J?


-■€ü/^p4^--v
%ј* * ф, */ $$
Ж^-з^јС,, e-, /f/	c’.
т^ЂтШвшттт
tfarafeäsM Steias t Cofe teto K W-i pol let» 1 «*-S few tete R 30^-N krea Isgodarij«: 4M» teto K 150*—. laacrei! all osmanfla s® m. mSmmJo po dogovora; pri večkratnem tnseriranl*
jpetoveren popust Upnravnišivo sprejema naročnino» 9MW«te in reklamacije.------Telefon it. 220.
фШШШшжшштштшшштшшшшшшшвштшшиантмжлшттттиш1та10шшввм
Si, Itoviikri.
STRAŽA
Neodvisen političen lis! za slovensko ffudstvo
MäM&of, dne S. sMiffi&jssk KOSI.
»Strela* Ихћф v ?nnde$e%, crtdo Ss |*M*
UredniStvo h» sspravnIStvo je v Maribora, ЖтвЛ» cesta it 5. — Z uredništvom se more дотив vsak dan samo od 11. do 12. ure dopeidefc Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklama®®»1 so poštnine proste.------------Telefon it žSMt
Letnik* 3011
Seodrešenain «odrešena* domovina.
Naša neodrešem'-'domovina života- j ri baš sedaj težke dneve, Italija z vso , aiagboo pripravlja move državnozborske volitve. Za te volitve so že pred- : Jdžeae kandidatne liste. Pri teh naSin-ci ne bodo držali rok križem,' ampak * bodo skušali za vsako ceno uveljaviti . svoje kandidate. Kaka usoda da čaka uaše zavedne kandidate po Primorju, nam že poroča časopisje, kako da, j ds fa-šistovska d nihal pretepa in tira pod ; kljiiče ječ. Italijani ?seve zatrjujejo, da bodo volitve svobodne, a kaka je Ha - * lijanska politična svoboda, o tem napi dovolj pričajo požgana, jugoslovanska društvena poslopja. Vemo že vnaprej, * da; bodo jugoslovanske večine po ne - ■ odrešeni domovini v dobi italijanskih : državnozborskih volitev« .izpostavljene naiigrozovitejšeimi nasilju od strani i- . falijanske vladne manjšine, ki se poslužuje za'izvedbo naeijonalističnega ! terorizma lašistovske dr uh ali.	]
.Take se je in se 'bo ugodilo sedaj pred državnozborskim volitvami ,v ne odrešeni domovini, kjer korobači jugo slovanske večine italijanska, vladna manjšina, Pri pogledu na nasilstva , katerim so in Še bodo izpostavljeni na ši neodrešeni bratje od strani Lahov, pa se moramo ozreti okrog; po nas že dokaj časa odrešenih ujed injenih bratih v Jugoslaviji, kjer skušajo vladne manjšine tudi potom nasilja potlačiti sopozicijonalne večine. Tudi pri nas v odrešeni domovini imamo naeijonalis-tične elemente, ki nič 'kaj daleč ne za ostajajo za italijanskimi fašisti.
Z mirno vestjo lahko beležimo in povemo našim neodrešeni-m bratom, da bodo pivi nas v odrešeni domovini de-itnokratje kmalu isto kot so po Primorju fašisti. Iz naše Dalmacije nam že prihajajo poročila, da je poli najdemo-kratska druhal zagrabpa palice ter do krvi prebatiaila zemljoradhišfea po stanca Laziča in Franiča kot protidr-žavna elementa, dasi je Lažič pristni Srbijanec iz same Sumadije, Sploh so prišle poltpajdemeferatske batine nad opozicijorialnimi elementi po Hrvatski, Slavoniji, Bosni in Crnogori tako v peaks©, da h h komaj sproti beleži za- 1 grebški „Hrvat.“
No, pri nas v Sloveniji še sicer la dado a deteljica pplioajdemokratov ni nagrabil», za palice, pač pa se -poslu-■W* v zadnjem času tako očividnega ipotitičnega nasilja, naprahi opozicijo-rvalmrn večinam, da nas od Hrvatov in' -Srbov politično zavednejše Slovence m kršenje politične svobode bolj boli, kot Hrvata m Črnogorca dejanske batine.
Po od demokratov prikrojenem volilnem redit so se izvršile pod kontrolo demokratskih' komisarjev občinske volitve po slovenskih avtonomnih me- j stffl. Demokrati so dobili povsod po mestih tako brco, da so uvideli, da na postaven način ne dobe niti v enem slovenskem mestu župana. -Ta poraz jih je kot nacijonalistične fašiste tako ujezil, ‘da so se zatekli pod zaščito.na silja, lVj Ljubljani in Mariboru so že vložili rekurze proti občinskim volitvam z edinim namenom, da zavlečejo županske volitve in y. zavlačevalni do bi iztuhtajo kako novo protizakonitost razveljave volitev ali pa vzpostavitve demokrafskiH komisarjev mes*to zakonito in svobodno izvoljenih županov . Ali rti tak nastop demokratov v Ljubljani ter Mariboru za las podoben italijanskemu nasilju, kateremu so izpostavljeni naši bratje po neodrešeni do rn o vi ni ? Gotovo, naši demokratjo kot markirani državotvorni elementi so dejanski bratci laških' fašistov.
Nič se ne bomo čudili, ako bomo prej ali slej videli švigati na vozovih okrog po dežel i pretepaške Sokole, ki batinijo protidržavne elemente iz vrst. opozicije. Seve, „Jutro“' piše in oznanja kot kak italijanski list, v noben'
Katastrofalen poraz Samostojne v mariborskem i s m okraju.
,V nedeljo 8. maja so se vršilo občinske volitve v mariborskem okraju. Izmed 82 občin je volilo samo 44 ob •• čin, v. dveh (Sv* Jurij in Slatinski, dol) ne bo volitev, ker je velik del teh občin prideljen Nemški 'Avstriji, M 36 občinah so odpadle volitve, ker jo bila vložena, samo ena kandidatna lista. Od teh ima S LS brez volitev 26 ob -čm, od ostalih 10 sta samo Boe in Gru šova prišle v roke Samostojne. V. 8 občinah pa so zastopane vse stranke. Od 44 občin, ki so volile, je dobila SLS absolutno večino v 16 občinah , tako da ima od 80 občin 42 popolnoma v svoji lasti. Polovico odbornikov ima SLS brez volitev v 5, in pri volitvah v 5 občinah (Gradiška, Gorica, Sv. Nikolaj, Pivola, G. Hoče). Џ ostalih občinah ima SLS močna zastopstva . Samostojna je dobila pri volitvah samo 2 občini, t. j. Janževa gora m pa Smarjeta na Dravskem polju. V vseh drugih je propadla. JDS in NSS obči jelno niti nastopili nista. Imata, v mešanih listah komaj JDS skupno 19 odbornikov, NSS pa-23. JSDS in komu nisfi so nastopili skupno. Večino imajo izmed 180 občin v 12 občinah m si cer samo tam, kjer so prej bile nemške trdnjave (Lajtersperk, Pobrežje . Studenci, Pekre. Sv. Lovrenc L t. ti.) Socijalm demokrati so odvzeli samo-stojnim tri četrtine glasov. Napram volitvam dne 28: nov. 1920 je SLS v
sodnem okraju Maribor napredovala za okroglo 36%., Samostojna je zgubila te-le trdnjave:, Sv. Marjeta na Pesnici, .Vosek, Sp. Duplek, Gradiška,, Po lička, vas in Skoke. Samostojna ja doživela v sodnem okraju Maribor kljub pomoči JDS in ponekod celo JSDS (St Peter), katastrofalen poraz.
Slovenska ljudska stranka je izšla iz tega volilnega boja kot zmago -vita, najmočnejša stranka.
Skupni izidi« mariborskem glavarstvu.
Sodni okmj Maribor:
Število odbornikov 1044 SLS ozir, SKZ 630 torej 60-35% Vse nasprotne stranke 414	»	39-65%
Sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gor.:
Število odbornikov 454 SLS Ozir. SKZ 394 torej 86-7.9%, Vse nasprotne stranke 60 s 13-21 %,
Sodni okraj Slov. Bistrica:
Število odbornikov 474 SLS ozir. SKZ 411 torej 86 71% Vse nasprotne stranke 63	;>	13 29%
Celokupni izid v mariborskem okrajnem glavarstvu:
Vseh odbornikov 1972 SLS ozir. SKZ 1435 torej 72-76% Vse nasprotne stranke 537	»	27-24°/0
Plitvost Mermoljevih besed.
