Št. 27.	V	Ljubljani,	dne	2.	junija	1911.	Leto	VI.
r i
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4'— poluletna . . „ 2‘— četrtletna . .	„	1*—
Posamezna št. ,, 0'10
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA
bo imela svoj reden občen zbor v nedeljo, dne 25. junija, kar se v smislu § 22. društvenih pravil naznanja. Opozarjamo, da tvorijo občni zbor načelstvo, nadzorstvo in zastopniki skupin. Vsaka skupina naj odpošlje po enega zastopnika, ki mora imeti pismeno potrdilo. Opozarjamo na besedilo § 23. društvenih pravil. Spored se je določil sledeče: Ob 9. uri zjutraj sveta maša in cerkveni govor v Alojzij evišču. Ob 10. uri dopoldne občni zbor v »Ljudskem domu«, II. nadstropje. Dnevni red: Poročila načelstva, poročila nadzorntštva, izprememba pravil, sklepanje o predlogih, volitev polovice odbornikov, ki so se izžrebali (§ 9.), volitev nadzorništva. V smislu § 25. pravil se morajo predlogi članov, ki ima o njih sklepati občni zbor, naznaniti predsedniku vsaj deset dni prej.
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zvezo: Dr. Ivan Zajec, načelnik.
Frančišek K e r h n e , zapisnikar.
Ljubljana, 1. junija 1911.
Dne 13. junija t. 1. boste pozvani, da od-daste svoje glasovnice za državnozborske volitve. Ni vseeno, kako da boste volili. Ravno delavstvo je najbolj izpostavljeno valovom nalšemu rodu in še osobito delavstvu škodljivih struj. Delavistvu se zdaj prilizujejo in ga izkušajo vjeti v svoje mreže tisti, ki so jim ptuji delavske težnje in njega zahteve. Liberalci, socialni demokrati, Nemci, Lahi, vsi se zdaj pulijo za delavske glasove. Sladke besede in še večkrat nesrečna pijača in tu in tam kak volilni guljaž omamijo marsikaterega, da ko voli, pljuje v lastno skledo in da, voli tiste, ki jim je vse kaj drugega pri srcu, kakor koristi delavstva.
Najnovejši delavski prijatelji so libe-lalci, tisti liberalci, ki delavstva niso poznali toliko časa, dokler ni tudi delavstvo zadobilo političnih pravic. Ali naj kdo ve-l lije zdaj, da gre liberalcem za delavčev blagor, ko se ponujajo delavstvu in se mu predstavljajo kot novopečeni delavski prijatelji in zagovorniki? Kdo li naj jim veruje! Nihče ne! Ljubljanski uslužbenci ljubljanske električne poulične železnice znajo grdo povest o liberalni ljubezni, ki jih je, in to še ni ravno tako dolgo, pognala v stavko, a jih, ko so res pričeli stavkati, pustila popolnoma na cedilu. Liberalcev delavec, ki čuti res delavsko in ki mu je kaj za delavske koristi, ne more in ne bo volil. Izdajalec delavskih koristi je tisti, ki še voli liberalno.
Socialna demokracija! Komur ni nična tem, da je sin matere Slave, komur ni nič na tem, da je sin katoliške cerkve, ta naj le voli socialnodemokratično, ta naj le voli s tisto stranko, ki pri nas na Slovenskem že zdaj ponemčuje slovensko delavstvo. Komur ni nič na tem, da sovraži socialna demokracija celo lastne svoje somišljenike in jih gmotno oškoduje, kakor n. pr. v ljubljanski tobačni tvornici, ta naj le voli kandidate nemškutarske brezverske socialne demokracije. Tisti delavec pa, ki še čuti slovensko, ki mm niso zastarela brezverska socialnodemokraška prerokovanja ugasnila krščanskega čuta, ne more in ne sme voliti socialnodemokratsko, razven če noče veljati v očeh vsoh zavednih delavcev in delavk za verskega odpadnika in narodnega izdajalca.
Verski odpadnik je pa tudi vsak, ki voli kandidate tiste liberalne stranke, ki odkrito in prikrito, hinavsko in drzno, kakor ji bolje kaže, dela za popolno brezbo-štvo, dasi danes gineva liki slana pred soln-cem brezboštvo in se vedno bolj naglalša, da je norec tisti, ki trdi, da ni Boga.
Zavedni delavec bo .volil le tiste kandidate, ki jih je postavila Vseslovenska Ljudska Stranka. Možje, pristaši te stranke, naše stranke, so orali ledino in združevali slovensko delavstvo, ko še ni nihče slutil, da dobi tudi delavstvo politične pravice in ko si lahko štel tiste slovenske socialne demokrate, ki so skrivali po beznicah svojo v Nemčiji nabrano nemškutarsko brezversko rdečo modrost.
