poštnina Diatana v gotovim Leto LVII. V Ljubljani, v petek, dne 15. novembra 1929 St. 261	st.2Din
Naročnina
Dnevno izdaja
n kralltnno Jugotluilo mesečno 25 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din
za ivtozemsrvo
mesečno 40 Din ncdcllska Izdala celoletno v Jugo Slavili 120 Din, za Inozemstvo MOD
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsle mali oglasi po 1'3I In 2 D,večji oglasi nad 45 mm višine po DIn2-50,vellKl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Dir □ Pn veCiem □
Izide ob 4 z jutra.)
razen pondeljka ln dneva po prazniku
ITednMiuo /e v Kopltar/evi ulici SI. 6:111 Rokopisi se ne vračalo, netranktrana pisma se ne spre/ema/o Uredništva < teie/on it. 2050, upravnlštva št. 2328
„Svoboda morja"
Predsednik Hoover je 11. novembra, na obletnico premirja pred veterani ameriške legije v Washingtonu podal zelo važne izjave, ki se nanašajo na svobodo morja. Tudi v vojnem času naj bi ladje, ki prevažajo živila, bile mednarodno zaščitene proti sovražnim napadom, kakor so na primer bile do sedaj bolniške ladje.
Predsednik Hoover je brez dvoma govoril iz svojih spominov na žalostno medvojno dobo, ko je organiziral prehrano Belgije. Bila je to brez dvoma nad vse težka naloga in spomin na narod, ki je nedolžen stradal in umiral, je zapustil v njegovi duši neizbrisne, trpke spomine. Najtežja stran vojne, kjer se pokaže vsa njena nečloveška brutalnost, je v dejstvu, da so nedolžni otroci in žene in starčki v nevarnosti, da pomro od gladu, medtem, ko mora v vsakem slučaju za vojujoče čete vendarle še biti živež na razpolago. Ce hočemo torej vzeti Hooverjev predlog od najboljše strani, ki ga je, kakor se je izrecno zavaroval, stavil kot osebno mnenje in ne naziranje svoje vlade, potem ga moramo tolmačiti kot izraz občečlo-veškega, humanega čuta, ki poznano oblikuje ameriškega predsednika.
Lep je Hooverjev predlog, toda, kakor hitro si v duhu skušamo predstaviti njega uresničenje, se pokaže, da je po pameti zelo trpko izvedljiv ali sploh nemogoč. Naj pomislimo le na preteklo vojno, ki nam je še v zelo dobrem spominu. Ali niso vrhovna armadna vodstva smatrala za svojo glavno nalogo, zrušiti moralo nasprotnika bolj še kot v strelnih jarkih — v zaledju. In kaj je hujši pritisk na civilno prebivalstvo kakor lakota 1 Izstradalna blokada, ki jo je antanta vodila proti centralnima velesilama, je bolj pomogla do zmage, kot pa vojno orožje. Vojak, ki je vedel, da mu doma strada družina in ki je sam stradal, ni imel onega bojnega zanosa, kot njegov tovariš v nasprotnem jarku. Lakota je fizično in moralno tlomila odpor centralnih velesil. Ali je upati, da bi se temu strašnemu in učinkovitemu orožju poslej odrekli vo ju joči narodi?
Pa tudi sicer stvar ni tako preprosta. Mi vemo, da se iz mnogih, zelo potrebnih živil dajo izdelavati najhujša razstreliva. Žito in druga živila izborno služijo za produkcijo industrijskega alkohola. In če je enkrat dovoljeno po morju dovažati živila vojujočim narodom, mora biti še tem bolj dovoljeno, dovažati jih po suhem. Vzemimo, da se Nemčija bori proti Franciji in Poljski. Ali naj ruski vlaki z živili preko Poljske vozijo v Berlin in ameriški preko Pariza v Koln? Stvar si je težko predstavljati.
Drugo, kar je omembe vredno, je dejstvo, da se je ameriški predsednik s tem predlogom očitno postavil proti Društvu narodov, ki v 16. členu državo, ki bi prijela za orožje, ipso facto smatra v vojnem stanju z vsemi državami, ki takoj pretrgajo z njo vse finančne, trgovske in osebne zveze. Člen niti ne izvzema držav, ki niso članice Društva narodov. Preživljanje vojujoče države po kaki drugi državi je pa očividno v nasprotju s temi statuti. Taka akcija bi omogočala, da se država dalje lahko bori in nasprotuje duhu miru, ki ga zasleduje Društvo narodov. Državam, ki so bojevito razpoložene, bi to dalo šele pogum, da bi ob prvi priliki zagrabile za orožje in postavile svet pred izvršeno dejstvo, ki bi ga s človeško krvjo zapisal meč.
Mi nočemo deliti sarkazma nekaterih, ki v predlogu predsednika Hooverja, kakor se lepo in človekoljubno sliši, nočejo videti drugega, kot — kupčijsko zadevo. Amerika, pravijo, je žitnica sveta, in se vidi, da bi tudi med vojno rada delala dobre kupčije s svojim žitom. Tako suhega računa, kot rečeno, nočemo slutiti za velikim možem, kakor je v resnici Hoover. Toda vse se nam zdi, da je tudi ta predlog predsednika dokaz, da velike države v mir — ne zaupajo. One niti ne zaupajo, da bi vsaj sedanja generacija bila obvarovana strašne vojne šibe. Kajti, ali nimamo tukaj pariškega oz. Kellogovega pakta, ki prepoveduje vojno kot sredstvo medsebojnega obračunavanja. Kellogov pakt so podpisale čisto vse pomembnejše države, vse so se odrekle vojni — in vendar, državniki ne zaupajo svojim lastnim podpisom. Deset milijonov vojakov, ki jih danes več stoji pod orožjem kot pred vojno, je svetu strašen opomin, da gremo nasproti novim givzotam m povejmo naravnost — uničenju, ako narodi z iskrenim medsebojnim zaupanjem ne odstranijo preteče vojne nevarnosti.
A vzomimo Hooverjev predlog v najugodnejšem smislu, ki je mogoč. Sprejmimo, dn je pred8e<lnik hotel utreti pot razorožitveni kon-
Po popolni konsolidaciji -
parlamentarizem
Interview poljskega časnikarja z ministrom dvora
Belgrad, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Varšavski list »Din poljski« je objavil razgovor svojega dopisnika Mihajloviča z ministrom dvora v Belgradu g. Jeftičem. V začetku svojega članka naglaša avtor, da je v Jugoslaviji zelo težko dobiti avdijenco pri članih vjade. Vse vladne poteze v Jugoslaviji se smatrajo kot realni koraki, globoko premišljeni, o katerih se ne obvešča prej, predno se ne izvedejo v življenje. Kot dokaz vljudnosti je treba smatrati, ako je kak tuj dopisnik sprejet od člana vlade v avdijenco in se lahko z njim razgovarja. Taka avdijenca je mera simpatij, ki vladajo v Jugoslaviji do tiste države, iz katere dopisnik prihaja. »Pred nekoliko dnevi,« piše dopisnik, »sem imel čast biti sprejet v avdijenco od ministra kraljevskega dvora V. Jeftiča.« Nato dopisnik popisuje kako je bil peljan v kabinet in kako je prišel v bližino ministra.
Razgovor se je začel o tem, kako so Srbi, Hrvatje in Slovenci sprejeli kraljevski dekret o novi ureditvi kraljevine. G. minister je naglasil, da so Srbi discipliniran narod, ki ima veliko zaupanje v svojega kralja. Ves jugoslovanski narod je pozdravil kraljevski dekret z dne 3. oktobra, nikjer se ni opazilo nezadovoljstvo. Vrnitev na parlamentarno stanje se bo izvršila po tem, ko se bo dovršila popolna notranja konsolidacija. Parlamentarno stanje bo poslednja etapa te konsolidacije, ki gre sicer počasi, a tembolj sistematično in sigurno.
Nato je poljski dopisnik obrnil pogovor na zunanjo politiko, posebno na odnošaje, ki vladajo med Jugoslavijo na eni strani in Italijo ter Bolgarsko na drugi. G. minister je naglasil, da so odnošaji napram Italiji popolnoma pravilni. Končno se je govorilo o odno-šajih med Jugoslavijo in Poljsko.
Ameriški slovenski list o Gortanu
Belgrad, 14. nov. (Tel. »Slov.«) »Narodni Glasnik«, glasilo Slovencev v Los Angelesu, je pisal povodom smrti Vladimira Gortana med drugim tudi to:
Jugoslovani tukaj v Ameriki nismo točno informirani o italijanski zakonodaji in pravosodju. Zaradi tega ne moremo pravilno soditi iz pravnega stališča o tem slučaju. Kdor pa ve, kaj počenja danes Italija v Istri, mu bo popolnoma jasno, da je Vladimir Gortan dal svoje mlado, življenje iz ljubezni do svojega naroda. Danes je znano v vsem tujem svetu, kako se godi našemu narodu v Istri in Gorici, kjer vodijo Italijani najbrezobzirnejšo politiko iztrebljevanja. Odvzeli so jim šole, cerkve, narodne korporacije in druge kulturne ustanove. Na stotine duhovnikov in učiteljev ter drugih naših kulturnih delavcev so ali pregnali preko meje ali pa jih vrgli v ječe. Nikjer na javnih mestih, uiti v sodišču ne dopuščajo svobodno
posluževati se materinega jezika. Komur se obrne smeli pogled preko Snežnika in Vele-bita, kjer živijo njegovi bratje v svobodni državi, ta se igra z življenjem. Zvito fašistično oko spremlja vsak pogled podjarmljenega našega naroda.
Naravno je, da se v teh italijanskih grožnjah pri njihovem preganjanju javlja tudi reakcija pri zatiranemu narodu. Toda po vsakem protestnem kriku naših zatiranih bratov Slovencev jih železna roka Mussolinija še bolj stiska. To vse je znano vsemu kulturnemu svetu. Imamo vtis, da ta modri Italijan, ki je znal zagospodariti tudi nad italijanskim narodom, meri tudi nas Jugoslovane po istem merilu, s katerim meri Italijane. Toda mi smatramo, da se v tem oziru zelo moti. V tem njegovem pogrešnem mišljenju leži na žalost tudi siguren ključ krvavega obračuna med pravico in krivico, med krvoločnostjo in ljubeznijo napram domu in domovini.
Ali bodo podmornice odpravljene
Nezaupljivost Francije napram italijanskemu predlogu — Francija
za popolno sigurnost
Rim, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Italijanski listi še le danes poročajo o zatrjevani pripravljenosti italijanske vlade, (la pristopi k predlogu za popolno odpravo podmornic, ne pristavljajo pa nobenega komentarja, tako da ni I razvidno, ali je vest resnična. Dejansko je \ Italija že pred meseci priznala, da so podmor- I liice za posebne italijanske namene odveč pod pogojeni, da se doseže popolna pariteta med brodovji Francije in Italije. Ker pa se to ne more uresničiti, je to italijansko pripravljenost težko smatrati za več kot za spretno šahovsko potezo italijanske diplomacije, da izolira Francijo od Anglije in Amerike. V tej zvezi je tudi razumljivo, da Italija nikakor ni odklonila predloga ameriškega predsednika Hooverja, da bi se morale ladje za živila v vojni smatrati ravno tako kakor bolniške ladje, temveč pozdravlja to celo kot prvi pameten predlog za uresničenje razorožitve.
Pariz, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Ideja sredozemskega Locarna, ki se pripisuje siru Ericu Drumondu, se v francoskih listih ne obravnava s posebno ljubeznijo. Francija ne more dopustiti, da bi bila njena varnnost od-
visna samo od dobre volje Anglije, pravi »Quotidien«, dočim izjavlja »Echo de Pariš«, da je sredozemski Locarno za Francijo toliko kot brez vrednosti. Ugodna prilika, zagrabiti Francijo za grlo, bi bila v primeru nemškega napada na Francijo. V tem primeru je Anglija obvezana k pomoči že na podlagi rensko-lokarnske pogodbe. Za primer izoliranega francosko-italijanskega konflikta pa ne zadostujejo nejasne lokarnske obljube, ker ni prav lahko razumljivo, kako bi mogla Anglija na korist francoskih kolonij v Afriki ali na korist Savoje ali Korzike prevzeti obveznosti, katere je svoječasno odklonila na korist lastne varnosti ob Renu. Razen tega pomeni protislovje, predlagati zvezo, s katero bi bil lastni sopogodnik oslabljen, namesto da bi se ojačil, kakor bi bilo logično in pametno.
Dr. Puc v Belgradu
Ljubljanski župan dr. Dinko Puc je prispel v spremstvu uredništva gradbenega od-deU-a in mestne elektrarne v Belgrad, da intervenira v raznih komunalnih zadevah mesta Ljubljane.
ferenci, ki se bo v januarju vršila v Londonu. Potem bi smisel predloga bil naslednji: Velika visokomorska brodovja služijo predvsem v varstvo trgovskih mornaric. Kakor hitro pa bi obveljalo načelo, da je aprovizacija dežele tudi v vojnem času iz morske strani mednarodno zavarovana, potem odpade razlog, da bi morale biti države na morju tako močno oborožene, torej ni umestno, ako se branijo razorožitvi. Tudi na ta način torej bi mogli tolmačiti Hooverjev predlog, vendar v najideal-nejšem smislu.
Kajti, naj ludi izpustimo iz vidika momente, ki smo jih navedli kot protivne uresničenju Hooverjevega predloga, jo tudi razorožitev sama, kakor se nam obeta, zelo proble-: matičen korak 1; miru. Proporcija, ki jo bodo I Angleži in Amerikanci v Londonu predlagali,
bo sledeča: 5 (Anglija, Amerika); 3 (Japonska); 1.75 (Francija, Italija). Prvi pogled nam kaže, da je premoč Anglosasov nad vsem ostalim svetom ogromna. Angleži se sicer odrečejo svojemu tradicionalnemu »Rule Britannia over the waves« (gospodstvo Britanije nad morji), toda, odkar vemo, da so zvezani z Ameriko, to ne zgleda kot posebna žrtev. Nasprotno, nad-vladje Anglo-Amerikancev je poslej še silneje. Ali govorjeno še bolj konkretno, v slučaju vojne bo Amerika z lahkoto kos Japonski, Anglija pa Evropi.
Nehati moramo zreti za še tako z idealizmom maskiranimi frazami podobne vojne račune. Zato je naša vera v iskrenost vodilnih državnikov slaba. Da bi na prihodnjih razoro-žitvenih konferencah . odkritosrčnim delom za mir pomagali uaši neveri'
Uprava /e vMi.optlar)evl ul.il. ti Čekovni račun: L/ublfana Stev. tO.GSO ln tO.349 za Inserate, Saralevošt.7563, Zagreb št. 39.011. Vraga In llunal St. 24.797
Koristno in potrebno delo
V	Ljubljani biva že par dni predsednica >Katoliške mednarodne organizacije za zaščito mladenke gospa baronica de M o n -t e n a c h « svojo tajnico gdčno M a r g u e -rite E m e r y. Baronica de Montenach je i? stare švicarske rodbine, ki je bila za svoje zasluge za katoličanstvo in še posebej za verno službo v Vatikanu že v davnih časih odlikovana s plemstvom. Gospa baronica je mati barona de Montenacha, ki je eden od višjih uradnikov Društva narodov in je ravno nedavno spremljal glavnega tajnika Sir Erricke Drumonda po Jugoslaviji.
Da bi se zastopnice naših ženskih društev podrobneje spoznale s programom omenjene mednarodne katoliške organizacije in da bi se tudi tako odličnemu gostu dala prilika spoznali, kako agilno in vneto so se že doslej udejstvovala naša katoliška ženska društva, je bil snoči na časi gospe baronice prirejen intimen čaj.
V	srebrni dvorani hotela »Union« so se zbrali najodličnejši zastopniki ljubljanske ka toliške družbe. Med drugimi smo opazili soprogo g. bana gospo Sernečevo, soprogo bivšega ministra gospo Sušnikovo, soprogo bivšega predsednika deželne vlade gospo dr. B r e j č e v o, gospo Dolenčevo, predsednico SKŽZ, gospe ing. R e m č e v o dr. P u n t a r j e v o , Vrh unče v o in dru ge, dalje vseučiliščna profesorja gg. dr. Ehr
I i c h a in dr. F a b j a n a , g. Z o r a od Pro svetne zveze in druge.
Gospa baronica de Montenach je po medsebojnih pozdravih imela kralko predavanje o ciljih, o dosedanjih uspehih in organizaciji dela »Mednarodne katoliške organizacije za varstvo mladenk« (L'Association catliolique internationale de proteetion de laf jetrne fille).
Ustanovljena je bila ta organizacija 1897 in je njena pravila odobril papež Leon XIII. Od ustanovitve dalje je ta organizacija stalno pod visokim pokroviteljstvom sv. stolice.
Program njen pa je obsežen in povedan v naslovu samem. Kako potrebna je skrb za mladenke, ki same potujejo po tujih, neznanih deželah, o tem povedo dovolj kričeči slučaji,
0	katerih čitamo vsakodnevno.
Neizmerno gorja je že doslej preprečila ta organizacija, ki ima svoje stalno mednarodno tajništvo v Fribourgu v Švici, pododbore pa že v večini evropskih držav. Takih pododborov je 23. Po izvajanjih o podobnem delu je gospa baronica de Montenach apelirala, naj se tudi pri nas ustanovi tak pododbor. Dasirav-no pri nas že obstojajo razna društva, vendar ustanovitev tega pododbora ne bo odveč, nasprotno on bo samo spopolnjeval njihovo de
1	o vanje.
Energična in topla izvajanja osemdeset-letne gospe baronice so na prisotne napravila globok utis. Razvila se je stvarna debata, v kateri so padli koristni predlogi. Ko je gospa baronica dala še nekatera dragocena pojasnilu, so bili storjeni potrebni sklepi.
Prepričani smo, da je imela gospa baronica de Montenach v Ljubljani popolen uspeh. Poznavajoč, požrtvovalnost naših gospa smo ludi prepričani, da bo delo uspešno. Kajti delo na tem polju je nujno potrebno in to čim intenzivnejše, zasnovano na najširši podlagi
Konzuli pri banu Sernecu
Ljubljana, 14. novembra. AA. Danes opoldne je ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec sprejel ljubljanski konzularni zbor. Bar je sporočil gg. konzulom, da je prevzel poverjene mu posle banske uprave, in jih zaprosil, naj se v bodoče obračajo nanj v vseli zadevah, ki jih interesirajo. V imenu konzularnega zbora se je zahvalil g. banu za zagotovila naklo njenosti avstrijski konzul dr. Hermanu Plei-nert. Sprejema pri banu so se udeležili belgijski konzul dr. Milan Dular, portugalski konzul Dragotin Štrucelj, francoski konzul R. Emanuel Netiville, češkoslovaški konzul dr. František Resi, rumunski konzul inž. Milo Jc lačin, italijanski vicekonzul Giuseppe Andrioli in španski konzul Ernesl Hieng.
Francoski list
o dr. Marinkovičv
Belgrad, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Francoska revija »Republique« prinaša razgovor svojega dopisnika z našim zunanjim ministrom dr. Vo-jo Mariukovičem. Dopisnik trdi, da je dr. Ma-| rinkovič napravil nanj vtis zelo močne osebnosti. Naš minister je v razgovoru posebej po-• udarjal, tla naj ta naš prehodnji režim nikakor ue smatra ali sporeduje s kako diktaturo.
Zavarovanje naših rudarjev v Nemčiji
Zakon
o pogodbi socialnega zavarovanja med Jugoslavijo in Nemčijo.
Ta zakon je bil podpisan decembra 1928 v Berlinu, zakonsko moč pa je dobil z ratifikacijo z dne 5 avgusta 1929 in z razglasitvijo v Službenih uovinah 3 novembra 1929.
Za naše delavstvo je ta akt zelo velikega pomena. ker so se z njim uredile zadeve starih rentnikov in upokojencev iz Nemčije; pa tudi tistim bo prišel v korist, ki si bodo ali pa so si šele po vojni pridobili razne pravice socialno-političnega značaja.
Zakon sam je razdeljen na več oddelkov: Na obče in na posebne predpise. Posebni predpisi obsegajo določila o zavarovanju nameEčeii-cev in o pokojninskem zavarovanju rudarjev.