Nedavno je' poslanec Mermoija , član „Kluba samostojnih kmetov“, - govoril v ustavotvorni skupščini svoj ..velikopotezni“, sicer pa deviški go-vor. Memo!jev govor je prinesel, ... Kmetijski list“, M piše, da jo vzbudil. Mermoljev nastop v vsej zbornici, tako na vladnih klopeh kakor med o-ppzicijo, (prvo mu radi verjamemo, slednje pa je laž;: op. ur.) veliko zanimanja, in napravil na vse globok vtis.; Vsak trezni in nepristranski prc sojevalec. mora,, ako je prečita! ta govor, priti do zaključka, da je Mermo-Ijev govor vzor praznine in plitvosti.
Predvsem je Mermoija po v davil , da je Slovenec in Jugoslovan icr da po njegovem mnenju zahteva to jugoslovanstvo, da se takoj sprejme ustavo Mermoija pa ni povedal, da nam vsiljujejo to ustavo vladne stranke) v katerih je do 180 srbskih poslančev, Dejstva, da Srbi jugoslovanstva ne marajo, je tako neoporečno, da ga n'e more utajiti niti sam g. Merjnotjđ. Cernu govori kot „Jugoslovan“ za sprejetje nam vsiljene ustave ? Ge je H jugoslovanskega, 'stališča potrebno, da se sprejme ustava, zakaj pa ss Srbi nočejo povzpeti do jugoslovanskega mišljenja?! Po Mermoljevih nazorih bi morali samo Slovenci in Hrvati prinašati žrtve na oltar Jugoslovan -stva, Mermoija je tudi povdarjal, da so Srbi vzgojeni vse preveč V srb -skem, ne pa v jugoslovanskem duhu.
ив®ив®вввивш№мишшшжшжвшшвжшшаг®вш!83
državi ni bilo toliko politične svobode kot pri nas pod sedanjo vlado. Lepa svoboda to pri nas, ki velja le za demokrate, a ne za druge stranke, k; nastopajo proti demokratski korupciji. Lepa svoboda, ako se na.jpoprej voli, potem pa razveljavi ljudski glas, ker prija demokratskim fašistom in vposta vi „svoboda“ demokratskih, komisarjev !'oš te n Slovenec je danes povsod uboga para! Po neodrešenih krajih ga preganja — tujec — sovražnik Itali jan; doma v odrešeni dumo^ini pa mu krati svobodo in politično pravo —■— brat — fašistovsM demokrat. Glede usode politične svobode si mi krščansko čuteči Slovenci lahko podamo roke z neodrešenimi brati po Primorju.
G. Mermoija! Aiii bo mogoče vzgojiti Srbe kot Jugoslovane, ako um ustava ki se sedaj dela, zajamčil jo srbsko nadvlast? Naše mnenje je, da s to u-siavo Srbi nikdar ne diodo postali Jugoslovani.
Mermoija je v svojem govoru po -segel tudi v zgodovino našega naroda. Pri še i je do zaključka, da« nasorot stva med Srbi in Hrvati ni kava sedanja ustava, marveč tisočletna yz'go ja, diktirana od tujih narodov; Mermoija je dokazoval, da je Apostolsko Veličanstvo na Dunaju uživalo mecl Slovenci in Hrvati1 ugled nekakega „božjega sinu“. G. Mermoija, čemu go vorUe brez treznega prevdarKui Srbom to Apostolsko Veličanstvo vendar ni veljalo kot „božji sin“, m če niso odgojeni kot Jugoslovani, kje je vzrok?! Tudi o tej točki Mermoijeve-ga govora imamo svoje odvojeuo mi-šljenje, Nasprotstev med Hrvati in Srbi je kriva, v veliki meri dosedanja oržavna uprava, kakor |e to priznal dr. Tnnnbič. ki se glede poiHibm.- da lekovidnosti ne more primerjati z no -benim ,, Članom kluba samostalnik kmetov.“ (lenb'itilipalčna ustava raz -parcelira Hrvatskö, vzame .Hrvatom bana, ki so ga imeli stoletja in sto -letjai ter jih spravlja pod nadvlado srbskega plemena. Ali ne.bo potemtakem jiasprotstvo še večje, mecl»eboj na mr žn j a še strastnejša?
Mermoljievo „jugoslovanstvo“ je
• fraza, saj vendar sam priznava, da je njegova stranka, sprejela pod svoje okrilje vso nemškutarifo. Torej: ljudje, ki. so se na' Dunaju klanjali 'Apo-stolskepiu Veličanstvu, kjer. so izvr -Sili na nesramen način denmicijant -stva nad Slovenci, so danes prigan jači, voditelji in pristaši Miermoljeve stranke! No, lepo jugoslovanstvo!!
Mermoljievo jugosljovansivo ie po-I'tonoma enakovredno .njegovemii kr -ščanstvn. Med drugim je izrekel Mer molja (udi sledeče: „Kot kristjan, kot prepričan katoličan zahtevam k arme i-paragraf! “ — Ali je otrok, ki, zahteva za lastno mater kuratelo, dober ? S to svojo trditvijo je Mermoija pokazal svoje liberalno mišljenje v vsej na -goti. Posebno pa si1 je Mermoija „privoščil“ našo duhovščino, o kateri je zatrjeval narodni skupščini, da trguje z vero. Za to trditev pa dični posla nec samostojnih kmetov ni doprinesel
ni kakega dokaza . Nesramen je bil g* Mermoija radi tega, ker je v l’>:*pgr.»-dti nastopil kot obre kov aleö tisto" duhovščine, katera mu je pomagala, kose je naselil v naših krajih. Res je le-to, da duhovščina ni trgovala z vero, pač pa so v. Beogradu mešeta rili in kupčevali, samostojni jooslaip» s pravicami' in interesi slovenskega-kmeta! Žalostno j'e dejstvo, da so ravno zastopniki kmetskih yolilcey izda Ji v« Beogradu življenskej interese sve» jih volilcev za Judeževe groše, kakor. n, pr.: ministrski stolček, poslamško službo, mesto podpredsednika kön&ti-tuante in troje korit v, deželni vladi slovenski.
.Višek vse nesramnosti pa je. Mermoija dosegel s psovanjem slovenskega ljudstva. Izjavil je, „da je si'vensko, ljudstvo tako neumno, da o avtonomiji ali samoupravi nima niti poj-ma ..." Slovenci! Do današnjega dne nas rti -še nikdo tako užalil kot Mermoija, ki nas pred celim srbskim in hrvatskim narodom, prikazuje’Lot neumne. Srbi in Hrvati vedo dobro , da se' je Mermoija debelo nalagal. Naši bratje nas poznajo in isfctako jim je znana stopnja, na kateri „ge ra zvija naše-.kulturno in gospodarsko tlelo. Ako je še med Srbi v,‘ vladnih strankah najti le en, posamezni politik, ki še ima smisla za pošteno^' i» pravicoljubje, bo z gotovostjo obsojal M.ermoljo, klevetnika lastnega rodu I
Vsa težnja M-ermoljevega govora je bila koncentrirana v geslu: Sprejmimo to ustavo takoj! Mermoija ne. vprašuje, kakšna je ta ustava, da-ii je dobra ali je slaba. Kaj njemu m njegovi stranki, ako bo ta ustava zasužnjevala za desetletja politično in gospodarsko naš slovenski, narod! Л lada je kupila stranke (samostojno in turško) in te naj glasujejo za to slabo ustavo,, ki bo napravila iz naše lepe domovine navadno policijsko' državo. In ko bo ta ustava sprejeta,, nastopi doba splošne zadovoljnosti, Srbi postanejo Jugoslovani, 'Macedonia in Aibaiuja, se spremenite v, pokrajini, kjer bomo -odslej imeli žari -šča naše kulture, liberalna inteligenca pa se bo z veseljem podajala v te kraje, kjer bo vršila -svoje .kulturno -misijonsko delo. Mermoija je v Jem oziru marsikaj povedali, zamolčal pa je eno; ni nam* obrazložil, ali sc bo vrnil v Vrtojbo, ali če se bo preselit v Maeedonijo ozir. Albanijo, ki se bo pod „blagodejnim“ vplivom te ustave spremenila v pravcato obljubljeno deželo.
O Mermoljevem govoru velja na -rodna prlslovioa o strahovih;: „v notranjosti je votlina, okoli pa ga nič nil“ Kajti govor je bil glede zasnove prazen, odlikoval pa. se je po nena-vaxlni vsebinski praznosti.-
Kaj je sklenildiigastovenski episkopal vgagrebu?
Jugoslovanski škofje, ki so konle-rirali v Zagrebu pod predsedstvom za grebškega nadškofa dr. Bauerja od 30. aprila do 6. maja, so napravili na slednje, za vse katoliške Jugoslovane važne sklepe:?