Naša stranka se je možato vojevala za politične in gospodarske koristi slovenskega delavstva. Bori se še danes. Zato bo pa tudi vsak zaveden slovenski delavec volil le tiste kandidate, ki jih predlaga Vseslovenska Ljudska Stranka. S tem večjim veseljem stori to slovensko krščanskosocialno delavstvo zdaj, ko prvič nastopa Vseslovenska Ljudska Stranka s svojimi lastnimi kandidati za celo Slovenijo in se izgublja tista pokrajinska politika, ki je nam Slovencem toliko škodila. Kandidati- Vseslovenske Ljudske Stranke so:
Na Kranjskem:
1. Mesto Ljubljana: Dr. Vinko G r e-g o r i č , zdravnik v Ljubljani.
2. Ljubljanska okolica (ljubljanski sodni okraj brez mestne občine Ljubljana): Dr. Ivan Šušteršič, odvetnik v Ljubljani.
3. Sodni okraji Radovljica, Kranjska gora, Tržič:	Josip Pogačnik, posestnik, poštar in deželni poslanec v Podnartu.
4. Sodna okraja-Kranj in Škofja Loka: Franc Demšar, posestnik in deželni poslanec na Češnjici.	*
5. Sodna okraja Kamnik in Brdo: Dr. Janez Krek, profesor bogoslovja in deželni poslanec v Ljubljani.
6. Sodni okraji Vrhnika, Logatec, Cerknica in Idrija:	Josip Gostinčar, posestnik v Ljubljani.
7. Sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilir. Bistrica, Vipava, Lož: Dr. Ignacij Žitnik, kanonik in deželni poslanec v Ljubljani.
8. Sodni okraji Litija, Višnjagora, Radeče: Franc P o v š e , komerčni svetnik, posestnik in deželni poslanec v Ljubljani.
9. Sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje:	Ivan Hladnik, župnik, deželni poslanec na Trebelnem.
10. Sodni okraji Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk in občine Banjaloka, Fara in Osilnica: Franc Jaklič, nadučitelj in deželni poslanec v Dobrepoljah.
11. Sodni okraji Metlika, Novo mesto, Črnomelj: Evgen Jarc, -. kr. profesor in deželni poslanec v Ljubljani.
Na Goriškem.
1. Goriška okolica: J o s i p Fon, c. kr. sodni svetnik in deželni poslanec v Gorici.
2. Ajdovščina, Komen, Sežana:	Dr. Hinko Stepančič, c. kr. sodni svetnik in deželni poslanec v Gorici.
3. Tolmin, Cirkno, Kanal, Kobarid, Bovec:	Dr. Anton Gregorčič, deželni podglavar v Gorici.
Na Štajerskem.
K m eč k i okra j i.
L Maribor levi breg, št. Lenart, Ljutomer, Gor. Radgona: Ivan Roškar, kmet v Malni.
2. Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice: Franc Piš ek, kmet v Orehovi vasi.
3. Ptuj, Ormož: M!i h a e 1 B r e n 6 i č, kmet v Skuhlji.
4. Celje, Vransko: Dr. Anton Korošec, deželni poslanec v Mariboru.
5. Rogatec, Šmarije, Kozje: D r. F rane Jankovič, deželni podglavar in zdravnik v Kozjem.
6. Brežice, Sevnica, Laško: Dr. Ivan Benkovič, deželni poslanec v Celju.
7. Marenberg, Šoštanj, Slovenji gradeč, Gornjigrad: Dr. Karel Verstovšek, deželni poslanec v Mariboru.
V mestnih okrajih.
8. Mesto Maribor, skupni slovenski kandidat Julij Štern, posestnik v Mariboru.
9. Ormož-Celje (mesta in trgi) -skupni slovenski kandidat Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju.
Na Koroškem.
1. Mesto Celovec: Alojzij Terček, knjigovez v Celovcu.
2. Celovška okolica: Valentin P o d-g o r c , monsignor in ravnatelj posojilnice v Celovcu.
3. Borovlje, Dobrlaves, Pliberk, Železna Kaplja: Franc Grafenauer, dež. poslanec in posestnik v Brdu pri Šmohoru.
4. Velikovec, Svinec, Stari dvor: J uri j Ruta r, župan in posestnik v Št. Petru na Vajšinjah pri Velikovcu.
5. Beljak: Matija Vošpernik, župan varenberške občine.
Skrbite, da natančno tako zapišete na glasovnico kandidata Vseslovenske Ljudske Stranke, ki si je priborila za slovenski rod in za slovensko delavstvo že dozdaj velikanskih zaslug.
Prerokovati ni posebno hvaležno, a o izidu sedanjih volitev ni treba biti kdosiga-vedi kako kunšten, da lahko že naprej poveš izid. Na Kranjskem: Razven Ljubljane je gotovo, da zmagajo vsi po Vseslovenski Ljudski Stranki postavljeni kandidati. Gre zgolj za to, koliko tisoč glasov večine da dosežejo. Kljub gotovosti mora vsak delavec storiti svojo strankino dolžnost, to zahteva strankarska čast, da pridobi Vseslovenska Ljudska Stranka veliko glasov. Pri volitvah se mora pokazati moč strankinih organizacij, naj se že imenujejo kakorkoli.
V Ljubljani bo izvoljen liberalni kandidat. Zdaj še. A tudi v Ljubljani se izpopolnjujejo strankine organizacije. V Ljubljani je bila to glavna napaka, ker .se naša stranka toliko lot ni udeleževala političnih bojev. Tudi za volitve se morajo ljudje izučiti in navaditi, da niso samo po mišljenju naši, marveč da znajo pridobiti tudi druge in da so kos nasprotnikom, ki osobito v Ljubljani glede na volilna sredstva niso prav nič izbirčni.