OBČI PREDPISI a) Obseg zavarovanja
Jugoslovanski državljani v Nemčiji in nem-5ki državljani v Jugoslaviji se izenačijo 7 domačimi delavci in nameščenci plede prejemkov, ki izvirajo iz zavarovanja zoper bolezni, nezgode. za slučaj onemoglosti; iz. pokojninskega zavarovanja nameščencev in iz zavarovanju rudarjev. (Člen 1.)
* b) Način izplačevanja prejemkov
Pripadniki ene države dobivajo — če so izpolnjeni tudi ostali zakonski predpisi — dajatve, ki izvirajo iz zavarovunja zoper nezgode v industriji, obrti, trgovini in iKimorstvu, iz pokojninskega zavarovanja nameščencev ter i? pokojninskega zavarovanja rudarjev druge države tudi takrat, kadar ne biva jo na ozemlIn te države. Tudi rodbina umrlega se ne izključuje od pravice prejemkov, čeprav ni bivala na ozemlju dotične države v času. ko je nastopil ztivarovalni primer.
Osebam, ki imajo pravico do dajatev, se morajo dovoljevati, če bivajo v inozemstvu, poleg slavnih dajatev tudi vse doklade. do katerih bi imele pravico, če bi bivale v dotični državi. (Člen 2.)
Ta določilu so pomembna radi tega. ker se je branila iz.olačevatl nemška republika rente in pokojnine upravičencem (članom in njihovim rodbinam) in je stala na stališču da imajo do teh dajatev pravico le tisti, ki stalno bivajo v Nemčiji ali pa. ki dokažejo, di so se .noral' izseliti iz Nemčije /Iw>g tejra so prišli vsi naši rentniki in upokojenci ob vse svoje dajatve, ki so si jih pridobili tekom dolgih let v Vestfaliji in po drusih krajih nemške države. S tem zakonom je sicer tn zapreka odstranjena, toda zadržani. odnosno tekom let neizplačani prispevki se ne bodo priznali za ves čns nazaj, amnak le od I. decembra 1928 dalje (člena 37 in 38).
Ta določila veljajo tudi z,i zavarovanje zoper nezsode v kmetijs*vit. kolikor bi spadali kmetijski obrati iste vrste po zakonih obeli držav pod obvezno zavarovanje zoper nezgode; polee tega r>a ludi takrat, kadar je v korist jugoslovanskim sezonskim delavcem in preostalim članom njih rodbin. (Člen 4.1
POSEBNI PREDPISI I. Zavarovanje nameščencev
Ako je plačal nnmeščenet prispevke za obe pokojninski zn varovanji. to je po našem zakonu in po nemškem, sc seštejejo ti prispevni časi, kolikor se nc ujemajo za ohrnnitev pričakovanja in za izpolnitev obče dobe čfikitnjn
Doba bolezni, ki jo jc po zakonskih predpisih ene države noirodnice vračuniti kot odškodninske čase ohranja pričakovanje tndi v H rti tri državi pogodnici Isto je z uživanjem pokojnine.
II. Pokojninsko zavarovanje rudarjev
So bistveno ista določila kakor pri zavarovanju nameščencev. Nadaljnji členi obsesrnjn še podrobnejše predpise za postopanje, kndar nastopi zavarovalni primer, dalje c, starostni pokojnini. o prostovoljnem nadaljevanju zavarovanja ter še o nekaterih uprivnih točkah.
KONČNI PREDPISI
Prostovoljni prispevki, ki so potrebni za ohranitev pričakovanj v pokujr.insketn zavnro-vunju nameščencev in rudarjev, se morejo plačati še v teku enegn leta. od dne ko je stopila ta pogodba v veljavo to ie Ho I oktobra 1930.
V medsebojnem občevanju veljajo kot najvišji upravni oblasti pn nas minister za socialno politiko in narodno zdravje v Nemčiji pa državni minister za delo.
Pogodba stopi v veljavo s prvim dnem onega meseca, ki nastopi po izmeni ratifikacije to je 1. oktobra 1929.
Če je bil predlog zn rodbinsko rento iz zavarovanja zo->er nezeode prnvnoveljnvno zavrnjen. preden je stopila v veD.ivo tn pogodba, se more izdati na predlog nov odlok Ta predlo? se pa sme staviti le tekom enega leta, ko je stopila v veliavo ta pogodba, to je od 1. oktobra 1929 do vključno 30. septembra 1930. (člen 38, t. 3.)
Odpoved pogodbe
"Vsaka država pogodnicii sme od f hi ved a H to pogodlvo s šestmesečnim odpovednim rokom za konec koledn rskega leta. toda ne [>rej nego za konce leta 1930. Odpoved se sme s »pristankom druge države tiogodnice omejiti na poedine dele pogod be.
Če se pogodba odpove, ostanejo še nadalje v veljavi predpisi te poirodbe za zahtevke, ki Izvirajo iz. zavarovalnih primerov kateri so se pripetili, še preden je bila pogodba razveljavljena. Istotako ne preostanejo pričakovanja s tem, da se odpove pogodba.
Kdo ima torej pravico do rent. odnosno pokojnin?
1.	Rentniki, odnosno njihove rodbine, ko jili vzdrževalci ji so umrli pri delu v Nemčiji, katerim je bila svoječasno od nemških zavarovalnih zavodov renta sicer odrejena, toda ustavljena, kei se ne nahajajo v Nemčiji, ampak v naši kraljevini.
2.	Rodbine, ki jim je bila zahteva po renti od zavarovalnih zavodov v Ncinfiji odbita, ker so v trenutku nezgode stanovali izven Nemčije.
3.	Oškodovanci, odnosno njihove rodbine, ki iim renta od strnili zavarovalnih zavodov v Nemčiji sploh ni biln nriznnnii, ampak zavrnjena. Če menijo te osebe, dn n jim Je zgodila krivica morejo na podlagi te pogodbe svojo zahtevo obnoviti.
Vse te osebe morajo svoje zahteve pravočasno prijaviti in siccr v roku enega leta. potem ko ie zudobila navedena i>oirodhfl pravno moč.
Prijavam mora vsak opravičenec priložiti potrebne dokumente in siccr: 1. Odlok, s katerim je bila Driznana renta, odnosno penzlja.
Nova odkritja Besedovskega
Zveza med nemško vosko in sovjeti?
Te dni je bil odkrit v Rigi velik zavoj dinamitu, ki je bil poslan iz Moskve ua neznan naslov. Ob priliki tega odkritja je bivši sovjetski diplomat Besedovski razkril iveze sovjetov z nemško vojsko. Dejal je:
Podobni slučaji transporta dinamita, eksplozivnih stvari in zadušljiviii pliuov iz Rusije niso osamljeni. Dinamit, kakor ludi zadušlji-vi plini se izdelujejo v sovjetskih tovarnah po naročilu nemških organizacij. Z vednostjo nemške in sovjetske vlade je bil sklenjen med nemško vojsko (Reichs\vehr) in vojno-revoiu-cijskiin svetom dogovor o medsebojni pomoči. Letošnjo jesen je pričelo delati v sovjetskih tovarnah več ko 50 nemških inženjerjev in tehnikov, ki so vpisani v spisih nemške vojsKe in mornarice. Rdeča armada pa pošilja v Nemčijo svoje oficirje, da spoznajo nove iznajdbe vojaško-tehnične industrije.
Sovjetska vlada je odstopila nemški vojski na ozemlju SSSR stcmljišča, da zgradi tovarne,
ki veljajo kot sovjetske, dejansko pa ne delajo le za sovjete, temveč tudi za nemško vojsko. Ena taka tovarna za izdelavo zadušljivih plinov se nahaja 50 kilometrov daleč od Moskve. V tej je delal tudi znani akademik Dim, ki so ga pred kratkim ustrelili, ker je Dil osumljen, da je izdal nekajere tajnosti nemškega vrhovnega vojnega poveljstva in sovjetske vlade, V tej tovarni se pripravlja neko novo razstreljivo, ki je bilo nedavno odkrito v Nemčiji ter novi zadušljivi plini, ki imajo nenavadno učinkovitost.
Vrhovno poveljstvo rdeče vojske mora dobavljali Nemčiji iz svojih tovarn potrebno množino razstreljiv in zadušljivih plinov. Prevoz tega blaga je organiziran odlično in slučaj v Rigi je edini primer, da se je posrečilo odkriti te pošiljke.
Nedavno je odšla delegacija nemških nacionalistov v Moskvo in sicer ravno ona organizacija. ki je v tesnih stikih z ** V> vojsko.
Pred drugo haaško konferenco
Popustljivost Bolgariie glede vzhodnih reparacij
Pariš, 14. nov. (Tel. »Slov.«) »Echo de Pariš« poroča, da namerava ministrski pred-| sednik Tardieu voditi francosko delegacijo na drugo haaško konferenco in da se bo tudi londonske pomorske razorožitvene konference udeležil osebuo. Uspešni zaključek dela v organizacijskem odboru za mednarodno re-paracijsko banko v Baden-Badenu se pripisuje uspehom Quesneya v Londonu, ki je pri-
i pravil angleško vlado do tega, da je opustila svoj namen, predlagati k 72 paragrafom sta-. tuta nič manj kot 36 izpreminjevalnih predlogov. Smatra se tudi, da so se dosegli celo i v komisiji za vzhodne reparacije gotovi uspe-! hi radi popustljivejšega postopanja Bolgarije, tako da bo morda vendarle mogoče, sklicati drugo haaško konferenco že v začetku 1 decembra.
Staiat mednarodne reparacšishe banke
Emisijske banhe Belgije, Angiije, Francije, Nemčije, Italije, Japonske
in U. S. A. njen t gospodarji
Berlin, 14. nov. A A. Iz Baden-Badna poročajo. da je izdelan statut mednarodne repara-cijsek banke. Statut vsebuje 60 členov, ki so razdeljeni v 7 poglavij. Namen banke je sodelovanje z emisijskimi bankami, oniogočitev mednarodnih finančnih poslov in posredovanje pri mednarodnih plačevanjih. Dokler bo Voun-gov načrt veljal, bo banka izvrševala njegove odredbe o razdelitvi denarja, sprejemala nemške anuitete, porazdeljevala jih med upnike in nekatere dele nemških anuitet komercija-lizirala in mobelizirala. Kapital banke znaša 300 milijonov švicarskih frankov, od katerih bo 25?£ plačanih pri podpisu delnic.
Delnice baake bodo ponudene samo vladam, ki so zainteresirane na reparacijah, izjemoma pa jih bodo ponudili tudi drugim, katerih valuta ustreza praktičnim zahtevam zlate valute. Pri izdajanju novih delnic bo odločal o njihovi porazdelitvi upravni odbor z dvetretjin-sko večino glasov. Emisijske banke Belgije. Anglije, Francije, Nemčije, Italijo. Japonske in ameriških Združenih držav so pooblaščene, da podpišejo delnic za najmanj 55% in to za vse enako. Posest delnic banke ne daje lastniku pravice niti za glasovanje, niti za udeležbo na glavni skupščini banke. Pravico glasovanja imajo samo emisijske banke.
Banka je poblaščena, da za svoj račun od emisijskih bank kupuje in jim prodaja kovano in nekovano zlato, da za njihov račun hrani v svojih tresorih njihovo zlato, da jim daje posojila. da eskomptira, kupuje in prodaja čeke in menice, da kupuje papirje, ki se prodajajo
e wo fztaznieno do 30. um la
Pari/. 14. nov. (Tel. »Slov.«) Na včerajšnjem sestanku z nemškim poslanikom von Hochstoni je Tardieu ponovno poudarjal dobro voljo Francije, pospešiti izpraznitev trpt;e<j;a pasu toliko, da ho v resnici končana do 30. junija 1930. Kakor pišeta »Matin« in »L'0eu-vre«, je Tardieu pri tem izjavil, da za točno izvedbo zadostuje, če bodo vsi predpogoji izpolnjeni do 1. marcc 1930.
2. Odlok, s katerim se je zavrnila ali ustavila renta. 3. Dokaze, da ima pravico dn rente.
To velja zlasti v tem slučaju, če je bilfl komu zahteva po renti zavrnjena in jo sedni na podlagi člena 38 točka 2 te pogodbe zahteva.
Kot prijnva zadostuje navaden dopis, iz katerega mora biti razvidno, k je je bil poškodovance. odnosno upokojenec pred nezgodo zaivo-slen, kdaj se je izvršila nezgoda, koliko je znašala renta, poleg lega seveda natančen naslov in rojstne podatke. V prijavi mora navesti, katere dokumente prilaga. V slučaju, da je pa svoje dokumente že priložil kakšni svoji prejšnji prošnji ali pn predložil ni poziv oblasti ali uradu, mora v prijavi navesti, kateri oblasti, odnosno uradu, kdaj (natančen datum in leto) in katere dokumente je poslal, odnosno oddal
Opozarjamo pa, da sc naj vsi interesiranci pravočasno prijavijo, ker bo sicer po enem letu vsak trud brezuspešen.
Vse prijave naj se pošiljnjo Okrožnemu uradn za zavarovanje delavcev v Ljubljeni, ekspozituram Okrožnega uradu In Brntovskim skladnicam. Našteti zavodi bodo jv.shili zbrane prijave Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Posebej še opozarjntno, da se nnj nikar ne pošiljajo prijave nn Osrednji urad v Zagrebu, to pa radi tega. ker se slučajni nrdostntki v prijavah ali pa slučajne informacije najhitreje opravijo doma.
na borzi, a niso delnice, da sprejema hranilne vloge, da z bankami, društvi in zasebniki sklepa posle pod pogojem, da nimajo zainteresirane emisijske banke ničesar proti temu. Banka nima pravice izdajati novčanice, akceptirati menice dajati vladam posojila, niti ne vršiti plačevanja na račun emisijskih bank. Banka bo morala paziti na to, da obdrži svojo likvidnost. Upravni odbor banke tvorijo po 2 ravnatelja vsake emisijske banke iz sedem najbolj zainteresiranih držav po 1 predstavnik trgovine, industrije in financ vseh udeleženih držav, kakor tudi iz devetih ravnateljev emisijskih tank drugih držav. K temu pridejo še po eden francoski in nemški direktor. Predsednik upravnega odbora, ki je hkrati predsednik banke, je voljen na 3 leta in ima pravico do ponovne izvolitve. Generr ' 'i uirektor upravnega odbora se imenuje na predlog predsednika, ki mu je odgovoren. Od čistega dobička se bo porabilo za cllvidende do 12%. Presežek čistega dobička priae v rezervni fond, v katerega pride 50%, 40%, 30%, dokler ni dosežena petkratna vrednost vplačanega kapitala. Od ostalega dobička dobi 75% Nemčija in na re-pnrncr'-' zainteresirane države, medtem ko pride ostalih 25^ v poseben fond, iz kateroga s( bedo vršila plačila poslednjih 22 anunet, predvidenih po Youngovem načrtu.
Ostali členi statuta govore o razsodišču, nesporazumu med banko in emisijskimi ban-krmi ali katerimi drugimi bankami. Drugi "le-n! •'•'! a se našajo na odreube glede eventualnih novih izpremenib.
Prvi spre$em na kvmnal&ki nu^c'aturi
Rim, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Papežev nuncij pri Kvirinalu je priredil danes svoj prvi (.ficielni sprejem v vili nunciature, na katerega so bile povabljene vse italijanske oblasti, ministri in v Rimu bivajoči zunanji zastopniki ter zastopniki inozemskega tiska.
Zubhov aretŠ?an
Bonn, 14. nov. (Tel. »Slov «) Aleksander Zubkov, soprog umrle prineezinje Viktorije Hesenske, ki je bil izgnan z nemškega ozemlja, je včeraj zvečer dospel v Bonn. Hotel se je udeležiti pogreba svoje soproge, pa so ga davi aretirali. Truplo pokojnice so že prepeljali na grad Kronben;, kjer ga bodo v soboto popolnoma na tihem pokopali. Prisotni bodo samo najbližji sorodniki in princ Adalbert Pruski kot zastopnik nemškega cesarja.
Avsfriia in Italiia
Rim, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Avstrijski zvezni kancler dr. Schober je izjavil v nekem članku v Messaggeru, da služi njegov predlog za reformo avstrijske ustave cilju, da se dvigne avtoriteta države. V interesu parlamenta je. da vrši svojo dolžnost, ker ne bi prišla vlada, temveč parlament, v zagato. Dalje je izjavil dr. Schober, da je Italija v času fašističnega režima na mnogih poljih dosegla velik napredek. Avstrija želi z Italijo in z italijanskim narodom, kateremu želi mir in blagostanje, najbolJSe«! odnošnja.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno,
deževno, v visokih legah sne«, nekoliko hladneje in vetrovno.
Izpremembe v rom.vtadi
Bukarešt, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Na seji današnjega ministrskega sveta, ki je bila potrebna radi demislje več ministrov in znižanja števila ministrskih portfeljev, se je kabinet izpopolnil. Novi kabinet šteje 10 ministrov, dočim jih je bilo prej 13. Prosvetni minister Avrel Vlah je postal trgovinski minister. Dosedanji trgovinski minister Madgearu je prevzel finančno ministrstvo, iz katerega je izstopil dr. Popovič kot sorodnik člana gerent-skega sveta Saraceanua. Za ministra za javna dela in promet je bil imenovan Halifa. Razen tega so bili imenovani trije novi državni pod-tajniki.	*
Avsfrtto in Anschluss
Dunaj, 14. nov. (Tel. »Slov.«) V proračunskem odboru je izjavil prelat dr. Drexel v spravljivem govoru: Socijalni demokrati, ki so imeli priliko, izkazati svoje sposobnosti kot upravitelji mesta, so napravili veliko napako, da so se spustili na polje kulturnega boja. Samo politika pomirjenja v avstrijskem gosp> darstvu bo pomagala in odpravila kreditno stisko. Poživljal je vlado in opozarjal, da sc vsi veliki gospodarski krogi edini v tem, da se more avstrijsko gospodarstvo obdržati samo tedaj, če se čimprej združi z nsmškim gospodarstvom kot enota in če bo vedelo, da dc imelo v bodoče tako večje prodajno področje Zato naj vlada podvzame močno inicijativo. Povsod je spoznanje že zrelo, potrebno pa je, di tudi vlada stori potrebne korake.
Buren občni zbor Kreditanstalta
Dunaj, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Danes je bil zadnji občni zbor dunajskega Boden Kreditanstalta, katerega se je udeležilo ogromno število delničarjev in poslušalcev. Predsednik zborovanja je sporočil, da se predsednik Sieg-hardt, podpredsednik Herzfeld in generalni direktor Steiner radi bolezni ne morejo udeležiti občnega zbora, kar je povzročilo viharne ironične medklice. Predsedujoči ravnatelj Moo-sing je nato opisoval zgodovino dogodkov, ki sc privedli do poloma zavoda ter obrazložil, da je fuzija s Kreditanslaltom edini izhod. Prisotni so njegov govor večkrat prekinili z burnimi medklici ter se je posebno očitalo predsedniku Sieghardtu, da si je pridobil milijonsko premoženje. Predlagalo se je tudi. da se odgovorni člani upravnega sveta pokličejo na odgovornost, kateri predlog pa je bil odklonjen. Po nadaljni burni debati je bila skoraj soglasno odobrena fuzija z Kreditanstaltom, kot edina možnost, da se reši vsaj del premoženja. — Istočasno se je vršil tudi občni zbor Kreditanstalta pod predsedstvom Rotscbilda. na katerem se je predlog za fuzijo sprejel soglasno. Generalni ravnatelj je izjavil, da se je izvršila ta transakcija na nujno željo vlade.
100.000 lir za dokaz v atentata na Afussof'm;a
Rim, 14. nov. AA. Italijanski tiskovni urad poroča. Glede na lažnjive in tendenci-jozne vesti z vsemi mogočimi podrobnostmi v raznih inozemskih listih, ki so bile razširjene tudi po radiu o dozadevneni atentatu na predsednika italijanske vlade Mussolinija dne 10. oktobra v Ostiji, razpisuje »Giornale d ltalia« nagrado v znesku 100.000 lir za onega, ki bi utegnil navesti ime atentatorja ali pa predložiti kakršnakoli dokumentarična dokazila o tem dozdevnem atentatu.
Kamenev poslanik v Londonu?
London, 14. nov. (Tel. »Slov.«) Daily Ex-press poroča, da je sovjetska vlada predlagala kot svojega poslanika v Londonu Kameneva, ki je bil leta 1920 izgnan iz Anglije. Angleški krogi s tem imenovanjem niso baš zadovoljni.