Jugoslovanski egiskopat je predložil sv. Očetu po svojih rimskih odposlancih' razne predloge,, katerim je Kazal papež naklonjenost in dovolil, da se poje po vseh jugoslovanskih ško fijah latinskega obreda e v a n gel i j v narodnem jeziku. .Vsi z a k r a ni en ti se naj delijo po rimskem sb~ redniku v narodnem jeziku. •
Da se upelje v bogoslužje naigibc jezik, sta se zbrala dva. odbora pod načelstvom dr. Jegliča in dr, Sarica, ki bosta izdelala edinstveni obrednik za celo našo kraljevino.
Konferenca jugoslovanskega epis-fcopata je razpravljala tudi o razme -jitvi škofij v naši državi. Škofjo so se sporazumeli z ozirom na omejitev onih škofij, ki so vsled ustanovitve naše- dr-
žave izgubile na obsegu. .Veliko Sofij, katerih ordinariji bivajo sedal y. tujih državah, je. zgubilo precej na teritoriju, za te dele se vzpostavijo administratorji. .Tozadevno se bodo vdelali predlogi, ki bodo predloženi K hau in Beogradu.
t Naš episkopal je tudi astro obsodit vladno postopanje napram uk bdenju verskega poduka v .Vojvodini in je tozadevni profest odposlal. Paši ko , 1'ribiče v ihn in predsedstvu konstitu -ante.
.V, posebni spomenici so naši ško-Ije obsodili kaiicelparagraf, ki krati svobodo sv. Cerkve.
Po sklepu jugoslovanskega epis-kopata se razširi bogoslovni študij v Magrebu in Ljubljani na pet let.
škofje so podvzeli potrebne korake, da se bo za prihodnost omogočilo nemoteno izvrševanje verskih dolžnosti katoliškega vojaštva.
Škofje so tudi obsodili dosedanje izvajanje agrarne reforme, ki je direktno naperjeno, da uniči lastninsko pravico Cerkve in imajo vsled tega veliko izgubo razni cerkveni za o Ji . Episkopat pa se je tudi izrekel za pro dajo cerkvene posesti, koliko ta ne bi škodila kulturnim ter humanitarnim < erkvenim interesom.
Navodila, za praznovanje narodnih' praznikov se odslej ne bodo do -stavkala duhovščini od posvetne, ampak od duhovne oblasti.
Na konferenci se je razpravljalo o kat. društvenem življenju, ki se naj času primerno reformira z ozirom na sledeče smernice:	1. Episkopat želi,
da se organizirajo vsi katoličani složno glede verskega delovanja. 2. Vse verske organizacije se zedinijo s so -dežem v Zagrebu in Ljubljani. 3. Kot centri izobraževalnih organizacij se prizna SKSZ v Ljubljani za Slovenijo, za Hrvatsko pa: Hrv. kat. Savez in Hrv, kat, ženska zveza. 4, Marijine organizacije so kot del dušnega pa -stirstva izključno pod cerkvenim nadzorstvom.
Z ozirom na bedno stanje jugoslovanske kat. duhovščine bodo zahtevali naši škofje od vlade tozadevno potrebno pomoč. O ravnokar omenjenih točkah konference jugoslovanskega epis-kopata bo obveščena duhovščina ter verniki s posebno okrožnico.
Politični pregled.
KRALJEVINA SH8,
Danes bo prva seja kon -stituante, na kateri se bo produciral Pašič z že davno sestavljenimi odgovori na interpelacije glede Reke, eva huacije Dalmacije ter trgovskih pogajanj z Italijo. V. splošnem se bodo prerekali o, ustavi do četrtka, ko bo prvo glavno glasovanja o sprejetju u-stave. Podrobna debata o ustavi bo v petek,
P o I i c a j d e m o k r a t e v Zagrebu in Beogradu je začelo zelo skr beti Radičevo republikansko gibanje Radič noče v Beograd, pač pa po Hr-vatski zbira svoje pristaše ter prireja shode. Sedaj še le, ko so že poli -i ajdemokrati osrečili svobodno Jugoslavijo z dvema obznanama, naperja-jo tretjo proti Radičevem pokretu. Vladna: Beograd in Zagreb se bosta poslužila vseh mogočih sredstev, da se zajezijo ter preprečijo radičevska zborovanja z govori proti regentu, vojski in konštituanti. Prvi korak policaj demokrate v napram Radiču jc prepoved skupščine Radičeve stranke ki bi se imela vršiti na posebno slovesen način na Binkoštno nedeljo.
O velikopoteznem alban -s kem vpadu v naše in grško ozembe javljajo iz Prizrena. No, ako je ar -navska akcija že vnaprej znana, potem že ne bo nič!
NEMČIJA1,
N e m č i j a preživlja težke čase. Vladna kriza se nadaljuje, sestava nove vlade bo nekaj zelo težavnega . ker nobena koalicija noče prevzeti aase odgovornosti za težak poiožaj, ki preti Nemcem vsled entente!,i zahtev, katerim se hočejo ukloniti edinoli socijalni demokratje in neodvisni sod jalisU.
N. a zasedbo P.oruhrja se pripravljajo Francozi z vso resnostjo,: Francosko rensko brodovje je pripravljeno za prevoz čet preko In po Re-
nu. Pohod francoskih, četpo Pocuhr-ju se bo začel iz •■centrov: Duisburg, Düsseldorf, Trier in Mainz.
S LE ZI J A.
P q J, o ž a j, katerega je ustvaril vpad Poljakov v šlezijsko ozemijet do biva vedno resnejše lice. Slezijskih glavnih krajev niso zasedli poljski vstaši, ampak regularne poljske čete, !a so zagospodarile nad celotnim položajem v Gornji SLeziji do Korlamy-jeve črte. Proti poljski zasedbi so se začete gibati razne nemške organizacije, ki so prešle v ofenzivo napram poljskim vpadnikbm. Medz&vo/,niške čete so povečini v strahova ne od Po -Ijakov. Pri spopadu Poljakov z en-tenlerji so igrali najbolj zajčjo iu klavrno vlogo Italijani, katere so v gnali Poljaki prav do cela v kozji rog.
Poljske m u energičnem a na -stopu v Gornji Sleziji je dokaj dobro došel nov komunistično prevratni po -krat v Nemčiji, ki poziva nemško delavstvo na izvedbo generalnega štraj km, na nasilno, vzpostavitev komuni -stičnih komisarjev in na spremembo sedanjega družabnega reda,
AVSTRIJA.
Z a sed b o Gor n j e Slezi te po Poljakih najbolj občuti Avstrija, kij 'teri je vsled zasedbe popolnoma ukinjen dovoz Slezijskega premoga. In 'bo morala Avstrija znatno omejili dose danji železniški promet.
Politična poročila.
p Sijajno KZ zborovanje pri Sv.
Jur ju ob Ščavnici. .Vkljub slabi in nezadostni razglasitvi se je vendar zbra lo na volilnem shodu 1. maja toliko Jurjevčanov, da je govornik, urednik „Murske Straže“ upravičeno povdar,-jal, da je Samostojni povsod, posebno pa še tu, kjer se je rodil dičm naš voditelj dr. Korošec, za vse večne čase odklenkalo. Sa j pa je že tudi skr a’ ni čas, cia ljudstvo spozna svoje škod Ijivce, katerih pogubonosno, prolikmet sko delovanje je govornik v. teku svojega govora jasno dokazal. Razkrili -kal je njihovo hinavsko pisanje tagte vdarjanje: „Mi nismo proti veri.“ Kakor njihovi očetje liberalci, tako tudi hočejo poslušni "sinovi samostojni. voditelji izruvati iz naših src to, kar so nam zapustili naši predniki kot naj « dražjo, najsvetejšo đeđščino, ljubezen do Cerkve in vere. Zato pa je začele ogoljufano, razočarano ljudstvo pri predstoječih občinskih volitvah obračunavati s to proslulo m razpadajočo stranko profita aber je v. Obrnilo je hrbet ljudem, ki imajo na jeziku med, v Belgrad u pa prodajajo za izvoznice-, ministrske in poverjeniške stolčke koristi našega kmetskega in sloyenskega ljudstva. Kdor noče pljuniti v svojo la si,no skledo, bo volil listo naše, res za ljudstvo delujoče Slovenske kmetske zveze.
p Shodi v okrajnem glavarstvu Celje in Slov. Gradec, Vršili so sj? shodi in sicer v nedeljo dne 1. maja v Šmartnem za Dreto in v Ljubnem, dne 3. maja v Zavodjem, dne 4. maja v Razboru, dne 5. maja v Šmart nem |n Smilciavžu pri Slov. Gradcu. Na vseh shodih je poročal poslanec Vlad., Pušenjak o političnem pol iz ajd in o občinskih volitvah. Na vseh shodih, ki so bili,' jako dobro obiskani, so zborovalci odobravali politiko 'Jugosi. kluba in njegovo borbo za avtenomi -jo. Na shodu v Zavodnjem je liberalni izkoriščevalec ljudstva, gos til.near m trgovec Hrvat motil shod, a jo je pošteno skupil . Povsod se ljudstvo obrača od SKS, ker obsoja njeno izdajstvo nad kmetskim ljudstvom«
p JI)S je razcepljena na tri politične zaplate, kakor to priznava v Vivodniku „Nova doba“ od četrtka, /ko piše o Vsled razcepa stranke (J US se» veda) v 'Samostojno kmetsko in narocl-r.o-socijalno stranko, stopa demokratska stranka v Sloveniji zopet na plan kot močna sila, kot stranka veliko cta ševne potence. To megalomanijo privoščimo „Novi dobi“, a zadnja 'JDS d it ševna potenca je bil za politiko rajni dr,- Tavčar. Menda pa ne bodo pri števali demokrati med duševne potence :i dr- Kukovca, Ribnikarja, iVogfarja in tem podobne JDS Lemberžane.