Kranjski Kočevarji so za eno znamenitost bogatejši. Kandidat je en sam, nemški graščak grof Rarbo. Mož baha po shodih, kako da je svobodomiseln, kočevski nemški krščanski socialci pa kriče po svetu in
pravijo, da bodo podpirali in volili nemškega svobodomiselnega grofa, ki naprej pripoveduje, da pristopi.tistemu klubu, ki baha, kako da je svobodomiseln, za razporo-ko in za take lepe protikatoliške stvari. Če so kočevski nemški krščanski socialci že vrgli svojo strankarsko bojno puško v kočevski premogokop, naj bi vsaj bili toliko taktni nasproti krščanstvu, da ne volijo kandidata, ki slovesno prisega na svobodomiseln evangelij. Prav bi stoi-ili krščanski Slovenci na kočevski zemlji, da zapišejo na glasovnice ime svojega prezaslužnega prvo-buditelja bivšega kaplana Kopitarja, ki je zdaj v Leskovcu pri Krškem, da slovesno manifestirajo svoje krščanstvo in slovenstvo.
Hud boj se bije na Koroškem. Koroški Slovenci se pripravljajo odločno, navdušeno za volitve. Vseslovenska Ljudska Stranka se ne bori zgolj za edini gotovi slovenski mandat na Koroškem, marveč šteje slovenske glasove tudi po ostali Koroški povsod, kjer biva slovenski rod. Krščanskosocialni delavci in delavke, naročniki in naročnice »Naše Moči« na Koroškem, storite v polni meri svojo dolžnost, da veliko Slovencev z volilno glasovnico v roki pokaže, Slovenci smo in da sijajno zmaga v slovenskem okraju vrli, neustrašeni poslanec Grafenauer.
Nad vse zanimiv je volilen boj Vseslovenske Ljudske Stranke na Štajerskem^ Liberalci in socialni demokratje in nemšku-tarji in kako se že vse imenujejo sovražniki slovenskega in krščanskega imena, gredo, v volilni boj na Štajerskem proti Vseslovenski Ljudski Stranki, ne da bi upali, da zmagajo. Ustanovitelj moderne ljudske krščanske stranke na Štajerskem, dr. Korošec, je ob tem volilnem boju res vzbudil naše občudovanje, dasi resnično nismo bili nikdar in ne bomo kaki petolizniki in povemo radi resnico komurkoli, če tudi v oči kolje. Dr. Korošec, ki so ga v prti ljudski zbornici smatrale vse stranke med najboljše politike in diplomate, in priznale, da prav dobro razume politiko, ne kandidira več v za našo stranko popolnoma zagotovljenem volilnem okraju Šmarje-Rogatec-Kozje, marveč kandidira v tist-em okraju, kjer je bil ob zadnjih državnozborskih volitvah izvoljen liberalni kandidat Roblek. General naše istranke na slovenskem Štajerskem se bori v okraju, kjer so liberalci najbolj močni in kjer so :še ob zadnjih državnozborskih volitvah zmagali, dasi le, ker so kričali, kako da je Roblek dober katoliški mož. Od takrat so se razmere zelo, zelo izpremenile. Liberalci na slovenskem Štajerskem nazadujejo. Nimajo več dnevnika, ki so ga še imeli ob zadnjih državnozborskih volitvah. Njih »odlični« pristaši si izposojajo denar pri nemških hranilnicah in za to obetajo, da bodo nasproti Nemcem držali križem roke. Liberalni Slovenci na Štajerskem so celo volili ob zadnjih volitvah vsenemškega Malika, na čelu jim neki slovenski (?) liberalni notar, kakor se je te dni naglašalo pred ptujskim okrajnim sodiščem. Liberalizem gineva v najzagrizenejših gnjezdih in zato je popolnoma gotovo, da bo dr. Korošec iztrgal dosedanji Roblekov liberalen mandat, gotovo tudi, da bo propadel v ptuj-sko-ormoškem okraju znani dvorni svetnik dr. Ploj, ki so mu ponujali tudi ljubljanski liberalci mandat v Ljubljani, in sicer bo Ploja podrl kmet Brenčič.
Tudi na Goriškemje Vseslovenska Ljudska Stranka krepko nastopa v volilnem boju in ni nikakega dvoma, da bodo tudi na Goriškem padli liberalci, kakor so dolgi in široki, četudi jim z vso silo pomaga tržaška liberalna gospoda, ki bi storila bolje,- da bi ostala lepo v Trstu.
Škoda, da ni še v Trstu nastopila Vseslovenska Ljudska Stranka samostojno^ ob volilnem boju na plan. Nič bi ne bilo ško< dilo, če bi tudi mogoče začetkoma le šteli glasove. Tudi v Trstu smo že danes močni, močnejši, kakor si morebiti sami mislimo in predstavljamo. Nič čudnega! Saj morajo fnajsvobodomiselnejsi Tržačani priznavati, in to tudi priznavajo, da je bila prava politika tista politika, ki šo jo v čast in slavo našega rodu zastopali v prvi ljudski zbornici naši poslanci, poslanci »Slovenskega kluba«, kjer se je rodila tudi misel politične organizacije »Vseslovenske Ljudske Stranke«.
Z lastnimi močmi.
