše bralce. V kurilnici imajo starejši in novejši kotel. Torej dva, od katerih dela redno novejši, drugi pa je kot hladna rezerva. Seveda pa je oba mogoče kuriti z odpadki. Potrebe po kakovostni energiji so v Glinu velike jn stalne. V samem proizvodnem procesu jo rabijo, pa še ogrevajo pozimi vse prostore. Če primerjamo porabo mazuta v nekaj zadnjih letih potem nam povedo številke dovolj jasno kakšna pridobi-
tev je koriščenje odpadkov za kurjenje tovarniških kotlov. Leta 1980 so porabili 651 ton mazuta, leto kasneje le še 271 ton in letos 67 ton! Tu ni kaj dodati.
. Ker se v zadnjem času zanimajo za njihovo energijo zunaj podjetja, so pripravili širši sestanek na katerem bi se dogovorili o prilagajanju zmogljivosti kurilnih naprav bodočim potrebam. Načrti se pripravljajo za obdobje do leta 2000. Proučili bodo tudi možnosti ogrevanja stanovanj v Mozirju in na Rečici. Seveda gre pri slednjem za stvari, ki se šeje proučujejo, vendar pa lahko s časom postanejo izvedljive. Nekoliko se zgledujejo po Alplesu v Železnikih, ki je zagotovil na podoben način ogrevanje zaselkov v krogu 2 km od njihove tovarne.
Kakorkoli že, prizadevanja so vredna vse pozornosti, saj je v današnji energetski krizi iskanje podobnih rešitev zelo zanimivo, tembolj, ko gre tudi za vprašanje čistega okolja. Kotlovnice, kot je ta na lesne odpadke v Glinu ne" onesnažujejo okolja!
Delo na krajevnem uradu
V Lučah dela na krajevnem uradu Jernej Plankl. Je vodja urada, hkrati pa tudi tajnik krajevne skupnosti, Enkrat tedensko, to je ob četrtkih pa uraduje še v Solčavi. To delo opravlja šele nekaj mesecev, ker je prej delal pri upravnem organu SO Mozirje.
Jernej Plankl
Živahen in vsestransko delaven je Jernej Plankl, ne samo po tem kar piše v njegovem opisu delovnega mesta, pač pa tudi na sploh pomaga pri delu društev, posebno športnega. Kot takega ga poznajo krajani, zato ni čudno če zatrjujejo, da se z njimi dobro razume. Seveda je to pri
Sodobna oprema, dobro delo ....
Deset let uspehov
Kaj lahko bi rekli, da je 10 let obstoja neke delovne organizacije le malo pomemben dogodek. Res bi bil, če bi ne šlo za Kovinarstvo na Ljubnem, ki vzorno gospodari in dosega zavidljive uspehe. Ravno zato je tudi 10 let dovolj, da o kolektivu spregovorimo nekaj več.
Kot skromna ključavničarska delavnica so začeli. Leta 1972 so bili obrat Gradbenika Ljubno in so opravljali razna popravila v zelo skromnih delovnih razmerah. Bilo je kakih 25 delavcev. Med njimi so bili taki, ki so se zavedali, da v takšnih delovnih in poslovnih razmerah ni bodočnosti. Čeprav so se že kazale možnosti sodelovanja z večjimi delovnimi organizacijami kot je SKIP Ljubljana (izdelava dvigal), so vendarle iskali poti k napredku in k poslovno zanimivejšim izdelkom. Prostorske prilike so bile zavora hitrejšemu razvoju, zato so leta 1974, ko so postali TOZD Gradbenika pričeli z gradnjo delovnih prostorov. Med prve stalne naloge so si zadali izobraževanje lastnih delavcev. To je seveda naložba: ki se ne poplača takoj! Da pa se, je pokazal nadaljnji razvoj Kovinarstva,
Povsem novo stran razvoja so-doživljali po vključitvi v delovno organizacijo Železarne Ravne. Kot njena temeljna organizacija so poglabljali svojo usme-
Mladi o svojem kraju
njegovem delu potrebno, saj opravlja nekatere naloge, ki jih krajani vedno potrebujejo. Samo delo v upravnem smislu je bolj matičarsko, vendar pa je vrsta nalog, ki se opravljajo iz širšega upravnega kroga. Veliko jc dela na terenu, se pravi na kraju samem, ko gre za razne oglede in naloge iz področja krajevne samouprave. Včasih ljudje negodujejo, ker me morda ne najdejo v pisarni, pravi Plankl, vendar premalo poznajo moje delo, ki seveda ni le v pisarni.
Ko je beseda nanesla na krajevno skupnost je Plankl potožil, da ljudje še premalo poznajo prvine in prednosti, ki jih je mogoče uveljaviti po poti krajevne samouprave. Še vedno je v njih prepričanje, da se njihova beseda ne čuje daleč, res morda da ne vedno, vendar pa takrat ko gre za reševanje krajevnih, zadev, pa ni tako! Žbor krajanov Smatrajo večinoma le kot srečanje in ne kot kraj odločanja. Zato so udeležbe slabe, tako je na zadnjem bilo le kakih 30 ljudi od 1000 volileev. Prav v sedanjem času bi sc morali v krajevnih skupnostih tesneje povezovati.
Glede novega sveta KS pa meni Plankl, da jc po sestavu obetaven. V njem je kar 50 % mladih in če bodo besedo držali bo delo tudi med mladimi zaživelo.
V zadnjem času je zelo dejavna tudi mladina Mozirja. Leta nazaj ni bilo tako zato je tembolj razveseljivo razgibano delo mladih.	1
Osnovna organizacija ZSMS Mozirje je pripravila tekmovanje mladih ■ o zgodovini kraja Mozirje. Poskrbeli so za izvleček zgodovine Mozirja, ga razdelili med sosednje organizacije ZSMS (osnovna šola. Loke, Trnava), seveda se jc pripravila tudi mozirska mladina na kviz.
Pred polno dvorano prosvetnega doma v Mozirju so nastopale tekmovalne skupine, igralski skupini iz Šmihela in Lok, kvartet iz Luč, recitatorka iz Mozirja, pianistka Punčlihova in glasbena skupina Ognjemet iz Gornjega'grada. Povezovala je Damjana Osterc. Spored je bil zelo pester in dober, tako ni manjkalo tudi zabave, saj so za njo poskrbeli šmihclski mladinci, ko so prikazali filmsko snemanje prizora
Za boljšo gasilsko opremo
Lučki gasilci si prizadevajo žago: toviti pomoč pri požarih tudi v tistih predelih svojega okoliša, kjer ni na voljo zadosti vode za gašenje.
Potrebna bi bila sodobna gasilska cisterna, ki bi zagotavljala v sušnih predelih 4 m3 vode in 1 m3 pene za gašenje posebnih požarov. Ta gasilski avto bi imel tudi gasilni top, kar . omogoča sodobno in učinkovito gašenje. Seveda bi cisterna tudi lahko priskočila na pomoč, kadar bi kje primanjkovalo pitne vode.
V razgovoru s predsednikom gasilskega društva Luče Kricem smo zvedeli, da imajo po vseh zaselkih že določene-skupine, ki naj bi zbirale sredstva za nabavo cisterne. Kupili bi vozilo znamke TAM, ki bi dobro služilo saj je na njihovem območju domala do vsake domačije možno
Težka pot koroškega partizana
ritev v zahtevnejše kovinarske izdelke. V takšnem sestavu so videli tudi svojo bodočnost. Izkušnje kažejo, da so ravnali prav. Spet so postale možnosti razširitev proizvodnje ozko grlo. Zato so v letu 1981 ponovno razširili prostore in seveda temeljito posodobili delovne priprave.
Iz malega obrtniškega kolektiva je zraslo podjetje, ki si je s svojo organiziranostjo in kakovostjo proizvodov pridobilo sloves. Danes je v Kovinarstvu 150 ljudi našlo kruh. Poskrbeli so, da so delavci usposobljeni uporabljati sodobno opremo in na njej dosegati dobre delovne ulpehe. Če pomislimo, da kovinarji nimajo domače surovine, potem lahko ocenjujemo njihove uspehe kot dokaz znanja in volje. Sicer pa imajo notranjo organizacijo kot kakšna delovna organizacija, namreč vse za proizvodno potrebne službe imajo na Ljubnem, tja do tehnološkega razvoja. To vse pa je zahtevalo, kot že,- omenjeno, velike naložbe v kadre. Delavec, ki je zrasel v kolektivu kaže pozneje na zahtevnejšem delovnem mestu povsem drugo pripadnost in zavest, rad dela za razvoj lastnega podjetja..
Kovinarjem na Ljubnem želimo še naprej poslovnih in delovnih uspehov!
A. V.
Med slovesnostjo v Solčavi smo v pogovor zapletli nekdanjega koroškega partizana Antona Prodnika Matkovega, domačina, ki se ga Je v NOB prijelo ime Lenart.
Naša vprašanja so ga silila v spomine na težke dni, ko je 2. maja 1943 odšel z doma v koroško četo. Komandir Milanček ga je bil vesel, saj je videl v zdravem mladeniču, domačinu dobrega borca. Tiste dni so se borci te čete zadrževali v Solčavi in je zato Prodnik lahko navezal z njimi stike. Najprej je bil dodeljen kot spremljevalec političnemu delavcu za Obirsko Zupanu -Johanu, tako je partizanil na oni strani nekdanje meje. Nekaj časa je spremljal Pavleta Žavcarja -Matjaža, ki je bil takrat sekretar za Koroško. Potem ga je pot borca vodila na območje Šmihela in Radegunde, kjer je bil kurir na stanici S
23.	Po teh izkušnjah je do-
bil nalogo organizirati kurirsko stanico K 8 v okolici Šentlenarta na Koroškem in postal je tudi njen komandir, pozneje pa je opravljal dolžnosti namestnika komandirja na postaji K 6 blizu Košute. Že skoraj na pragu svobode so ga belogardisti ujeli in tako je do konca vojne preživljal

I
težke čase v celovškem zaporu.
Prodnik Matkov se je po končani vojni vključil v obnovo domovine, kot mnogi njegovi vrstniki, ki so puško zamenjali za orodje in poprijeli za delo. Še danes je dejaven in nikoli ne manjka, če se zberejo koroški partizani.