Samomor m nisfr. predsednika
London, 14. nov. (»Tel. »Slov e) Iz Bagdada se poroča, da je ministrski predsednik v Iraku izvršil samoumor iz dosedaj neznanih vzrokov.
Organizacija banovin
Belgrad, 14. nov. (Tel. »Slov.«) V notra-njem ministrstvu doznavamo, da je sedaj glavna skrb v zadevi zakona o banski upravi, da se izdajo čimpreje uredbe, ki so v tem zakonu predvidevane. Zakon sam je namreč veliko materijala prepustil naknadni -reditvi po oddelkih resornih ministrstev. Ko bodo te ureabe gotove, šele potem se bo pristopilo k izdelovanju uredbe o banskih sklepih Trdi se. -la bodo kot Člani banskih svetov prišli vpoit-u' ljudje iz gospodarskih in drugih javnih k >•■-poracij, tako da bodo v svetih zastopani vsi stanovi.
Belgraishe vesti
Za šefn zagrebške policije je bil imenovan bivši komisar uarodne skupščine Jovu novič.
Strokovne šole trgovinskega ministrstva
bodo prišle v kompetenco prosvetnega ministrstva. V ta namen se bo osnoval poseben oddelek za strokovne trgovske šole. Dalje je prosvetno ministrstvo imenovalo komisijo, ki naj izdela načrt zakona o trgovskih akademijah in drugih višjih in nižjih strokovnih šolah.
Vrhovni muflija muslimanov v Jugoslaviji se ie danes v ministrstvu pravde informiral o stanju muslimanskega zakona, ter zaprosil, naj se ta čimprej izdela, slično kot se je zgodilo za pravoslavno cerkev.
Stolni prošt dr. M. Mate k - 70 letnik
Maribor.
Sivolasi in častitljivi prošt lavantinski začenja z današnjim dnevom 70 letnico — eden naj ma rka nt ue jšili Slomškovih slednikov in utemeljevateljev katoliškega gibanja na bivšem Spodnjem Štajerskem. V poslednjih letih se jc vedno tihi, a žilavi delavec za časni in večni blagor našega ljudstva sicer odmaknil javnosti. Toda knjiga njegovega življenja je popisana z mnoštvom zaslug, ki jih ima sivolasi prošt za socialni), gospodarsko in prosvetno življenje našega ljudstva, ki mu je bil vse dni svojega žitja in bitja v toliki meri zvest in neustrašen sin, da ni bil pri odločilnih faktorjih bivše monarhije najbolje zapisan.
V trojno smer jc izzorevalo njegovo nesebično delovanje. Ob navalu marksizma je reševal Cerkvi in Domovini delavce ter jih orga-nizirnl v Katoliškem delavskem društvu, ki mu jc bil od prvih |k>četkov pn do prevratu očetovski voditelj. Obenem je vse svoje sposobnosti posvečal tisti obliki gospodarskega življenja, ki je bilo pri osamosvajanju slovenskega delavca in kmeta odločilne ter poglavitne važnosti — z a d r u g a r s t v u. Med snovatelji Spodnještnjerske ljudske hranilnice in posojilnice je bil, ki ji od marca 1908 naprej
načeluje s svojimi bogatimi gospodarskimi izkušnjami ter spretno roko. Bil pa je tudi od vsega početka med razgibatelji našega tiska na bivšem Spodnjem Štajerskem. Od 28. julija 1891, ko je bil prvikrat izvoljen v odbor Katoliškega tiskovnega društva, pa do današnjega dne, ko se nahaja v 29. letu svojega neumornega predsednikovanja, je z vnemo in preudarkom investiral glavnico svoje tvorne snujočnosti za nadvlado našega tiska.
Toda vse to neprekinjeno ter s tolikimi uspehi blagoslovljeno dejstvovanje je kakor vzporednega značaja. Slavljenčeve izredne sjk)-sobnosti, očitajoče se v mladostni prožnosti duha, redkem spominu ter enciklopedičnem /nanju, so dobile ravno na cerkvenem torišču najsijajnejši poudarek. Ob njegovih bogatih talentih, dopolnjenih z vzorno vestnostjo in marljivostjo, mu je bila karijern zasigurana. Po štirimesečnem kaplunovnnju v Slovenski Bistrici je šel decembra 1884 v Rim, kjer je po cnoinpolletnem študiju dosegel doktorat kuno-ničnega prava. Avgusta 1889 je nastopil mesto docenta cerkvene zgodovine in cerkvenega prava na mariborskem bogoslovju, ki mu je 1. septembra 1909 postal ravnatelj. Za številne zasluge, ki si jih je stekel na dušeskrbstveuein polju in pa kot izboren obvlndovatelj ter strokovnjak cerkvenega prava, je postal deležen mnogih častnih mest, združenih s težkim in odgovornosti polnim delom.
Postal je škofijski duhovni in konzistorijal-ni svetovalec, kanonik, predsednik škofijskega cerkvenega sodišča, predsednik izpraševalne komisije za ordinande, ravnatelj škofijske pisarne, 1. avgusta 1917 pa infulirani stolni prošt v Mnril)oru. Po smrti knezoškofa dr. M. Napotni-ka, to je od 15. maja 1922 pa do 17. julija 1923, je z izkušeno roko vršil funkcije kapiteljskega vikarja.
Navzlic visokemu položaju, ki gu slavlje-nec zavzema v cerkveno hierarhičnem in socialnem življenju, je ostal skromen, veder in preprost cerkveni dostojanstvenik, ki uživa baš radi tega pri vsej lavantinski duhovščini največje in sinovsko udnno spoštovanje in kar daje njegovi častitljivi osebnosti |iosebno simpatično obeležje.
Ljubeznivemu stolnemu proštu lavantinske-mu in velikemu sinu Savinjske doline (rojenemu v Gornjem gradu) ob sedmero križih — ud multos annos!
Primorski Slovenci
na Hrvatskem
Gospod David Doktorič v Zagrebu
Zagreb, 13. novembra.
Na povabilo akademskih društev »Danice« m »Domagoja« je prišel č. g. Doktorič, tujnik »Slovenske Straže«. 9. novembra v Zagreb, kjer je obdržal najprej, to je v soboto 9. novembra, predavanje v lokalu Domagoja, kamor so prišli tudi člani Danice, akad. kluba Istre in drugi. Predavanje je bilo posvečeno Istri in v to, kam naj bo odslej usmerjeno naše praktično delo. Na vse prisotne je napravilo predavanje globok dojem.
V	nedeljo se je g. Doktorič odpeljal v Karlovec, kjer je ustanovil novo emigrantsko podružnico. Tamošnji primorski Slovenci so bili zelo srečni, da je prišel g. Doktorič zopet v njih sredo.
V	torek 12. novembra pa je Doktorič govoril na povabilo kluba »Istra« v dvorani Kolo, ki se je bila napolnila že pred njegovim prihodom. Pri vstopu je bil Doktorič viharno pozdravljen. Gospod Ante Rojnič, predsednik istrskega akademskega kluba, jc vodil zborovanje. Govorili so: Doktorič, Ive Mihovilovič in predsednik društva Istra dr. Ivo Ražem. No obrazih poslušavcev je še ležala senca zadnje istrske žaloigre in besede govornikov so gotovo padle na rodovitna tla, kajti zdi se, da se bo naše resno delo pričelo šele odslej, kajti poži-vila ga je čudna rdeča tekočina, ki se imenuje kri...
Tragika družine
M. Sobota, 13. novembra.
Pred nedavnim smo poročali o nesrečni cirtižini dninarja Novaka iz Črešnjevec, katere trije člani so v bolnici in sicer oče v Ormožu, mati in en otrok pa v M. Soboti. Otrok bo operiran. Mati je bila hudo bolna na živcih. Včeraj je zadel družino težek udarec. Mati je včeraj poopldne v bolnici rodila, in sicer dva fantka. Prvi se je rodil mrtev, drugi pa še živi. Od bolezni izčrpano mater je radi velikega napora takoj po rojstvu napadel smrtni krč. Do polpetih zvečer se jc mučila, potem pa je izdihnila dušo. Že itak nesrečno družino je s tem zadel največji udarec. Rodi težktfi gospodarskih razmer je raztresena no vse strani, sedaj pa je izgubila še mater.
G lavo za — dva snopa slame
Te dni jc v vasi Dragočineih v žičkem okraju v Srbiji plačal z glavo kmet Momir Stova-novič tatvino dveh snopov koruzne slame. Momir je ponoči prišel na njivo svojega soseda Va-siljeviča in iz kopice izpulil dva snopa. Ker jc Vasiljevič že prej zapazil, da mu nekdo odnaša slamo, je sklenil, <ln bodo slamo ponoči čuvali njegovi domači. Komaj je Momir prišel in začel puliti slamo, so priskočili Vasiljevičevi ljudje ter se pričeli z njim prepirati. Vasiljevičev brat Ljubiša jc udaril Momirn s sekiro po glavi tako hudo, dii sc je Momir ves krvav zgrudil. Pa še na tleh jc ranjeni grozil Vasiljevičevim:
»Poslušajte, bratje, nikomur ne smete pripovedovati. da ste me zasačili pri tatvini. Sicer vam bom zažgal hišo takoj, ko okrevam.«
Zdrnvko in tjubiša Vasiljevič sta se takoj prijavila orožnikom in jim povedala ves slučaj. Mojmira so prepeljali v bolnišnico v Kraljevo, kjer so ga zdravniki takoj operirali, vendar je bilo žp nrekasno iu ie kmalu nato umrl.
Zopet slovenska žrtev v rudniku
Slovenec ponesrečil v rudniku v čupriju
Včeraj smo poročali o veliki eksploziji v srbskem rudniku Tresibabi, pri kateri se je ponesrečilo več Slovencev, danes pa moramo poročati zopet o novi slovenski žrtvi dela. daleč proč od rodnih tal, v bratski srbski zemlji.
Anton Janežič iz Mokronoga jM delal kot rudar v srbskem rudniku v Čupriji. Dne 12. novembra jc bil, kakor po navadi, zaposlen v rovu, kjer je pripravljal oporo za podkop. Pri delu je bil nepreviden in, ker je bil razmeroma že star. ni mogel vzdržati opore. Ta se je udrla nanj in mu zmečkala prsi. Janežič je bil na mestu mrtev.
Janežič je prišel v Čuprijo pred kratkim iz rudnika v Aleksincu in je ves čas po svojem prihodu, kakor se govori, slutil, da se 11111 bo pripetila nesreča. Zapušča tri sinove, tudi rudarje, ki delajo v nekem rudniku v Braziliji.
Slovenska kri gnoji pol sveta!
Prokletstvo aikohola
Eden mrtev, drugi ranjen
Maribor, 14. novembra.
Najprej sta bila v gostilni — 22 letni posestnik Simon Stojnšek iz Sp. Gorice 54 in pa 26 letni sin posestnice Franc Damjan iz Sp. Gorice 49. Tovariša sta si bila in prijatelja; pa se je to pot zgodilo, da je pijača pregnala duha tovarištva. V razposajenosti in razigranosti je Simon odnesel Francetu klobuk in odšel z njim domov; bilo je okoli desetih, ko je France prišel k Simonu po klobuk. Simon je zgrabil za kara-binko, jo naperil iz veznih vrat proti zunaj stoječemu Francetu ter izprožil v temo. Damjanu je šel strel skozi desno roko. Nato se je Simon Stojnšek vrnil v hišo; nekoliko časa pozneje je šla Simonova žena ven gledat, kaj se je zgodilo. Stekla je v hišo in dejala svojemu možu: »Jezus, kaj si napravil! Ustrelil si ga!« To je ,na razburjenega Simona tako vplivalo, da je ponovno zgrabil karabinko in naperil njeno cev proti svojemu srcu. Dvakrat je močno odjeknilo v noč — Simon Stojnšek je obležal pri priči mrtev: strel je s strahovitim učinkom šel skozi srce in levo ramo ter obtičal v okviru vrat. Dogodek je povzročil v okolici velikansko razburjenje. Na mesto nesreče je prispelo moštvo mariborskega reševalnega oddelku, ki je ranjenega Damjana prepeljalo v mariborsko bolnišnico.
In zopet: Prokletstvo alkohola.
Smr! po mesu kužne krave
Kmetu Ivanu Babiču v vasi Rankoviču pri Banjaluki je poginila krava za govejo kugo. Mesto da bi jo zakopal, je poklical svojega bratranca Juro Babica, s katerim je kravo zaklal in razsekal. Juraj je vzel srce ter ga poslal domov, da ga žena pripravi za kosilo. Ko sta kravo razsekala, je Ivan obesil meso sušit na podstrešje. Ko je prišel domov, je Juraj s svojo ženo pojedel kuhano srce.
Zvečer pa sta oba težko obolela. Zjutraj je Juraj umrl, njegovo ženo pa so umirajočo prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je zastrupitev nastala radi pokvarjenega uifsa. Ivo Babič je po vaškem običaju ponujal meso raznim sosedom. Krnel Pero Kojlč je kos tega mpsn vzel in pojedel. Takoj nato je zboM in v banjaluški Kntnišnic.i umrl.
Med ^prednostmi
ena

h&imt
U^jiuji m\i>
Veselje je pogledati skrbno ohranjeno kot cvetje belo perilo. — Veselje bo še večje, če perilo tudi lepo diši. Zato rabite le
*S<hi<htovo
Terpentinovo
Milo
Bogat
sem -
pojdem v Egipt
Slika človeške bede z borze dela
Ljubljana, 14. novembra.
V moškem oddelku se pojavi pri lini kakih 35 let star, srednje dobro oblečen človek s kravato v barvah narodne zastave.
»Kaj želite?« pobura uradnik.
»Gospod, meni je danes umrl brat in jaz sem postal bogat človek.«
»Hm, potem ste pa očividno zgrešili. Tu je borza dela in k nam prihajajo sami siromaki.«
»Le čakujte, gospod! Stvar je namreč taka. Moj brat je umrl v Egiptu in mi je tam zapustil premoženje. Zato moram nemudoma potovati tja. Dajte mi polovično vožnjo do Egipta in nekaj denarja na roko!«
»Polovične vožnje preko državne meje sploh ne smemo kreditirati.«
»Torej pa samo do Solunu.«
Uradnik pričenja dvomiti o klijentovi normalnosti. Zato postane previdnejši.
»Pokažite papirje!«
»1, saj sem vam jih bil /c dal.«
»Metli ne!«
Tedaj odpre neznanec vratu in se požene v pisarno. Pade pred uradnikom na kolena in se prične zaklinjnti, du je svoje dokumente že izročil. Pri tem se je obupno grabil za glavo, zavijal oči navzgor in se nekajkrat tudi gromko pridušil. Nenadoma opazi uradnik, da mole človeku iz suknjičevegu žepa neki papirji.
»Kaj pa imate to?«
»O, jej, jej, kako je človek neumen! 'takšen osel! (Se udari po čelu.) To so moji dokumenti. Nate!«
Bila jc delavska knjižica i/, katere so gliv dali odtrgani listi. Mož je |k> poklicu šofer.
»Veste, gospod, jaz sem bil pilot v Novem Sadu. Nekoč me je propeler tipilil po glavi in sc mi še sedaj nekoliko vrti. Pa brez zamere' — Veste kaj, nič ni treba polovične vožnje. Kar pet sto dinarjev mi dajte! Sto jih ostane vam. drugo pa meni. In še peljal vas bom z avtomobilom. kamor Ivoste hoteli.«
»Hvala I«
sRes. Sc nič ne šalim. Vi mene ne poznate. Že šest mesecev jem samo konjsko meso. /. materjo stanujeva skupaj. Pet sto dinarjev plačam za stanovanje. V Egipt pn moram nn vsak : način. Od tam bom takoj poslal veliko denarja | za slovenske delnvce in zn borzo dela. Sem <lo-i bor državljan drugače. Kralja imam zelo rad in j vam garantiram, da bo tekom 14 dni gospodar vsega sveta. Sedaj pa moram iti. 7. Bogom!«
Siromak je šel. up da bi čakal, kaj bo uradnik ukrenil.
Nafta in petrolej v Bosni
0 velikih poskusih in o vrtanju na bosanski planini Majevici, zahodno od mesta Bjeline, smr že večkrat poročali. Tam skušajo sedaj dobili izvire nafte. Prihodnje dni že utegne pri teči .in dan nafta, kar bi življenje v listih krajih docela spremenilo. V uspehe vrtanja ne dvomijo. Z gotovostjo vedo, da je v Majevici izredno mnogvi nafte. Nafto v Majevici je odkril bivši upravnik sarajevskega muzeja Nemec dr. Friedrich Katzer, ki je geološko preiskal vso Bosno. Edino vprašanje je še, na katerem kraju Majevice je glavno ležišče nafte.
Že pred vojno je avstrijska uprava v Bosni dala vrtati na Majevici rove za nafto. Vojna je prekinila ta dela. Letos spomladi pa je rudarsko ravnateljstvo v Sarajevu v sporazumu z miniatr stvom za šume in rude poslalo na Majevico komisijo strokovnjakov, ki so pregledali zemljišče in ugotovili, da je v vzhodnem delu Majevice res mnogo nafte. Nato je ravnateljstvo odredilo, -la prično vrtati.
Priprave za vrtanje so tako velike, da morejo vrtati do 1000 metrov globoko. Mala vasica Zavid v občini Uastošici je središče vsega tega in morda bo nekoč tudi središče jugoslovanske produkcije petroleja. Prevoz nafte pa se bo vršil v smeri proli Ujel ini.
Kakovost nafte na Majevici še ni znana. Vso nafU>. kolikor so jo do sedaj našli na površju zemlje, so pokttrili kmetje sami. Kmetje so nafto dobivali iz studenčnice, iz katere so jo odcejali vča-čih po cele ure. Ta nafta je bila prav dobra. Vsebovala je vse vrste bitomenov. Iz nje bodo mogli dobivali poleg petroleja in bencina še parnfin, zemeljski vosek in asfalt. Zanimivo je. da so pr1 vrtanju v zemljo naleteli na plasli izvrstnega črnega premoga in celo antracita Teren okrog Majevice je torej zelo bogat rud. Dela v vasi Zavidu votli inžener rudarske uprave v Kreki Kovačevič. kateremu je dodeljenih še nekaj strokovnjakov. Vsa ta dela bodo gotovo najkasneje v desetih dneh. nakar se prične glavno vrtanje, ki ne bo prekinjeno, razen kvečjemu v slučaju hudega mraza.
O pomenu nafte in o velikih posledicah, ki čakajo našo državo, če bi se v Bosni res posrečilo pridobivati petrolej in bencin, menda ni treba še posebej govoriti. Naša država izda letno velikanske vsote v inozemstvo za nafto in njene proizvode: petrolej, parafin. bencin itd. Ce se bodo petro-lejski vrelci v Bosni izplačali, bi ves ta denar ostal dorna, povrhu lega pa bi mnogo naših ljudi našlo pri proizvajanju nafte ter po rafinerijah lo-ber zasiužek.
Podpirajte „Slov. Stražo"
\
Tudi Vi se boste
prepričali
da preizkušena zdravilna specialiteta FIGOL urejuje prebavo in Vam vrača zdravje.
Poskusite zaradi tega tudi Vi FIGOL in prepričali se boste o njegovem uspešnem delovanju, kajti s FIGOLO.M si boste uredili Vašo prebavo in izginile bodo Vaše bolečine.
FiGOL proizvaia in ga z navodilom o uporabi razpošilja po povzetju lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2 44.
Originalni zabojček s 3 steklenicami stane z zavojnino in poštnino 105 Din, 8 steklenic 245 Din,
1	steklenica pa 10 Din.
Vsak dan prihajajo zahvale o izrednem delovanju FIGO L A.
Javna zahvala.
P. n. Lekarna Dr. Semelič, Dubrovnik 2 44.
Že davno sem trpel vsled bolečin v želodcu in črevih včasih mi je tudi zateklo. Mnogi zdravniki so me pregledali in so ugotovili: zateklost jeter, srčno napako (razširjenje) in včasih še slabost obisti Po prvem naročilu (2 steklenici) sem popolnoma ozdravel, a z drugim naročilom (zooet
2	steklenici) sem si utrdil zdravje tako. kakor sem ga imel pred 20 leti. Za to rešilno zdravilo se Vam najlepše zahvaljuiem. Zdravilo res blagodejno vpliva. Prejmite zatrdilo mojega posebnega spoštovanja in prijateljski pozdrav
Shno Teme,
penzionist. Prijepolje, 13. III. 1928.
