Gospodarske stvari. Nekaj o konjereji. Zima natn stoji že na pragu in more biti ne poteče več teden dni, pa nam bode ona že po polnem za gospodinjo. Za nas je torej živa potreba, da se pripravimo na njo, naj jo pričakamo brez strahu za-se pa tudi za živino. Se ve, da ne smemo priprav za to še le sedaj začeti, ampak v tem času moramo jib. dognati, do cela izvršiti. V tem oziru pa glejmo na to, da imamo za-se, za kubinjo dovolje kurjave, za živino pa dovolje nastelje in dobre hleve. Na obč strani še je mogoče v tej dobi še kje kaj storiti ali popraviti, česar nismo še mogli poprej, pa že skrajni čas je sedaj za take reči. Nič ne smemo odlašati v tem; če ne moremo delati zunaj, ko ni vreme za to, pa si dajmo doma pri in po hlevib. dela. Tudi na natonu, pri drvih ga najdemo in slab gospodar, ki seka ali da cepiti drva, ko jib je goapodinji že treba za kubo. Posebej pa je treba še biti opaznim gospodarjem, ki imajo brejo živino v hlevu, izlasti še konjerejcem. Sedaj se že lehko izpozna, ali je kobila breja ali pa ni. Če se je branila žrebca, ko si jo v drugo prignal; če je postala bolj mirna, če rajši j6 in. če je po zadnjem životu, izlasti ob strančh, čedalje širša: to in enako kaže najbolj, da je breja. Ako se ji pa širi trebuh le spredaj, to ne kaže brejosti, ampak samo to, da dobi veliko sena, malo pa ovsa va-se. Sedaj še že všlata tudi mladič, toda najprej še na levi strani, ne pa tako na desni, kjer leži tako inienovano ,,slepo ("revo". Ako je kobila že šesti mesec breja, tedaj je že mo- goSe izpoznati gibanje mladiča. Najležje se to izgodi, kedar se kobila napaja; treba je samo ji roko položiti v tem času na spodnji strani trebuha, tako med popkom in vimenom in brž se čuti gibanje mladiča. Ali tudi vidi se že v tej dobi lehko, ako stoji kobila na solnci ter ji solnce sije po trebuhu. Čez nekaj časa pa raste že tudi vime itd. kobili in tega ni mogoče prezreti. Od breje kobile je vse odvraeati, kar ji škoduje; ne sme se pritisniti na kaj trdega, ne sme se preveč stresti, post. če se spiaši, pa tudi ne pregnati pri delu. Varuje se naj tudi prehlajenja. Zatem pa je gledati na krmljenje in pri tem se naj pomisli, da ima kobila jesti za-se pa ob enem tudi za mladiča. Temu je treba, ker naglo raste, veliko snovi za meso, kosti, hrustec. . . . Le-te reči pa se delajo iz raznih beljakovin in solnin in mora jim jih priskrbeti kobila in ona jih mora torej dobiti va-se iz krme. Samo iz sena pa jih ne dobiva, nekaj, ker jih ni v njem, nekaj pa za to ne, ker bi ga bilo preveč treba — nekaj, kar bi ji raztegnilo želodec in črevesa ter bi ob enem lehko oškodovalo mladiča v njej. Vsled tega ne kaže v takem času polagati kobili le sena, ampak dajati se ji mora zobanja, najbolje, Se ovsa. Naj pa kobila tako krmo vselej dobro prebavi, zato ji je treba gibanja; naj se torej pusti o lepem dnevu nekaj časa na prostem, v okolu, ali naj se vpreže v lahkem vozu ali tudi izpelje na uzdi. Drugače pa se lehko je loti maternica, ali se ji celo zapre in torej množi nevarnost za življenje njeno ali vsaj mladiča. Ako se pa ravna dobro s kobilo v dobi, ko nosi, ako se ji torej streže, kakor smo opisali, bode tem večja korist iz nje, kajti tako se mladič lepo izgodnja v njenein truplu in ne loti se ga potem tako lehko kaka bolezen: hromost, driska, smolika itd. ali pa jo vsaj ležje preboli, če se ga loti, kakor pa slabo žrebe. Kedar pa je potlej snega in že trda zima, tedaj je treba hleve prevetriti, vsaj od časa do in to se izgodi v lepem vremenu, ko sije solnce, najbolje tako, da se snaži živina pred blevom, v hlevu pa se odpr6 okna in vrata, da posije morebiti tudi va-nj solnce ter se tako zrak lepo izpremeni v njem. Kislo zelje. Vsakdo zna, da je kislo zelje dobro in okusno jelo in pride zato v kmečkih družinab. poleg krompirja tudi največkrat na mizo. Ali kaj, ko ga ne znajo povsod pripraviti tako, kakor je prav! Kakor pri vsaki stvari, tako je in pri zelji še je bolj treba snage in reda. Pri vsej snagi pa se še vselej lehko nagodi, da se zelje izkazi in postane preveč kislo. Da se to prepreči, storimo bojda dobro, ako denemo zelje v kad iz brezovega lesa in če to ni mogoče, vtaknimo vsaj en kol iz tacega lesa v zelje. Potem se drži bojda zelje dolgo in ostane čez poletje še okusno. Naj poskusi katera naših bralk in naj nam poroča o svojem času, kako se je njej skušnja e\nesla. Sejmovi. Dne 15. novembra v Poličanah, v Središči, v Radgoni in na Vranskem. Dne 16. novembra v Gomilici. Dae 19. novembra na Ljubnem.