TO vabi ženske
V okviru občinske konference SZDL si prizadevajo pridobiti čim-več žensk v teritorialne enote. Tu gre za vključevanje v razne štabne, tehnične in druge vojaške dejavnosti. V mesecu oktobru so pričeli vabiti ženske v oborožene sile, seveda potekajo ta prizadevanja z obilico strpnosti. V naših razmerah je vojaško udejstvovanje žensk še morda tuje, vendar pa izkušnje iz osvobodilnega boja kažejo, da so ženske enakovredno opravljale razne naloge v edimcah vojske.
V krajevnih skupnostih opravljajo naloge pridobivanja mladinske orga-nizacijcj SZDL, komiteji za SLO in sama KS. Vabijo ženske od 19. do 45. leta starosti. Lahko rečemo, da je zanimanje med ženskami zadovoljivo, tembolj ker že mnoge opravljajo vojaške dolžnosti v enotah TO. Spočetka gre za prostovoljno dejavnost, ki preide pozneje v vojaško obveznost. Jasno je, da se tu upošte: vajo razne okoliščine, ki bi lahko vplivale na oprostitev obvez, kot otroci, zdravje in podobno.
Varčneje v Elkroju
Vrnitev vojaka, ičelo duhovito so loški mladinci uprizorili „Moped-šou”, ki jc razvedril navzoče. Tudi mozirska recitatorka Fužirjeva je lepo posredovala pesmi domačega pesnika Laykaufa. Vmes pašo posamezne skupine mladih podajale znanje o poznavanju preteklosti kraja Mozirje. Dobro so bile pripravljene, tako ni imela komisija za ocenjevanje težkega dela. Seveda pa o marsičem odloča tudi sreča in ta je bila naklonjena skupinam OŠ Mozirje in Trnavčanom, ki sta si delih prvo mesto.
Poslušalci v dvorani so z navdušenjem spremljali izvajanja tekmujočih in navijali za svoje. Skratka, prireditev je zelo dobro uspela in ker je plod dela mladih jo je treba še posebej pohvaliti. Ne samo nastopajoči. tudi organizatorji zaslužijo iskreno priznanje!
Za potrebe proizvodnje potrebujejo znatne količine industrijske pare. Do danes jo pridobivanjo v lastni kotlarni, ki ji je potreben mazut, Tega porabijo letno kar preko 300 ton, kar predstavlja v sedanjih časih velike težave in poleg vseh teh nevšečnosti je to drag vir energije. Seveda rabijo paro tudi za ogrevanje.
Na zadnji seji delavskega sveta so ponovno proučili stanje okoli načrta po katprem naj bi se priključili na Glinovo kotlarno in tako postali neodvisni od mazuta. Vse kaže, da bodo v prvi polovici leta 1983 napeljali paro preko Savinje v njihove obrate. Z Glinom imajo že dogovorjene pogoje za priljučitev. Najprej so
nameravali dovod urediti po najkrajši poti preko struge, vendar so pozneje spričo trditve strokovnjakov, da bi to predstavljalo visoke stroške odločili, da bodo vode napeljali preko mostu in potem ob obrežju v obrate. Za razna soglasja in dovoljenja si prizadevajo pospešeno in upajo, da bodo pridobili ceneno paro čimprej. V Elkroju se zavedajo, da gre pri tem za dolgoročno in zelo zanimivo rešitev vprašanja energije, zato so pripravljeni še v naprej sovlagati v Glinovo kotlarno, ki naj bi pozneje zagotavljala paro še stanovanjskim hišam v Nazarjah.
Glede na možnosti prihranka pri elektriki so spremenili delovni čas v skupnih službah, tako delajo sedaj od 7. do 15. ure.
Luče dobro založene
Prizadevanja za dobro oskrbo turističnih krajev so še posebno važna
V Lučah je preteklo poletje iskalo miru in oddiha kar veliko ljudi.
Merkatorjeva trgovina je bila dobro založena-' z nujnimi živili, seveda pa je občasno primanjkovalo masla, margarine in kave še najbolj. Jožica Knapič ' poslovodkinja trgovine je pojasnila, da se trudijo za dobro ponudbo, vendar ni vse od trgovskih delavcev odvisno. Tako je bilo res s sadjem med poletnimi meseci težko, ker je bila oskrba kljub ponoynim opozorilom preslaba. Sicer pase ni zgodilo, da bi manjkalo osnovnih
živil. Tudi s praškom za pranje so kar shajali, občutiti je bilo, da si ljudje delajo .zaloge, saj je bilo pralnega praška v povprečju za 45 % več prodanega kot leto prej. Torej je potrošniška mrzlica povzročila občasno pomanjkanje! Ce bi potrošniki razumeli stanje bolj, kot ga, bi seveda ne prišlo do omejevanja pri prodaji blaga. Tako pa je bilo treba včasih dajati manjše količine sladkorja, jedilnega olja in morda še česa, ker so ljudje nasedali raznim „dobro obveščenim“. Da je tako, pove tudi knjiga potreb, ki se vodi v trgovini. Zelo malo je bilo želja, ki ne bi bile izpolnjene.
priti pp cesti. Požarno skrbijo za več kot 120 kmetij in seveda za mnoge stanovanjske hiše. Gasilci računajo na razumevanje prebivalstva, ki je še vedno priskočilo na pomoč, ko jc šlo za potrebe njihove dejavnosti.
Tudi tokrat so prepričani, da bo s skupnimi močmi šlo, posebno ker kaže razumevanje tudi občina. Pomoč pričakujejo še od ustrezne samoupravne interesne skupnosti in od gasilske zveze. Gasilci se zavedajo, da so časi težki, vendar pa hkrati poudarjajo kaj bi sc z omenjeno gasilsko opremo dalo rešiti v primeru večjega požara. Nekatere delovne organizacije tudi pomagajo, tako je Elkroj že obljubil določena sredstva, tudi zavarovalnica bo nekaj primaknila, pa še morda kdo!
VVZ Mozirje
objavlja prosta dela in naloge
OSKRBOVANJA ZGRADB IN OKOLICE VVZ MOZIRJE, TER OGREVANJA DE MOZIRJE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
POGOJ: izpit za kurjača in šoferski izpit. Zaželeno je tudi znanje enega od obrtniških del.
Nastop dela 15 dni po objavi.
Prijave pošljite na naslov: Vzgojnovarstveni zavod Mozirje, Komisija za medsebojna delovna razmerja, 63330 Mozirje, v roku 8 dni po objavi.
O Savinjskem gaju
Znano je, da je načrt za ureditev Savinjskega gaja delo inž. Mihe Ogorevca, direktorja arboretuma Volčji potok. Ko so pred tedni delali številni slovenski vrtnarji v gaju je bil med njimi tudi Miha Ogorevc, ki je poskrbel za razredče-nje zarastlih predelov gaja. Ob tej priliki smo ga prosili za razgovor.
Kako ocenjujete sedanji izgled gaja?
Sedanji izgled Savinjskega gaja je naravnost hvalevreden primer prizadevanj, ki v Mozirju vse od nastanka gaja do danes niso niti za trenutek popustila. Če bi iz vseh naših javnih parkov izžareval tolikšen kulturni „fluidum“, bi bili glede kulture okolja na ravni Švice! Kaj lahko sporočite krajanom in tistim, ki ga urejajo? Priporočam predvsem motiviranosti in vztrajnosti tudi' za v bodoče. Mislim, da je lepo biti Mozirjan, če sredi najžlahtnejših krajinskih podob, lahko pokažeš tudi kulturno vlogo rastlinja v Mozirskem gaju. To je neprecenljiva miselna kakovost!
Menite, da bo sodelovanje vrtnatjev tudi v naprej takšno?
Prepričan sem, da sodelovanje slovenskih vrtnarjev ne bo usahnilo, dokler bo v Mozirju Jože Skornšek. Sam je prepričan, motiviran vrtnar in z lahkoto prepriča tudi druga vrtnarje. Kdor pa sam ni prepričan in samo čivka in ne stori ničesar določenega, tudi drugih ne zmore prepričati, še manj, dejavno motivirati.
Vi ste bili načrtovalec gaja, ste takrat slutili takšen razvoj?
Pri načrtovanju gaja smo tej oblikovno dragoceni površini namenih docela drugo funkcijo in programsko obeležje. Prvo leto razstave s fantastičnim reklamnim učinkom -- 100.000 cvetočih tulipanov. Čeprav smo zaradi tipične slovenske rovincialnosti, ta zares enkratni ultumoestetski dohodek takrat nekoliko zanemarili, da ni zanemarila takoimenovana širša javnost. Tako je gaj tudi ob svoji petletnici v bistvu še vedno razstava razkošna in atraktivna, ne pa rekreacijski park, kakor je bilo predvideno. Sam zase predstavlja neprecenljivo kulturno in strokovno prireditev, ki pa seveda terja veliko znanja, truda in motiviranosti. Potrebno je posebej poudariti tudi to, da se niso realizi-
rali drugi deli kompleksnejšega turi-stično-rekreacijskega programa (razen konjskega športa) na levem bregu Savinje. V tem primeru bi gaj še neprimerno bolj blestel kakor blesti sedaj. Morda smo programirali preobsežno.
Ali je še kje pri nas podobna lepota v naravi?
Čeprav je na to vprašanje že odgovorjeno je potrebno podčrtati, da takšnega razstavnega prostora na planem v naši državi nimamo in ga torej ne poznamo. Poudarjam, daje Savinjski gaj še vedno vrtnarska razstava na planem v najbolj žlahtnem pomenu tega obeležja.
Kaj moramo storiti, da bo gaj ostal park slovenskih vrtnatjev?