Koledar
Petek. 15. novembra: Leopold (Levko), kralj; Jedert, devica.
Osebne vesti
— Srebrno poroko praznujeta danes v ožjem irogu na Bledu podpolkovnik v pokoju g. Leopold SI uchly s svojo soprogo Justino Stuchly, rojeno Košir. Obema želimo še mnogo let!
= Akiedil rani zdravnik kr. belgijskega konzulata v Ljubljani. G>spod dr Ljudevit Zalar, zdravnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. je akreditiran za zdravnika kr. belgijskega konzulata v Ljub-'jam za področje Dravske banovine.
Novi grobovi
+ V splošni bo!n;ci je umrla včeraj gospa Danica Bole, roj. Štrekelj. Pogreb bo v soboto ob 3 popoldne. — V sredo je umrl v bolnici upokojeni uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. Valentin M i h I e r. Pokopan bo danes ob 4 popoldn«-.
+ Na Zq Otoku v župniji Mošnje je 12. novembra umrla mati misijonarja p. Janeia Zupan D. J. Pokop 14 novembra ob pol 15.
+ V riiovcih (Slovenska Krajina) ie umrla dolgoletna farna babica Magdalena S 1 u n s k i. Umrla ie bila v vsej okolici zelo priljubljena.
N. v m. p.!
Mata kronika
k Zeleznškčm Drovizijornsfom, milošei-narjem in renfn;kom. V svrho izstavitve sivih železniških legitimacij za režijsko vožnjo za 1 1030. naj se vsak zglasi pri svoji najbližji pos! a ji, kjer bo zvedel kdaj mora oddali sliko. Polee slike mora priložili lastnoročno podpisano izjavo, la nimata ne on ne nieg'>va žena obrti ali trgovine Pndene naj vsak tudi zadnji odrezek o prejemanju pokojnine ali nezgodne rente Železniškim invalidom, kateri imajo samo nezgodne rente, ^e bolo legitimacij izsavile le tedaj. Če so služili pri železnici najmanj 5 let Pridjalj pa morajo še zdravniško izpričevalo. da so za vsako delo nesposobni, če tega
Danes pos ednj č polele naši aeroplani
H ne?»n - pod ouiafte?
in mi Vas op< mm an o, da oridete, da doži-viie z uami vsemi
LlutKzen v iieropianiit
Ob 4. '/, na 7. >/•,«, u. Kino Ljubljanski dvor telefon štev. 273f
niso že popreje vložili. V Ljubljani stanujoči naj predložijo zgoraj navedeno od 10 do 18. decembra tam, kakor vsako lelo. V svojem interesu se opozarjate, naj vsak če le mogoče odda drugo sliko, tako da mu legitimacija ostane nadaljnjo uporabo. Upokojenci, upokojeni po novem zakonu, ako niso prejeli še 20% stanarine ali eksekutivne do-klade in, če mislijo da so upravičeui, naj napravijo vsak nekolkovano prošnjo. Prošnjo je naslovili na direkcijo driavne ieleznice v Ljubljani. V prošnji je navesti službeno m »slo ln kakšna služba se je opravljala, navesti je tudi številko, katera je zapisana na odresku o prejemanju pokojnine — Društvo železniških upokojencev.
k Narod sebi! Š lem geslom, s katerim smo v dobi suženjstva zbirali novčič po novčiču za našo narodno obrano, se bodo pojavili v nedeljo, dne 17. t. m. po vseh krajih naše domovine požrtvovalni nabiralci. Prosili in nabirali bodo za narodno-obrambne iu dobrodelne namene Jugoslovenske Malice. Vsak, ki ima le trohico sočutja z rojaki v tujini, z brati, ki jih je kruta usoda pregnala izpod rodnega krova, naj prispeva ta dan za nje vsaj 1 Din v zbirko Jugoslovenske Matice
* Telefonski promet Bled—liofgastein. Po odloku gradbenega ministrstva se 10. f. m. odpre telefonski promet med blejsko in hofgasteinsko centralo. Pristojbina za enoto navadnega pogovora je 3.45 zl fr. ali 37 95 Din, za pozivnico pa je enaka tretjini te^a zneska.
Občine in njih podjetja ler polaganje kavcij. Ljubljanska oblastna uprava pošt je prejela od ministrstva glede polaganja kavcij pojasnilo, po katerem samoupravna lelesa, ua pr. občine in njih strokovnih šolah v resorlu ministrstva za tr-kadar nastopijo kakor ponudniki pri državnih na bavaii. Na samoupravna lelesa kakor ponudnike pri državnih nabavah se namreč ne morejo nanašati isti razlogi, ki veljajo za državna oblastva in urade kakor ponudnike. Pa tudi spioh ni drugih bistvenih dejstev, iz katerih bi se dalo sklepati, da se samoupravna telesa glede pogojev in načina draženja ali pogajanja razlikujejo od zasebnih ponudnikov. Na lo pojasnilo se pošte opozarjajo zlasti za slučaj, da bi se pogajanja oziroma licitacije za oddajo prevoza pošte udeležila kakor ponudnik ! kaka občina ali kako drugo samoupravno lelo.
t<r Brzojavke »l.T« med našo državo in Ogrsko. Oblastna poštna uprava v Ljubljani je prejela od ministrstva za gradbe naredbo z dne 4. novembra t. 1., s katero so se 11. t m. uvedle pisemske brzojavke med našo državo in Ogrsko Za eno besedo v »LT« brzojavki med našo državo in madjarsko republiko se plača 8 santimov, minimum pa 1 60 franka.
k V Uradnem listu štev 114 od 10 novembra 1929 je objavljen »Zakon o plačah, stalnih mesečnih in ostalih dokladah in prejemkih, napredovanju in pokojninskih prejemkih učiteljev na srednjih strokovnih šolah v rsesortu ministrstva za trgovino in industrijo«. (Službene Novine kraljevine Jugoslavije z dne 7. novembra 1929).
k Ukradeni žrebec. Sredi preteklega tedna je ukradel nekdo drž žrebca na Zg. Otoku pri Radovljici. Žrebec je spel pri svojih, lat pa pri državnih jaslih v Radovljici. Konj je bil dovojj znan po vsej okolici.
k Poboj mladeničev. Stari ljudje se pobijajo, kadar so pijani, mladi pa, kadar nore. To je že stara pesem. V vasi Ceriuku pri Novi Gradiški se ie te dm zopel izvršil žalosten dogodek, katerega je bila kriva vroča slavonska kri. Vaška fanta Stjepan Barun in Ivan Cohak sta bila zaljubljena v isto dekle. Komu je to dekle jx>sveča!o več pozornosti, je težko reči, ker se je ob nedeljah in praznikih po večernicah pred cerkvijo prijazno razgovarjala in sprehajala tako z enim, kakor z dnigim. Toda fantoma ni bilo to vseeno in sta se v dno duše sovražila ter pri vsaki priliki žalila drug drugega. Tako se je te dni sprehajal Stjepan Barun z dekletom K njima je stopil Anton Stanislav, bralranec Ivana Cohaka ter dejal Barunu malo p?ovko Ta se je raztogotil. vzel iz žepa nož ter zabodel Stanislava v grudi. Mladenič je padel ria tla in bil takoj mrtev. V bližnji gosli ni jc bil Ivan Cohak. Poln sovraštva proti Barunu in maščevanja željen radi ubilega bratranca, je zagrabil kol in stekel za Barunont I oda ta je tik pred svojim domom iztrgal Cohaku kol in pobil Cohaka z njim na lla. Stanislava so pokopali. Cohaka pa prepeljali v bolnišnico v Novo Gradi ško, kjer se bori s mrtjo Baruna so seveda ukle-nili orožniki.
k Poldrugo leto ?eče za poneverbo. Pred novosadskim sodiščem se je v sredo zagovarjal Kosta Rusinov, bivši občinski izterjevalec iz Starega Futoka, ker je poneveril 30.000 Din državnega denarja. Pobiral je od kmetov davek in mesto da bi denar izročil v občinsko blagajno, je ta denar pridržal zase ler ga zapravil v raznih nočnih lokalih Državni pravdnik je zahteval za Rusinova
eksemplarično kazen. Kosta Rusinov je bil zaradi poneverbe obsojen na poldrugo leto ječe.
*	Reven družinski oče. Jočef Jerič, 90%
vojni invalid, oče sedmerih otrok v starosti od 4 mesecev do 11 le!, živi v veliki bedi v Mekinjah, p. Stična in prosi usmiljena srca, da mu priskočijo na kakršenkoli način na pomoč.
*	Domen. Ljudska igra s petjem v petih dajanjih. Spisal po Jurčiču dr. Ivo CeSnik. II. natis. Cona 18 Din. — To prekrasno ljudsko igro, vzeta iz domačega življenja našega ljudstva obsega prvi zvezek zbirke »Ljudski oder«, ki prinaša same prvovrstne domačo narodne igrokaze in Jih priporočamo našim društvenim odrom, v spopolnilo svojega gledališkega repertoarja. II. zvezek: Krivo-priseznik. Narodna iera s petjem v 3 dejanjih.
III.	zvezek: Miklova Zala. Igra v petih dejanjih.
IV.	zvezek; J šhoiapec. Ljudska igra v 5 dejanjih. V zvezek: Po dvana stih letih. Ljudska igra v 4 dejanjih. VI. zvezek: Kamposleljski romarji. Pevska igra v 3 dejanjih. VIL zvezek: Mlinar in njegova hči. Ljudska igra. VIII zvezek: Scapi-nove zvilače. Komedija v 3 dejanjih. IX. zvezek: Revček Andrejček. Ljudska igra v 5 dejanjih. X. zvezek: Lumpacij Vagabund. Burka v šestih slikah. Vsak zvezek le zbirke velja 18 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Jubilejni katalog brezplačno na razpolago.
k Narodna banka kraljevine Jugoslavije,
podružnica v Ljubljani. j>oziva vse one dolžnike po posojilih ua vrednostne papirje, katera so bila zaključena pred 31. decembrom 1927 in kateri svojih obvez po teh posojilih še niso regulirali, da svoj dolg izplačalo v celoti do 15 decembra I. 1.
•k Društvo zobnih zdravnikov za Slovenijo opozarja še enkrat svoje člane na izvanredni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, 16. t. m. ob 20
v restavraciji »Slon« v LJubljani. Napovedano pre davanje ob 18 istotam odpade
k Gospodinj«. Vale perilo pere, poauii, monga ali lika tovarna Jos. Reich.
k Volnene nogavice, pletenine in rokavice po nizkih cenah pri "tvrdki KARL PRELOG. Ljubljana
■k Napoleon je brezdvomno najinteresant-nejša osebnost v svetovni zgodovini. Življenje tega titana, kakor je sam opisuje, se bere kot roman. Napoleonove ideje imajo še danes mnogo privlačnosti. Tudi on je hotel ustvariti Pan-Evropo, le da ni hotel odpraviti meja in združiti narodov, hotel je le zavladati vsemu svetu. Napoleonovi sjiomini kakor tudi enako zanimiva zgodovina francoske revolucije, spadata med najbolj zanimiva dela svetovne literature. Vsak omiknnec bi moral imeti ta dela. ki naznanja zagrebška podružnica znane Gulenbergove založbe, Zagreb, Gundiiličeva 40, G. Mauthner pod zelo ugodnimi pogoji. Opozarjamo na tozadevno današnjo ponudilo.
Mamice največja sreča
le zdrava in živahna deca.
Ce se prehlade kedaj,
takoj jim skuha »Buddha«-čaj.
Tea Import. Ljubljana, Aškerčeva 3_
Nesreča ne počiva
—	Smrt pod vozom je našel 12. t. m. 16-letni Leopold M u š i č iz Dragatuša. Peljal je * bratom po strmi poti težak voz drv, ki se je nanj zvrnil, tako da je bil namestil mrtev.
—	Požar v Pečarovcih (Slovenska Krajina) V ponedeljek zvečer je izbruhnil pri nekem kmetu nenadoma požar. Zgorelo je gospodarsko poslopje s pritiklinami. Požar je zanetila maščevalna roka. Osumljenec je že ujet.
L$mbl$cma
Ka* bo danes?
Dmma: Zaprto. Opera: Zaprto
Kino Ljubljuiiski dvor: K nebu j>od oblake. Union, veranda: Film »Svetovaclavski dnevi v Pragi«. Predava g. Hafner, ob 8 zvečer.
Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva 20.
© 4000 članov je nastopilo v obširnem stadionu v Pragi ob priliki svetovaclavskih dni. Temu nastopu je prisostvoval prezidenl Masaryk, kardinal Bourne in Hlond. Nejiozaben ostane pogled na slikovite vaje članic, katerih je vsaj toliko nastopilo kakor članov. Vsi ti nastopi se krasno vidijo v filmu, katerega predvaja danes zvečer Prosvetna zveza v veraudni dvorani hotela Union ob 8. Pogumen je nastop jugoslovanskih Orlic, katere nastopajo v filmu po hudi nevihti. Kot zaključno sliko vidimo v filmu hajno razsvetljeno Prago z nebeško lepimi Hradčani. Tudi ta pogled ostane človeku v trajnem spominu. Prosvetna zveza zato vljudno vabi, dn si ta film ogledajo vsi oni, ki niso bili v Pragi, da spoznajo kako češki narod slavi svoje znomenlte može. Tisti pa, ki so bili tako srečni, da » vso to slovesnost videli na lastne oči, bodo pri gledanju filma tudi prišli na svoj račun.
0 Dravska stalna vojna bolnica in bolničar-ska četa sta včeraj proslavili god svojih zaščitnikov sv. Kozme in Damijana, svojo slavo. Proslave so se udeležili dravski ban Sernoc, divizijsk5 general Tripkovii in številni drugi odlični gostje kakor tudi zastopniki vseh ljubljanskih vojaških edinic. Po službi božji, ki sta jo opravila vojni su-perior v p. Klobnvs in prota janknvič je domačin san. podpolkovnik dr. Justin pozdravil navzoče in imel nato lep nagovor na bolničarsko četo Med prigrizkom, na katerega je domačin podpolkovnik dr. Justin povabil došle goste, je dospela brzojavna častitka Nj. Vel. kralja Aleksandra Ko je g. domačin prebral brzojavko, je godba Dravske divizije zaigrala državno himno. Ban Dušan Scrnec je v svojem nagovoru izrazil svoje veselje, da velja njegov prvi oficijelni obisk ravno humanitarnemu zavodu ter ie nato iskreno čestital k slavi. Prostori, v katerih se je vršila proslava, so bili zelo okusno okrašeni; ves čas je igraia godba Dravske divizije. Vsa proslava je bila izredno ljubka in res domača in so vsi gostje odnesli najlepše vtise.
0 Nansenove znamke za ruske in armenske begunce: Vsi oni ruski in armenski begunci, prebivajoči v območju poicijske direkcije v Ljubljani, ki niso zaprosili za državljanstvo kraljevine Jugoslavije in si niso nabavili Nansenovih znamk, se pozivajo, da se zglasiio dne 20. nov. 1929 ob 8 pri policijski direkciji v Ljubljani, pritličje soba št. 3. Obenem se ojxjzarjajo vsi ruski in armenski begunci, da se njih listine, uverenja o identiteti, jx>trdila o dovoljenem bivanju v državi ali katerikoli legitimacije, na katerih ni nalepljena Nansenova znamka, v smislu obstoječih predpisov ne bode upoštevalo pri državnih oblastih.
© Zanimiv« predavanje: kako nastane negativ, kakšen naj bo. — V sredo zvečer je v Veliki dvorani hotela »Union« priredil pod okriljem T. k. Skale o gornji temi znani foto-amater g. Karel Koranek zanimivo predavanje., Kako veliko je pri nas zanimanje za fotografiranje sploh, je pokazala polna dvorana. Želeti je več takih predavanj. Predavanje samo je bilo spremljano s slikami. Te slike so nazorno kazale vse napake, ki nastanejo med slikanjem. Te slike z raznimi napakami predstavljajo brez dvoma najpopolnejšo zbirko. To predavanje, ki je pravzaprav imelo namen seznaniti foto-ainaterje s Terutz ploščami In filmi, je radi bogatih izkušenj g. Koraneka tudi v tem pogledu uspelo.
© K upajočemu občinstvu. Po Ljubljani in okolici obiskuje privatne stranke neka dama z Dunaja, ki ponuja različno modno blago po neverjetno visokih cenah na prodaj. OjDozarjamc kupujoče občinstvo, naj v izogib posledic ne naseda lem kupčijam in prosimo, da jo, čim se [»javi, naznani bližnjemu stražniku. — Gremij trgovcev.
© Konj na cesti. Na Miklošičevi cesM se je v sredo dopoldne pripetil mučen dogodek Sredi ceste se je posestniku Antonu Boršnerju iz Vrholj pri Rafolčah zgrudil vprežen konj. Na gladki cesti si je zlomil nogo. Okrog ponesrečenega konja se je zbralo mnogo ljudi, ki se jim je ubogi konj zelo smili), zakaj zelo dolgo je moral čakati da je prišel iz nasprotnega konca mesta konjač in ga vzel.
0 Ukraden plašž. Tatvine sukenj so stalno na dnevnem redu. Sedaj, ko je deževno vreme, so se jim pridružile še tatvine dežnikov in plaščev. Lep dežni plašč je bil ukraden trgovskemu potniku Francu Peternelu v Kovačevi gostilni v Kolodvorski ulici. Plašč je bil vreden" 750 Din.
© Vreme v Ljubljani je bilo včeraj ves dan zelo deževno. Od srede do četrtka zjutraj je padlo 33.5 mm dežja. Temperatura znaša 11.4° Č, barometer je padel na 748.6 ter stoji v Ljubljani najnižje. Veter: severovzhodnik. V Mariboru 8°C v Zagrebu 11" C, v Belgradu 19» C, v Skopi ju 16" C v Splitu 15° C. Povsod oblačno in deževno
L Vazo v:
Vazilica
Zrak v kavarni »Edirne« v Vitoški ulici je postajal težak, prepojen z alkoholom. Nad mizami, okoli katerih so sedeli gosti, so motno brlele svetiljke. V kotu je igrala živahna ciganska godba, a po praznini med mizami sta plesali ciganki. Z rokami sta udarjali ob bobniče in s petjem spremljali godbo. Med gosti je vedno bolj čumelo; naslajali so se ob njunih nesramnih, strastnih kretnjah.
Prenehali sta. Nekdo izmed gostov je po-mignil eni izmed nju. Prišla je in prisedla. Ihiela je temne, črne lase, lep obraz, pisano obleko in niz obročkov na čelu. Na obrazu jih je počival hladan, otrpel nasmeh, le črne oči so bile žive in lepe.
Človek, ki jo je bil poklical, je bil srednje posta ve, temnega, izpitega obraza s potlačenim znojnim nosom, izpod katerega so mu poganjale brke, mokre od piva. Pogled mu je bil strasten in je pričal, da pri njem ni mogoče govoriti o dostojnosti. Naročii je ciganki piva. Po kratkem razgovoru je izpraznila čašo. Ljubeznivo jo je spraševal, a ona mu je prikimavajoč odgovarjala in se pri lem ravnodušno ozirala po sobi.
> Vazilij!« je zaklical v vratih, bolan, nežen glas.
Človek pri ciganki se je počasi obrnil in se ozrl proti vratom. Zagledal je bledi, krotki obraz svoje žene. Opazil je cigankino radovednost, razjezil se je in kri mu je udarila v obraz; skočil je s stola, šel proti nji, jo grobo porinil proti vratom in zavpil:
»Kaj iščeš tu, a?«
»Pojuiva Vazilij!« mu je rekla žena in ;a prijela za roko. Izstrgal se ji je in jo jezno jjoaledaL
»Pojdi!« in sunil jo je v prsa.
»Ubiješ me lahko, jaz ne grem. Pojdi z menoj, greva domov.«
»Zgubi se od tu, ti si žena ... Kaj iščeš po krčmah? Mar me zasleduješ. S ciganko glej... s ciganko. Če ti tak nisem po volji, pusti me!... Poberi se!«
Porinil jo je iz sobe.
»Na zdravje, Vazilij, na zdravje! Zivio!« mu je klicala ciganka in dvignila čašo. Ta družinski prizor jo je razveselil.Brezumno se je hihetala in vrgla Vaziliju na glavo klobuk, ki ga je preje pozabil na mizi.
