DVAJSET LET DOMA UPOKOJENCEV
Starost ne sme biti nadležna
Dom upokojencev na Taboru Je pravkar proslavll dvafsetletnico svofega obstoja. Ob tej prlložnostl so šeatlm delavcem doma podellll državna odllkovanja, kl sta Jlh Izročlla Nuša Kerševan, predsednlca skupš-čine meata In Borut Plavšak, predsednlk občlnaka akupščlne Center. Nagrado Je doblla tudl dlrektorlca doma Fani Žužek-Vabšek, kl uapešno vodl dom oaem let Hkratl ao izdali tudl llčno brošuro z naslovom »Našlh dvajset let«, v katerl ao nazorno predstavlli delo doma In Jo popestrlll še z raznlml zanlmlvlml prlspevkl ter fotografljaml.
Posebej vesel pa je bil piknik, ta imenitna zamisel proslave dne-va doma na Taboru, ki že postaja tradicionalen in ga vsi gojenci do-ma radostno pričakujejo. Park pred domom je na ta dan oživel, kajti nastopile so ljubljanske ma-žoretke in zadonela je glasba an-jgambla »Marela«, da se je marsi-kateri udeleženeo. zavrtel na ploš-čadi. Med udeleženci pa si našel tako staro kot mlado, kajti krajani so praznik že vzeli za svojega. Le-tos pa posebej, saj je krajevna skupnost z njim končala svoja majska srečanja. Za nameček je še vreme poskrbelo za vedro raz-polože^je, tako je marsikateremu ostarelemu, ki sicer preživlja bolj samotne dneve na invalidskem vozičku znotraj hiše, kanila solza veselja in navdušenja.
Pravzaprav bi morale zgledu Tabora slediti vse krajevne skup-nosti v našem mestu, četudi ni-majo doma upokojencev v svo-jem okrilju, zato, da bi se tam sre-čevali in spoznavali vsi krajani med seboj. Posebej dobrodošlo pa bi bilo takšno praznovanje sta-rejšim, saj jih je veliko, ki so osamljeni in imajo premalo vsak-danjega stika s sokrajani. Naše mesto, kot vemo, pa postaja vse starejše. V naši občini je 9,4 od-stotka starejših od 65 let in nanje bo treba pogosteje misliti, od teh jih je le 5 odstotkov v domovih.
»Težimo za tem, da bi bil naš dom čim bolj odprt navzven in da bi to bil tudi družabni center za druge. Ne pozabljamo pa na tiste, ki so doma in potrebujejo našo pomoč, zato moramo prerasti tudi v center družbene pomoči,« je po-vedala Fani Žužek-Vabšek, direk-torica, ki je bila pred kratkim na novo izvoljena na to mesto.
Pri temje merila na program, ki ga razvijajo in bo nadvse koristen, če le ne bo preveč ovir, da bi ga v kratkem uresničili. Tako bodo le-tos na novo organizirali gospo-dinjsko pomoč na domu. Kdo naj bi je bil deležen, koliko naj bi pri-speval, kdo naj bi kril stroške, o vsem iem se zdaj pogovarjajo in dogovaijajo tudi z zdravstveno skupnostjo in s skupnostjo social-nega skrbstva. Zadnja leta je veli-ko govora o zdravljergu in negi na domu, ki bi znatno pocenilo de-javnost in razbremenilo zdrav-stvene in druge ustanove. Skrat-ka, zamisel je lepa, s^j je marsik-do rajši doma in lepo bi bilo, ko bi se zavedal, da lahko računa na pomoč DomaT
Seveda pa bo treba še marsikaj urediti, preden bo služba stekla. Ovira je tudi zakon o delovnih razmeijih, ki prepoveduje da\jše delo upokojencev, a za gospodinj-sko pomoč bi najbolj prav prišle prav mlajše upokojenke. Prvič so vešče svojega dela, drugič imajo čas in treijič bi si s honorarjem malce popravile sicer pičle pokoj-nine.
Tako y domu upokojencev ved-no mislijo na širitev svojega vpli-va in morali bi jim pomagati, da bi uspeli uresničiti svoje zamisli. V teh dvajsetih letih se je namreč pokazalo, kako potrebni so takšni domovi. Dom na Taboru je bil sploh prvi v Sloveniji, kl je bil namensko grajen in tiako pred-stavlja prelomnico v domskem varstvu sploh; kajti prej so bili starejši odrinjeni v razne stare gradove, kjer so životarili. Ko bo zgrajen še dom na Poljanah, bo v teh dveh domovih prostora že za skoraj petsto upokojencev.
A. A.