"7
ui
Širite «katoliške liste!
Pnevne vesti.
d Izjava. „Kmetijski КДО* -.Jugoslavija“, „Jutro“ in morebiti še kteri drugi demokratski list, so prinesli vest, da je g. dr. I/. Lenarel sam izstopil iz uredništva „Straže“, ker »e baje ne strinja „z njenim pisanjem m s klerikalno protidržavno goni«“, Z ozirom na t,e neresnične in nfeosno -vane vesti smo žalj prisiljeni izjaviti, da g. dr. Lenard ni sam izstopil iz uredništva „Straže“, ampak se mu je služba s 1/ majnikom odpovedala, ker v sled svoje vsestranske zaposlienosti iz ven uredništva ni izvrševal svojih dolžnosti. — Ravnateljstvo Cirilove tiskarne.
d Lepa se nam obeta. Beograjski policajdemokrati so spustili v javnost 4. t. m. novo naredbo, ki nič kaj ne zaostaja za „Obznano,“ Naredba se glasi: „Vsako javno zasmehovanje in sramovanje ter omalovaževanje drža -ve, ustave in zakonov, vojske in posameznih plemen troimenskega naroda: Srbov, Hrvatov in Slovencev, nadalje javnih oblastev in oblastvenih odredu kakor tudi vsako kazanje odpornosti, m vsako ščuvanje zoper nje je prepovedano. — Dejanje se je jasno sto.vo. če se je izvršdo na obče dostopnem kraju tako, da ga je opazilo več nego dve osebi, ali če se je dejanje izvršilo pred več nego dvema, osebama, kolikor ni omejeno na domačo obiteL. ali če se je dejanje izvršilo s tem, da se je tiskovina, drug spis, podoba, zastava ali znak razširjala ali na obče dostopnem kraju nabila ali razstavila —- Ne glede na to, ali se morda uve -de kazeiiskosodno postopanje, kazen -jejo prestopke te navedbe politična o -krajna oblastva, oziroma policijska o-lastva, z globo od 20 K do 10.000 K , ali z zaporom od 24 ur do 3 mesecev, ali pa z globo in z zaporom ob enun. Globa se steka v ubožni zaklad o’ č -ne, v katere okoliSu se je kaznjivodo janje izvršilo.“ S,ovenski policajoe.no-krati bodo zlorabljali to novo naredbo. da bodo krili’z njo pred javnostjo svojo duševno ter telesno umazanost. Ako bomo ožigosali pijančevanje vodje brežiškega glavarstva g., Koropca, nam bo že stala policija na vratu, da sramotimo alkoholu preveč vdani osebi Iioropea državni urad. Ako bomo v Mariboru posadili na pranger sodnega svetnika Posego in Muleja, kar sta popivala pri največjih narodnih in državnih nasprotnikih, bomo globljem za
10.000	K, ker blatimo sodno oblast. --Biagor demokratom, sedaj bo ščitila po Jicijska naredba njihove vsakdani. z C Čine.	j .
d Pobožne želje. Demokratsko ča sopisje razširja nepresjtano vesli, po katerih bo Jugoslov. klub radi „neuspehov“ v občinskih volitvah spre -menil dosedanjo taktiko ter vstopil v vlado. Tako n. pr. piše zagrebška „Riječ“, da bo vodstvo stranke v spo razumu z Jegličem spremenilo svoje stališče, „ker Slovenci, ki odobravajo demokratski program, tako žete“. Pustimo zagrebškim demokratom jalovo veselje!
d Demokrati proti Jugoslaviji ? „Demokratija“, glasilo polica,fiiemo -kratske stranke, se je v številki od dne 5. t. m. izjavila proti državnemu nazivu „Jugoslavija“- češ. da je ta naziv „nesimpatičen“. Ob tel priliki piše velikosrbski „Balkan ' sledeče : „Od ujedinijenja do današnjega dne še demokratska stranka ni zavzela pametnejšega in poštenejšega stališča Srbski narod tega ne bo pozabil de -mokratski stranki in njenem glasilu, ako bodo tudi delali tako kot pišejo , kajti demokratska stranka je dolžna, voditi račune o čuvstvovanju srbskega naroda, ne pa o željah protidržav-nih elementov črno-rumene „Jugoslavije“. S srbstvom za srečo noše slavne kraljevine in v dobrobit vsuii Sr _ hov, Hrvatov in Slovencev! — V Lju bljani se izjavlja starešinstvo Sokola za „Jugoslavijo“, v Beogradu pa Se demokrati pehajo za prvenstvo o«’b -skega plemena. Slaba disciplina v vrstah polic aj demokratov!
d Lažeš kakor Urek. Ravnokar o-menjeni rek se dobesedno uresničuje, Urek laže v „Kmet. listu“, Kalco sijajno je zboroval v Kapelah ter Dobovi v svoji najbližji politični 'domeni. Ure-kovo poročil® o sijajno '!' zborovanj je. laž, katero pobijate dejstvi, ker je v. Kapelah dobila SLS 76 glasov, (10 od bornikovj, JSDS. 52' glasov. (6 odbor,- >
■mikov), SKS pa niti ni mogla ,postavili kandidatne liste. Kako je mogel ;Шек1 v Kapelah sijajno zborovati,, ko pa nima niti enega pristaša, .V. Dobovi pav sc ureka nagnali, pred batinami ga ju. rešil edinole urni pobeg na vozu, G. .Urek je nesramni iažnjivec v svojih" poročilih o sijajnosti SKS zborovanj., Sramota za konstituanto* da sedi x njej podpredsednik, o katerem gr® pc, Sloveniji glas: Lažeš kakor samostojni poslanec Urek! .
d Ptuj je dobil župana -v a ne demokrata dr, Senčarja, ampak soei-* jalista Tomaža Lozmšek. Narodni so„ eijalci so ostali pri ožjih volitvah nevtralni. Te izvolitve so se tako ustrašili gg. demokratje, da so vložili re- ■ kurz proti izvolitvi socijajista punskim županom. No, pa naj se le mestna policajdemokracija pomiri, ker РЈији * , bo sledil Maribor-, Celje iu Ljubljana,, „Taboru“ in „Jutru“ bomo že poskrbeli, da bosta lahko pisala: .Vsa avtonomna mesta Slovenije v naprednih županskih rokah. Res žalostni Časi, pa ne za črno in rdečo internacionale „ ampak za narodni in državni monopol policajdemokracije,
d Dr. Gorišekova smola. Hudo je, če se koga oprime ta nesrečna smdia. Ako jo spraviš na obleko, se je ne iznebiš. Ce te smola spremlja v poiti -ki, imaš še hujše težave. In laku smola preganja sedaj našega demokrata ’ dr, Milana, Za volitve v trški občin -ski zastop si je naročil celo dr, Lužarja iz daljne Kranjske, gostilničarja PukšiČa in nekega kočijaža. Ih vse skupaj ni nič izdalo. Dobri kočijaž je sicer pripeljal oba volilca v St, Le» nart, sprejel od 'dr, Milana lepo demokratsko napitnino, pojedel pečenko in volilni guljaž, spil sladko volilno Vince, a njegova krogljica je zdrknita x skrinjico SLS. Da, da, Goriškova demokratska drevesa nočejo in ne bodo rastla v St, Lenartu več do nebes, Q ta nesrečna smola!
d Marenijcrškim bratom Sokolom je misijonaril brat dr,' Reisman iz Mit ribora. Besednega slamorezanja znanega „Demostena“ dr. Reismana je bilo toliko, da so poslušalci prekiniti slamor.ezca s ploskanjem samo, da a® se ga rešili, Ker dr„ Reismana ni k da noče več poslušati v Celju, niti sc Slov, Bistrici, še manj pa v Mariboru, se je zatekel v mareriberški Fot a ki je Bogu za hrbtom, da je pomilovanja vrednim poslušalcem ponudil ne kaj rezanice. Ko bi bil slišal dr, Rsis manov marenberški govor dr. Rosina, gotovo bi bil ponovil svoj izrek o sia-morezanju.