Jesenice. Vsak pameten človek na Jesenicah bi rad videl, da bi se občinske volitve v kratkem izvršile, da bi zavladal potem mir. Drugače pa mislijo škodljivci ljudstva, ki so se pritožili zoper volilni imenik. Nepostavno se jim dozdeva, ker je bil v reklamacijski komisiji župnik, zato so v pritožbi zapisali fajmošter Skubic. Ker pa bodo ta družba gotovo zanimala jeseniško delavstvo, si jih je treba malo ogledati. Na čelu teh strank na pritožbi sta Humer ter Pongratz, načelnik nekdanje savške gospodarske stranke. Potem slede: Veletrgovec Frjan, ker ima groš in lahko za njimi puf plačuje. Zanimiv je sodrug Zugwitz, voditelj socialnih demokratov. Tovarniški uradnik Klinar, ki mu bo silno manjkalo glasov. Največja zgaga v Plavškem Rovtu Štefon. Pek Črne, pri katerem klerikalci žemlje kupujejo, sokoli Ravnik, Rakove, Čufer, Čop Jaka bi radi prišli v občinski odbor, da bi predlagali; naj občina sezida sokolski dom, ker ga sami z večno sušo v blagajni ne morejo. Hauptman za ženo, ker njemu kljuke ne puste. Rajmund, ki kravje zvonce uglašuje, pa mu še »fovš« pojejo; brez njega bi se ne mogla nobena seja vršiti. Marica Humer bi rada še na Jesenicah čaj prodajala. Čop, »birt ta rdečih«, tega veseli, ker se o volilnem času brez prenehanja pije, on noče še par let volitev. Čevljar Rožič, ki noče več kleidkalkam delati, odkar je dobil dobrega odjemalca v osebi Humra, ki strašno veliko podplatov raztrga pri tej agitaciji za pritožbe. Železničar Šešek, ki niti ne ve, ali je liberalec, J ugoslo-van, socialni demokrat ali nemčur. Blagajnik Žilih, ki je pri skušnji za blagajnika dobil trojko, pa še ob blagajno prišel. Pajei’, Golobič, Lipar, Schlesinger. Ti imajo pa več vzrokov se pritožiti. Še lansko leto so hoteli, da bi bil gerent napovedal volitve, zato so hudi nanj. Pravijo: Humer nam je rekel, mi smo najmočnejša stranka, a za volitve je sedaj prevroče, moramo pa zato od te zveze dosti dobiti, vsaj štiri odbornike. Ti ljudje hočejo na Jesenicah vladnega komisarja; naj ga sami plačajo. Poglejte možje volilci na Jesenicah, izmed 1200 volivcev se je dobilo nekaj nergačev, ki so se iz osebnih koristi pritožili. Še v Idriji so se socialni demokratje vsaj toliko spametovali, da so odstopili od liberalne zveze. Pri nas se pa vežejo z liberalci, nemčurji in s kompanijo Humer.
Javornik. Krščanskosocialno delavstvo, ne zamudi važnega časa! Občinski volilni imenik je izpostavljen, od 21. maja do 5. junija je na vpogled. Naj se gre vsak prepričat, ali je pravilno vpisan ali pa še morda izpuščen iz imenika. Važne bodo te volitve, ker bodemo prvikrat tudi delavci šli na volišče, posebno pa, ker je volitev tajna.
Iz Idrije. Izid občinskih volitev je za našo stranko sijajno izpadel; kar smo vedno trdili, da namreč davkoplačevalci ne odobravajo liberalne politike, je dokazano, ker smo v drugem razredu zmagali, v prvem pa propadli z manjšino petih glasov in sicei resnici na ljubo povedano, vsled lastne brezbrižnosti. Tajne volitve, ki smo jih letos prvič imeli, so pokazale, da liberalna stranka grozovito propada, soc. demokrati s svojo mokračarijo pa tudi več ne vlečejo, kei bi sicer dr. Lončar ne bil na glasovnico napisal liberalnih kandidatov — v najvažnejšem trenotku je svojo stranko zapustil. Nabranih imamo še nekaj drugih zanimivosti, katere tu podajamo: Dragotin Lapajne je volil z dvemi pooblastili, župan Šepetavec s pooblastilom, o katerem ni volilka nič vedela, nekemu volilcu so usiljevali izkaznico na ime Franc K. mesto Alojzija K., za katero je prišel volit, češ, — ie že dobro tako. Poslanec Gangl ima v Idriji toliko zaupanja, da je kot kandidat propadel. Liberalci so si postavili kandidata Leopolda Štros, ki ga še v volilnem imeniku niso imeli; nekaj volil-cev je kandidiralo kar na dve strani, z liberalci in soc. demokrati. Enako je pogorel konsumni »ravnatelj« Štravs, velik soc. demokratov je zavrglo oficijelno listo; med uradniki smo opazili najlepšo neslogo: nekdo je volil le dva svoja kolega, ostale' je izpustil; drugi je zopet volil dva pristaša S. L. S. in 13 liberalnih, stari von Kosphin, je volil seveda liberalno. V volilni boj se je spustil tudi ravnatelj dr. Bevk, ali bi ne bilo bolje, raje realcem utepati v glavo toliko olike, da ne bodo na cesti ljudi izžvižgavali. (Pri komisiji so v nekem razredu našteli več glasov, kakor jih je bilo v imeniku; sploh
so šteli samo prvi in drugi razred, v tretjem so se »poglihali«. V komisiji so bili: »jurist« Tavses, »ravnatelj« Štravs, učeni Uršič in Drag. Lapajne; tajnik Novak je zopet sanjaril o »razburjenem« ljudstvu in nekaj orožnikom dokazoval, kar je le on videl, ker je vladal ves dan mir, izvzemši grozovito razočaranje in grobna tihota, ki je zvečer ob razglasitvi nastala. Izida se je veselila samo naša stranka in ga skupno praznovala v lepi Didičevi dvorani, liberalci in soc. demokrati pa so se poizgubili.