Mozirjani morajo predvsem skrbeti za ustrezno kulturno stanje v gaju. Vrtnar je vselej skrbel za subtilno kulturo okolja in če tega danes celo v yečjih mestih nimamo je zato krivo tragično nesoglasje med resničnim vrtnarstvom in parastro-kami, ki so v bijnem gospodarskem razvoju zrasle kakor gobe po toplem dežju. Vsako polovičarstvo, da o zapuščenosti tam, kjer naj bi določene situacije prevevala kultura, je žalitev za resničnega vrtnarja. Glejte, da v gaju ne pride do takšnega stanja pa se bodo vrtnarji vselej vračali tjakaj. Lepota ni nikomur odvratna, lepota je tudi največja dobrina vsakršne kulture. Lepota se ne da kupiti, je preprosto zapeljiva in privlačna. Tudi in zlasti za vrtnarje! Osebno sem na gaj ponosen in želim, da bi kaj takšnega bilo v vsakem kraju! K temu je dodal Janko Jemec, predsednik Društva slovenskih vrtnarjev: „Izgled gaja je enkraten, rastlinstvo se je zelo razbohotilo in predstavlja dobro urejeno celoto. Sodelovanje z vrtnarji „mentorji“ gaja se bo nadaljevalo, po mojem bo še tesnejše, saj nam je Mozirje že postalo kraj rednega srečevanja vrtnarjev. Možnosti za razvoj gaja so velike in ne bodo povzročale težave v sedanjih zaostrenih pogojih, saj gre v glavnem za prostovoljno delo, zato je zaželjeno, da se posadijo nove površine. Predlagal bi, da se uredi paviljon in otroško igrišče, sicer pa je vse v najlepšem redu!
Upravljalcem gaja samo iskreno čestitam z željo, da bi še v naprej s tako predanostjo skrbeli za ta slovenski biser.“
Vsem obrtnikom in pri njih zaposlenim delavcem, občanom, SO Mozirje in njenemu izvršnemu svetu, gospodarskim in družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim
ŽELI SREČNO NOVO LETO 1983 OBRTNO ZDRUŽENJE MOZIRJE
Gondola na Golte spet redno vozi. Prenovljen hotel in izboljšana smučišča vabijo! Kolektiv je pripravil pestro silvestrovanje in pričakuje številne obiskovalce. Obetavno se sliši, da so za najdaljšo noč v letu pripravili prijetna presenečenja.
Naloge RD Ljubno
Podpisan je sporazum, s katerim je RD Ljubno prevzela za 10 let gospodarjenje z ribogojnico v PODVOLOVLJEKU od ZRD Celje, ki je doslej upravljala s tem objektom.
Objekt ribogojnice je lična lesena brunarica,' velikosti cca 6x10 m, leži pit ob potoku Lučnica, ki se v Lučah izliva v Savinjo. Letna kapaciteta znaša 260.000 kom zaroda potočne postrvi, katerega odkupijo posamezne RD na območju ZRD Celje.
Naš izvršni odbor je skladno s sporazumom že imenoval posebno komisijo, ki je zadolžena za gospodarjenje z ribogojnico. Komisijo vodi Franc AJNIK.
Ko govorimo o ribogojnici v Podvolovljeku, nikakor ne moremo
mimo imena Leopolda SUPIN-a, ki je sicer kot naš član vsa leta od izgradnje ribogojnice tam opravljal zahtevno in naporno delo ribogojca. Dokaj uspešnega dosedanjega delovanja ribogojnice si brez. njčgtl ne moremo predstavljati. Prepričani smo, da bo Polda (tako ga vsi kličemo) svoje znanje in dolgoletne ter bogate izkušnje prenesel na mlajše člane, kar bo zagotovilo uspešno nadaljevanje vzreje ribjega naraščaja v Podvolovljeku.
Letošnja akcija za vzrejo zaroda je že stekla; iz gojitevenega potoka Lučnica smo že odlovih 1250 samic in samcev potočne postrvi ter iz dveh gojitvenih strug na Ljubnem še nadaljnjih 500 kom.
Tudi najmlajši v vrtcu se spomnimo na rojstni dan naše domovine. Takrat je pri nas še posebno veselo. Razigrano zapojemo in korakamo, kot že pravi vojaki. V naših srcih tli prvi plamen bakle pripadnosti našemu narodu.
H *
«m. §
ILi I
! f		1
j if	n	riga
j 1 %	ll u	I i 8"
m	a	m '
tri n n		1 \
i $ lsi,	1 |j| 1	1 -J
Pri zadnji poplavi so opažih, da večih strani navezah na vrvi in ga naraščajoča voda spodjeda opornike tako dobesedno držah nad deročo visokonapetostnega daljnovoda pri vodo, ki je med tem že odnesla vso Zotlerju. Na kraj so prispeti gasilci	zemljo okoh droga. Ce bi gasilci ne
lučkega društva, ki so daljnovod	bili pravočasno ukrepali, bi nastala
rešili na ta način, da so podpornik z vehi« škoda.
Glasilo Šmartnega
Spet je izšla številka Mlade lipe, ki ga urejajo mladi v okviru ZSMS. Tokrat je več sestavkov, zato je glasilo zajetnejše. Urednik Peter Weiss je poskrbel za pestro vsebino, tako je resnično za vsakogar nekaj! Med pisci sestavkov najdemo Petra Weissa, Rada Štruklja, Janija Kovačiča, Antonijo Šporin, Marka Tavža, Liljano" Rihter, Katjo Bric, Heleno
Purnat, Nandija Weissa, Barbaro Ogradi in Stanko Letonjo.
Pobuda mladih v Šmartnem ob Dreti je vsekakor posnemanja vredna, tambolj če pomislimo, da je kar veliko med pisci dijakov, oziroma študentov, ki so le ohčasno v kraju. Tudi na ta način dokazujejo pripad-. nost domačemu okolju.
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
TOZD GRADBENIK
Ljubno,
ja v I j a m o prosta dela in naloge
KUHARICE (samski dom Brdce)
Poklicna šola, eno leto delovnih izkušenj
Delo je za nedoločen čas, obvezno poizkusno delo. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po oglasa na naslov; GIP „VEGRAD", KA SLUŽBA, Prešernova 9 a, 63320 Titovo Velenje.
KAJ NAM LAHKO NUDI SPREHOD V POZNI JESENI ZA POGLABLJANJE OTROKOVEGA ZNANJA O SVOJEM OKOLJU? Veliko se trudimo, da nudimo otrokom danes čimveč za njihov razvoj. Posebej načrtno in vodeno se tega lotevamo v vzgojnovarstve-nih zavodih. Sprehodi in gibanje na prostem omogočajo neshetene možnosti za razvoj otrokovih sposobnosti in poglabljanje otrokovih izkušenj in znanja.
Pozna jesen je tu. Čeprav je narava že pripravljena, da se odpočije pod zimsko odejo, sonce z zadnjimi močmi le od-podi meglo in nas pozdravi, ko zaviti v tople šale, kape in plaščke prikorakamo iz toplega vrtca na dvorišče. Res občutimo, da bo zima kmalu tu, saj nam mrazek prav neprijazno zleze v noske, ki postanejo kar rdeče obarvani. Vendar nas naša radovednost in želja po odkrivanju novih spoznaj ‘potegneta s seboj proti gozdu. Takoj opazimo, da so tla trda in ugotovimo, da je tako zaradi mraza. Po njivah leži tanka bela odeja. Kljub mojim šaljivim pripombam, da je to sneg, otroci ugotove, da je to slana. Če se takšne travne bilke dotaknemo, bela odejica na njej takoj izgine. Seveda, stopi se, saj je naša dlan topla. Ob prehodu čez cesto utrdimo že osvojeno znanje o pravilnem prehodu in obnaša-
nju na prometni cesti. Kmalu smo že na poljski poti, ki nas popelje do gozda. Že od daleč opazimo, da so tudi gozdna drevesa prekrita s tanko belo odejo, na vejicah se drži ivje. Aleš takoj ugotovi, da je bolj belo na iglavcih, listavci pa so ostali brez listov. Ob opazovanju mravljišča opazimo, da je na njem vse mirno, saj so mravljice že zaspale zimsko spanje globoko skrite v svojem domu. Prijeten hrib pred nami nas zvabi, da se razgibamo, premagamo strmino in ,se v lahnem teku vračamo. Ob podrtem deblu, ki nam nudi hojo „čez most“, si vtrjujemo spretnost ravnotežja. V bližnjem sadovnjaku pa si ob igli razvijamo spretnost hitre reakcije.
Zdaj se dobro razpoloženi odpravimo naprej. Pot nas vodi do čevljarja pod hribom, kjer si ogledamo njegovo delavnico, razloži nam kratek potek izdelave čevlja in nam pojasni, kaj vse potrebuje za svoje delo. Zaželimo mu še vehko zdravlja, srečno novo leto, v spomin na naše srečanje pa mu podarimo pobarvan otroški čeveljček. Po poti nazaj še veselo zapojemo.
Polni novih spoznanj se vrnemo v vrtec. Tudi kosilo nam po tolikih doživljajih veliko bolj tekne.
Ob prostem času si tudi doma zamislimo podoben sprehod. Gotovo se bomo vrnili domov dobro razpoloženi in z novimi spoznanji, da lahko na zelo preprost način osrečimo naše otroke in sebe.
IVANA ŽVIPELJ, ,	Vrtec Nazarje
Visok jubilej v Logarski dolini
Občinsko prvenstvo v kegljanju
Z ustanovitvijo kegljaškega kluba Zgornjesavinjske zadruge v Mozirju se je delo v tem športu vidno razmahnilo. Klub sam je dosegel že dobre uspehe, saj so njegovi člani osvojili v 2. regijski ligi 2. mesto in si tako pridobili pravico do tekmovanja v 1. regijski ligi, ki bo februarja 1983. Sicer pa poskrbi klub za razna tekmovanja na mozirskem kegljišču in druga kegljaška srečanja.
Občinsko prvenstvo v kegljanju je pokazalo veliko zanimanje za to športno zvrst v dolini. Nastopilo je 7
skupin iz naših krajev. Tekmovali so skupinsko in posamično. Skupinsko so dosegli tele uspehe: 1. Partizan Gornji grad, 2. Partizan Mozirje, 3. ŠD Mladost Rečica, 4. Partizan Ljubno in 5. ŠD Vrbovec Nazarje. V posamični uvrstitvi pa so bili 1. Ferdo Hrovat, Gornji grad, 2. Viktor Kranjc, Gornji grad, 3. Viktor Kovač, Gornji grad, 4. Peter Kranjc, Gornji grad in 5. Marko Kramer z Ljubnega.
Za obe prvi mesti so prejeli tekmovalci pokale, ostali pa priznanja. Tekmovanje sta tudi tokrat vodila Martin Aubreht in Viktor Kovač.