d Balkanizem. Ministrski svet sc Beogradu je sklenil, da se ustavijo od 5, maja naprej vse Štipendije dijakom v inozemstvu. Izvzeti' so le nekateri', veterinarci, ki obdrže štipendije še de konca tega leta. Po drugih državah se ustavljajo dijakom štipendije koncem leta, le v državi, kjer je največ demo-» kratske „svobode“ tudi v ministrstvu* pa kar v sredini semestra. Sevo_, keu beležimo, da je tako postopanje na* uram dijakom — balkanizem, smo surovine !
d Nad mariborskim carinskim a-radom se močno huduje predsobouri :i „Narod“ in pravi, da je naše carinas* stvo le predaleč žalostno zaslovelo«—. Radi mariborske carinarne so bili it* stavljeni brzovlaki, ki so danes zopet .poljanL !Ako pa mi napišemo članek
0	„balkanizmu“, potem nam očita „Tabor“, da smo surovi z brati Srbi. „Na rodovo“ obširno notico ukinjenje brzo* vlakov bi čisto lahko naslovili „Bal * kanizem,“ Ali se bo zaletel rahloeute-či „Tabor“, ki je z niirno vestjo spuš« čal v javnost hujskanje na poaličsi poboj, tudi v „Narod?.“
d Od ptujskega dr. Pirkmajerja nasilnim potom vpostavljeni županski :i. stol e c je izpodbit. Dr. Pirkmajerjeva demokratska zasluga je. bila svoj čas, da je ustoličil županom demokrata g«. Raušla na občino Obrež pri Središca-t S tem demokratskim po sili županom je obračunalo ljudstvo pri občinskiK volitvah. V občini Obrež pri Središča so bile tri kandidatne liste: KZ, ki m dobila 109 glasov (10 odbornikov), J-DS Raušlova 49 glasov (5 odbornikovi in Stranka delavcev ter, malih posestnikov, ki je priberačila le 18 glasov,:-'
1	odbornika. Iz tega volilnega rezu!*»
tata lahko uvidi	, % ' &
Pirkmajer* да kako trduiH nogah sloji,' •
župan demokrat, katerega Je en vsilil Obrežanbm.
đ Obmejna finančna straža v Pceldnurju jö razrešena svoje stražarske službe j ker je zasedla obmejne o-kraje granična četa s sedežem v Fön-
•čevL
d Bitka za. nosove, lz Vodranc^v; pri Središču se nam poroča: Vkljub silni agitaciji, kljub Lepim obljubam samostojnežev so pri nas občinske volitve za nafto Kmetsko zvezo častno izpadle, kajti naša kandidatna Usta ie dobila ti odborniških mest, nasprotna pa samo 4., Samostojneži so oblju-f ovali popolnoma davkaprosto žganje kuho, odpravo davkov, občinskih doklad in celo vrsto sličnih bedarij. Tudi vam« ni manjkalo. Kako zmagoza _ vestno so naši samostojneži, na čelu jim zlog lasu	Zabavnik, nastopali
pried votitvo, označujejo besede Za -Ivavuikove na pokopališču pri pogrebu Vinkota Praprotnik dne d. maja , ico je rekel: „Jutri pri volitvah bomo vsem klerikalcem nosove odbiti, da se bodo lahko pasli!“ Toda prišto je -drugače» Naši zavedni in kakor skala trdni volitci so samostojnim huj -skaöeoi na dan volitve nosove odbili. Vsa Čast našim zavednim vodičem!
d V Marijanišču v Veržeju se bo letos obhajal slovesno praznik Marije pomočnice kristjanov, prvo nedeljo po .Bittkoštih,; t. j. 22. maja. Marijini častilci iz Murskega polja in Slovenskih goric prihitite počastit pomočnico kristjanov!
d Napravite red! Poroča, se nam.: Cesta od postaje Sv. Lovrenca na P. do trga je. v tako zanemarjenem in oaz cirapauem stanju, da kaj sličnega ne najdeš menda nikjer v Sloveniji. Po sredi ceste teče voda, jarki so zasuti --s kamenjem, grmovjem in blatom m ni človeka, ki bi se le malo pobrigal za popravilo te ceste. To cesto rabijo najbolj znani magnati, veliki nemškutarji kot: Lčschniggi, Novaki, Kramberger ji, Schilhani, Kilri itd. Prevažajo tu vsak dan težke tovore, toda za popravilo te ceste se nihče ne zmeni, ker so mnenja, da jih oblast k temu ne more prisiliti. Le pravično bi bilo, ako bi se merodajne oblasti nekoliko pobrigale za to cesto ter prisilile gori imenovane magnate, ki so največji kriv -ni, da je ta cesta v tako slabem stanju, da isto temeljito popravijo. Nam vsem je še v dobrem spominu, da se p eden teh imenovanih nemškutar je v svoj čas, ko so naša dekleta pobirala podpise za majniško deklaracijo, izjavil, češ, da ima lesa dovolj za napravo vislic, na katera se naj pobesijo vsi Slovenci. Ali so oblastim znani tajni sestanki teh nemškutarjev? .Oblasti, napravite red!
d Nobeden list v Sloveniji ni bil dotlej tolikokrat obsojen radi častikra-je, kot samostojni resnicoljub „Kmeti 1 išt.K Vsakotedenskih glob so se zbali t udi samostojni žurnalistični tatovi casts in odslej Bo odgovarjal za samostojno tiskane laži narodni poslanec , samostojni Gubec — Kušar. Ugota^ -Ijamo. da doslej nista bila niti „Straža“, niti „Gospodar* obsojena pred sodnijo. G. Urek pa lahko naslovi pismo. katerega je objavil v „Kmetijs-
JBranon Rotter:!
Na Obir (2141 m).
(Konec.)
Ko se malo okrepčamo m polen a-rimo, na spanje itak ni bilo mogoče mislili, ker ni bilo prostora, zberem naše pevce in ob 0. uri zjutraj zapeli smo kakor slavčki nekaj domačih planinskih, na jezo zaspancev, ki so nam bdi prevzeli vse posiege, Ko .sme se tudi petja navolili. krenemo na vrh Obira do meteorologične postaje, od koder se nudi očesu krasen jiogled, osobito na Savinjske Alpe, ki ležijo pred nami, da jih človek v domišljiji prime skoraj z roko; Peca , t rška, Olševa, Klopinsko jezero se vidi krasno, žal, da nam je gosta me-uta zapirala pogled na Celovec. Daljo časa smo se'opajali nad krasota-• mi okolice, a se končno vrniti v .0.-I urski dom.
Ker. smo medtem postali utrujeni, sklenemo se vrniti v Kaplo, da se tam po obedu odpočijemo, kajti imeli smo pred seboj še Planinski tabor, a nekateri še daUšo pot v Savinjske Alpe, a drugi na Triglav, Počasi smo
kem listu“ na Pušenjaka, zdaj na tovariša Kušarja.
d Posknšenoga atentata na notranjega ministra Draškoviča so zopet krivi komunisti. Presneto nenevarna, stranka in še bolj strahopetni njeni atentatorji, ki se pustijo pognati v neg z „marelo.“ Cela zadeva z atentatom, na Draškoviča je tako smešno lakirana, da gloda na njej edinole demokr. žurnalistika.
d Nesreča ali samoumor? Rudolf Kosmač, železniški poduradnik mariborskega skladišča, je od nedelje sem izginil neznano kam brez vsakega sledu., Stanoval je v Račjem., kjer so jo ludi po navadi poslovil od svoje žene in petero otrok tudi tokrat, ko se ui več vrnil. Kosmaču se je morala gr.i -goditi kaka nenadna nesreča, s een sumijo nekateri tudi, samoumor, za kar pa ni dovolj podlage.
d ¥ Ptuja je umrla dne 4. maja gospa Leopoldina Gregorič, roj. Ceh. Leta 1917 ji je pod Sv, goro pn Sv. Gabrijelu raztrgala granata edinega sina, I91etnega: gimnazijca. Blagopo -kojnica je bila velika dobrotnica vseli vojakov, ranjencev in revežev, ki za njo žalujejo, kakor, za svojo — lastno, mater.
d Pobegi kaznjencev pri nas v Jugoslaviji so kar na dnevnem redu. Iz mariborske moške kaznilnico so odpeljali v vlaku kaznjenca Milana čIvkovič v kaznilnico v Zenico. Med postajama Nova Gradiška in Petrovo Se lo na Hrvatskem je kaznjenec iz vlaka ušel mariborski in zeniški kaznilnici.