Vazilica, ki se je medtem vrnila v sobo, je obledela iu skočila proti nji z namenom, da jo zadavi. Vsa kavarna je postala pozorna na Vazilico. Naenkrat je padel težak udarec. ka-teremu je sledil preplašen krik in jok. V sobi je zaropotalo.
Ko sta se znašla na ulici, jo je Vazilij neusmiljeno pretepal, n ona se je zastonj trudila. da bi se mu iztrgala iz rok. Naenkrat je posegla med nju tuja roka in odstranila moža. V rešiteljih je spoznala dva stražnika.
»Pojdi z nama!«
»V zapor!« sta dejala stražnika Vaziliju in ga prijela za roke.
Vazilica je skočila pred nju in kriknila: »Pa kaj bo nn v zaporu?«
»Pijan je, pretepal te je in delal nemir na ulici. Umakni se!«
Vazilica se ni umaknila.
»Ni me pretepal, pustita ga; šla bova domov.«
»A kdo je potem klical nn pomoč?«
»Jaz sem jokala, n ni me pretepal. Jokala sem, da ga spravim domov.«
Stražnika sta prezirljivo pogledala golo-glavo, jokajočo Vazilico, pripravljeno, da brani moža. Vazilij je uvidel. da ima nekoga, ki
ga brani, se je ohrabril in se začel upirati in ni hotel naprej. Toda močne mišice stražnikov so ga premagale in vlekle naprej.
»Toda žena! Žena!« je vzkliknil preplašeno.
»Pustite mi moža, saj ga ne tožim. Pustita mi ga! ... Moj Bog! Vso nedeljo ga ni bilo domov, in sedaj naj gre spat v zapor... Pustite ga!...« In Vazilica se je kot besna zver vrgla na stražnika, in jima iztrgala Va-zilija.
Stražnika sta se spogledala iznenadena po taki nezaslišani drznosti. »Dobro bi bilo prepeljati oba v zapor, da jima pokažemo, kako je treba uvaževati našo zapoved,« je dejal stražnik. A na zadnje se jima je stvar zdela preneumna in sta odšla.
»Z Bogom, le tepila sek
Vazilij in žena sla odšla proti domu. Prešla sta Vitoško ulico in zavila v drugo, ki pelje proti Juč Bunaru. Držala je moža pod pazduho, a on je šel pokorno za njo. Ko je videla, da se je streznil, ga je pustila. Sramovala se je opazk mimoidočih.
»Vazilij, sedaj si trezen! Zakaj me mučiš?... Zakaj mi nakopavaš sramoto? Ali nimaš nič srca za mene in otroka? Daj, reci, obljubi mi, da tega več ne storiš!« mu je govorila milo in nežno.
Vazil je povesil glavo in šel tiho za njo. Ni je pogledal; bal se je, da se ne bi srečala njuna j)ogleda. Tudi žena je utihnila. Vesela je bila, da je pripeljala moža ?npet domov.
Vazilij je začel zmedeno, a vedno ostreje: »Jaz sem pokazal lem stražnikom... S kakšno pravico?.,. Pojdi v zapor?... Zakaj?... Mar nisem svoboden človek... Go spoda, s kakšno pravico?... Sednj boš pa še ti rekla, da si me rešila, ali ne? L hvalila se boš, vihala nos, kot da si.. .c
»Ne dragi! Zakaj naj bi se hvalila? Jaz sem vendar tvoja žena,« mu je prigovarjala nežno in proseče.
»Kaj mi vse ne poveš? Jaz, da bi spal to noč v zaporu, če bi ne bilo tebe? .. Kaj misliš vendar? Dragi gospodje, toda jaz ne želim, da bi mi zapovedovala žena! Čast mi tega ne dovoljuje!
»Ne misli tako Vazilij; -- ali sem storila napak?« mu je rekla žena in ga — preplašena od teh besed — prijela za roko.
Vazil se ji je divje iztrgal: »Zakaj si prišla tja, a? je rekel jezno. »Kaj pa je ženina dolžnost... da se ljudje norčujejo z menoj.«
»Toda, Vazilče, ni te bilo vso nedeljo, kaj naj začnem?... Pomisli, da sva poročena! ...«
Tako sta prišla do domačih vrat. V koči je bilo temno. Puščoba je vladala v njej, siromaštvo, nered. Vazilica je odprla vrata in prižgala vžigalico.
»Vazilij, kam greš zopet?« je vzkliknila plašno žena.
Vazilij se je vrnil iz sobe.
»Ostani tu in glej, da se ne premakneš!« je rekel in hitro odšel.
»Tam ... pozabil sem plačati pivo... meni ne bo žena ukazovala... Zeni zapovem, a pokoraval se ji ne bom... Samo pridi!... Jaz hočem biti tu mož, glava ... magari če-bulina, samo da je glava ... Odidi zver, me hočeš osramotiti, a?« jo govoril jezno in spotoma psoval ženo. Po ušesih so mu šumele gosli, a v očeh se mu je svetil lesk kavarniških svetiljk. Spominjal se je plesalke v pisani obleki...
Zena je ostala doma.
Sveče si ni prižgala in plakala, plakala
Revmatične bolečine
tudi Vaše življenje nevzdržno mučijo. Tu pomagajo
ASPIRIN-
TABLET
Vedno odstranijo bolečine, tako da Vam postane življenje veselo in vredno da se živi.
Zahtevajtcsamo
originalni zavoj „®oyci" z modro- / belo-rdečo	~~
bandcrolo.
Maribor
Celie
□	Za kritje izdatkov za vojaštvo se bo po načrtu tozadevne uredbe, ki se lx> pretresala ob oriliki proračunske ruzprave, pobirala posebna občinska davščina v iznosu enega odstotka od najemninskega davka, oziroma uradno ugotovljene najemninske vrednosti poslopij. Davščino bi plačevala vsa poslopja v Maril>oru, ki so podvržena plačilu pristojbine za vojaško nasta-aitev. Vendar pa zadene v zmislu čl 3 omenjene uredbe davščina samo lastnika, nikakor pa ne najemnika, na katerega se ta davščina ne sme prevaliti. Podlago za odmero te davščine tvori najemninski donos, oziroma uradnim potom določena najemninska vrednost v poštev prihnja-
Jočih poslopij; po možnosti služi kot osnova tuli odmerila podlaga za ostale občinske hišno-najetnninske naklade. V zadevah uredbe odloča nu I. stopnji mestni magistrat. Zoper odloke magistrata je dopusten priziv ali pritožba na mestni občinski svet. ki odloča končnoveljavno V zmislu čl. 9 omenjene uredbe stopijo njena določila s 1. januarjem 19)0 v veljavo.
□	Drevi ob 20 vsi k jubilejnemu večeru, ki ga v proslavo zlatoinašništva Pija XI. in 70 letnice prenosa lavantinskega škofijskega sedeža prireja Prosvetna zveza v tukajšnjem Narodnem gledališču.
□	Zimskosportno skiopfično predavanje bo T ponedeljek ob 20 v dvorani Zadružne gosjw-darske banke. Predaval bo znan1 alpinist dr. H. Tunino raznih zimskih turah v našem Julijskem pogorju. Predavanje prireja zimskosportni odsek SPD v Mariboru.
□	Strokovna šola magistralnih uslužbencev se je pričela v sredo zvečer z otvoritvenim predavanjem mestnega svetnika dr. A. Veh le t a o bistvu in razvoju občinske uprave, nje pravicah in dolžnostih. Predavatelj je v okviru svojih instruktivnih izvajanj vpletel tudi neknj zanimivih statističnih |k>datkov o stanju naših občinskih uprav na teritoriju bivše mariborske oblasti. Predavanja, ki je bilo nekak uvod v ciklus strokovnih predavanj, ki iih organizira Drištvo m ig;straMih uslužbencev. so se udeležili skora j poln >":tev!iio inagistiatni uslu ■' eno, k so docehi zasedli magistr ,'r.i, posvetovalnico. Ob tej priliki naj damo izraza upanju, da bo ta strokovna šola pripomogla k čim temelj i tejši strokovni izpopolnitvi naših magistratnih usluž-bi ncev
□	Iz tukajšnjega agrarnega urada. Omenjeni urad objavlja: Na podlagi čl. 49 zakona o banski upravi z dne 7. novembra je prenehal agrurni urad v Mariboru ter so prešli z II. novembrom njegovi posli kot refeiat za agrarno-pravne zadeve z dosedanjim delokrogom k srez-kemu načelstvu Maribor levi bieg
□	Sinrtnn kosa. Preminuli so Rudolf Fa-lež. čevljarski mojster, 26 let. — Ivan Koren, zasebnik, 52 let. — Marija Peu, viničarka, 68 let, Krčevina 76. Pogreb danes ob 15 na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Vincenc Novnk, vi-ničar, 70 let. Studenci, Jan Kolnrjeva 8. Pogreb ob 14 na studenškem pokopališču.
□	Diletanlska družina »Poselske zveze« vprizori v nedeljo ob pol 17 v dvorani Prosvetne zveze poučno igro z uvodnim predavanjem.
□	Do vključno jutrišnjega dne se predvaja v Grajskem kinu znameniti film »Zločin in kazen«, ki je pobud.il med Mariborčani izredno živahno zanimanje.
□	O inteligenci in delavstvu bo drevi ob pol 20 predavanje v Strokovni šoli JSZ no Koroški cesti 1. Delavci in prijatelji delavstva vabljeni.
□	Sodnodvornnske posebnosti. Nace š in Tilika P. se zagovarjata, ker sta z »izvirnimi« zdravilnimi sredstvi lečila neko posestnico na Dravskem polju, ki je nn usodepolnih posledicah zdravljenja podlegla. Nace je odnesel teden dir zapora, Tilika pa, ki je diplomirana babica, iri tedne.
□	Pravcato Krpan-Brdnvsarsko rvanje je izzvala pred moško kaznilnico neznatna dogodivščina: hlapec Pepček je v hitrem tempu pri-vczil z dvovprežniin vozom iz kaznilnice; iz mesta sem pa je drčal avto. Golo naključje, da ni prišlo do usodepolnih posledic trka. šoferski pomočnik France ter šofer Janez sta zrobantila nad Pepčkom. ki je tudi svoje zatrjeval. Pravda radi krivde se je prelevila v ruvež in nazadnje je privzela obliko krvavega tepeža. Treskalo in »obnelo je tam pred kaznilnico, da je stražnik t pomočjo pasantov iz izprebijajoče se homogene klopčičaste mase jedva restavriral prvotno trojnost. Na bunkah in krvavih sledeh je pridobila vsa trojica: Franci. Penček in Janez.
□	Z obratovanjem prične > kratkem po sklenjeni poravnavi tvornica perila »Durjava«. S tem Ih> zopet dobilo zaposlitev več sto delavk, ki so bile svoj čas tam zaposlene in ki so ob napovedi konknrza prišle ob zaslužek.
□ Prazni šolski prostori. Na nekaterih lukaj-Sniih osnovnih šolah se je moralo radi pomanjkanja učiteljev združiti po dvoje razredov, v katerih vršj po en učitelj ločen pouk. 1 ako so nekateri učni prostori ostali prazni, dokler ne pridejo novona-stavljcni učitelji. Da pouk in discijj.ina uri tem zelo trpita, je izven vsaketa dvoma*
»Umetnostni spomeniki Celja in okolico«
bodo predmet predavanju, ki ga bo govoril na IV. prosvetnem večeru v ponedeljek 18. t. m. ob 8 zvečer v telovadni dvorani Orlovskega doma umetnostni zgodovinar g. Marjan Marolt.
0 Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju se vrši v petek, dne 15. t. m. in sicer od 10—12 pred poldne v Rogatcu v hotelu »Sporn«. Načelstvo.
& Novo gasilno društvo so si zadnje tedne ustanovili Lopatčaui, naši najmlajši Celjani. Lopata, ki je bila šele lansko leto priključena celjski okoliški občini, je od takrat mnogo pridobila na ugledu in razvoju. Ker leži razmeroma dosti daleč od Celja odn. sosednjih gasilnih društev in ima vas pretežno s slamo krite strehe, je misel novega gasilnega društva le pozdraviti in brez dvorna bodo Lopatčani vse storili da pridejo čiinpreje do iz-vežbanega moštva ter gasilnega orodja.
& Specialistka «a dežnike je tako rekoč sicer ugledna gospa, rekli bi ji morda celo dama, katere ime naj v njenem interesu ostane tajno, čeprav je doma iz Podsuseda V Celje jo prišla in se prošjo sredo zglasila v dežnlkarni Pečnik na Aleksandrovi ulici. Da je že enkrat v tej trgovini kupila 'Jamski dežnik in da hoče sedaj še enega, je rekla, in si dala predložiti pol zaloge damskih dežnikov, kot je to tudi poštenih dam slabn navada Rrskala je in izbirala, h koncu pa rekla, da ji nobeden ni všeč in da se oglasi ob drugi priliki, ko bodo pri Pečnikovih imeli večjo izbero. Pa ji je eden izmed dežnikov vendar bil zelo všeč. Prodajalka je po odhodu dame iz Podsuseda zaznala da ji manilca eden najlepših in najdražjih dežnikov. Posledica te ugotovitve je bila, da je skočila na noge policija in iskala — zaman. Duma se je .s prvim osebnim vlakom odpeljala v Zidani mosi. Ker pa so med tem že v Zidanem mostu izvedeli za tatviho dežnika, je vrli dečko Ulčnik, ki je v Zidanem mostu takim ptičkom zelo nevarna osebnost, sprejel došli vlak s primerno opreznostjo, ga preisk.il in končno našel opisu podobno damo v restavraciji II. razreda Ker je imela pir sebi kar dva dežnika in je bil eden zares lep in nov, jo je poprašal, zakaj ji dva dežnika. V vlaku da ga je kupila za 300 Din od neke neznane ji ženske, se je moško odrezala dama. Ulčnikovo oko postaje se s takim odgovorom ni zadovoljilo ler je morala dama na natezalnico njegovih zapisnike, v katerem je končno tatvino priznala. Vzeli so ji dežnik in ga izročili lastnici, dama pa bo uživala posledice paragrafov.
.©• Popravek oglasa. Dne 8. 0. in 10. t. m. smo objavili med malimi oglasi naznanilo trgovine Singer, šivalni stroji, Celie. zadevajoče sprejem in-kasnnta in istočasno prodajilcn. Popravljamo oglas v toliko, da se mora garanti *sk o pismo glasiti na 20.000 D hi in ne na 2000 Din
IZ TRBOVELJ
Martinov večer. V nedeljo, dne 17. novembra se bo vršil v Društvenem domu Martinov večer. Za zabavo je preskrbljeno z zanimivimi nastopi in s šaljivim filmom »doktor Jaka«. Tudi Martinova gos pride na mizo, kdor bo imel kaj cvenka. Igrala bo domača godba g. Kuharja
Škrlalinka se zopet pojavila. Ves mesec dni se ni pojavil noben slučaj škrlatinke. V sredo so pa zopet pripeljali dva boinika v občinsko izo-lirnico. En slučaj se je pokazal v koloniji »Za cesto«, drugi pa v Hrastniku. V izolirnici ležita dva bolnika, ki sta zbolela na tifusu.
IZ RIBNICE
Zbor rešelarjev se je vršil v nedeljo 10. t. m. v društveni dvorani. Udeležba je bila zelo dobra. Načelnik g. Škulj je poročal o izvršenem delu v smislu programa obširne orcranizacije lesnih domačih obrti v ribniški in velikolaški dolini. Lepo je uspelo posredovanje načelnika glede hišnega davka in poslovnega' kot tudi predpriprav za novi obrtni zakon, v kolikor so se merodajni faktorji izjavili, da bo novi zakon omogočal nadaljnji razvoj naše lesne obrti. Trgovinske pogodbe z Avstrijo, ki naše rešetarje kaj uspešno podpira, se je Avstrija lepo držala, le nekaj je bilo slučajev, ko so avstr. nižji politični uradniki hoteli šikanirati naše ljudi, pa tudi to se je odpravilo na osebno intervencijo načelnika pri avstr konzulu. Težje je z Italijo, kjer fašisti ludi pri naših rešetarjib iščejo jugoslovanske propagande Z glasnim odobravanjem je zbor spremljal poročilo marljivega načelnika, v katerem imamo rešetarji in krošnjarji svojega najboljšega delavca in zaščitnika za naše interese. Po raznih poročilih krošnjarjev samih se ie lepo zborovanje zaključilo z resolucijo, v kateri se poudarja želja in potreba v in eresii obširne ribniške doline, da novi obrtni zakon kolikor mogeče podpre našo lesno domačo obrt, obidarje, rešetarje in krošnjarje.
Naše diiaštvo
»Danica« v Zagrebu. Na zadnjem rednem občnem zboru J. K. A. D. »Danice« v Zagrebu je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Podpcčnn Iv., cand. med., podpredsednik in blagajnik: Golobič Lojze, cand. pilil., tajnik: Grapar Stane, cand. med., gospodar in knjižničar: Koren Janko, cand vet. med., revizorji: Kožuh Ludovik, cand. med., Logar Ivo, cand. med.
Iz društvenega žwHenia
V. Prosvetni večer, ki bo drevi ob 8 v Uni-onu, bo posvečen svetovaclavski slnvnosti. Kot predavatelj nastopi g župnik Hafner, ki bo ob predvajanju krasnega filma orisal potek slavnosli v Pragi. Pri klavirju sodeluje g. aknd. V Ukmar. Ker je povpraševanje po vstopnicah veliko, zalo opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki je v Prosvetni zvezi. Miklošičeva 5. Cene: sedeži 3 Din, dijaška stojišča 2 Din, rezervirani sedeži 5 Din.
Članice vseh ljubljanskih Elizabelnih konferenc se vabijo, da se udeleže sv maše za umrle članice, ki bo v soboto 16. t. m. ob 7 v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
Čevljarska zadrucja v Ljubljani vljudno vabi gg. Člane na važen zadružni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 17 novembra t. 1. ob 8 dopoldne v salonu pri »Lozarju« v Rožni ulici. Dnevni rod: Poročilo o davkih Poročilo »Čevljarskega kongresa« v Belgradu. šušmarstvo. Raznoterosti. — Načelstvo.
Novo mesto. Proslava 120letnice Ilirije oživljene. ki jo priredi podružn. Jugosl Milice v Novem meslu v soboto dne 16. t. m. ob 20 v Sokolski dvorani, počasti s svojo navzočnostjo tudi francoski generalni konzul g. R. N e u v i 11 e s soprogo iz Ljubljane.
Ne mučite svo iti otrok z navadnim ribjim oljem ker so vsi otroci navdušen za
izdelek ribjega olja, ki ima izredno prijeten okus.
Dobiva se v vten lekarnah,
Italija podpra izvoz fimet proizvodov
Italija se dobro zaveda pomena in svojega položaja kot agrarna država. Gluvno postavko izvozne bilance tvori še vedno izvoz sadja in zelenjave. Njena gospodarska politika stremi za ustvaritvijo solidnega notranjega trga In osvojiti si nove trge za svoje agrarne produkte.
Važna institucija za pospeševanje izvoza je državni zavod za pospeševanje izvoza (Istituto Na-zionale per 1' esportazione, ter glavna agrarna federacija (Confederazione Generale d'agricultura). Ti dve instituciji delujeta skupno za povzdig kmetijstva in vnovčenje agrarnih produktov.
Glavna agrarna federacija ima za nalogo izboljšati in poceniti produkcijo. V ta namen ima svoje omrežje širom cele Italije. V slehernem večjem kraju naletimo na preizkuševališča in vzorna posestva, ki se postavljajo za vzgled vsem kmetovalcem. Glavna naloga je dvigniti kmetijstvo in to kolikor mogoče racionalizirati in dati proizvodom enoten tip, Standard. Pri obnovi delujejo vsi strokovnjaki in vidijo, da med njimi nastaja nekaka tekma, kdo bo bolje in ceneje produciraL Isto zanimanje vlada med kmeti; sleherni so trudi, da izpolni vse predpise in zahteve racionalne obdelave zemlje. Opažamo pa, da so uspehi vidni in da kmet žanje plačilo za trud in stroške.