Strelci za praznik
Vsako leto proslavijo strelci Dan republike, tudi letos so ga. Občinska zveza je pripravila prvenstveno strelsko tekmovanje z malokalibersko puško. Tekmovali so za občinski prehodni pokal.
Tekmovanja, ki je bilo na strelišču v Mozirju, se je udeležilo 6 najboljših štiri-članskih skupin. Streljali so leže, kleče in stoje.
Zmagala je skupina (II) OO strelske organizacije Kajuh iz Mozirja, ki je prejela tudi prehodni pokal. Drugi so bili strelci iz Šmartna ob Dreti, tretje mesto pa je zasedla I. skupina iž Mozirja.
Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno in je tudi tako potekalo.
FRANC OMLADIČ
Praznovanje dneva republike so obeležili tudi šahisti. Pod pokroviteljstvom Gorenje — GLIN Nazarje so izvedli občinsko sindikalno prvenstvo. Nastopale so štiričlanske ekipe. Tekmovanje je bilo 25. 11. 82 v Delavskem domu v Nazarjah.
Po zagrizenih borbah in zanimivem razpletu je zlato prehodno plaketo osvojila ekipa Kovinarstva iz Ljubnega vsega pol točke pred eki-
po Smreke Gornji grad, čeprav je ta ostala neporažena.
Podrobnejši rezultati so bili: 1. Kovinarstvo, 2. Smreka, 3. SO Mozirje, 4. GLIN Stavbeno, 5. GG DSSS
Na prvi deski je bil najboljši Irmančnik, predstavnik ekipe ŠO Mozirje.
Tekmovanje je potekalo v prijateljskem vzdušju in brez pritožb.
NIKOLAJ MARJANOVIČ
V novembru letos sta praznovala 50 let skupnega življenja Alojz in Marija Poličnik iz Logarske doline. Kljub trdemu življenju na gorski kmetiji, ki leži skoraj na meji sta čila in vesela dočakala to lepo obletnico. Čeprav je Marija mati sedmih otrok, še kar urno poprime za delo v gospodinjstvu. Pri Alojzu Poličniku pa velja ugotovitev, da je eden od dveh še živečih Majsfrovih borcev za severno mejo v Solčavi. Tudi to kaže na zavest in ljubezen do svoje domovine, kajti takrat so slovenski možje in fantje prostovoljno stopali v vrste branilcev naša ogrožene severne meje! Zanj velja, da je kljub hudim življenjskim jzkušnjam še krepkega zdravja. Domačini jima želijo še veliko zdravih let! Čestitkam se pridružujemo tudi v uredniškem odboru!
Prošnja
občanom!
Pripravljamo gradivo o delavskem gibanju v dolini v času izpred 1. vojne do leta 1941. Prosimo vse občane, ki bi imeli kakšne slike, ki pričajo o delu v gozdu, na žagah, na splavih, ali so iz življenja poljedelskih delavcev, da nam jih posodijo za preslikanje. Vrnemo jih zanesljivo, le prosimo za popoln, podatke o tem kaj slika prikazuje in imena ljudi, ki so l njej. Z malo dobre volje bomo popestrili zapis, ki bo zanirri za vse prebivalce naše doline. Zatorej priskočite na por
Zgornjesavinjski študentski klub
Klub zgornjesavinjskih študentov je, imel 11. novembra svojo 21. letno skupščino. Blizu 100 nas je zgornjesavinjskih študentov, vendar tega po udeležbi na skupščini ni bilo čutiti. Študentje smo razkropljeni po večjih „univerzitetnih središčih“ kot so Ljubljana, Maribor, Celje in še v Zagrebu se pojavi kakšna naša študentka. Težko bi se vsi skupaj zbrali v enem izmed teh središč. Je pač tako, da nas je največ v Ljubljani in naš klub slovi samo med ljubljanskimi študenti, kot se nemalokrat poimenujemo sami. Do poimenovanj pride prav zaradi problema ločitve študentov na ljubljansko in mariborsko univerzo. Verjetno se bomo morali večkrat sestati v naši dolini, kjer ne bo prihajalo do razlik med nami, ampak bomo vsi skupaj le uboga študentska raja. Tako bi bil problem, ki je bil problem, ki je bil na skupščini močno prisoten, vsaj delno rešen.
Klub se ubada z nezainteresiranostjo študentov za delo. Kljub 20. letni tradiciji še ni odrasel. Ni robot, ki bi ob pasivnosti članov reševal probleme, ki se pojavljajo. Brez celote ne more obstajati, kaj šele uspešno delovati. Študentje danes nimamo toliko problemov, kot so jih imeli včasih in se mogoče zato za ničesar ne zanimamo. „Včasih smo hodili domov le vsake tri mesece“ je
dejal vodja kluba izpred petnajstih let - tov. PLAZNIK, „in smo konec tedna radi prišli skupaj“. Danes pa si študent vsak petek le poskusi priboriti vsaj pol sedeža na hudo prepolnem avtobusu, ki zavija proti Sa- injski. „Svet se rodi v petkih od dveh“, če lahko vsaj na eni nogi stojiš v avtobusu in se voziš proti domu kar debeli dve uri.
Do nezainteresiranosti pride mogoče tudi zaradi nepravilno zastavljenega programa. Zelo dober je bil predlog za organizacijo RAZISKOVALNEGA TABORA v ZS dolini, ki bi vzbudil zanimanje pri mladih raziskovalcih. Preko tega tabora bi lahko našo dolino podrobneje spoznali in jo pokazali svetu.
„Razvoj gre s pametjo naprej, ne z žulji“, je dejal tov. ČOP, ki že vseskozi spremlja razvoj kluba in tako podprl predlog o organizaciji tabora.
Podali smo načrt dela našega kluba za prihodnje študijsko leto in izvolili novo vodstvo. Za novega predsednika smo soglasno izvolili Janka Požežnika, študenta 4. letnika FSPN, za podpredsednika Jernejo Tratnik in Damjano Osterc, za tajnika Zdravko Briberšek in za blagajnika Hedviko Kolenc. Izvolili smo tudi nov odbor, ki odslej šteje 11 članov, in nadzorni odbor.
MARJANA POTOČNIK
Zbor markacistov
Prvo nedeljo v decembru je bil 10. zbor markacistov Savinjskega MDO v planinskem domu na Gori Oljki. Na zboru so markacisti najprej slišali o novostih na njihovem področju. Izšlo je novo navodilo za označevanje in vzdrževanje planinskih poti, dva pravilnika: o markaci-stu in Knafeljčevi diplomi in še vse informacije iz OBVESTIL PZS.
Sledilo je njihovo poročanje o delu, od Solčave do Mozirja, bilo ni le poročila z Gornjega grada in Rečice.
Pri analizi poročil je bila pripomba vodje markcijske skupine, da nekatera pota niso pravilno označena. Markacija mora biti na pravem mestu in tudi lepo narejena, ker jo
opazujejo vsi in kazati jim mora pravo in zanesljivo pot do cilja.
Ob koncu je načelnik komisije za pota pri PZS podelil prve izkaznice in značke markacista PZS. Prejeli so jih znani naši planinski delavci in tisti, ki so z uspehom končali tečaj za markacistc, o katerem smo v našem listu že pisali. Med nosilci delovnih značk so Naci Štebe, Jože Nerat, Ivan Plaznik, Franci Jeraj, pa še drugi. Tako imamo sedaj 10 „izšolanih“ markacistov (PD Solčava 2, Luče 1, Ljubno 6, Mozirje 1). Vseh, ki so prejeli značke v MDO je 29. Vsem iskrene čestitke in še naprej veliko uspeha pri označevanju in vzdrževanju planinskih poti, s katerimi odpiramo naš gorski svet.
B. J.
Petdeset let skupnega življenja
Seveda ni treba predstavljati oba zakonca Sedovnik, ker ju v Moziiju zelo dobro poznajo. Amalija in Jože Sedovnik sta namreč spet stopila pred matičarja in potrdila tako svojih 50 let skupnega življenja. To ni bilo lahko, saj je Amalija že z osmimi leti morala s trebuhom za kruhom. Jože pa je najprej trdo delal v rudniku, nato pa se je izučil kolarske obrti in ji ostal zvest celih 36 let. Seveda so si morali od ust odtrgati, da so si sezidali lasten dom, sicer pa je bilo vse življenje dovolj odrekanja, saj so bili težki časi, tisti med obema vojnama. Oba zakonca Sedovnik sta pač hodila pot delovnega človeka, ki ni bila lahka, vendar sta kljub vsemu imela srečno družino, tudi sama sta bila zadovoljna vsakega veselja, ki ju je srečalo v življenju. Še rada poprimeta za delo, čeprav jima zdravje ni več povsem naklonjeno. Zadovoljna gledata nazaj na prve čase skupnega življenja, ki bi ga, če bi se dalo spet začela znova ... Čestitamo!
Na črpalkah je sedaj mirneje, pravijo delavci Petrola, tudi na Ljubnem je tako.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST MOZIRJE
Odbora za samoupravno dogovarjanje ter za pospeševanje raziskovalne in inventivne dejavnosti Datum: 17. 11. 1982
Na osnovi 3. člena Pravilnika o organiziranju izvajanja programa dejavnosti Občinske raziskovalne skupnosti Mozirje objavljamo
RAZPIS
za delovanje v mladinskem raziskovalnem programu
K sodelovanju vabimo učence vseh Osnovnih šol, srednjih šol usmerjenega izobraževanja ter študente višjih in visokih šol iz območja mozirske občine.
1.	Želimo vzpodbuditi raziskovalno delo mladih na vseh področjih, zato ne razpisujemo konkretnih raziskovalnih nalog. Teme za raziskovalno delo izberejo učenci in študentje sami, predlagamo pa, da naj bodo usmerjene v aktualne probleme našega časa in okolja. Naloge so lahko zastavljene po posameznih disciplinah ali učnih predmetih (biologija, kemija, fizika, sociologija, zgodovina in podobno) ali interdisciplinarno.
2.	Posebej vabimo k sodelovanju STUDENTE VIŠJIH IN VISOKIH ŠOL. Mnogi v svojih seminarskih in diplomskih nalogah obdelajo praktične teme, aktualne za območje Zgornjesavinjske doline.