d Eitoljski zapori šo slabi. Kar dva na smrt obsojena razbojnika sta pobegnila iz bitoljskih zaporov ur se je doslej policija zaman brusila rete za pobeglima Faik Saidom in Stojanom Jordanovičem.
d Arnautski vpad v naše ozemlje. V, bližini Monastira so vpadi® močne arnavtske tolpe v naše ozemlje. V nato uprizorjeni protdakciji naših cet !e ostalo na bojišču 42 mrtvih rJ. ni avtov. Istočasno so vpadle tudi bolgarske tolpe na naše ozemlje.
d Novi srbski listi. Dne Ш). a-prila t. 1. je izšla prva številka „Velike Srbije“, glasilo Srbske stranke Novi list se zavzema načelno za dr _ žavni naziv „Velika Srbija“. Izšla je tudi prva številka „Novostih
d Nemiri v Gornji 'Slezip. Bivši plebiscitni komisar Vojteh KcGanty je uprizoril v Gorenji Sleziji upor proti Nemcem. Listi poročajo, da so Poljaku prekoračili Korfantyjevo črto in lio rejo prodirati dalje. V O polju so uvrstili 1500 nemških dobrovoijeev v plebiscitno policijo. Id naj bi vzdrževala mir. Srditi boji' so se vršili pr: 'Anto-nijevu med italijanskimi in poljskimi četami. Francoska artilerija, ki. se je nahajala v Plesu, se je morala umak niti. Meclzaveznigjka komisija razpo -laga z 20.000 možmi. — Politične stranke Gornje Slezije se pogajajo za sestavo vstaške vlade. — Vstaši so dali Lloyd Georgu ultimat in so sklenili, 'da uničiio vsa industrijska podjetja, ako se ne udovolji zahtevam Poljakov. — Italijani in Nemci se borijo ramo ob rami proti poijskm vsta
šli v dolino ter uživali krasen raz -gled.
Pri studencu smo se ustavili, oglo dali nekaj kurjih beder, a končno nas ie tovariš Ferdo počil na „konirafe“,-Pa so vkljub temu, da smo so držali nekako neprespano izpadle slike jako dobro.
In konečno smo bili v Železni Ka pli, kjer smo si privoščili pošteni o -bed, a tudi nismo pozabili na razne prve. Medtem je eclen izletnikov, iskal po 'celi Kapli svojo družico, ki je bila prenežna za visoko turo, pa ni Velo ne duha ne sluha o nji., Zbadali smo ga, zakaj da svoje varuštvo no po -sveti raje kaki trdni planinki, ki gre čez dr n in str n in tudi na-skalovje T pa je nejevoljno nekaj’ mrmral v svojo lepo brado. No, ko pride izgubljenim konečno vendar naipovršje ter, pojasni, da si je ogledala tekom dopoldneva Kupicevo sotesko, ki jo krasna in romantična jo bila situacija rešena.
Komaj smo legli k počitku ter se ravno pripravljali, da zadremamo, (Ferdo se je že zibal v sladkih sanjah), čujem, da nekdo vprašuje po meni. Glas je bil tako tih, da sem se zbal, da še našega „malega “ zbudi,
šem, -» Z nestrpnostjo se Pričakuje nadaljuj razvoj dogodkov v Gornji Lieziji,
d Velika planinska veselica se priredi povodom dvajsetletnega obstoja Podravske podružnice Slov. plan. društva v Rušah, dne 14. avgusta. Razna društva prosimo, da sena to prireditev ozirajo.
d Buška koča. Kdor hoče o Bin-kčštih pri Ruški koči prenočiti, mora naprej plačati prenočnino, kije sledeča: v Ruški koči za nečlane 12 K, člane 6 K, v Planinki 25,’ ozir. 20 K od postelje.
d Ob Binkoštih, 15. maja se, bo vršilo v Ljubljani pri' osrednjem odboru posvetovanje SPD z odposlanci drugih jugoslovanskih planinskih dru štev radi usthnovftve skupnega pla -minskega društva, oziroma saveza jugoslovanskih planinskih društev, listi dan, ali pa prihodnji dan dne 10. maja pridejo v Ljubljano tudi. odpo-stanci ceško-slovaškega turistovskega kluba, da se, dogovori skupno sodelovanje med jugoslovanskimi plauinski-mi društvi in češko-sldvansRimi iz, zbližanja v prometnem oziru. K temu posvetovanju odpošlje tudi macibor -ska podružnica svojega odposlanca.
d Drž. posredovalnica za delo, po družnica Maribor, nudi delo najmanj 150 gozdnim delavcem v Bosni pod ze-io ugodnimi pogoji.: Zglase naj se osebno ali pismeno samo pravi drvarji. Prvi transport odhaja m Maribora 9 maja, drugi 17. maja.
Iz Maribora.
d „Tabor“ pribežališče grešnikov . Vsak mariborski policajdemokrat, kateremu očitajo naši listi kako nepošteno dejanje, ali ki ima kaj slabega aa vesti, se dosledno in redno zateče v njihovo trobilo, v zloglasni mariborsL „Tabor“, ki se sedaj po vsej pravici imenuje pribežališče grešnikov. Tudi bivši predsednik mariborskega stanovanjskega urada, vpokojeni častnik Vidmar, se sedaj, ko smo mu malo potipali njegove grešne obisti in mn izpraševali njegovo kosmato vest, se je istotako zatekel v „Tabor“, kjer poveličuje svoje zasluge, delo in trud in se skuša oprati vseh dejanj, ki jih' zakrivil kot predsednik mariborskega stanovanjskega urada. Mož, ki je že mnogo oseb na neopravičeni način z vso brezobzirnostjo vrgel iz stanovanj si sedaj drzne zavijati resnico, pri čemer zamolčuje slučaje, ki ne dokazujejo pravilnosti njegovega postopanja. Toda moža je javno mnenje že obsodilo in zamorec se zastonj pere v mla -kuži mariborskih Taboritovb
d Batine — nagrada policajdemo-krata. Precej važno vlogo med mariborskimi polieajdemokrati igra vsiljivi dr. Keisman. Koliko in kako cenijo trezni demokrati dr. Reismanovo javno delo, je najbolje označil svojčas dr. Rosina, ki je imenoval svojega po litjčnega tovariša Reismana z ozirom na njegovo dosedanje delovanje, v javnosti slamorezca. No, vsakdo ni sposoben za javno politično d«lo, pa je menda g. dr. Reisman dobra ptsn-rniš
zato sem se hitro, kakršen sem bil prikazal pri vratih. Pa mi šo danes ni žal, da sem bil moten pri popoldanskem počitku, kajti „dični“ prišlec je pripeljal s seboj domačo hčerko, krasno cvetko Korotana. Koj mi je minil zaspanec in že se mi je hotelo kramljati, pa je morala hitro oditi , ker jo je čakal — fant. Iver imam posebno srečo, da pridem pri ženskah vedno prepozno, kajti kadar se s katero spoznam je običajno zaročena, poročena ali sam vrag vedi kaj, za kar sem seveda svoji usodi strašno avale žen, ki me je do sedaj obvaro -vala sladkosti zakonske nadlogo, si nisem vzel to prav nič k srcii, tem -več šel kratkomalo — spat.
Ko sem se tudi tega naveličal, vstanem prav tiho (tako, da se je zatresla kar cela soba), nakar začnejo zaspanci počasi odpirati svoje oči ter vpraševati, kaj da se je zgodilo, če treba odriniti. Ko jili opozorim, da je noč za spanje, dan pa za delo, ter da treba iti na Planinski tabor so se začeli polagoma spravljati na noge.