A ni dovolj, da ostane samo pri produkciji, treba je najši še trg za produkte oziroma produkte prilagoditi zahtevam trga. Glavna federacija deluje vzajemno z izvoznim zavodom. Ta ima za na-
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
z dne 8. novembra 1929. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 31. okt. 1929) Aktiva: Kov. podlaga 394.1 (+4.8), tečajna razlika 1227.0 (+9.1), posojila: menična 1301.5. lom-bardna 265.5, skupaj 1570.0 (-17.9); pasiva: bankovci 5807.7 (+34.8), drž. terjatve 138.1 (—7 9), obveznosti: žiro 1008.8, razni računi 135.9. skupaj 1144.7 (—31.2); ostale postavke neizpremenjene
Kritje obtoka z zlatom in devizami, je nadalje naraslo in dosega že 46%. Neposredno radi
ultima se je zvišal tudi še obtok bankovcev. •
Naš državni dolg. Po »Srp. knj. glasniku« je znašal naš državni dolg 1 julija t. 1.: predvojni 782.8 milj. frankov, vojni 35.1 milj. funtov in 62 milj. dolarjev, povojni: 67.25 milj. dolarjev in 370 milj. frankov, notranji dolg 5194 milj. Din. Pri teh podatkih pa ni vpoštevano, kakšen bo sporazum o predvojnih dolgovih in tudi še niso regulirani medvojni dolgovi s Francijo, ki se tudi že približujejo 2 miljardam frankov.
Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«, reg. pomožna blagajna Vel. župan lj. obl. je odobril ustanovitev te pomožne blagajne pod naslovnim imenom in pravila z zavarovanjem posmrtnine.
Vinski sejem v Ivanjkovci^. Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanjkovcih svoj vsakoletni vinski sejem in razstavo lelos dne 10. decembra. Pripuščera so vina le iz ormoško-ljutomerskili vinogradov.
Odprava konknrza: Kompan Josip, voznik v Mariboru (vsa masa razdeljena).
Nova lesna industrija se je vpisala v Zagrebu v trgovinski register: Kninska Industrija drva, d. d., kap. 1.5 milj. Din. Poleg Jugoslovanske banke sodelujeta v njej italijanski in avstrijski kapital.
Jugoslovansko-češka trgovinska zbornira. Kakor poroča »La YougosIavie«, se bo v Prasri ustanovila češko-jugoslovanska trsrovinskn zbornica.
Znižanje diseonta v Belgiji. Belgijska Narodna banka je znižala diskont od 5 na 4
Borza
logo proučevati trg in njega zahteve ter dajati pro ducentom navodila, kaj producirati in kako opremiti blago, da bo imelo uspeh in si osvoji trg. Navodila izvozničarjem so dokaj izčrpna, v njih najdemo jasen oopis zahtev z ozirom na kapaciteto konsuma, posebnih lastnosti trga, možnosti plaši ranja blaga v raznih letnih Časih in vse to do podrobnosti Izvozni zavod predpisuje kakšna mora biti oprema za razpošiljanje, kako morajo biti proizvodi prebrani in uvrščeni, da njih pojav na trgu vzbudi vero v solidnost in poštenje. Predpisi so dokaj strogi in kazen preti onim, ki bi jih ne izpolnjevali. Ne redko se je dogodilo, da so pristojne oblasti zaplenile blago, namenjeno v tujino, samo radi tega. ker izvozničar ni vpošteval zahteve trga in občih predpisov. Zato opažamo, da italijanski proizvodi izpodrivajo ameriško sadje, ki po svojih svojstvih daleč zaostaja za evropskim sadjem, ki pa je precej drago. Italija stremi za tem, da da zemeljskim proizvodom »varnostno znamko«, ki naj zajamči solidnost in dobroto blaga. Mnogo je tu bilo napada, a cilj je bil v gotovih ozirih dosežen.
Tudi mi z našimi ogromnimi zakladi bomo morali na dan. Z vztrajnostjo in resno voljo dosežemo mnogo. Ako uspevajo na zunanjem trgu agrarni produkti drugih narodov, čemu bi mi ne šli iste poti, ko so nam dani vsi predjjogoji uspeha. Začeti je treba in uspeb ne izostane.
G. Gomišček.
Dne 14 nov. 1929.
DENAR
V današnjem deviznem prometu so tečaji ponovno popustili Promet je bil znaten. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Budimpešta, Nevvyork in Trst, v ostalih zaključenih devizah pa je intervenirala Narodna banka.
LjubPana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2283 bi., Berlin 1351-1354 (1352.50), Bruselj 791.01 bi., Budimpešta 087.50 - 990.50 (989), Curih 1094.40-1097 40 (1095.00), Dunaj 795 07 bi., London 275.35-276.15 (275.75), Nevvyork 50.34-56 54 (56.44), Pariz 222.68 bi., Praga 167—167.80 167.40. Trst 294.95 -206.95 (295.95).
Zagreb. Amsterdam 2283 bi., Berlin 1351 — i354, Budimpešta 987 71-990.71, Curih 1094.40-1007.40. Dunaj 703 50 -706.50, London 275 35 -276.15, Nevvyork 56.34-56 54, Pariz 221.68-223.68, Praga 167-167.80. Trst 29505-297.05.
Belgrad. Berlin 13.51-13.54, Bruselj 7.8951 —7.9551, Budimpešta 987.71—900.61, Curih 1094 40 1097.40, Dunaj 703.517-795 617. London 275.35-276.25, Newyork 56.34-56.51. Pariz 221.08—223.68, Praga 167-168.80. Milano 295.05—297.05.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123 36. Budimpešta 90.15, Bukarešt 3 08. Dunaj 72.525. London 25.155. Madrid 72, Ne\vyork 515 95. Pariz 20.31, Praga 15.285, Sofija 3.72, Trst 27.01, Varšava 57.85.
VREDNOSTNI PAPIRI1 . Ljubljana. Vojna škoda 432 bi., dec. 442 bi., jan. 413 bi., Celjska 170 den., Ljublj. kred. 123 d., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den.. Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250 do 260
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 437—439 (438-438.50), kasa 437 439 (436-438), termini: XI. 437.50. XII. 441-443, 7% inv pos 85 25 do 85 50 (85.25). agrari 52-52.50 (52) — Bančni pap.: Hipo 202-203 (202). Pol jo 16-17. Hrv. 50 d.. Kred. 94 d., Jugo 83 d.. Lj. Kr 128 d.. Me ljun. 56.50 d., Nar. 8200 d., Prašted 005-910 (005), Srp-ska 157-157.50 (157), Zem. 127-131, Katol. 82 d., Obrtna 36—40. Etno 164 b. — Ind. pnp.: Guttmann 185—190, Slavonia 150 d., Slnvrks 97-100. Danica 115 d., Drava 320-330, Šečerana 877.50- 890. Osj. Ijev. 210-220. Brod vag. 145 d., Union 145 bi., Isis 10 d., Ragusea 430- 475. Trbovlje 458 do 460 (458). Vevče 132 d.. Nar šum 40 d.. Piv. Sar. 160—100. Nar. mlin. 20 d., Jadr 525 d., Oceania 180-200.
Belgrad. Narodna banka 8270 82S0. 7% inv. pos. 84.75—86. agrari 52, vojna škoda 433—437, XI. 434 - 437, XII. 436-439 50
Dunaj. Banke- Don. sav. jadr 83.20. VViener Bankverein 21.50, Creditanstali 52. Escompteges. 170, Union 24.60. — Industrija: Aussiger Chemi-sche 214. Ruše 31. Mundus 16875. Alpine 32.80, ! Trboveljska 56.25, Kranj, ind 38 40 Pr.iger Eisen 480, Leykam 5.85, Rima Murany 104.75.
Žifo
Danes se je položaj na žilnem trTU — tako v inozemstvu kakor tudi pri nas — nekoliko izboljšal. Povpraševanje je bilo živahnejše po pšenici in koruzi, nekaj malega je bilo zaključenega tudi v vagonskem bingu za izvoz v Avstrijo iu Indijo. Cene so zaenkrat še neizpremenjene, vendar se je danes doseglo za času primerno suho sušeno koruzo Rakek transi to <58, kar je 3 pare več nego
včeraj. Pšenica bačka se nudi po 185—187.50 gornjebačka pa po 190-195 nakl. postaja. Tendenca je mirna.
V	Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Pšenica bč. 177.50—182.50, bn. IT
—180, sr 177.50; koruza bč gar. 107 50-112.50, nova 97.50 102.50, XII.-L 112.50 -117.50; rž »Dunav« III. 130-135. bč. IV,—V. 135-140; ječmen bč. 120—125; moka Og 290— 300. 2 265—275, 5 285-245. 6 190 - 200. 7 150-160, 8 112.50 do 11750; otrobi sr 197.50—202.50. — Promet: 20 vag. pšenice, 22 koruze, 1 ječmena, 11 'A moke. 1 krompirja.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica: marec 22.67—22.81, zaklj 22.80-22.81, maj 23.30 do 23.54, zaklj. 23 - 55; rž: marec 16 04—16.12. zaklj. 16.10-16.12; koruza: maj 16.15—16.28, zaklj. 16.28 do 16.30.
I PS
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vagona bukovih neobrobljenih plohov in 5 vagonov bukovih drv. Tendenca neizpremenjena.
Živina
V	Milanu je bilo ta teden prodanih 65 zaklanih jugoslovanskih telet in sicer po 7.50— 7.60 lire za kg mrtve teže.
V	Zagrebu notira jo: biki 7—9, krave debele 8—10, klobasarice 4.50— 7 50. voli 1 8.50-10, II. 6.50-8.50, teleta 14.50-16.50. prašiči dom. pitani 13—13.50, sr. zaklani 18—19 Din za kg žive teže.
Hmelj
Niirnberg, 15. nHv. (Tel. »Slov.«) Danes j«, bilo pripeljanih na trg z železnico samo 150 bal hmelia, dočim z dežele ni bilo nobenega blaga. Pri zelo slabem povpraševanju je bilo prodanih samo 80 bal srednjega hallertauskega hmelja po 65 mark in dobrega ter srednjega gorskega hme Ija po 50 mark Razpoloženje je ostalo neizpremenjeno zelo mirno. Za tranzitni hmelj ni prišlo do nobene kupčije. Cene so bile: za gorski hmelj I 45-60, srednji 30 -40, hallertauski I 8"i—05, srednji 60—80, slabši 40- 55. za virtemberški I 80—110. srednji 60—75, slabši 40—50. Izbran* blago je imelo višjo ceno.
Šport
Službeno iz LNP. (Kazenski odbor.) V petek (dne 15. t. m.) ob 19 v mali dvorani Delavske zbornice seja kazenskega odbora. Prosi se polnoštevilne udeležbe. — Na to sejo se vabijo igralci: Marjetič An:on (Krakovo), Zupan Milan (Slavija), Seunig Vital (Slovan), Balič Viktor (Svoboda), Kosmač Ludvik (Jadran). — Tajnik II.
Kazen za prenapete in neposlušne nogometne gledalce
Koliko trpi ugled nogometnega športa zaradi nekaterih brezveslnežev, ki pri vsaki lekmi uprizarjajo incidente, ki divjaško kričijo, se prepirajo s publiko, sodnikom, igralci, ki sploh ne morejo ostali pri tekmah dostojni, to vedo vsi, ki tožijo o majhnem posetu nogomeinih prireditev. »Mirni in preudarni opazovalci nočejo več posečali igrišč zaradi divjaške publike« — tako slišimo in beremc pogosto v raznih listih. 13. oktobra se je vršila v Halberstadlu nogometna tekma, ki ni bila nič drugega kot veliko razgrajanje prenapetih kibicev in omalovaževanje vse prireditve. Nemška športna instanca je koznovala mesto Ilalberstadl tako, da se do konca 1930 ne sme v njem vršiti nobena nogometna prireditev. Ostri ie ta kazen, vendar je bila
povsod sprejeta z odobravanjem.
*
Finale za srednjeevropski pokal. V nedeljo se bo v Pragi vršila finalna tekma za srednjeevropski pokal med praško Slavijo m Uipestom. Že dolgo se z napetostjo pričakuje rezultat te tekme. v kaleri bo Ujpest najbrže ostal zmagovalec. Slavija bi morala doseči večje število golov, ako bi kolela ona zmagati. To bo pa prav ležko napram izborneniii Ujpesui Slavija bo morala v nedeljo nastopili brez Puča. ki je bil v lekmi z Bohemijo blesiran.
LAHKA ATLETIKA
Novi italijanski ženski rekordi. Na ženskem lahkoatletskem meelingu, ki se je vršil v Neaplju, je bilo poslavljenih kar pet novih italijanskih rekordov. Najvažnejši rezultati so bili sledeči: 1. skok v daljavo: Polazzu, Trs' 4 31 m; 2 skok v daljavo brez zaleta: Biroli, Rim. 2 26 m (rekord); 8 inet krogle: Berlolinl, MIlan. 10 m (rekord); 4. met krogle obojeročno: Bertolini, Milan, 17 90 m (rekord); 5. 100 m: Scolari, Turin 134 sek.; 6. 200 ni-Bravin. Trst. 28 sek jrekord); 7. disk: Vivenza, A os! a. 83 60 m; 8 kopje: Becca^lio, Bologna. 28.94 m; 9. kopje obojeročno: Faccin, Milan, 47.98 i' (rekord).
Orel
HruSiška orlovska srenfa naznanja, da se
vrši v nedeljo, dne 17 novembra 1929 srenjski svet , ob 3 popoldne v društvenem domu pri Sv Heleni. Srenjskega sveta se morajo udeležiti vsi odsekovni predsedniki ln načelniki. Ce je ka eri njih zadržan, ga naaomesiuje z giasovaino pravico ie kak drug odsekovni odbornik. Udeležijo naj se ludi drugI odsekovni odborniki In člani podrejenih odsekov. I — Boji ilvil — PreHsnrlnili
™n%iZPTembe v politiki..Od_ leve na desno: Razkolnikov, ki je namesto Sviderskega imenovan za vrhovnega cenzorja; Cičer.n, ki se je trajno odpovedal komisariatu za zunanje slfari fn bokolnikov, ki bo po vsej priliki imenovan za poslanika v Londonu.
Tihotapstvo v finskih vodah
Skrivnostni podmornih
Ne samo v Ameriki, marveč tudi po evropskih vodah je zraslo tihotapstvo oblastem čez glavo. Že opetovano so listi poročali o skrivnostni ladji, ki križari po Vzhodnem morju in varuje tihotapske ladje. Cim švedske ali finske stražne ladje zasačijo kako tihotapsko ladjo in jo začno preganjati, se nenadoma pojavi skrivnostna ladja in začne boj s stražami. To ladjo so v zadnjem času opazili tako ob švedski in estonski obali kakor tudi v bližini otoka Got-landa.
Glavni cilj tihotapstva je Finska, kamor spravljajo velike množine žganja in vina, ker se alkohol tam drago prodaja. Nešteti majhni otoki ob južni finski obali in tesni prelivi med njimi, nudijo brzim tihotapskim motornim čolnom najboljša skrivališča. Dostikrat leži cela veriga teh čolnov ob meji in čaka noči, da spravi blago na kopno. Večina čolnov je oborožena s topovi in se ne boji streljati na straže.
Te dni je Finska obalna straža zopet opazila neki tihotapski čoln in ga začela loviti. Tedaj pa se je v temi nenadoma pojavilo veliko črno telo, dolgo približno 70 metrov, ki se je dvigalo iz morske globine. S skrivnostnega vozila se je zaslišal klic, ki je vprašal carinsko ladjo, kam plove. Presenečeni carinski uradniki niso dali odgovora. Nato se je klic ponovil in z njim povelje, naj stražna ladja zasledovanje takoj opusti in se ustavi. Ker je stražni čoln kljub temu plul dalje, so zagrmeli preko morja topovi in krogle so udarile tih ob čolnu v vodo. Črni nestvor se je približal in stražna ladja je z vsemi silami zbežala proti obali. Sledilo ji jc še par strelov, ki pa niso zadeli.
Nobenega dvoma ni, da je to prav tisti podmorski čoln, ki plove po Botniškem zalivu in ščiti tihotapska vozila. Postalo je jasno, da navadna carinska straža ni več kes tihotapstvu ter nameravajo poslati proti tihotapcem vojne ladje.
Čedna zunanjost
in pridobitno življenje
Na zdravstvenem uradu v berlinskem , okraju VVedding so uvedli veliko novost: pomoč proti kakorkoli izpačenenni obrazu. Čedna zunanjost, tako utemeljujejo to ustanovo, je važen pogoj za uspeh v pridobitnem življenju. Izmed drugih navajajo doslej nekaj posebno i zanimivih slučajev.
Mlado dekle je imelo brazgotino na nosu. Kupovalci — nastavljena je bila v trgovini ■/. jestvinami — so se nad njo izpodtikali in gospodar jo je odpustil. Dekleta so sedaj operirali in ji popravili nos, tako da je vsa srečna in vesela znova dobila službo. — Neki služkinji, stari okoli 50 let, se je pred časom zgu-bančil obraz, tako da je bila videti mnogo starejša, nego je bila v resnici ter ni nikjer več mogla dobiti službe. Tudi njej so na zdravstvenem uradu pomagali. — Nekemu 18 letnemu dekletu je bila kožna jetika razjedla obraz. V šolo je bila hodila samo šest mesecev. Nos in oči je bolezen izpačila, tako da ni nikjer mogla dobiti dela. Dekle je bilo čisto obupano in je mislilo na samoumor. Zdravniška pomoč je tudi njej odprla pot v pridobitno življenje.
m		L, ■■ v-V kPl ^■ipgfl
		wmm«m
	i«!	m''
	jgtgMM? Jji|gRg|	fiiSmg *
	^^ijBPi	
Skok z letala
18-letna dijakinja Ruth Rockvvell je na po-ietu iz Newyorka v Filadelfijo skočila iz višine 700 metrov na tla in se ubila. Bila je edini potnik na letalu in pilot je videl, kako je med odprtimi vrati pokleknila !n molila, nato pa strmoglavila v praznino. Zadržati je ni mogel, ker ni smel izpustiti krmila. — Veselejši skok s padobranem je tvegalo na istem letališču — Roosevelt Field — 16 potnikov. Vsi so nepoškodovani dospeli na zemljo.
Ker le sovražil avtomobile
Ljudem, ki stanujejo ob velikih cestah, zagrenjuje avtomobilski promet vedno bolj vse življenje. Večina sicer mirno prenaša to novo šibo in le tiho preklinja, nekaterim pa tod in tam poide vse potrpljenje in potem je gorje. Tak slučaj se je nedavno pripetil v Bretagni na Francoskem, kjer je kmet Jean Rouille v Evreux-ju na cesti zgradil barikado, tako da se je en avtomobil prekopicnil. Dasi ni bilo smrtnih žrtev, so Rouille-a vendar obsodili na 8 let prisilnega dela. Mož je svoje dejanje iz vsega početka priznal, obrazložil pa ga je naslednje: »Nič več nisem mogel prenašati večnega tuljenja avtomobilov. Šlo mi je na živce. Dovolj mi je bilo skakanja in be-ganja po cestah, ko sem se izogibal avtomobilom, namesto da bi bil korakal mimo in naravnost, kakor se pametnemu človeku spodobi. Avtomobilski vozniki niso nikdar imeli najmanjšega obzira nasproti meni.« — Mož je govoril marsikomu iz srca — a prav pa seveda vseeno ni storil.
Princezinja umrla kot beračica
Sestra bivšega nemškega cesarja Viljema —-Viktorija Zubkov je te dni umrla, stara 63 let. Neverjetno pisano in tragično je bilo njeno življenje. Rodila se je kot hči nemškega cesarja Friderika III. in njegove žene Viktorije, hčere angleške kraljice Viktorije. Kot mlado dekle se je zaljubila v battenberškega princa — bolgarskega kneza Aleksandra in se z njim zaročila. Toda ruski car se je tej zvezi odločno uprl in Bismarck se je izognil sporu z Rusijo tako, da se je zaroka (1. 1887.) razdrla. Tri leta nato se je poročila Viktorija s knezom Adolf. Schaum-burg-Lippe-jem, ki je 1. 1916 umrl. Lahko bi bila, če že ne srečno, pa vsaj mirno in dostojno za- i ključila svoje življenje. Toda prevrat in vse po- i vojno ozračje je očividno vplivalo nanjo kvarno : tako, da so se ji zmešali vsi zdravi pojmi o življenju in njegovih zakonih. Dasi že 61-letna se j je poročila s 27-letnim ruskim beguncem in pustolovcem Zubkovom ter mu dala na razpolago vse svoje veliko premoženje. Zubkova ta : »sreča« ni poboljšala, marveč je takoj začel živeti tako razuzdano, da so ga iz Nemčije izgnali. Nato se je potikal po vseh mogočih državah, povsodi vprizarjal škandale in razmetaval premoženje nesrečne stare princezinje. Povsodi so ga izgnali. Premoženje svoje žene je zapravil do zadnjega beliča, tako da so ji j nedavno na dražbi prodali zadnje premičnine. Sama je umrla v revnem, mebliranem kabinetu, kjer je preživela zadnje dni svojega življenja v največji revščini.