Shod Jugoslovanske Strokovne Zveze v Trbovljah. Minulo nedeljo priredila je Jugoslovanska Strokovna Zveza shod, ki je bil nad vse sijajen. Na shod je poslal osrednji odbor Zveze g. prof. Drmastija iz Ljubljane. Govornik je v dveurnem govoru pojasnil delovanje Zveze. Z veseljem so člani poslušali podatke, ki jih je gospod profesor nave- . del. Zveza je v svojem poldrugoletncm obstanku zbrala kapital nad 10.2000 K; kljub temu pa je izdala za podpore članom že nad 3000 K. Povdarjal je, da je ta strokovna organizacija že jako razširjena, tudi med Hrvate se je že vpeljala. Razkril je v vsej nagoti soc. demokracijo in z natančnimi podatki dokazal, da ista,delavstvu ni v korist, marveč v škodo. Seveda to ni bilo všeč soc. demokratom, katerih je prišlo nekaj na shod. Ti so seveda vsa očitanja soc. demokraciji izanikavali. Ko pa je nastopil govornik s številkami in jim vse dokazal, so morali umolkniti. Govornik je tudi dokazal, kako soc. demokracija rapidno pada, kar je vzbudilo pri naših članih veliko navdušenje. Govornik se je v svojem govoru dotaknil tudi državnozborskih volitev. Povedal je kaj so sklepali in ukrenili naši poslanci v bivšem državnem zboru v korist delavstva. Navzoči soc. demokrati so imeli seveda takoj svoje vsakodnevne ladje in topove na jeziku, za kar pa so dobili krepak odgovor. Slišali smo tudi o draginji, katero socialni demokrati predbacivajo smešno našim poslancem. Tudi za to očitanje so želi sociji gorostasten poraz. Predolgo bi bilo pisati še več o tem shodu. Povemo samo to, da je soc. demokracija razkrinkana in zaupanje našega delavstva vanjo je popolnoma omajano. Pristop k naši strokovni organizaciji pa je s tem shodom narastel. Izrekamo zahvalo Zvezi in gospodu profesorju tor prosimo kmalu zopet na svidenje. Na shodu so govorili tudi predsednik lokalnega odbora Su-pan in kaplan Pečnak. Shod se je zaključil z navdušenimi živijo' klici na kandidata Vseslovenske Ljudske Stranke dr. Benkoviča.
S tolminske proge. »Rdeči Prapor« prinaša oklic, ki obljublja volilcem prava nebesa na. zemlji. Pravi, da bode socialna demokracija odpravila indirekten davek na carino železa, kave, sladkorja, krme in žita, da bo izposlovala svoboden uvoz živine, mesa in skrbela, da se bodo zidale nove železnice, šole itd. Samo tega še manjka, da bo odpravila bolezen in smrt, potem se bodo pa zares vrnili zlati časi! Nič davkov in vendar se bo krasno živelo; kruh bomo imeli, šole, zdravje, varno starost in pa srečo bomo kar v požirkih pili, toda samo če pride veliko soc. demokratičnih poslancev v novo državno zbornico. Res zlati časi! O ti ubogi soc. demokratični kandidat Črne, kaj nam bodeš ti vse dobrega preskrbel, denar nam bodeš ravno metal, kakor sedaj premog v stroj. Če si prav majhne postave, pa vendar nam bodeš veliko dobrega naredil. Samo to je še vprašanje, če bode zadosti rdečih glasov na dan volitve na Tolminskem. Mi, krščansko misleči železničarji pa nismo tako neumni, da bi še tega ne vedeli, da se z indirektnimi davki šole, zidarji in učitelji plačujejo. Ako bi teh ne bilo, tudi šol nimamo, zato bomo pa vsi volili le poslance S. L. S., ker rdeči hočejo, da bi naši otroci analfabeti ostali. Smo tudi zvedeli, da je svoj čas neki rdeči muzelman govoril, da »Prometna Zveza« zato ni za nič. ker njen zagovornik vedno s sodnijo drži. Samo soc. demokratični zagovorniki so dobri za nas železničarje, zato pa ostanem, kar sem, ako se vsi kmetje na glavo postavijo! On je že gotovo pozabil, da je tudi njega kmečka mati zibala. Zato pa sodrugom nekaj zabeležimo, da si'bodejo lahko nos obrisali. Neki list jo poročal tole. Zgodil se je slučaj v Ljubljani, da se je sodrug s svojim predstojnikom sprl radi neke malenkosti. Čutil se je užaljenega ter šel potožit svojim sodrugom. Prijateljski svet je bil seveda ta, da naj užaljeni le toži, organizacija mu da na razpolago pravovar-stvo in zmagal bo. Tožba pa se je zavrtela
Dober tek! Zdrav želodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller-jevo odvajalne Rhabarbara krogljice s znamko „Elsa-krogljice“ Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poizkusite iste, ki pospešujejo prebavo in krepe želodec. 6 škatljic franko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici Elsa trg 264 (Hrvatsko).
nekoliko drugače. Tožitelj je izgubil tožbo v treh instancah in je zapadel plačilu stroškov. Kaj pa je organizacija k temu rekla? Kratko, krepko in odločno mu je povedala, ker je tožitelj propadel, mu ne plača nič. Stroškov se je nabralo nad 350 K, za katere je bil ubogi zapeljani družinski oče že dvakrat zarubljen. Tako izvršuje soc, demokracija svoja pravila napram sodrugu, ki ji je bil od leta 1894 zvest pristaš.