Konečno odkorakamo v četvero -sitopu na veselični prostor, kjer je bilo že jako živahno. Godba, petje, govornice in govorniki, so se vrstili, a
ka, moč. Dr. Reismanovo pisarniške^ sposobnost je ocenil njegov šef dok J tor Osenjak v Mariboru z batinami * katerih je. naložil dr„ Rojsmauu pošteno porcijo. Seve, po izvršenem batin jen ju je dr. Reisman ostav.il pisarno dr. Osenjaka in sedaj prepisuje akte v pisarni bivšega komunista dr, Škapina. Čudno, da 'n e vzame v slu-bo g. Reismana. kak dr. Koderman in Lipold posebno'sedaj, ko. .je prijel gs dr. Reisman policajdemukratsko bir-mo-batine! Pa, kakor se sLiši, misli sprejeti dr. Reismana znani balinar dr. Irgolič. Ubogi Reisman — v po -litiki slamorežec, v pisarni se ga pa batini kot kacega fantalina!
d Stanovanjska komisija v Mari-
boru meče pridne slovenske delavce n« cesto. V' hiši „Pod lipo št. 9“ stanuje že od teta 1910 slovenski delavec Florijan Danko s svojo ženo v skromnem stanovanju. Oba sta skrbna in pridna. Hudobni duh, ki vlada v stanovanjski komisiji,, se je spravil lufti že nad Dankota in mu je poslal sklep, da se mu odpoveduje stanovanje, „ker niste semkaj pristojni.“ Danko je vložil prošnjo za sprejem v domovinsko zavezo, ki se mu bo morala dati. Gospodje pri stanovanjski komisiji! Ali še imate sploh kaj čuta pravičnosti, 'da uganjate take tiranske čine? Ubogega delavca tirate v obup. Ali nimate nobene vesti več? Javnost, sodi sama o tiranstvu, ki ga uganja stanovanjska komisija — namreč gg. demokrati ■,
< * d Trgovski in privatni nastavljen-ci se opozarjajo, da je pričela krajevna skupina Maribor Osrednjega društva trgovskih nastavljencev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani vsestransko delovati. Pisarna se nahaja v Slovenski ulici št. 8 dvorišče desno. Uradne lire so ob delavnikih dnevno od 18. do 19. uri med tem časom se dajajo pojasnila in sprejemajo novi člani. Že vpisani novi člani, koji še vpisnine niso plačali sejpro-sijo, da to prej ko slej storijo.
d Glasbena Matica v Maribora
nam naznanja, da priredi praško pevsko društvo „Hlahol“ v petek, due 13, f. m. ob 29. uri v Götzovi koncertni dvorani, praznujoč 60letnico svojega obstoja, s koncertnimi turnejami po Jugoslaviji, sijajen koncert s prekrasnim programom, v katerem so zastopani najboljši češki skladatelji. Zbor obstoji iz 130 pevcev in pevk, proizvajajo se moški in mešani zbor. Vstop nice se dobivajo v trgovini g. Zlate Brišnik v Slovenski uliciPovpraševanje je zelo veliko, samo iz Ptuja se je priglasilo 50 obiskovalcev. Kdor. Koče najboljše češke skladbe slišati vi brezhibni obliki, ta ne bo zamud;I ta znamenite prireditve.
d Mestno kopališče se otvori v sredo dne 11. t. m. Parna kopelj bo v petek ves dan za ženske, ostale dni pa moškim na razpolago.
Orlovski vestnik.
o Konjiško orlovsko okrožje. Brin jeva gora imv za mladino nekaj privlačnega. .V, nedeljo, dne t. maja sa pohiteli tja naši Orli. Udeležba 'je bi-» la vkljub slabemu premeno lepa, ee -
v dvorani je mladina rajala. Da smoj se i mi zasukali z< domačinkami menda, ni treba povdarjati.
In tako so bežale urice, skoraj jat bila že polnočt ko smo se poslovili ten spravili k zašlhženenvu počitku. Ker smo žo popoldne zaprosili domačot hčerko pomoči, da zjutraj ne zamu-: d;mo in zaspimo, smo komaj malo spali, pa nas je zbudil znani glasekз „Dobro jutro, treba vstati!“
Hitro se skobacamo iz postelj, o-» blečemo ter se zberemo pri zajutrku „ ki nam je imenitno šel v slast, sat jö stregla naša ljubka znanka — domača hčerka.
Po prisrčnem slovesu zapustili smo gostoljubno hišo ter pri vratih opazili, da nas bode spremljal — dež*
Ker to pravega planinca ne ovi -ra ali moti, odšli so eni k avtomobilu ki jih je popeljal v Kranj, odkoder, sdi šli na Triglav, a jaz sem jo mahnil čez Pastirkovo sedlo v Logarsko do. lino do Piskernika, kjer mo je tovariš France željno pričakovat že celi prejšnji dan. Iz dolgega časa pojedel je celega zame pripravljenega' ocvc-* tega piščanca ter bil ravr.o na tein da pogoltne še prihranjeno obaro, k« ga pri tem hvalevrednem poslu pcQ«t
io bratje iz Slovenske Bistrice in iz I vama so se pripeljali na treu vozovih. Navaden izlet pa se ie razvil v navdušeno manifestacijo za oi lovsko •nisei. V cerkvi je bila pridiga in sv. maša, ki jo je služil zreški y. svetnik Knrba, Svečanost j,e pose ono povzdig mio zbrano petje konjiški a pr atov pod vodstvom br. Ant,„Smoga.-ec. Po službi božji je bilo zborovanje aa problem. Vodil ga je okrožni predsednik br. Fr. Selili Takoj po -»ozdravu je pevski zbor zapel Orlovsko nnuno in ladi med govore je bilo uvrščenih več pevskih točk. Lepi sta bili, deklamaciji. Naraščajnik Srebre iz Oplotnice je deklamiral „Pesem naraščajnikov“, brv Jak. Loža k iz Konji u „Našo pe -sem“ (iz Mladosti). Govorni so bratje: Mat. Napotnik in Fil, Ravnjak iz Konjič, A., Zidanšek in Pivec ;z Spita -tiča, Jan. Fridrih iz Kebra, Mat. Pe 'ebnšek in slednjič kaplan i v an Ran Aigaj iz Gad rama. Nato telovadni na. step: Članske vaje 1921,, uaraščejske vaje 1&20 in vaditeljske vaje 11)21. Prijateljska zabava je posazaia, ka -ko. zna Orel združevati resno delo z lepim poštenim razvedrilom. ,To mu pa tudi T-nđobiva vedno večjega zaupanja me.i ljudstvom. Prireditev je zadovoljila vse udeležene s — mogočo, kakšnega tspmmka ne.
kinem. No, ravno toliko je še ostalo, da sem par Žgancev v obari na -močil ter zamogel pohvaliti izboren kuharski talent naše Burge. France pa me je tolažil,1 češ, „čakanje je težko ce v želodcu je prazno“ in mi delal tek s svojimi suhimi in mastnimi dovtipi, tako, da je imela Burg a do _ volj posla, predno je utolažila lačno in žejno stran mojega želodca.
Nadaljevala sva pot na Okrešelj, a ker je deževalo kar naprej sem se čez dva dni vrnil domov, nezatiovo -Ijen z namočeno partijo v Savinjskih Alpah.
o K slovesni ustanovitvi telovadnega odseka »Orel Studenci« pri Mariboru, ki se vrši dne 16. maja 1921 v prostorih in na vrtu gostilne »Pri beli zastavi» v Studencih, so vabljeni vsi iskreni prijatelji mladinskega gibanja. Vstopnina 2 dinarja. Začetek ob 3. uri popoldan. Posebna vabila dostavi odsek. Bog živi!
o Ortborova seja tel. odseka Orel Maribor bo v pondeljek ob 7, uri zve
čer pred fantovskim večerom »v društvenem prostoru. Odborniki vsi! — Predsednik.:
o 7. fant. večer tel, odseka Orel Maribor bo v pondeljek ob 8, uti zve čer, v, društvenem prostoru. Redni člani so pod disciplino dolžni priti, — Podporni člani in, ss. Orlice iskreno vabljene! — Bogi živi!
o Vsem odsekom mariborskega o-krožja! Pripravljajte se že sedaj na okrožno miraščajsko prireditev v He čah na prvo pobinkoštno nedeljo *22. maja 1921). — Natančneje v okrožnici. — Letošnja okrožna prireditev bo v Slivnici sred junija.
Dopisi. <
Ribnica na Pohorju. Dne S. L m. se je vršil pri nas sijajno obiskan shod SKZ, na katerem je poročal poslanec Pušenjak o položaju in o delu poslancev. Po njegovem govoru, katerega so vsi navzoči odobravali, so govori П o agrarni reformi in o domačih gospod, zadevah' gg. Držečnik, Podlesnik ter Skočir. Pri zborovanju navzoči soc. -demokrati so molče odobravali izvaja-janja poslanca. — Naš gostilničar g. Plačnik je izobesil dne 1. maja rdečo zastavo. S tem je javno priznal, da je njegova gostilna le za sooijalne demokrate, a ne za nas kmete. Mi kmetje se bomo radi tega izogibali gostilne Ptačnik ter obiskovali le gos'dno Pet run, kjer je vsak kmet dobrodošel, gost. Kdor je proti nam, ne zasluži na še podpore.
Ljutomer. V Bezanje.cin je b:l pokopan 3. t, m. g. Jožei Markovič , mnogoletni član kraju. Šolskega sveta oučinski svetovalec itd. star 71 let . N.. v m, p. — Na dan pogreba je iz -dihnil tudi niegov tovariš g. ti, Slavič, bivši gostilničar, mnogoletni b. že pan itd, na Kamenščaki po dom i mučni bolezni, star 76 let. Rajhi je bil vzgled delavnosti, naobražen in dober svetovalec Vsakomur. V mlaj? -šib letih je bil dika v svoji občini.! Veličasten je bil pogreb na- praznik Vnebohoda, s spremstvom cozarjevske-ga gasilnega društva, čigar častni .član je bil. Pevci so mu zapeli na domu in ob grobu žalostinko,. Naj mu sveti večna luč! Zaostalim naše sožalje! Cezanjevsko gasilno društvo je naklonilo ubogi šolski mladini v, Ce _ zanjevcih 150 K mesto venca svojemu častnemu članu pok. g. Iv. Slaviču. Hvala!