3.	S tem razpisom vabimo k sodelovanju tudi vse MLADE INOVATORJE, ki so morda že dosegli kakšne rezultate na področju inovatorstva in modelarstva.
4.	Pošljite nam svoje izdelke, na naslov: Skupna služba SIS za Občinsko raziskovalno skupnost Mozirje.
ROK ZA PRIJAVO JE mesec dni po objavi v Savinjskih novicah.
5.	Poleg izdelka (raziskovalne naloge, inovacijskega predloga, modela in podobno) nam posredujte še naslednje podatke:
-	naziv šole in usmeritve,
-	podatke o avtorjih (učencih, študentih),
-	podatke o mentorju,	,
-	obračun materialnih stroškov izdelave naloge, inovacije ali modela.
6.	Po poteku razpisnega roka bo vse predloge ocenila posebna komisija pri Občinski raziskovalni skupnosti.
NAJBOLJŠE NALOGE IN DOSEŽKI Z VSEH TREH PODROČIJ BODO NAGRAJENI. Vsi predlogi bodo predstavljeni na srečanju mladih raziskovalcev, ob zaključku šolskega leta 1982/83.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST MOZIRJE
Odbora za samoupravno dogovarjanje ter za pospeševanje raziskovalne in inventivne dejavnosti Datum: 17. II. 1982
Na podlagi določb statuta Občinske raziskovalne skupnosti in na podlagi 3. člena Pravilnika o organiziranju izvajanja programa dejavnosti Občinske raziskovalne skupnosti Mozirje objavljamo
RAZPIS
za prijavo raziskovalnih nalog in projektov za program raziskovalnih del Občinskih raziskovalnih skupnosti za leto 1983
I.	Pri razpisu lahko sodelujejo:
-	delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, katerih osebne in skupne potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti zadovoljujejo izvajalci - kot uporabniki raziskovalnih del in storitev
-	delavci v raziskovalnih organizacijah, delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo raziskovalno dejavnost ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti - kot izvajalci raziskovalnih del in storitev.
II.	Prijava raziskovalne naloge, projekta, naj vsebuje:
1.	opredelitev področja raziskovalne naloge,
2.	izhodišča in cilje raziskovalne naloge,
3.	namen raziskovalne naloge,
4.	izvajalec in nosilec naloge,
5.	utemeljitev raziskovalne naloge in uporabnost rezultatov,
6.	obrazložitev dela in pasovni potek raziskovalne naloge,
7.	vrste raziskav v raziskovalni nalogi,
8.	finančni predračun za raziskovalno nalogo in načrt financiranja.
Prijava uporabnikov raziskovalnih del in storitev naj vsebuje le 1,2, 3, in
5.	točko, ter navedbo potencialnega izvajalca raziskovalne naloge.
III.	Izvajalci in uporabniki lahko prijavijo raziskovalne naloge v okviru naslednjih raziskovalnih projektov, po srednjeročnem programu dela ORS:
RAZISKOVANJE PROSTORA, S CILJEM ODKRIVANJA IN RAZISKOVANJA NARAVNIH BOGASTEV, VAROVANJA VODNIH VIROV IN PLODNIH ZEMLJIŠKIH POVRŠIN,
DRUŽBENI IN GOSPODARSKI RAZVOJ,
RAZVOJ KMETIJSTVA IN PRIDELOVANJE HRANE,
RAZVOJ NOVE PROIZVODNJE,
PROGRAM ZA KULTURNO ZGODOVINSKO PODROČJE, PROGRAM ZA VARČEVANJE ENERGIJE, MATERIALA, POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI DELA IPD.
IV.	Pri izbiri predlogov oz. sestavljanju raziskovalnega programa za leto 1983 bomo upoštevali kriterije po Metodoloških izhodiščih za oblikovanje in ocenjevanje predlogov, vmesnih in končnih poročil o raziskovalnih nalogah ter načinu dela Programskega sveta, s tem, da bomo omogočili:
nadaljevanje uspešnih večletnih projektov in nalog iz leta 1982, izvedbo nalog, ki so vključene v programe Posebnih raziskovalnih skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije,
izvedbo nalog, za katere je zagotovljeno sofinanciranje, s katerimi je izražen interes uporabnikov.
- ter izvajanje družbeno-politično aktualnih nalog, posebej s področja kmetijstva, energetike in razvoja nove proizvodnje.
V.	Za večletne predloge raziskovalnih nalog je potrebno predložiti okviren program dela za celotno obdobje izvjanja in podrobno razčlenitev poteka dela v letu 1983.
VI.	Za naloge, ki se nadaljujejo iz .leta 1982 je potrebno predložiti program dela za leto 1983, na osnovi dosedanjih rezultatov. Pogoj za nadaljevanje nalog so izpolnjene obveznosti v tem pogodbenem letu.
VII.	ROK ZA PRIJAVO RAZISKOVALNIH NALOG IN PROJEKTOV JE mesec dni po objavi v Savinjskih novicah.
Prijave zbira Skupna služba SIS za Občinsko raziskovalno skupnost Mozirje, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije in navodila za , sestavljanje prijave.
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO - PERSONALNA UPRAVA -
razpisuje
NATEČAJ
za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učence Šole za strokovne delavce v vojaško-tehničnih poklicih v letu 1983
.SPLOŠNE SREDNJE VOJAŠKE ROLE:
—	Letalska splošna srednja vojaška šola „Maršal Tito“ v Mostarju
-	Splošna srednja vojaška šola „Bratstvo enotnost“ v Beogradu
-	Splošna srednja vojaška šola „Ivo Lola-Ribar“ v Zagrebu
Splošna srednja vojaška šola „Franc Rozman-Stane“ v Ljubljani (samo za kandidate z območja SR Slovenije)
V	naštete šole je možen vpis v i., 2. in 3. letnik
Po končanem štiriletnem šolanju nadaljujejo gojenci šolanje na eni izmed vojaških akademij.
SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE:
Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu
-	Letalskotehniška srednja vojaška šola v Rajlovcu pri Sarajevu
-	Mornariškotchniška srednja vojaška šola v Splitu Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu
- Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu
V	navedene šole je možen vpis v 1. in 3. razred.
Po končanem štiriletnem šolanju gojenci takoj nastopijo službo v JLA.
KAKŠNI SO POGOJI ZA SPREJEM:
Na natečaj se lahko priglasijo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila vojaška zdravniška komisija
-	da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek da imajo soglasje staršev-skibnikov
-	da so rojeni leta 1967 ali kasneje
KAKO SE PRIJAVITE:
Kandidati, ki se žele javiti na ta razpis, naj se zglasijo pri občinskem Oddelku za ljudsko obrambo SO Mozirje.
NATEČAJ VELJA DO 28. FEBRUARJA 1983.
ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO SO MOZIRJE
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST MOZIRJE
Odbori za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela ter za pospeševanje raziskovalne in inventivne dejavnosti Datum: 17. 11. 1982
Na podlagi 3. člena Pravilnika o podeljevanju nagrad in družbenih priznanj za ywadbujanje množične inventivne dejavnosti in za dosežke na področju orgamštanih raziskovalnih procesov, objavljamo
RAZPIS
za nagrade inovatorjem, animatorjem raziskovalne in inventivne dejavnosti ter raziskovalcem za pomembne dosežke na področju organiziranih raziskovalnih procesov
I.	Za nagrade inovatorjem lahko kandidirajo delavci v združenem delu, ki so v letu 1982 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli, vzorci, tehnične izboljšave, koristni predlogi...).
II.	Za nagrade animatorjem raziskovalne in inventivne dejavnosti lahko kandidirajo delavci v združenem delu ter drugi delovni ljudje in občani, ki so se aktivno vključevali v proces organiziranja in pospeševanja te dejavnosti.
III.	Za nagrade raziskovalcem lahko kandidirajo delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje in občani, ki so opravili pomembna raziskovalna dela za splošen družbeno-gospodarski razvoj oz. razvoj organizacije ali skupnosti v občini.
IV.	Kandidate za nagrade in priznanja lahko predlagajo:
-	samoupravni organi v organizacijah ali skupnostih,
- strokovna društva,
-	družbenopolitične organizacije in skupnosti,
-	posamezniki.
V.	PRIJAVA mora v pismeni obliki vsebovati:
-	osebne in splošne podatke o kandidatu,
-	ustrezno dokumentacijo predloga (načrte, fotografije, elaborat,...)
- podatke za ocenjevanje predloga (gospodarska korist predloga ali rezultat raziskovalnega dela).,
VI.	ROK ZA PRIJAVO PREDLOGOV JE mesec dni po objavi v Savinjskih novicah.
Prijave zbira Skupna služba SIS za Občinsko raziskovalno skupnost Mozirje.
V Novi Štifti so se ob odkritju spominske plošče na Kuhaijevi domačiji zbrali številni krajani, da bi počastili spomin žrtvam okupatorja
MLADI PIŠEJO
0 stanovanjski gradnji
Predsedstvo OK ZSMS je na; svoji 2. seji obravnavalo stanovanjsko problematiko v občini.
Kritično smo ocenili situacijo' in se zavzeli za povečano gradnjo družbenih stanovanj, ki edina lahko ponuja dolgoročno rešitev stanovanjskega vprašanja. Odpravljati moramo brezpravni položaj podnajemnikov.
Za mladega človeka je pridobitev stanovanja prava umetnost. Želimo doseči prednostno obaravnavo mladih družin zaradi specifičnega socialnega položaja, za plačevanje lastne udeležbe po vselitvi in ne pred vselitvijo, za odpravo kriterija določenega delovnega staža v. OZD, za to, da sklenitev zakonske zveze ne bo prevladujoč pogoj. Predsedstvo OK je zaradi teh svojih stališč postavilo na seji družbenopolitičnega zbora SO Mozirje delegatsko vprašanje, v zvezi z znižanjem stopnje za stanovanjsko gradnjo, ker smo smatrali,. da je znižanje stopenj, ki jih je predlagal IS SO, narušilo temelje plana stanovanjske gradnje, za kar pa IS in skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti nista pristojna, saj se plan lahko spreminja le po postopku in na način, kot je bil sprejet, se pravi na zborih delavcev. Zaradi znižanja prispevne stopnje, so izpadla sredstva v višini ccä 120 starih milijonov, kar predstavlja eno manjše stanovanje.