Na progi Gorica — Podbrdo, hodi neki svobodomiselni soc. demokrat iz Solkana (katerega ime še za danes zamolčimo), ki ima ta posel, da na postajah »blokirengo šmira«, pri tem pa tudi svojo svobodomiselno modrost stresa. Kakor smo zvedeli, še ni dolgo tega, kar je nekje govoril: »Včasih je bil pekel, vica in nebesa, sedaj pa ni nič. Nebesa so »farji« kupili, ako hoče kateri gor priti, jih mora sedaj od »farjev« kupiti. Le daj kakemu farju sto kron, pa boš gotovo gor prišel. Ivo pa človek umrje, je pa vsega konec. Zato pa potem tudi nebes ne potrebuje.« Nadalje mu tudi sv. zakon ni po volji. On pravi: »Ali bi ne bilo vseeno, ako bi se civilno poročil ali par kar tako z ženo živel.« Ta rdečkar ima gotovo peti križ na grbi, zato se je pa že naveličal njegove boljše polovice, sedaj si je pa zaželel ciganski zakon, ki pravi »domine patre, vzamem te na kvatre, ako ne bodeš za mene, spodim te od sebe«. Dragi železničarji, tukaj vidite, kaki so so drugi, pa še vedno govorijo, da nimajo z vero nič opraviti in to le zato da vas lažje v svoje zanjke vjamejo. Kdor ima še kaj krščanskega čuta v sebi, temu veljaj: proč od teh brezvercev in 13. junija jim pokažite, da ne marate zanje, ako ste še krščanski možje!
Tobačno delavstvo.
Vpokojeni so v tobačni tovarni: Pikec Marija, Lajovec Marija, Frank Marija, Pirnat Marija, Bevc Marija, Burger Roza, Grabec Jera, .Teclj Frančiška, Hubat Marija.
Za državnozborske volitve prideta glede na tobačno delavstvo dva kandidata v poštev. Tobačno*delavstvo stanuje v Ljubljani in v ljubljanski okolici. Prav gotovo je, da se bo zavzelo tobačno delavstvo zgolj za kandidata, ki ga je postavila Vseslovenska Ljudska Stranka. Ljubljansko tobačno delavstvo se ne more zavzemati za liberalnega kandidata ne v Ljubljani in tudi ne v ljubljanski okolici. Dostojen, zmeren človek, sem ali tja, liberalec ostane liberalec, četudi je kdaj snoval kako svojo posebno liberalno gospodarsko stranko in ko je ni mogel držati in se mu je razsula, srečno prijadral zopet nazaj v liberalno naročje. Liberalec je in ostane liberalec, ce tudi morebiti okrasi nekoliko liberalno dolgočasno praznoto s stav-l, ki si jih prepiše iz raznih programov Nam ne gre za osebe, gre nam za načela. Nasa načela nasprotujejo temeljno načelom liberalnih svobodomiselnih fraz in dejanj in je popolnoma vseeno, če že kandidira'kak liberalen še tako dostojen odvetnik ali če kandidira kak še tako ljubeznjiv liberalen trgovec. Še manj se pa more ogrevati ljubljansko tobačno in ž njim tudi drugo delavstvo za soc. demokraške kandidate. Soc. demokrati niso za nas. Ločijo nas načela. Med nami in soc. demokrati vlada tisto razmerje, ki vlada med ognjem in vodo. Soc. demokrati nas krščansko misleče delavstvo sov-razijo. To svoje sovraštvo so pokazali oso-bito, ko so s svojo lansko spomenico oškodovali ljubljansko tobačno delavstvo za lep denai, oškodovali tudi paznike, in oškodovali tudi svoje najzvestejše sodruge profesi-oniste tako, da so veliko na slabšem z nami vred, kakor njih tovariši po drugih tvorni-cah. Stalo bo truda in dela, da popravimo to krivico. Kdo li naj jo popravi. Nihče drugi, kakor poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke. Zato bo pa tobačno delavstvo, moški volilci z glasovnicami in delavke z agitacijo z vso silo delale na to, da iztrga kar največ glasov pri državnozborskih volitvah dne 13. junija. Delavci in delavke, ki stanujemo in ki smo znani v ljubljanski okolici, bomo porabili ves prosti čas zato, da. bomo gledali, da bodo naši znanci volili zgolj kandidata Vseslovenske Ljudske Stranke. Gledali bomo, da bodo glasovnice volilcev prav napisane:	dr. Ivan Šušteršič, odvetnik v
Ljubljani in tudi da ne bodo pačili liberalci
glasovnic naših volilcev. Tako bomo delali in delale tudi v Ljubljani. Hočemo se prepričati, če bodo naši znanci volilci prav zapisali na svoje glasovnice: Dr. Vinko Gregorič, zdravnik v Ljubljani. Dr. Gi*egoriča ljubljansko delavstvo ne le da ga spoštuje, marveč ga zelo visoko čisla in ceni, ker zna, da je takrat, ko je ustanavljal dr. Krek slovensko krščansko socialno delavsko organizacijo, dr. Gregorič vztrajno sodeloval ne morebiti zgolj skrit z dobrimi željami, marveč javno po shodih, koder je to delavstvo želelo. Dr. Gregorič je tudi kot pravi delavski prijatelj z dobrim svetom in v dejanju zelo pomagal, da je »Slovensko stavbeno društvo« tako lepo procvitalo in delovalo. Zato bo tudi ljubljansko in okoličansko krščansko delavstvo in tobačno delavstvo ž njim šlo navdušeno v volilno vojsko v ljubljanski okolici za načelnika Vseslovenske Ljudske Stranke, dr. Šušteršiča, v Ljubljani pa za dr. Vinko Gregoriča.
Krvoses kapitalizem.