Bih v šoli
Iz Mansanaresa pri Toledu, znanega španskega zavoda za bikorejo, so te dni odposlali za bikoborbe v Toledu posebno dragoceno žival. Bika je spremljal sam ravnatelj Alfonzo , Dttro, bivši slavni bikoborec. Medpotoma je transport srečal velik avtomobil, ki je bika splašil. Žival se je iztrgala in zdivjala narav-I nest skozi piva velika vrata... in prišla v razred dekliške šole, kjer se je vršil pouk. Deklice : so zbežale v kot, bik pa je najprej obstal in si j ogledoval neznano okolico. V tem je skočil ravnatelj Duro skozi okno v razred in začel bika kot izkušen torero dražiti in mamiti za seboj proti oknu. Žival je kmalu osredotočila vso svojo pozornost na torera in se oddaljila od vrat, tako, da so mogle učenke z pčiteljem pobegniti na prosto in zapreti zunanja vrata. Ko je Duro, umikajoč se besnemu biku, dospel do okna, se je zavihtel nanj in skočil na ulico. Bik pa je bil ujet. Posrečilo se je izbrano žival nepoškodovano spraviti v Toledo.
Thomas Mann, nemški pisatelj, ki je prejel Noblovo nagrado za književnost.
Žalosten konec
nepoštenega notarja
Pred nekaj dnevi je iz Berlina pobegnil s svojo ženo tamkajšnji, ugledni odvetnik in no tar dr. Aron. Zapustil je pismo, v katerem priznava, da je poneveril ogromne vsote sirotin-skega denarja, ki ga je porabil za ponesrečene špekulacije; sedaj da hoče z ženo v kakem neznanem kraju izvršiti samoumor. Ker je dvignil dr. Aron pred svojim begom še 60.000 mark in vzel s seboj velike kovčege obleke, niso verjeli, da bi dr. Aron mislil na samoumor. Minulo sredo dopoldne je pa prejelo nemško poslaništvo v Carigradu pismo, v katerem naznanja dr. Aron, da se je s vojo ženo v hotelu »Toka t-lian« zastrupil. Poslaništvo je takoj obvestilo turško policijo, ki je dejansko našla v označenem hotelu notarja in njegovo ženo mrtva. Aronove poneverbe znašajo nad dva milijona mark.
Ga. Curie pri predsedniku Hooverju v Beli hiši v Washingtonu. — Amerika obsiplje gospo Curie, iznajditeljico radija, z vsemi mogočimi častmi. Ovven Young jo je venčal s častnim doktorstvom, jxxlarili so ji en cel gram dragocenega radija v študijske namene, pred odhodom pa jo je na zelo prisrčen način sprejel v Beli hiši predsednik Hoover.
Po polomu na newyorški borzi
Dogodki na newyorški borzi so mnoge špekulante spravil ob vse premoženje. Da se morejo vsaj prehraniti, prodajajo vse, kar jim je od prejšnjega razkošja ostalo. Tako je bilo videti te dni na peti aveniji v New Yorku celo dolgo vrsto razkošnih avtomobilov s takimi-le napisi: »Kupi me za 100 dolarjev!« — »Moj lastnik je prišel na boben.« — »Medvedi (bears) so z mojega gospodarja potegnili kožo. Naprodaj sem za vsako sprejemljivo ceno.« — »Ta voz jc last nekoga, ki je na borzi drago plačal svojo šolo. Naprodaj sem za vsako ceno, a le proti gotovini.« — Večina voz je kmalu našla kupca. — Po zastavljalnicah je bil tak naval, da so jih morali zapreti.
Smešn sce
* Vi bi torej radi službo. Kakšne uspehe pa ste že dosegli v življenju?«
Dobil sem dve nagradi za rešitev skri-žalk!«
»Lepo, toda jaz hočem imeti ljudi, ki v uradu kaj delajo.«
»Saj sem razrešil uganke med uradnimi
urami, gospod ravnatelj!«
*
Vsiljiv obiskovalec ni hotel razumeti, da njegovi obiski niso ljubi. Če so mu rekli: »Gospoda in gospe ni doma« — je rekel: »Nič zato, se bom pa malo z otroci pošalil« — ali »Potem se bom pa malo s papagajem pozabaval« — ali »Si bom pa vsaj uro naravnal po vaši uri.« Ko je nekega dne vsiljivec zopet prišel, so mu povedali ob vratih: »Gospod in gospa sla odšla po opravkih, otroci spe, papagaj je mrtev in ura stoji!«
ja a'-M<! I
N N N ps V C V f— C3
" P > Co
U J;
0	cl
i
o > C TJ .O — Ora-
Si
1	"	a
j > —i r.
...S «oCj
)j :r . n — oQ c
5 cm o 5o
_ OuJ
5 N <"MQ-'
S S"
g-fi .s-3
JJ-?
i** 4«
iS
£ i	o n
•p z 2r " * S ■SC3"
<0 _ , • rM ti
SaO- „
<oc c-J
= o S oš
s<j£a o
•fl —•	N ^
— z. sm .-i —•
»i - iz — C
•n ~ Um 0) 'jr
I «C
j	gg
• Xina. <M
Pierre L' Ermite:	11
ur
Zena z odprtim* očmi
Pri tem se je Roger ustavil za hip... nato je pristavil...«
»Jaz, blaziranec ...«
»Blaziranec?«
Oh, le v razumskem pomenu besede... mlad sem še, toda koliko stvari sem že izkusil! Sinoči pa, ko sem srečal Vašo gospodično nečakinjo, se mi je zdela kakor Devica v .Žonglerju naše ljube Gospe'.«
»Z malo razliko...«
Da, prav imate: mesto poetičen žongler, sem bil pred njo le skromen bančni uradnik.
Skromen ...? Toda vendarle človek z bodočnostjo .. .«
Brez dvoma... V najkrajšem času postanem pravi prokurist.«
Kakšno plačo pa boste imeli potem...? ah, moje vprašanje je pa indiskretno...«
Kakih dvajset tisoč frankov na leto, poleg običajnih nagrad...«
»Lep zaslužek, prav lep zaslužek!«
»Seveda.«
»Tudi za Pariš?«
»Tudi za Pariš.«
»Tudi za dva?«
»Tudi za dva!«
»Saj se boste gotovo poročili, kajne? Vsak mladenič je zlasti v teh časih dolžan ustvariti si lastno ogn jišče...«
»To je samo ob sebi umevno!. „
»In prav je, da se mlad poroči.. i
»0, kako imate prav!... Vi ste istega mnenja kakor jaz... Komaj čakam, da bi se oženil.«
Pri teh besedah sta nenadoma, kakor da sta dogovorjena, prekinila razgovor.
Rolanda se je vračala in Faraud je naznanjal njen prihod s posebno glasnim lajanjem. Človek bi bil skoro mislil, da laja kar nalašč:
»Pozor, gospod!... Pozor, tetka Cecilija ... Kon-čajta prezaupljiv pogovor!... Evo, Rolanda gre ...«
Mladenka je bila na prvi pogled opazila, da se tetki nenavadno svetijo oči in da je vsa žareča. Skušala je to zakriti in bila je presenečena.
Da bi ušel pogledu Rolande, je Roger Maude hitro vstal in šel napolnit obe vedri; kakor da se ni zgodilo nič posebnega, je žalil bližnjo gredico cvetja, ki se je kar vzradostilo ob nepričakovani mokroti, in naposled odnesel vedri do izhoda.
Teta ga je spremila; toda preden je odšel, mu Je skrivnostno pošepetala:
»Ne morete si misliti, kako sem vesela, da sem se nocoj mogla pomenkovati z Vami. Tu je namreč tak pomenek — zlasti v prisotnosti Rolande — nemogoč; in vendar človeku včasih dobro de razgovoriti se odkritosrčno!«
" Verujte mi, gospodična, da sem tega pomenka tudi jaz prav tako vesel, kakor Vi.«
»Na svidenje torej... jutri?«
»Na svidenje... jutri!«
Počasi, zelo počasi sc je vračala teta Cecilija, da bi se ji razburjenost polegla, in se napotila v salon.
.Kako ste zardeli v lice, letka!... Da Vam ni morda kri šinila v glavo?«
>Da sem zardela, praviš?«
iNe?... Sai imate barvo kakor naše eeranijek
»Res je... bilo je vroče nocoj v salonu!
• • •!
»In pa ta mladi Roger se je zadržal tu tako dolgo...«
...! 1
»Ti bi se tudi bila lahko malo prej vrnila.<
...!!!
»Zakaj mi pa nič ne odgovoriš...?
...!!!!
XIII. poglavje.
Naslednji dan se je vrnil Roger Maude od običajni uri z vedroma, a srce mu je bilo polno poezije, ki je predhodnica ljubezni. Toda žal ni prišel sam;g gospod voditelj ga je spremljal. Rolande ni bilo doma; šla je pomagat dekletom bratovščine pri domačih nalogah. Roger je bil videti nekoliko nevoljen.
Mladenka, si je mislil, bi pač že bila lahko razumela in se ravnala tako, da bi bilo prav. Saj vendar ni nič lažjega kot najti izgovor, da bi ostala doma!
Gospod voditelj se je najprej zahvalil teti za njene dobrote in jo je vprašal, kateri izleti v okolici bi bili priporočljivi, kje je dobiti vozove in po čem. Med tem razgovorom je Roger, ki se je tu že udomačil, zajel vode, počohal psa, se pošalil z mačkama, privzdignil glavico roži, ki jo je veter upognil, ter jo podprl. Gospod voditelj ga je opazoval, kako si je dajal opravka po vrtu in je pripomnil teit Ceciliji;
»Človek bi dejal, da je fant tu doma!.. .<
>Saj jc tudi!... Tako je ljubezniv in prijazen!«
Iz sovjetske Rusije
REVOLDLIJSKA FRONTA.
Moskovska »Komsomoljskaja Pravda« (glasnik 'Komunistične omladtne) od 10. t. m. prinaša načelni govor znanega sovjetskega pesnika Maja-kovskega. Ustanovil je »Rei« ((Revolucijsko fronto), ki mora zediniti socialistične umetnike in književnike. Izvajal je: »Do sedaj smo samo napadali stara literarna izročila. Cas je pomisliti na vsebino, katero smo zanemarjali pri vstvarjenju novih oblik. Zakaj pišemo? Književnost ima edino nalogo — pomagali socializmu. Vsa sredstva so dobrodošla. *Lepa« književnost ničesar ne nudi kmetu in delavcu. Ne smemo samo oblikovati svoje vtise, poudariti moramo razrednost našega vstvarjenja. Literatura naj služi izključno sedanji politični nalogi«. Seveda bo slična literatura dobro došla So-vjetom, a se to zgodi na račun njene iskrenosti ln umetnostne vrednostil
UKRAJINSKA DRAMA.
Petrograjska »Krasnaja gazeta« poroča, da je iklenila vlada otvoriti poleg sedaj obstoječih veliko-ruskili državnih gledališč v Petrogradu tudi stalno ukrajinsko dramo. Za ravnatelja je imenovan D. Rovinski. Razen klasičnih stvari bo pred vsem gojila nov repertoar, ki sreča večkrat težkoče na ukrajinskih tleh.
KINO ZA NEPISMENE.
V Moskvi posnema režiser Ščepakovski »kino-abecedo« po rokopisu prof. Nečajeva. Njen zvočni film obsega šest poglavij po števi'u tedenskih delavnikov. Tekom enega tedna bo podal nepismenim temeljne nauke o čitanju in pisanju.
»STARE HIŠE«.
Komisar sovjetskih visokih šol Višinski je flajx>vedal odločen boj t. zv. »starim semestrom«. Po uradnih podatkih zapusti letno visoke šole z diplomami samo 6% vseh dijakov namesto predvidenih 15?ž. To jx>vzroči neprilike za mlajše letnike in omejuje sprejem novih dijakov. Namesto 4—5 let se učijo »stare hiše« jx>vprečno jx> 7 in več let. Na stavbenem oddelku moskovske tehnike imajo starino z 20 akademskimi leti: uči se že 40 semestrov in ni upanja, da bi končal. Namesto pred-
Ivan Regen
V založbi Ig. Kleinmayer & Fed. Bamberg je Izšla kot jx>natis iz hrvaškega prirodoslovnega vestnika »Priroda« brošura pod naslovom: Slovenski prirodoslovac Ivan Regen i njegovi naučni ra-dovi, prigodam njegove šedesetogodišnjice napisao dr. Boris Zamik, redovni profesor zagrcbačkog sveučilišta. Drobna, z 12 slikami opremljena knjižica, vsel uje življenjepis ter poljuden oris znanstvenega dela velikega slovenskega prirodoslovca Ivana Regena iz Lajš pri Trati v Poljanski dolini. Učenjakova raziskovanja so v glavnem (posvečena enemu samemu specijalnemu predmetu, t. j. glasu in sluhu murnov in skakavcev. Dasi morda predmetno polje ni ravno najvažnejše v prirodo-slovju, je vendar treba povdarili, da je Regenova metoda znanstvenega raziskovanja, ki se bistveno razlikuje od do tedaj skoro izključno rabljene poti čiste morfologije, [»stala temelj modernega, znanstvenega dela v zoologiji. Regenu gre velika in neizbrisna zasluga za to jx>t, ki prodira v razjasnitev življenjskih funkcij živali pronicajoč v njih čutne sposobnosti. — Knjižica je zelo zanimivo čtivo ter utegne najti zlasti med študirajočo mladino navdušenih prijateljev iu postati marsikateremu naravnost življenjski vzor. Pisana je v prijetnem, preprostem in jasnem jeziku, a tudi ne zahteva skoro nobene specijalne preizobrazbe od čitatelja, 1ako da bo prav vsakemu nudila obilo užitka.
videnih 6 mesecev potrebujejo absolventi za diplomsko delo po 2 do 2 in pol leta, Višinski zahteva, da se omeji študij na vseh visokih šolah na 8 semestrov. Sovjetska republika nima sredstev, da bi pustila »visokim semestrom« polno prostost! (»Ekonomičeskaja Žiznj, Moskva).
PREVEČ NAVDUŠENJA.
Prejel sem novi sovjetski roman: »Skodrano polje« llije Žerbina. V tem navdušenem delu popisuje med drugim avtor svečanosti ob deseti obletnici Sovjetov. »Radio prinaša pozdrave iz vseh delov sveta. Množica nafieto f>osluša. — Brzojav od nemškega proletarijata! — Ur-r-a se razlega nad množico. Godba viharno zaigra »Internacionalo«. — Pozdrav od irancoskih delavcev! Juaresov osebni jx>zdrav!« — Ur-ra — odgovarja množica« Za-libog nista brzojavila iz onega sveta še Marks in Engelsl Sovjeti so posekali vse spiritiste.
VTISI GOSPE SIMONTON.
V Chicago Tribune« jjoroča znana pisateljica Simonton o vtisih iz Rusije, kjer je bivala letos mesec dni: »Bojim se, da ne bi izbruhnil glad. Kruh, meso in čaj so izginili iz proste prodaje. Delijo se na nakazila in se nastavijo ljudje že ob 5 zgodaj pred trgovinami. Oni, ki nimajo denarja, zraven prodajajo premožnejšim svoja nakazila. Ljudje so tako razcapani in slabo obuti, da nisem videla slične revščine niti v Turčiji. Živila so dvakrat dražja kakor v Zedinjenih Državah. Rabljev tečaj znaša 40 Din. Funt čaja stane nad 300 Din, kozarec kave z rezino kruha 35 Din, citrone in pa jabolka so po 20—25 Din en kos! Par jako slabih čevljev stane 1000—1300 Din.	*
Petrograd je poprej moral biti krasno mesto. Sedaj je mrtev. Edino življenje tvorijo pijanci, ki jpopijejo gorostasno veliko žganja. Videla sem vinjene moške in ženske, ki so ležali brez zavesti po cestah. Najtežje vtise sem dobila pri obisku nekdanjih ameriških državljanov, obrtnikov in delavcev, ki so jx> revoluciji pohiteli v staro domovino. Živijo sedaj kakot berači in zaman prosijo, da bi se jim dovolil jMvratek v Ameriko: izgubili so že naše državljanstvo
Zgodovinska številka
Dne 5. t. m. je prvič izšel na ozemlju Vatikanske države »Osservatore Romano«. V uvodniku po'.t "a o svoji zgodovini od 1. 1861., ko je bil ustr ovljen, da brani katoliško stvar in sv. Prestol. Zdaj ]>ostane list mednaroden in obsežnejši, ne da bi spremenil smernice. Dnevnik je ohranil dosedanjo zunanjost, toda ima ?daj poseben uradni del: na prvi strani prinaša Vatikanske odredbe. Zdaj se je oprostil list italijanske cenzure ozir. dolžnosti vpoštevati italijanski tiskovni zakon. V naslovu lista namesto dosedanjega »izhaja v Rimu« stoji: »Izhaja v Vatikanskem mestu«. Na dan, ko je izšla prva številka, so blagoslovili poslopje in opravili posebno molitev v navzočnosti vseli članov uredništva.
*
Naša knjiga. V Zemunu je začel izhajati droben mesečnik »Naša knjiga«, ki ima namen biblio-grafičnega registriranja vseh knjig, ki izidejo v kraljevin Jugoslaviji Po prvi številki sodeč, je podjetje več trgovskega nego resnega bibliografičnega značaja, kajti uredništvo se jiomija tndi kot posredništvo pri nakupu naznanjenih knjig. O popolnosti registracije zaenkrat še ni mogoče izrekati kake sodbe, vendar je način objavljanja v toliko neresen, ker ne navaja niti kraia izida, niti založbe, niti letnice jx)sameznih publikacij.
Dubrovnik se budi . . .
Že dolgo časa se ni mogla nobena revija ustaliti v Dubrovniku. V preteklem stoletju je bilo nekoliko poskusov, toda vsi so po krajšem ali daljšem času propadli Letos se )e ustanovila v Dubrovniku revija »Dubrovnik«, Mislilo ce je, ker jo izdaja »Zveza za napredek turizma« v Dubrovniku in ker je ilustrirana, da bo to več ali mani propagandna revija za dubrovniško obal. Radi tega se spočetka ni posvečalo nobene posebne pozornosti temu listu. Toda čim dalj, tem bolj se ie list pre-snavljal v revijo, ki se bavi s proučevanjem zgodovine, posebno dubrovniške. Tako je tudi v novejši (8.) številki tega lista izšlo nadaljevanje polemične razprave g. dr. Šišiča o vprašanju, če |e v resnici v Dubrovniku prebivala hrvatska kraljica Margareta. To vprašanje se je v zadnjem času parkrat pokrenilo, posebno v dnevnem časopisju. Zdi se, da , bo naš najmočnejši zgodovinar g šišif ovrgel ta j dokazovanja, analizirajoč na dolgo in široko in z ' živahnim stilom, ki mu sicer ni lasten, spise, ki o ! tem govore, in dokazujoč njihovo neavtentičnost. Tudi g. Lj. Karaman, izvrstni poznavalec starejše umetnosti, dokazuje v analizi plastike cerkve sv, Stjepana v Dubrovniku, da je povsem jasno, da so ostanki novejšega datuma in da ne spadaio v X. stoletje, torej v dobo, ko naj bi omenjena hrvatska kraljica prišla v Dubrovnik. Zanimiv je prispevek g. J. Torbarine. Na podlagi znanih Tassovih del (redakcija Angela Solsrtia), da je Tasso poznal znamenito Dubrovčanko Cvijeto Zuzoričevo in da je njej v čast spisal osem pesmi. Torbarina jih je v tej številki objavil. Tasso pravi, da je ta cvet rojen v Iliriji, toda ljubezen (Zuzoričeva «e je poročila v Italijo) ga je prenesla v Italijo.