V občini Mozirje je trenutno 65 prosilcev za pridobitev solidarnostnega stanovanja, od tega jih je 24 iz vrst mladih
Mladost v pesmi
in spretnosti
V okviru dneva republike je v Nazarjah potekalo tekmovanje pod nazivom MLADOST V BESEDI, PESMI IN SPRETNOSTI. Tematsko je obsegalo dve celoti, in sicer tekmovanje v znanju in tekmovanje v kulturnih aktivnostih in spretnostih.
Potekalo je v počastitev 904etnice rojstva tov. TITA in 404etnice usta-'novitve slovenskih narodnoosvobodilnih udarnih brigad s ciljem, da se še nadalje razvijajo pridobitve; narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije ter da se krepi sistem SLO in DS. Tekmovanje je bilo razpisano z namenom, da se razširi in poglobi znanje o vlogi in prispevku KPJ, tovarišev Tita in Kardelja v pripravi narodov in narodnosti Jugoslavije na vstajo in nacionalno ter socialno osvoboditev, o izgradnji oblasti delavskega razreda v toku NOB in socialistične revolucije ter o vlogi splošne^ ljudskega odpora.
Za tekmovanje se je prijavilo deset ekip. Najprej so se pomerili v pisnem delu, ki je bil izveden v popoldanskih urah. Komisija, ki so jo sestavljali tov. Videčnik, tov. Nagličeva in tov. Kopušarjeva, je ugotovila, da so se najbolj izkazali mladinci iz OO ZSMS Rečica, saj so V
družin. Sodelovala sem v komisiji, ki je obiskala 15 najbolj ogroženih prosilcev, glede dohodka na člana družine. Vprašljivo pa je ali so res ti najbolj ogroženi. Smo mnenja, da je treba obiskati tudi ostale, kajti kriterij dohodka na družinskega člana ne more in ne sme biti osnovni kriterij pri ocenjevanju stanovanjskih in življenjskih razmer družine.
Komisija je ugotovila, da teh 15 prosilcev živi v nemogočih stanovanjskih razmerah, v vlažnih prostorih, brez vode, brez ogrevanja, brez kopalnice in celo brez stranišča. Zamislite si, da bi bili mladoporočenec, živeli bi v eni sami mrzli sobici, kjer ni vode, kjer ni prave svetlobe, kjer zaudraja po vlagi, ni priključka na dimnik, električna napeljava dovoljuje le luč in štedilnik, pri tem pa vam je žena paraplegik in pričakuje naraščaj. Novo pohištvo vam gnije, sosedje pa vam onemogočijo mirno življenje. Smatramo, da številnih podobnih problemov ne bomo rešili z zmanjševanjem stanovanjske gradnje po srednjeročnem planu za polovico in z zniževanjem prispevnih stopenj.
Tudi mladi se zavedamo težavnih razmer s katerimi se srečuje naša družba, vendar se sprašujemo, zakaj zmanjšujemo stanovanjsko gradnjo, kar na pamet, brez temeljitih ocen.
Mogoče pa imajo tisti, ki predlagajo take ukrepe, stanovanjske probleme že rešene? !
TATJANA ŠTRBENK
od 40 možnih točk dosegli kar 39. Drugo uvrščeni so bili vojaki iz karavle Strevčev vrh, tretje mesto pa sta si delili ekipi iz COŠ Gornji grad - dekleta in ÖO ZSMS Smreka prav tako iz Gornjega grada. Zvečer so se tri ekipe še enkrat pomerile med sabo. Ponovno je bila najboljša ekipa iz OO ZSMS Rečica, ki bo zastopala našo občino na regijskem tekmovanju 16 decembra v Titovem Velenju. Regijskega tekmovanja se bodo udeležili tudi vojaki iz karavle, ki pa so v pisnem delu samo preverili svoje znanje. Najboljše ekipe so nagradili s priznanji in knjigami, katere so si prav gotovo zaslužili.
Vprašanja so bila dokaj enakovredna, pa tudi ne preveč zahtevna, Mladi so pokazali veliko zavzetost za pridobivanje znanja o zgodovinskem razvoju in boju našega naroda za osvoboditev. Še posebej moramo pohvaliti učence iz COŠ Gornji grad, saj so nas s svojim tretjim mestom prav prijetno presenetili.
Kulturnega dela tekmovanja so se udeležile osnovne šole s svojim programom. Program je popestrila akustična skupina OGNJEMET lz Gornjega grada.
SABINA SUŠNIK
Prostovoljno v TO
V okviru organizacij ZSMS v občini Mozirje so zaključili zapisovanje mladincev prostovoljcev v teritorialne enote. Smatramo, da se je kar uspešno izteklo, saj imamo tako kar 28 mladincev, ki se bodo prostovoljno vključili v TO. Predvidevali smo j)cer več prostovoljcev, vendar na so nekatere organizacije ZSMS bile premalo prizadevne, oziroma se sploh niso vključile v to nalogo.
Dogovorili smo se, da bo vsaka od njih poskrbela vsaj za 3 nove pripadnike TO, vendar pa to ni bilo izpolnjeno. Pohvaliti kaže mladince na Rečici, kjer so vpisali kar 13 prostovoljcev. Tem sledijo organizacije v Mozirju, Nazarje, Gornjem gradu, Šmartno ob Dreti in Luče.
Slovesen sprejem mladincev prostovoljcev bo 22- decembra 1982 na Ljubnem.	ANDREJ JERIC
Občni zbor ŠSD in ŠKUD
Med sprejemom cicibanov v pionirski odred v Mozirju
*: - '• ■ . •. • . - ' ; ■ <
Postali so pionirji
27.	novembra 1982 so bili cicibani osnovne šole Mozirje in podružničnih šol Lepa njiva ter Šmihel sprejeti v zvezo pionirjev. Sprejem je bil v dvorani TVD Partizan v Mozirju. Pripravili smo jim kratek spored, zelo pa jih je navdušila lutkovna igrica, ki so jo odigrali otroci iz Luč. Zbrane je v imenu družbenopolitičnih organizacij Mozirja
nagovoril tovariš Videčnik, spregovoril je tudi naš tovariš ravnatelj in in predsednica pionirske organizacije.
Pionirski zaobljubi in podelitvi pionirskih simbolov je sledila pogostitev novopečenih pionirjev, seveda pa smo potem tudi vsi zaplesali. Prvošolčki so se razigrani razšli.
TOMAŽ MAROLTOŠ MOZIRJE
Postal sem pionir
27. novembra sem postal pionir. Dobil sem ruto, kapo, izkaznico, nagelj in knjigo. Pionir mora biti tovariški,
pošten, odkritosrčen in ubog-r ljiv. Takšen bom moral biti tudi jaz.
TOMAŽ FINKŠT, 1. a
Junak Pavlek
Prebral sem že mnogo partizanskih knjig. Od vseh fni je bila najbolj všeč knjiga Tovariši.
V tej knjigi ima glavno vlogo deček- partizan Pavlek. Doma je bil ob tedanji nemško-itali-janski meji. Ko so mu odpeljali očeta in mater je odšel v partizane. Že prvi dan se je vsem borcem v četi zelo priljubil.
Pavlek je tudi vedel kako se pride čez mejo ne da bi sprožil nastavljene bombe. Zato je partizane večkrat vodil skozi razna minska polja. Tudi v bojih seje ižkazal. Priboril si je celo strojnico. Tako je skupaj s partizani dočakal konec vojne.
TINE HAJDINJAK, OŠ MOZIRJE, DOPISNIŠKI KROŽEK
Zbiralna akcija papirja
Odločili smo se, da bomo tudi v jeseni imeli zbiralno akcijo papirja. Evidenco o prinašanju starega odpadnega papirja je vodil pionirski odbor. Papirja tokrat niso tehtali. Denar, ki ga bomo pridobili s to zbiralno akcijo, bomo namenili za gradnjo pionirskega doma v Dolenjskih Toplicah.
Naš razred je zbral veliko papirja. Nekateri učenci so bili grajani, nekateri pa pohvaljeni.
Prinesli smo toliko papirja, da je bil kontejner napolnjen. Nekaj papirja nam je celo ostalo, zato smo sklenili, da bomo napolnili še en kontejner. Tako smo tudi naredili.
Na naši šoli vsako leto zberemo veliko odpadnega papirja, ki ga papirna industrija z veseljem sprejme in predela v nove papirne izdelke.
SLAVICA TESOVNIK, OŠ LJUBNO
Novinarski krožek
Letos smo na naši šoli ustanovili novinarski krožek. Ustanovili smo ga zato, da bomo spremljali dogodke na šoli in pri posameznih krožkih. V ta krožek smo povabili učence iz vseh razredov. Sestajamo se ob torkih 6. učno uro. Pri urah novinarskega krožka pišemo spise,
jih popravljamo in dopolnjujemo. Popravljamo jih tako dolgo, da so primerni za objavo. Na naše delovne sestanke bomo povabili tudi novinarje, ki nam bodo pripovedovali o svojem poklicnem delu.
MATJAŽ SEM, OŠ LJUBNO
Vsako leto pripravita ŠKUD in ŠŠD občni zbor. Na tem zboru pregledamo delo v preteklem šolskem letu in sprejmemo plan za tekoče šolsko leto.
Najprej smo imeli kulturni program. Nastopili so člani recitatorskega krožka, pevskega zbora in člani za izrazni ples. Potem smo izvolili delovno predsedstvo. Slišali smo poročila vseh krožkov, ki jih vključuje ŠKUD in poročilo ŠŠD. V poročilih smo slišali, da so člani ŠŠD dosegli lepe uspehe na raznih tekmovanjih. Tudi ŠKUD je sodeloval na različnih prireditvah, pevski zbor je zelo uspešno zastopal šolo na pevski reviji.
Prejšnje leto je pevski zbor praznoval petindvajset letnico obstoja. Šola je člane pevskega zbora nagradila z enodnevnim kopanjem v Šoštanju.