Razmere v tovarni v Goričanah. Zadnji čas se je govorilo, da bo tovarna prodana. V petek, 26. majnika, je prišel gospod ravnatelj z novico, da je upravni svet na Dunaju sklenil, da tovarno zapro, ker imajo izgubo. Delavci pa sodimo drugače, kakor ravnatelj. Kar se tiče papirja, vemo prav dobro, da ni zgube. Delavcev je zdaj manj, blaga se pa naredi več kakor pred stavko. Ravnatelj vedno pravi, da je zguba; ako nas ihoče s tem farbati, naj se nikar ne boji, saj še ni dal nobenemu delavcu vinarja priboljška, pač pa plačo znižal. Kar se pa tiče celuloze-tovarne, je pa sam kriv, da nru blago zaostaja.
Volilne laži in obljube.
Kaj bomo volili se vprašuje delavec, ko nese svoj volilni listek v volilno posodo. Slovenski delavec si da lahko odgovor na to vprašanje. Liberalca nikakor ne, ker liberalec je že načelno nasprotnik delavskega napredka in razširjanja delavskih pravic; liberalci so tako stranka gospode; ostane tedaj Sovenska Ljudska Stranka in pa soc. demokracija. Tudi soc. demokrata ne kaže voliti, ker veliko govore in obljube delajo, pa obljub ne drže. Soc. demokratov je bilo v stari zbornici okoli 90; sedaj govore da ni stari parlament za delavstvo nič storil, saj jih je bilo skoro največ v zbornici. Obljubili so davek odpraviti, cene stanovanj in živil znižati, pa je vse pri starem obstalo, davki, stanovanja in živila.
Sedaj zopet obetajo, da bodo vse indirektne davke odpravili; ni je večje bedarije, kakor je ta obljuba. Davki so bili in bodo zmerom. Brez davkov ne .more nobena država obstati, tudi soc. demokraška ne. Avstrijska soc. demokracija plačuje na leto 7 milijonov prostovoljnih davkov za svoje voditelje in organizacijo: 2 milijona dobe delavci nazaj v obliki podpore, 5 milijonov pa vzamejo voditelji in pa uprava te organizacije. C,e ne morejo tedaj niti soc. demokra-ški voditelji brez davkov živeti, koliko manj more država. S čim bo pa ta država potem soc. demokraške poslance plačala, če ne bo davkov? Kdo bo vzdrževal vojaštvo, plačal uredništvo, šole, poduk, kdo bo plačeval obresti in dolgove, če ne bo davkov. Nikar ne trapite ljudstva s takimi lažmi in bedarijami!
Soc. demokrati se tudi zaganjajo v naše bivše poslance, češ, da so 'za nove vojne ladje glasovali. Denar za nove vojne ladje bi bil ravno tako dovoljen, tudi ako bi naši poslanci proti glasovali. In tudi ako bi vsi poslanci proti novim izdatkom za vojaštvo glasovali, bi vlada vendar te milijone dobila, ker bi take poslance, ki nato delajo, da, se država oslabi, kratko malo domov poslala. Naši poslanci so za te izdatke zato glasovali, ker so prepričani, da je bolje, da je naša država močna in mir uživa, kakor pa da bi vojsko izgubila in s tem na milijarde škode trpela. Na Francoskem imajo soc. demokratje 257 poslancev v zbornici in tudi nekaj ministrov in vendar nočejo vojaštva in kanonov odpraviti, pač pa Francoska na leto izda za vojaštvo 1080 milijonov, med
tem, ko izda Avstrija samo 540 milijonov. Te stvari naj gredo torej naši soc. demokrati pravit francoskim soc. demokratom, pa ne nam. In denar, ki ga država za vojaštvo izda, kaj ne pride zopet med ljudstvo nazaj, med delavce, obrtnike in meščane? Pač pa zahtevajo avstrijski soc. demokratje, naj se neki kanali v Galicij zidajo, ki so pa, popolnoma brez vrednosti in se ne bi splačali, pač pa bi mogla država zanje 2000 milijonov izdati! Iz teh vrst se lahko prepričamo, da so tudi druge obljube naših soc. demokratov ravno tako jalove, kakor so te, ki smo jih navedli. Soc. demokratje bi radi spravili veliko število svojih ljudi zato v parlament, da bi dobili na ta način veliko brezplačnih agitatorjev, ki bi jih država plačevala! Pameten delavec bo pa volil Slovensko Ljudsko Stranko, ki sicer ne dela velikih obljub, pač pa za ljudstvo — dela!
Od splošne draginje nezadeta je ostala naj finejša izmed vseh žitnih kavinih vrst, namreč Franckova Perl-ržena kava z znamko »Perlro«.
Ta izborna vrsta se dobiva pri vseh gg. trgovcih v zavojih po */>, x/± in */s kg po poprejšnjih cenah.
Svarilo pred ponaredbami in nujna prošnja, da se naj le originalni zavoji z imenom »Frančkov Perlro« in s tovarniško znamko »kavni mlinček« sprejemajo.