Ljubljanske gledališče
Draina:
Začetek ob 20. Petek, 15 novembra: Zaprto Sobota, 16. novembra: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Izveai.
Nedelja, 17. novembra ob 15: JANEZEK-NOSAN-CEK. Mladinska predstava Izven. — Ob 20: ŽIVLJENJE JE LEPO. Izven.
Opera:
Začele« ob pol 20 Petek, 15 novembra: Zaprto. (Generalna vaja.) Sobota, 16. novembra: BENEŠKA NOČ Opereta. Izven.
Nedelja, 17, novembra: VALKIRA, Premijera. Izven.
Mariborsko gledališče
Petek, 15. novembra ob 20: Proslava 70 letnice
lavantinske škofije. Sobota, 16. novembra ob 20: Amerikanski koncert
gospe Pavle Lovšetove. Ab B. Nedelja, 17. novembra ob 15: PISKROVEZ. Kuponi. - Ob 20: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJ A NSKI. Kuponi. Znižane dramske cene.
PTUISKO GLFDAI IŠČE Petek, 15. novembra: Ob 20: PISKROVEZ Gostovanje Mariborčanov.
Ljudski oder v L?«ib!?ani
V nedeljo, 17. novembra ob pol 8 zvečer: ULICA ST. 15.? Burka v 4. dejanjih. »Ulica štev. 15« spada brez dvoma med najučinkovitejše burke, ki ;e šilom Slovenije znana po svoji velezabavni vsebini. Igrana je bila že neštetokrat na podeželskih odrih, pred leti pa tudi na Ljudskem odru, kjer je doživela najlepši uspeh in je še do danes nsiala marsikateremu gledavcu v najboljšem spominu. Opozarjamo, da se uprizori samo enkrat. Zato naj nihče ne /.amudi prilike se enkrat pošteno in od srca nasmejati.
Radio
Rnska radio-propaganda.
Da bi bolj seznanila radio s široko množico^ je dala moskovska mestna upirava napeljati radio v 5500 stanovanjih novih stanovanjskih hiš Stroški za radio so,za najemnike stanovanj zelo nizki in plačljivi v obrokih
Programi Radio-Liublfana:
Petek, 15. novembra: 12.30 Reproducirana
glasba. 18 Časovna napoved, borza repioduciranf glasba. 18.30 lz današnjih dnevnikov 17 30 Koncert radio orkestra. 18.30 0 Morsejevih znakih, predava g Povše 19 Gospodinjska ura, gna Krekova. 19 30 Italijanščina, poučuje dr. Leben. 20 Prenos iz Zagreba- Dvorak Rusalkn, opera. 22 Časovna najiovert in jioročila.
Sobota, 16. novembra: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio orkestra. 18.30 Esperanto, poučuje g llerkov. 19 Delavska ura: delodajalci in njih dolžnosti in pravice [>o zakonu o zavar delavcev, predava g. Bole. 19.30 Nemščina, poučuje profesor dr. Grafenauer. 20 Reproducirana glasiia. 20.30 Prenos iz Zagreba: Večer arij Zlate Gjungjenac. 21.30 Koncert radio orkestra. 22 časovna napoved in poročila. Koncert radio orkestra.
Drugi programi i
Sobota, 16. novembra:
Belgrad: 12.40 Radio kvartet — 17.05 Bandič čita pravljice — 17 30 Koncert radio-orkestra iz operet — 20.30 Večerni koncert radio-kvarteta t petjem. 21.45 Čas, dnevne vesti — 22. »Mož iz kristala in žena iz brona«, komedija — 22 50 Prenos plesne glasbe. — Zagreb: 17 V Podgorska čita pravljice — 17.30 Popol. koncert radio orkestra — 20.30 Arije poje Zlata Gjungjenac - 21.30 Večer komorne glasbe. — Varšava: 12.06 Reproducirana glasba — 16.15 Reproducirana gl»->ba — 17.15 LI terarna ura — 17.45 Mladinska ura — 19.26 Reproducirana glasba — 20.30 Večerni kontert — 23 Plesna glasba. — Budapost: 9.15 Koncert vojaškega orkestra — 12 Zvonenje — 12.05 Koncert ciganskega orkestra — 17.15 Koncert s petjem — 20 Radio drama — 22.20 Reproducirana glasba. — Dunaj: 11 Dopold. koncert kvarteia — 15 »Kneglnja na grahu«, mladin. igrica. — 16 Popoldanski koncert — lw Komorna glasba — 20 »lz časov Guerille v Španiji«, glasbena reminiscenca — 21 »Der Tod von Menda«, radio-drama. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba — 12.30 Koncert radio-orkestra — 16.30 Mladinska ura — 17 Konrert kvinteta — 30.30 Prenos operete iz Torina, nato lahka glasba. — Prasa: 19 30 Ljudski večer — 21.80 Klavirski koncert — 22.20 Zabavna glasba — Longenberg: 10.15 Reproducirana glasb." — 12.10 Reproducirana glasba — 13.05 Opoldanski koncert — 15 Mladinska ura
—	17.30 Popoldanski koncert — 20 Veseli večer — 23 Zabavna in plesna glasba. — Rim: 13 15 Koncert kvinteta — 17.30 Popoldanski koncert — 21.02 Koncert vojaške godbe, vmes radio drama. — Berlin: 19 Vesele pesmi — 20.30 Kabarei nato plesna glasba. — Katovico: 12.05 Reproducirana glasba 16 Reproducirana glasba — 17.45 Prenos iz Vilne
—	20.30 Večerni koncert iz Varšave — 23 Plesna glasba. — Stuttgart: 12.15 Reproducirana glasba — 15.30 Koncert iz operet — 19.30 Roda-Roda čita šale
—	21 Glasbena In literar. prireditev — 22 Ljudski koncert; nato plesna glasba. — Torino: 17 Koncert kvinteta - 19.15 Večerni koncert — 20.30 Kvintet — 21.05 »La citta.rosa«, opereta, po opereti plesna glasba. — M. Ostrina: 11.30 Reproducirana glasba — 12.80 Ojioldanski koncert — 16.30 Mladinska ura — 17.30 Popoldanska glasba — 19 Ljudski zabavni večer — 21 Koncert vojaške godbe — 23 Zabavna glasba.
Vsaka drobna vrtilen l'SO Din ali vsalta beseda SO par Na|roanjil oglas » S U ln. Oglasi nad devet vrstic se računajo vli«.. Za odgovor siiamKO! Na vpraian|a brea znamke ne odgovarjamo!
Mizarskega vajenca
starega od 14 do 15 let, iz poštene družine, išče Zakrajšek Anton, mizarstvo, Srobotnik št. 9, p. Velike Lašče.
Iščem močno deklo
za vsa dela v župnišču v Jurkloštru. Nastopi takoj. Plačilo povoljno. Župnik.
Kolarski pomočnik
želi mesta na deželi. Naslov v upravi tega lista pod št. 12.857.
Prodajalka
začetnica, pridna in poštena, izurjena tudi strojnega pletenja, vajena pri gospodinjstvu in šivanju, želi nameščenja v trgovini z mešanim blagom na deželi. Cenj, ponudbe na upravo »Slovenca« pod št 12.804
Stavbni tehnik
Hče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.853.
Pekovski vajenec
■e sprejme z vso oskrbo r hiši. A. Slivnik, Brežice 11.
Posredovalnica Ogrinc
Miklošičeva 28, telefon interurban 3109, rabi točile« (Scharikbursch), gostilniške privatne kuharice in "služkinje Za odgovor dvodinarska znamka.
Učenca
v trgovino mešanega blaga v večjem kraju Gorenjske, z vso oskrbo — sprejme večja trgovina. Prednost imajo dečki z dežele. Naslov v upravi pod št. 12.858.
Šoferska šola
1 obl konc Čaroernik, Ljubljana. Dunajsko c. 36 (Jugoavto). — Tel 2236 Pouk in praktične »ožnie
Stanovanje
2 sob. kuhinje, predsobe s pritiklinami, se odda s 1. decembrom Šiška, Ale-Sevčeva ulica 24,
Meblovano sobo
oddam mirnemu gospodu ali dijaku. Naslov v upravi lista pod štev. 12.848.
Sobo
s separatnim vhodom oddam takoj boljšemu gospodu. L. Susteršič, Ljub-j ljana, Dunajska cesta 41.
Izurjeno pletilko
sprejmem takoi, Hrana in stanovanje v hiši. Kupim pletilni stroj 7 ali 8, 10 ali 50 cm. Nikola Krovi-novič, Karlovac, Banija 130.
Mlajši penzijonist
energičen, sposoben za vodstvo delavniške pisarne, s trgovskim znanjem, se sprejme. Ponudbe r. navedbo referenc pod »Vesten in pošten* štev. 12.872 na upravo lista.
Prostor
primeren za skladišče 1 stavbnega materijala išče Emil Tomažič, stavbenik, Ljubljana, Kersnikova 5.
Oddam takoj kobilo
v uporabo za lahke vožnje proti oskrbi do julija 1930. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.860.
2J% kronske bone
kupi Pučka Stediona i zatožni zavod d d OsiieU Desatičina ul 27
Želod
vsako množino - plača po najvišji dnevni ceni FRUCTUS - Liubliana, Krekov trg 10,1.
Želod
vsako množino — kupuje Rudolf Keiner. Ljubljana, hotel Slon.
Pozor!
Volno in bombaž kupite naiceneie pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana, Stari trg štev 12 in Židovska ulica štev 4.
Prodam gramofon
z devetimi ploščami za 400 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12855.
Smrekovih vej
20 voz, se ceno proda na Rožniku. Naslov v upravi pod št. 12.884.
Puhasto oerje
kilogram po 38 Din raz-pošiliam po povzetui nai mani 5 kg . Potem čist belo gosie kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din • L Brozovič. Zagreb llica 82
Kredenco, sedi. stroj
Singer 45 K. I., v najboljšem stanju, ugodno prodam. L. Susteršič, Ljubljana, Dunajska cesta 41.
iz Kota št. 8, lesnemu trgovcu, in ga smatram za poštenjaka, ter se mu zahvaljujem, da jc od sodniškega postopanja odstopil.	Ant. Merhar.

Preklic
Podpisani Anton Merhar, posestnik iz Prigorice št. 90, preklicem vse žaljive besede, ki sem jih govoril proti Karolu Merharju
Visokopritlično hišo
lepo. s petimi sobami in pritiklinami, z vsem kon-fortom, s kletnim stanovanjem za hišnika, prodam na najlepši točki ob Celovški cesti v Šiški, z ureicnim sadovnjakom in cvetlifnjakom, s 1700 m* sveta, katerega se lahko odproda Natančen naslov se izve v upravi tega lista pod št. 12.806.
iiiEiiiEmEHir
Gospod ALOJZIJ ZORATTI
trgovec in obrtnik
Gospodična DRAGICA KARARA-va POROČENA
MARIBOR	v novembru 1929
Izrada 65.000 kom. fahaka speciialne hartije za štampanje obveznica
Na OBnovu člana 82. i 89. Zakona o državnoni računovodstvu, a prema rešenju Gospodina Ministra Finansija D. Br. 44.792 od 7. novembra 1929 godine održače se u Odeljenju državnih dugova Ministarstva Finansija (Bosanska ul. br. 70, sob« br. 20) prva, javna, ofertalna licitacija, sa skrače-nim rokom, na dan 29, novembra 1929, godine u 11 časova pje podne za izradu 65.000 komada tabaka speciialne hartije za štampanje obveznica,
Ponude se prmaju najdalje do 11 časova pre podne označenog dana.
Kaucija propisana po čl. 88. Zakona o držav-nom računovodstvu ima se položiti blagajni Ode-ljenja državnih dugova najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije 29. novembra 1929. godine. Kaucija za državljane Kraljevin« Jugoslavije ie 5%, a za strane 10% i polaže se prema sumi od dinara 50,000, a po svrgenoj licitaciji prema izlici-tiranoj sumi.
Pravo učestvovanja umaju samo domača pre. duzeča u Kraljevini Jugoslaviji.
Ponuda mora biti u zapečačenom kovertu sa odresom: »Ponuda za izradu 65.000 komada tabaka specijalne hartije za štampanje obveznica.
Ponuda ^lora biti propisno tasirana.
Uslovi za ovu licitaciju mogu se videti u Odeljenju državnih dugova (soba br. 5) za vreme kancelariskog rada.
Iz Odeljenja državnih dugova D. Br. 44.797 od 7. novembra 1929. godin«.
iiiiiuiuiiinniiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiimiuiMiiiiiuuiiiitiiiiiiiiaiiii
Ali sle že poravnali naročnino?
Stran b.
-m
GRAT
Memoari njegovega življenja.
Novo, predelano izdajo priredila založba skupaj z najpomembnejšim nemškim zgodovinarjem
Napoleona Friedrichom M. Klrcheisnom. Delo obsega 14 zivezkov (velike oblike) s kakimi 3500 str. teksta. 2ivljenje tega velikana, ki je Evropi in vsemu svetu vrezal novo podobo, popisano po njem samem ln njegovih sodobnikih, se čita napeto kakor mikaven roman in obenem ganljivo in pretresljivo kakor Shakespearjeva drama ali Sofoklejeva tragedija. Po pravici imenuje veliki
kritik Sainte-Beuve Napoleonove memoare
najveličastnejše delo svetovne književnosti.
Napoleonova brezprimerna pot navzgor od neznanega poročnika do cesarja in gospodarja sveta bi bila nemogoča, če Je ne bi bili utrli veliki prevrati francoske revolucije. Njegovo grandijozno pustolovno življenje nam postane razumljivo šele tedaj, ko se seznanimo z vplivi in dognanji revolucije, katere sin, premagalec in vršilec oporoke Je bil Napoleon. Zato prinašamo hkrati z Napoleonovimi spomini nič manj mikavno in času primerno
Zgodovino francoske revolucije
Julesa Micheleta. Po prevodu Richarda Kuehna predelal in izdal Friedrich A1. Klrchelsen. Obseg:
10 zvezkov (velike oblike) s kakimi 2500 str. teksta . Ni ga zgodovinskega dogodka zadnjih stoletij, ki bi bil trajneje in pomembneje vplival na celokupni politični ln socijalni, kulturni in družabni razvoj Evrope kakor francoska revolucija, ki Jo je sloveči zgodovinar Michelet popisal s toli zanosito in neprekosljivo nazornostjo. To delo, ki ie
bistvenega pomena za razumevanje sodobnosti je prvič v nemščini izšlo v naši založbi. S tem, da nam pošlje spodaj priobčeni izrezek v 10 dneh, si vsak čitatelj tega lista pridobi pravico, da dobi zastonj našo izdajo teh dveh za razumevanje sedanjosti neogibno potrebnih monumentalnih del. Zahtevamo samo za povračilo svojih stroškov za zavijanje ln Izdatkov za
oglase po Din 8— za vsak zvezek.
Ta ponudba veli a samo za kupone, ki se vpošljejo tekom desetih dni ha naš dunajski glavni kontor:
Gutenberg-Veriag
Christensen & Co. Wien, I. Strauchgasse i. ali na Zastopstvo G. MAUTNER Zagreb, Gunduličeva ulica 40
IZREZEK
Pošiljalec tega izrezka si želi zastonj »Napoleonove memoare« in zgodovino francoske revolucije
7ja zdlaj ne pošiljajte ne denarja ne znamk.
Imate naravno barvo lic?
Vsaka dama si mora sama odgovoriti na to vprašanje; družba Vas kritizira, če nenaravno izgledate, ali Vam tega ne pove.
Svet pričakuje od Vas, da ste toliko razsodna, da podelite Vašem licu privlačtv čar.
Spretne dame poznajo neko posebno sredstvo za polepša-vanje "Khasana-Superb".
"Khasana-Superb" ni enostavna "šminka". Šele na koži se pretvar ja prvotno pomarančasto "Khasana" rdečilo za lice Individualno različno v zanosno rožnati žar, ki divno har-monira z Vami. s svetim ali temnim tonom Vaše kože. Štlft "Khasana - Superb" za ustnice podaja Vašim ustnam naravno svežino brez vsakega najmanjšega pretiravanja. Rdečilo "Khasana-Superb" za lice ln štift za ustnice delujejo tako nežno, da nihče ne more slutiti njihove uporabe. Enkrat na dan uporabljena "Khasana" vzdrži dež. vremenske prilike in poljube, dokler je ne odstranimo z mitom in vodo.
Poskusite "Khasana-Superb". Vaše zrcalo Vam bo potrdilo da niti za Vas ni ničesar boljšega.
KHASANA
SUPERB
Skladišče za Jugoslavijo: d. d.
ZAGREB " Oddelek za kozmetiko
Pristase aomvamo z resnico.
Dr. M. Al3ersheim. Frankfurt a. m. - London
Krasne Makove
za veže, cerkve izdeluje in poklada
Cementarna Gostinčar
pošta Dol pri Ljubljani
Nadzorniki, rudarji,
minerji, tekači in navadni delavci
so potrebni v večjem Številu in morejo takoj nastopiti delo. Javiti se premogovniku »Jerma« A. D., železniška postaja Sukovo pri Pirotu v Srbiji. Plača dobra, delo stalno preko celega leta. — Hrana in vse ostale potrebščine se dobe po najnižji ceni v družbinem skladišču.
Budilke
F. Čuden
Prešernova '
Kašo,
evilno svež oddala nn debelo veletrgovina
A.VOLK. LJUBLJANA
Besljcva ccsta JI
Modistinja
Anica Pubek, Šelenbur-gova ulica 6/1, nudi najcenejše in najlepše damske klobuke že od 60 Din naprej. - Preoblikovanje 28 Din.
Ilirija drva
Sliritakohs
liiiialskn tti-Tol.28-21.
Ali že nesle,
da dobi vsak, ki naroči ,.Radlowelt„ za eno leto ali podaljša naročnino za eno leto,
Zaslon! elektronko
SD 4 (avdionko) ali XD 4 (sklepne ojačevalko) ?
Letna naročnina Din 250 - in Din 10'-za poštnino premije
Ali le poznale
v'. ■' "v"-	",.,,'v v "../v-,-'.:.." • .	1.	. .......
najboljši mesečnik Evrope? Ako ne zahtevajte še danes številko „FUNK-MAGAZIN"-a na ogled
Pišite samo na
WIENER RADIOVERLAG, G. M. B. H. Wien I. Pestalozzigasse 6
Urez posebnega naznanila
Dr. Ivan Bole naznanja v svojem ter imenu otrok Ivaneka in Dančke in ostalih sorodnikov žalostno vest, da je danes preminula njegova dobra soproga in mati
Danica
roj. Štrekelj
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto dne 16. novembra ob 15 izpred mrtvaške veže državne bolnice na Zaloški cesti.
IV! Ljubljani, dne 14. novembra 1929.



/i:. '. : •.*•■•. •>/.
Zahvaljujemo
se najtopleje vsem, ki so nas ob prebridki izgubi ljubljenega in nadvse dragega nam soproga, očeta, dedka, brata, tasta, svaka in strica, gospoda
Adolfa Sadarja
ravnatelja državnega vzgajališča v pok.
tolažili, se ga spomnili z molitvijo, obsuli s cvetjem, mu v življenju iskazovali ljubezen in ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo za zadnje spremstvo gg. uradnikom oblastne samouprave z g. komisarjem dr. Natlačenem in dr. Dolšakom na čelu, gg. nameščencem in gojencem oblastnega vzgajališča, oblastnemu šol. nadzorniku g. Lužarjtt gg sre-sk.m šolskim nadzornikom in p. n. številnemu učiteljstvu, dalje ge, in gdč. učiteljicam in učenkam IV. dekl. osnov, šole, vsem li. gg duhovnikom ter čč. sestram redovnicam, p n. šentpeterskemu Prosvetnemu društvu ter p. n. zavodoma »Lichtenturn« m »Marijanišče«. Zahvaljujemo se tudi g. ravnatelju Stritarju za krasni poslovilni govor pred domom, g. nadzorniku štruklju za v srce segajoče slovo ob odprtem grobu, p. n. pevskemu društvu »Ljubljana« za ganljivi žalostinki in vsem, prav vsem, ki ste nepozabnemu rajniku kakorkoli izkazali zadnjo čast in ljubav.
Bog plačaj vsem tem in onim, ki bodo še molili za njegov dušni'pokof!
Žalujoče rodbine: Sadarjeva, dr. Drobničeva in Gerlovičeva.