Na občnem zboru smo izvolili tudi nova odbora, ki bosta ŠŠD in ŠKUD vodila v letoš-
njem šolskem letu. Naša gosta sta bila Marja in Branku Rupnik. Pripovedovala sta nam o uspehih na olimpijskih igrah za paraplegike. Osvojila sta veliko pokalov in medalj v svetovnem merilu. Marja je sodelovala celo v plavanju, Branko pa v tekmovanju z avtomobilom. Tako se je uvrstil v raleiju med šest najboljših na svetu. Pripovedovala sta nam tudi o igrah,kijih imajo paraplegiki. Na koncu smo našima gostoma podarili sliko, ki jo je narisal likovni krožek.
Zaželeli smo jima še veliko uspehov na tekmovanjih. Vsi smo bili veseli tega obiska, kajti seznanila sta nas o športnem življenju ljudi, ki imajo veliko volje do zdravega življenja.
Občni zbor je uspel, saj se ga je udeležila večina članov ŠŠD in ŠKUD.
NOVINARSKI KROŽEK OŠ LJUBNO
Baje je to bil prvi tovornjak v dolini. Lastnik Majerhold iz Šentjanža sedi ponosno za krmilom. Žal je postal tovornjak vojna žrtev, avstrijska vojska ga je vzela in ga ni nikoli več vrnila ...
Delo ZSMS v MGA
Uspešni so bili, to je treba povedati že v naprej! Zastavili so si zahteven načrt dela in ga domala tudi uresničili. Leto je mimo in zadovoljni so s svojim delom. Da bi lahko našteli vse kar so naredili, bi bilo preveč, zato bomo iz bogate dejavnosti našteli le razstavo slik, ki so jo pripravili doma, imajo oglasno desko za obveščanje, naredili so jo sami, sodelovali so na raznih pohodih, udeleževali so se raznih tekmovanj in slovesnosti, igrali na občinskem nogometnem in odbojkarskem prvenstvu, pripravili strokovna srečanja in še veliko je drobnega, vendar pomembnega dela
Za Dan republike so pripravili strelsko tekmovanje ob navzočnosti predstavnikov občinske strelske zveze in domačega kolektiva.
Doseženi uspehi: Skupinsko - 1. MGA Nazarje, 2. DSS Gorenje in 3. druga skupina MGA Nazarje. Posamezno — mladinke: 1. Vera Lukše, MGA,
2.	Olga Grobelnik, MGA, 3. Irena Zemljak, GPS, DSS. Mladinci: 1. Franc Omladič, MGA,
2.	Zdravko Vreš, TGO, 3. Zdenko Purnat, TGO.
Po tekmovanju so pripravili še tovariško srečanje v Šmihelu.
FRANC OMLADIČ, ml.
Ogledali smo si tovarne v domačem kraju
Prejšnji teden smo se učili o industriji v Nazarjah. V Nazar-

Takole so videle oči učenca nazarske šole Marjana Klemšeta tovarno MG A Gorenje
jah so tri tovarne: GUN, Elkroj in GORENJE - MGA. Najbolj všeč mi je bilo v GORENJU.
Pred vhodom v tovarno sta nas počakala dva tovariša, da sta nam razkazala tovarno. V tovarni izdelujejo male gospodinjske aparate: električne mešalnike, stenske tehtnice, varilne strojčke, kavne mlinčke, stenske ure in budilke. Ogledali smo si vse tekoče trakove, kjer izdelujejo te gospodinjske aparate. Bilo je zelo zanimivo, ker smo videli, kako sestavljajo aparate. Ko smo Si ogledali tovarno, smo se lepo zahvalili in se vrnili v šolo.
Ta ekskurzija mi bo ostala v spominu, ker sem bil prvič v teh domačih tovarnah.
ROBI GRAČNER, OŠ NAZARJE
Umaknili smo se radi tega na majhen greben, kjer smo nameravali dočakati noč. Sredi poldneva pa so nas opazili neki ljudje in radi varnosti smo se hoteli premakniti na drugo stran v Zahojski vrh. Pred tem sem posodil nekemu tovarišu svoj revolver in ročno uro, ker bi ta moral iti proti večeru na javko in dobiti zvezo s Savinjskim bataljonom. V zameno za revolver pa sem dobil staro francosko puško, še vso rujavo in brez municije, katero je tov. Marok staknil prejšnjo noč pri nekem kmetu, ki jo je imel skrito v gnoju.
Ko smo se tako spuščali po strmini navzdol, smo seveda delali precej trušča pa tudi marsikak kamen se je potrkljal po strmini, tako, da so nas Wermani, ki so se takrat nahajali v globeli dobro slišali in se temu primerno pripravili. Ko smo prikolovratili v globel, sva morala s tov. Pankracem, kot vodiča naprej v predhodnico. Iz gozda sva oprezno koračila preko jase in prišla na kolovoz. Popolna tišina! Nikjer ni bilo slišati niti najmanjšega šuma.
Bil je nenavadno lep in vroč jesenski dan. Suho meso, ki
smo ga pred nekaj urami zaužili in vročina, sta povzročili hudo žejo. Ko sva prišla preko kolovoza, sva zagledala v jarku vodo. Misleč, da sva že brez skrbi, sva stopila v jarek. Sklonil sem se, da bi pil vodo. Tisti trenutek pa je zaropotalo. Iz gozda na nasprotni strani jarka se je sprožil rafal in streli iz neštetih pušk. Nad glavo mi je pošteno zasikalo. Tov. Pankrac, ki je stal, ko sem se sklonil je padel prerešetan od neštetih krogel poleg mene v jarek. Bil je na mestu mrtev. Sam nisem imel nobenega orožja, razen tiste stare, neuporabne puške, ki mi je bila bolj v napoto kot v korist. Vendar je kljub temu — še danes ne vem zakaj, nisem odvrgel. Ostali tovariši, ki so bili še pod kritjem gozda, so se umaknili, misleč, da sva oba padla. Sam sem ležal v jarku in bliskovito razmišljal, kaj naj ukrenem. Ubiti se ne bi mogel, tudi če bi se hotel. Ali me naj dobijo živega in pozneje ustre-le kot brata „Škrjanca”? Nazaj se nisem mogel umakniti, ker je bila sama čistina, levo in desno pa nič bolje. Streljanje se je že poleglo, ko se je bilo treba odločiti. Pognal sem se, naredil nekaj divjih skokov po
jarku, desno navzgor in padel za njegov rob. Wermani so bili verjetno toliko presenečeni, misleč, da ležim mrtev v jarku, da so pozabili celo streljati. Še dva do trikrat po nekaj skokov in bil sem izven nevarnosti, kljub temu, da so takrat pošteno zakurili za menoj. Ko sem se zavlekel v gozd na varno, sem šele začel dojemati, kaj se je pravzaprav dogajalo. Živci so popustili! Tresel sem se kot „šiba na vodi” in komaj lovil sapo. Občutil sem velik strah in v prsih me je stiskalo, da bi najraje zajokal, ko bi mogel. Usta sem imel popolnoma izsušena, od žeje in naporov. Če bi takrat prišli Wermfini za menoj, dvomim, da bi se lahko še sploh premaknil. Dolgo časa sem rabil, da sem se nekoliko, umiril, pojedel nekaj gozdnih hrušk, ki sem jih našel v bližini in krenil brez vsakih misli in popolnoma izčrpan proti Grmadi.. .
)
Menda sem precej časa taval, ker se je pričelo medtem že mračiti. Nenadoma me zdrami sredi gozda glasen „stoj!”, da sem se stresel in vrgel v kritje. Že zopet zaseda? Toda zavpil je — „stoj” ih ne - „halt!” „Kdo tam? Tu
Borut - tu Miha! Zdravo, dragi prijatelj! Pa K itak in Lojzka (Šlandrova)! Živela tovarišija! Ne vem, če šem se kedaj še tako razveselil znanih obrazov, kot v tem trenutku. Najraje bi objel vsakega posebej, toda zadržal sem se „moško!” ... Koliko smo si to noč imeli povedati!
Ko smo prespali nekaj ur, smo sc proti jutru oglasili pri kmetu Brezovšku in krenili na vrh Grmade. Spotoma smo našli nekaj gob, jih scvrli pomešane s kosi savinjskega želodca in pojedli za zajtrk. Napotili smo se naprej, da bi našli koga od tovarišev, katere sem pripeljal iz Moravškega ali pa savinjski bataljon. Proti poldnevu smo prišli v Jazbine Kokovškc jame v bližini Sv. Janeza in Pavla in trčili na bataljon, kjer je že bilo nekaj tovarišev, ki so se prejšnji dan razgubili, ko ^ smo padli v zasedo. Nekateri ” so še čez dan ali dva našli bataljon, ostali pa so krenili nazaj na Moravško, med njimi tudi tovariš, kateremu sem posodil svojo uro in revolver. Nekaj dni sem ostal na Dobrovljah, potem pa sem se vrnil na Moravško.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Jožef Lipold (1786-1855)
Za Zgornjo Savinjsko dolino velja, da sploh ni dala pesnikov, temveč le pesmarje, med katerimi je' gotovo najznamenitejši Jožef Lipold.
Rodil se je 29. marca 1786 v Mozirju. Šolal se je najprej pri stricu Janezu Goličniku (prevajalcu Janševega čebelarskega priročnika), nato pa v Maribo-
ru, Gradcu in Ljubljani, kjer je bil leta 1808 posvečen za duhovnika. Službo je opravljal v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, v Vitanju in Slovenskih Konjicah, od leta 1815 do smrti (8. januarja 1855) pa je bil župnik na Rečici ob Savinji.
Pesnikovati je začel najbrž v času svojega bogoslovnega študija v Ljubljani, potem ko so leta 1806 izšle Pesme za pokušino Valentina Vodnika, do tedaj najboljša pesniška zbirka v slovenskem jeziku. -(Vodnikovi vplivi so vidni v vsem Lipoldo-vem delu.)
Od 92 pesmi, ki jih je leta 1829 Lipold kot zbirko predlagal za natis Škofu Antonu Alojziju Wolfu, ni bila natisnjena niti ena. (Škof je dal zbirko v presojo ljubljanskim poznavalcem, ki so razsodili, da ni primerna za tisk.)
Leta 1833 se je pri njem na Rečici oglasil nadzornik gojencev v celovškem semenišču in poznejši mariborski škof Anton Martin Slomšek, ki je peš potoval preko Celja na Koroško. Lipold mu je ponudil pesmi in v drugi izdaji Ahaclo-vih Pesmi (leta 1838) jih je Slomšek res objavil devet; pesmi je jezikovno in metrično popravil.