5000 kron nagrade
plačam onemu, ki (.ioknže, tla moja čudežna zbirka
600 komadov za samo 5 kron
ni priložnostni nakup. — Zbirka vsebuje: 1 pravo švicarsko sist. Roskopl patent, žepno uro, natančno idočo, točno regulirano, s pismenim triletnim jamstvom tovarne, 1 amerik. double-zlato verižico, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), l angl. pozi. garnituro, obstoječo iz gumbov za manšeto, ovratnik m srajco, 1 amerik. petdelni žepni nož. 1 eleg. svilnato kravato, barva in vzorec po želji, najnovejše fasono, 1 krasno kravatno iglo s simili-briljanti, 1 mično damsko broško, zadnja novost. 1 koristno toaletno garnituro za potovanje. 1 eleg. denarnico iz pravega usnja, l par amerik. butonov z imitiranimi dragimi kamni, 1 patent, angl. vremenski tlakomer, 1 salonski album s 30 umetniškimi slikami najlepših krajev sveta, l krasne verižico za okrog vratu iz pravih orientalskih biserov. 5 indijskih vragov-vedeževalcev, ki zabavajo vsako družbo, in še 550 komadov raznih predmetov, v vsaki hiši koristnih in nepogrešljivih, zastonj. Vse skupaj z elegantno sist. lloskopi* patent, žepno uro, kije sama dvakrat toliko vredna, stane samo 5 kron. Pošilja po povzetju ali'proti predplačilu (sprejemajo so tudi pismene znamke)
R. GELB, razpošiljalnica, Krakov št. 463.
N H. Pri naročilu dveh zavojev so priloži ena najboljša angleška britev ali G naj finejših platnenih robcev zastonj, Za neugajajočo so denar vrne brez ugovora, torej je vsak riziko popolnoma izključen.
nezaslišano! 1200 kron razdelimo v darilih in denarju!
Zgoraj navedeno vsoto smo namenili rešiteljem podobe. Vsakdo. kdor gospodinjo najde in jo poslika, dobi zastonj moško ali žensko uro v vrednosti 2» kron ali. če želi, 15 kron v denariu.
Pogoj je, da vrfak pošiljatelj obenem naroči izvrstno „Dianau imit. zlato verižico in 1*75 krono za verižico v pisemskih znamkah priloži. Ko bodo rešitve dospele, bomo darila razdelili. Vso poši-ljatve jojnasloviti: Patrija-Zen-trale A. Seifert. Wient VII,
Neubangasse 63.
Ime........ Kraj...... Cesta........
g	A.ŽIBERT	|
m	-- LJUBLJANA --	m
i ;	PREŠERNOVA ULICA	j
[S]	PRIPOROČA SVOJO VELIKO	Q
I	ZALOGO ČEVLJEV	|
|	DOMAČEGA IZDELKA.	|
Našim gospodarstvom
priporočamo priznano najboljši pridatek za kavo „Zagrebški pravi FRANCK" 5 kavnim mlinčkom, kot izrvstni domači izdelek.
HofloliStj, ncisignraeiža
BmmMammmmmmmamuaMamtammmaamamamnammma
pri® za bedenje!
rniprountez 8311]
•	n	.	v	A
Lastna glavnica K 503.575*98.
LjudsKa
posojilnica
resistr. zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje u lastni hiši nasproti hotela .Union4 za frnnč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih	|/ O/	^rez
obrestuje	In I a	kakega
po	'	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki:
Anfon Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Fran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobi, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol KailSChegg, veleposest, v Ljubljani; Mafija Kolar, Stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; Fran LeskOVlC, hišni posestnik in blag. »Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, Župnik na Rudniku.
&alni/ci. tv "Materi Helija -dabru, po cent in jrti^iesl/iitvpoiavuli na/ se obrn^e
cSim on™Mn e tete*
v	Mbfc&vorshe	ulice20.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Shwenske Straže“!
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
]
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
15
Predtlskanje In vezenje iponogramov ln vsakovrstnih drugih risb.
S
•m-r mr rrrrri inimmumifn
Gričar &IYIe]ač
Llubljana
Prešernima ulica št. 9
priporočata suojo največio zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Ilouosti 111
u konfekciji za dame.
iiiiiiiniiminrimranim: umili
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
a
"llHIOft
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudnu
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah.
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
Pozor slov, delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani ln priporočljivi domači manufakturni trgovini
JANKO ČESNIK
(pri Češniku)
LJUBLJANA ^
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva. ---------- Cene najnižje. =====
Ljubljana
Pred škofijo 19
lem „pri ur ml n. BomNci
v LiuDljani. na voealii Bleiweisove in Rimshe cisle
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
,,Sladin“ za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-Ijica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 3o vin.
Poslpaln! prašek, proti ognji-vanju otrok in proti poten)u
nog, škatljica 50 vin., 6 škatliic 2 kroni 50 vin.
Protinskl cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic In trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast potipe-šujoče sredstvo, steklenica 20 vin., H steklenic 1 krono.
Tinkturazalase,steklenical K.
Trpotčev sok, izvrsten pripo-moček proti kašlju steki. 1 K.
Zeleznato vino, steklenica 2 kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin.
Železnate krogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
ammacaajaacnaa^^
Dežnike in j solnčnike g
domačega izdelka §
najboljše kakovosti, pri- Q poroča po najnižji ceni S slavnemu občinstvu g
1PU1I
Pred škofijo št. 19. stari trg št. 4. Prešernova ulica št. 4. g
Popravila se izvršujejo točno in ceno. nj
iamnaannnuaaaaaaaaaanziaannaananaaan Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1
V
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem Stčfftll Nflgy
Edina in najjkrajSa Črta o Ameriko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
HJIVRE NEW-YORK
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Šifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
__________ ED. ŠMARDA --------------------
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši „KMETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri »FIGOVCU".
llfHH JHX m SIN
u Ljubljani, Dunajska cesta št. 17
priporočata svoja bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in Siualnth stroieo
ii za rodbino in obrt. Bill
mm
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc
Tisk Katoliške Tiskarne.