Sv. Lenart nad Laškem* Naši samostojneži. so vedno hudi, es jim kdo reče, da so proti veri. Pred kratkim je bil eden izmed njihovih kan -didaiov za občinski odbor v gostilni,. Kažoč na razpelo je izustil bogokletne besede: „Saj mi ta leseni Bog itak ne more nič pomagati“.. Možje, ki še držite kaj na vero, ali vas ni sram, da ste bili zapisani s tem bogokletne žem na isti kandidatni listi? Ce pa bi radi izvedeli, kdo je izustil zgoraj imenovane bogokletne besede,, vprašajte pri domačem tajništvu Kmetske zveze. In tedaj se še čudite, da nastopajo duhovniki proti vaši stranki, ki ima v svoji sredi take ljudi!
Narodno gospodarstvo.
g, lične knjige za nižje poljedelske šole. Vlada je razpisala natečaj za sestavo učnih knjig za nižje kmetijske šole. Učne knjige je sestaviti v vseh strokovnih predmetih.
-d Kronske novčanJce bodo progla-
šene neveljavnim še le z 31. majem * Zamenjava 1-, 2- in. lükronskih, nov:-* čanic se bo vršila v onih’, krajih, kjea še krožijo ti bankovci, od 15, do Ж C m. Tako se glasi naročilo finančnega ministrstva na pokrajinska finančna ravnateljstva glede izmenjave krona* kih novčanic.
g Mariborsko tržno poročilo. M soboto, dne 6. t. m., so pripeljali Špeharji na 15 vozovih 45 svinj. Za meso se je plačevalo 32 K, za slanino ; pä .42—-48 K. Krompir, katerega se je pripeljalo 46 voz, so prodajali po 15—18 K za merico. Na trg so okoličani prinesli tudi 56 kozličkov; cene so se gibale med 100 in 140 K, Žita je bito la malo, cene nespremenjene. .V večji množini je bila zastopana zelenjava .„ katero so oddajali po starih cenah* Mleka je bilo mnogo, cene 5—6 K za liter. Cene jajcam so poskočile od 2— 2,50 K komadu.
g Mariborski svinjski sejm od 6. maja je bil zelo dobro obiskan in tudi kupčija je bila zelo živahna. Vsega skupaj je bilo na sejmišče prignanih. 148 prašičev po sledečih cenah: plemenski prašiči kg žive teže 26 đ© 30 K, polpitami 28 do 32 K, mladi 6 do 8 tednov stari prašiči 5,50 do 400 K, jesenski 600 do 1000 K komad.
g Vrednost 'denarja, Vrednost a-meriškega. dolarja znaša .135 do 156 naših' K, 100 nemških mark stane 214 naših K, za 100 avstrijskih K plačaš 2-3 jugoslovanskih K, 100 laških tir stane 670 K, 100 čehoslovaških K pa, 193-195 naših K.
Razne.
d Najmanjši referat n». Francoskem, M se je nedavno javil pregledni komisiji, je visok 90 centimetrov, Nesrečni rekrut, katerega postava spominja naj sedejnlctpega i an tka so piše Paul Tupinier,
Џ Srebrne krone,
srebrne dve- in petkronske novce, srebrne goldinarje, staro zlatnino in zlatnike kupuje
Avgust Wspper, zlatar,
Maribor, Stolna ulica 1.	242
1—3
Dražba lova.
Lovska pravica krajevne občine Štatenberg se da potom javne dražbe do 30. junija 1922 v zakup. Ta dražba se vrši na uradni dan v Slov. Bistrici v četrtek .dne 2. junija I921 ob 11. uri predpoldne.	244
Dražba lova.
Lovska pravica krajevne občine Pečke se da potom javne dražbe do 30. junija 1922 v zakup. Ta dražba se vrši na uradni dan v Slov. Bistrici v četrtek, dne 2. junija 1921 ob to. uri predpoldne.	245
if Arniki	za prevažanje
VOZniKI okroglega lesa (hlo dov) iz gozda pri Slov. Gradcu in Gornji Kapli se sprejme— pri »Splošni stavbeni druž Maribor», Aleksandrova cesta št. 12.	246
_ v prid spomenika VBSclICa padlim vojakom svetovne vojne, katero priredijo bivši ujetniki v prostorih posestnika Jakoba Čuša v Dornavi. Spored: Ob pol 14. uri večernice. Ob 14. uri otvoritev spomeniškega vrta. Ob 15. uri veseloigra »Županova Micka« v dveh dejanjih, ki se vrši v prostorih veselice. Plezanje majniškega dreva. Licitacija majniškega drevesa. Srečolov. Šaljiva pošta. Petje. Prosta zabava z godbo in plesom, za dobro pijačo, topla in mrzla jedila je preskrbljeno. Za obilno udeležbo prosi odbor.	247
ujr_ solnčna lega, z vrtom IIISCI, ali brez vrta in hleva se proda. Ob Bregu 24, Maribor
2—3 239____________
Rezervirano
za novo trgovino R. Bizjak,
urar, draguljar 'm optik
Maribor, Gosposka ulica
243
Ceno kupite
hlače
moške hlače dobre kron 120"—, 190-—, 230'—, moške ipodnje hlače K S№— in 88-—, srajce pisana ali bela K 120'—, i 45-—, 170’—, hlačevina I26 cm Uroka 1 m K 7O— do 148’—, plavotisk, lep, 1 m K 40'—, 45’—, 48'—, oksford, dober 1 m K 4O'—, 46-—, rujavo platno I m 34-— do 40-—, Sifoni, fini I m K 42’— do 5O'—, predpasniki za ženske K 58'—, 66-— 72-—, 85'—, glavni robci, lepi i K 30-—, 36-—, 42-—, konjske Strange 1 par K 24 —, 30*—, 38'—, 44’—, uzde navadne in pletene K 15 —, 17’—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; iežni-gumi plašč, angleški kron liso-—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130'— do I45 — г to-iletno milo, žepna zrcala, britve, aože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasse igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
ielzil GnSušsk, Mb@r,
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
URE
Pohištvo in žimnicami, blazine, odeje, umivalniki z ogledali, ponočne omarice, obešala za obleko, zofa, fotelji, karnise z zagrinjali itd. na prodaj.1 Vprašati le pri hišniku v Narodnem domu. Marib. 3—3 235
vsake vrste se sprejemajo v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, Jvekronske novce, srebrne goldinarje itd. 9—10
Jan Ignaci,
Maribor, Grajski trg (v gradu).
Svileni naglavni robci
so po ceni na prodaj. Franko-panova ulica 14, I, nadstropje.
Madone,
kipe v velikosti 15X34, 9m> krasno umetniško delo v imitaciji bronce razpošilja proti povzetju K 380'— založništvo
H. Tičar, Ljubljana.
Na željo se pošlje tudi ioto-grafični posnetek. Komisijsko prodajo istih je prevzela tudi tvrdka Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.	3—3 232
planine je najboljše razvedrilo. Vsakdo rad porab prosti čas, da se poda
SVOJ
gore. Da pa izve, kam in kako bi izletel, naroči naj nemudoma „Planinski koledar za leto 1921“, ki se ga dobi s poštnino vred za 21 kron pri »Založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5/1« ter je čisti prebitek namenjen za kočo
pod Ojstrico (1807 m).
Drobni koks
se
za kovače in ključavničarje, izvrstno sposoben, odda pri Prvi mariborski tvorniei briketov, Maribor Komenskega ulica (koroški kolodvor).	248
1 U L I 0
11 — 13»
MEINL
KAWA
ČAJ
K111 ®.
Središnjica: ZAGREB.
Podružnice:
ZAGREB« Pip ulixe S. UUBUJINA* ftteKsiiftaa cesti 1. MARIBOR, Gosposka ulica 7, PECUH, Kraiievska ulica B.
5 'J V
Inserirajte v „Straži“
i
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Mariboru
m
Stolna ulica stav. 6,
GTSr^* Obrestuje vloge po
reg, zadr. z neom, zai.
4% ija 4V/o ***««!
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo brezplačno.	26
na-
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, ložen v vinogradpem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
taüftiaielj in sralfižniEs Kana* „Straže.“
Hišk .Cirilove tiskarne e Mariboru*
Odgovorni urednika ШаЗо Enšenjak,