Lipold je ponovno začel objavljati šele osem let pozneje, v kratkočasno-poučnem zborniku štajerskih piscev Drobtinice, ki ga je sprva urejal Slomšek. Leta 1846 je pod imenom Lipold Ročički v Drobtinicah objavil dve pesmi Terice in Perice (ki jo poznamo kot ponarodelo z začetkom „Mati zakliče pridne dekliče“), tri leta pozneje pa je izšla tudi Pesem za flosarje ali veslarje (oz. Splavarska z začetkom „Hit, hit! Hiti le trte vit, sneg se že -zlo tali“), ki je postala nekakšna himna naše doline.
Največ pesmi je objavil v Drobtinicah za leto 1850 (od devetih imajo štiri priloženo melodijo), ker je uredniku prav tedaj primanjkovalo boljših prispevkov. - Če seštejemo: v času Lipoldovega življenja je bilo objavljenih 25 njegovih pesmi.
Zase in za svojo ožjo okolico je Lipold pesnil z izredno plo-
dovitostjo. Spet nekaj številk: pesmi je imel vpisane v šest obsežnih zvezkov, od katerih so nepopolno ohranjeni štirje. V njih je 1150 slovenskih in 63 nemških pesmi ter štiri latinske in tri dvojezične (makargnske). To je kljub povprečni kvaliteti ogromno delo, ki mu pri nas najbrž ni para.
Lipold se pesniško ni razvijal, zato se podobne snovi in misli ali začetki in konci pesmi pojavljajo tako v pesmih iz leta 18Ö7 kot ob koncu njegovega pesniškega ustvarjanja.
V	pesmih poučuje, svari, opeva splavarstvo in lov, hvali različne obrti, dovtipkuje, slavi svetnike in posvetne ljudi. Hotel je predvsem koristiti in učiti; upiral se je novotarijam, priporočal je vdanost nadrejenim in svaril pred pregrehami in zapeljivci, zlasti pred „puntarji“ (po revolucionarnem letu 1848).
Bil je družaben in je rad pel, seveda predvsem svoje pesmi. (Najbrž si je rekel: Če želim ' zapeti dobro pesem, si jo pač sestavim.) Menda je nekoč, ko je imel spet narejeno zbirko pesmi, najel godbo in izuril pevski zbor. da so na Gori Oljki pred množico ljudi igrali in peli nove pesmi, ki so takoj ponarodele.
S svojimi pesmimi je pospeševal razvoj družbenega življenja slovenskih trških slojev, ki so bili takrat še pod močnim nemškim vplivom; to so njegove zasluge za narodno prebujanje.
V	Lipoldovih verzifikacijah je čutiti vpliv njegovega domačega narečja. Ker ni imel prave jezikovne izobrazbe, je zagrešil marsikakšno nerodnost in nc-ugiajenost, čeprav je pisal nasploh svež in ponekod izviren jezik.
Treba je upoštevati, da so v času Lipoldovega ustvarjanja že pesnili čbeličarji (med njimi tudi France Prešeren), ki sicer niso uspeli takoj, toda čas je bil na njihovi strani. Drobtinice so bile zä duhovščino in učitelje katoliški odgovor na svobodomiselne ideje Kranjske čbelice.
Zaradi omejene tematike in zaradi vključenosti v Slomškov program je lahko bil Lipoldov uspeh le trenuten (tako nekako kot danes uspeh popevk) in z nekaj izjemami ni prešel v trajno vrednost. Lipold ni bil velik pesnik, bil pa je spreten pesmar, ki si zaradi nekaj ponarodelih pesmi in ogromnega verzifika-torskega dela zasluži spomin.
PETER WEISS
Itirje nekdanji člani skupščine ONOO Gornji grad iz leta 1944 po iroslavi. Z leve: Karl Natek, Mara Topolovec, Alojz Golob in lilena Štiftar.
Med odkritjem spomenika na pokopališču v Gornjem gradu. Zbralo seje veliko ljudi, ki so počastili spomin žrtvam NOB.
■■ (hMreSHfll
red posojilnično zgradbo v Gornjem gradu med slovesnim dkritjem spominske plošče. V stavbi je bilo oktobra 1944 prvo asedanje skupščine ONOO Gornji grad.
Urednikova beseda
Pohvaliti moram najprej mlade, ker so toliko napisali. Vsega kar nisem mogel predložiti uredniškemu odboru, ker je zmanjkalo prostora. Vendar bo neobjavljeno še uporabljeno, le potrpljenja je treba!
Ker naše uredništvo nima tajništva in vse opravlja en sam človek, je treba upoštevati prošnjo, da se sestavki pošljejo prepisani, kot je že običaj. Seveda tega ne zahtevamo od tistih bralcev, ki pisalnega stroja nimajo! Torej ponovno prosimo, da pošiljate tipkopise razprto pisane. Tokrat so naši dopisniki upoštevali tudi rok, ki je 10. v mesecu. Tudi to velja pohvaliti. Glede slik pa ni važno, Če pošljete banme ali črno bele.
Nekateri bralci še vedno pošiljajo osmrtnice in zahvale na naš naslov. Že pred časom smo sporočili, da teh ne objavljamo, ker naše glasilo ni temu namenjeno.
Veterinarsko dežurstvo
13. 12. do 19. 12. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840 112 20. 12. do 26. 12. Lešnik Marjan, dipl. vet., Mozirje, tel. 831 017 27. 12. do 30. 12. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840 094 31. 12. do 9. 1. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840 112 10. 1. do 16. 1. Lešnik Marjan, dipl. vet., Mozirje, tel. 831 017
Kino Mozirje v januarju
1.,	2. Orlova perut ameriški film western 4. Dekleta ameriški film erotična komedija 6. Očividec ameriški film - kriminalka
8.,	9. Invazija tretjih bitij - ameriški film pustolovski 11. Žena ljubica italijanski film ljubezenska drama
13. Nismo angeli, one pa tudi ne francoski film komedija
15.,	16. Fant, ki obeta - jugoslovanski film zabavni
18. Pacifik banana - angleški film erotična komedija 20. Mož z Bogartovim obrazom - ameriški film kriminalka
22.,	23.*Pobesneli Maks angleški film pustolovski 25. Slab spoj - ameriški film - psihološka drama
27. Gonja za razparačem ameriški film grozljivka
29.,	30. |Varnost zagotovljena Hong Kong komedija
Kino Ljubno v januarju
4. OTOK PIRATOV ameriški film, grozljivka 8. 9. DVA SUPER BANDITA - ameriški film, vestern 11. KASKADER ameriški film, pustolovski 15. DOMINIKA - DUH KI UBIJA ameriški film, grozljivka 18. AVTO UBIJALEC ameriški film, avanturistični 22. 23. MONIKA LJUBEZEN V ŠES TNAJSTEM zah. nemški film, komedija
25. SMRTNONOSNE ROŽE
29. 30. LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM ameriški film, pustolovski
Matična kronika za november
POROKE: V Lučah sta praznovala ZLATO POROKO, 50-letnico skupnega življenja POLIČNIK Alojz, star 83 let, kmet in POLIČNIK Marija, stara 77 let, gospodinja iz Logarske doline 26.; ČRETNIK Franc, star 38 let, električar iz Mozirja 48 in DANIJEL Štefanija, stara 39 let, prodajalka iz Mozirja 48.
SMRTI: REMIC Jožef, star 62 let, upokojenec iz Nazarij 3, KRF.FL Frančiška, stara 80 let, kmetovalka iz Homec Brdo 28, MATKO Ivan, star 62 let, upokojenec iz Sentjažna 17, GROB1N Jože, star 72 let, upokojenec iz Poljan 27, KRUMPAČNIK Martin, star 75 let, upokojenec iz Nizke 21, GLUSIČ Marija, stara 81 let, upokojenka iz Prihove 22, KUMPREJ Janez, star 74 let, upokojenec iz Primoža 38, MATJAŽ Alojzij, star 53 let, gozdni delavec iz Dola 29, RAJTER Jožef, star 84 let, kmetovalec iz Gornjega grada 142.
Nove knjige v knjižnici Mozirje
LEPOSLOVJE: Katalonska lirika XX. stoletja, Habe: Izgubljena pomlad, Cardeil: Mortymerjevi, Škrinjar: Pavla, Vcen: Zavoljo ljubezni,
Soemen: Moške ikre, Pregare: Moja pot do tebe, Žnidarčič: Tuje pokrajine.
STROKOVNA LITERATURA:
Bratko: Zibelka knjige, Poertner:
Vikingi, Slovenski španski borci, Narava, Slanovec: Sirarstvo, Dittmar:
Mladostnica, Lucie-Smith: Umjetnost danas, Rupel:	Literarna
sociologija, Broz: Nastanek in razvoj
LJUDSKE FRONTE in SZDL Jugoslavije, Ružič: Biti ali ne biti, Ogrin:
Osnove požarne samozaščite, Čudovita Jugoslavija, Vrhove: Osnove požarne varnosti, Herbig: V blodnjaku tajnih služb, Žnideršič: Knjiga za trg, Pacheinpr-Klander: Staroindijska poetika, Tonkovič: Mostovi,
Dvanaest kongresa saveza komunista Jugoslavije, Đurašković: Osam sekretara Skoja, Mates: Počelo je u Beogradu, Muzika 1., 2. del, Puhar:
Prvotno besedilo življenja, Vatsya-yana: Kama Sutra.
MLADINSKA LITERATURA:
Mate: Bosopeta druščina, Zorman:
Obveščevalec Lesnika, Pavlin: Iz šolske klopi k partizanom, Čukovskij:
Doktor Jojboli, Nazor: Zlata ladja,
Matošec: Poredni Valentin, Brenk:
Babica v cirkusu, Pisani kiosk, Suhodolčan: Z vami sc igra krojaček Hlaček, Bitenc: Pesem o pomladi in ptičkih, Pregl: Zdravilo za poredne-
ze, Skrivalnice, Samec: Leseni konji ček, Ribičič: Strukeljček.
ESD NOVICE
„Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik-Tehnični urednik Niko Kupec - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831 -069 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka:
52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje - Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DITC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.