DEMOKRATI
denM>krati>ka N>tranka
Občinski odbor LJubljana Vlt-Rudnik
Črnih gradenj v pravni državi ni!
Skozi desetlelja se je pojav črnih gradenj razbohotil na žalost do takšnih razsežnosti. da se ga lahko kankira celo s pojmom velikoserijske proizvodnje. V odpravo tcga pojava je bilo do sedaj resda vloieno veliko encrgije, ampak pravilo-ma samo na enem bregu celotne resnice: pojavi so se evidenti-rali, kritizirali in v skromnih razsežnostih tudi uspeli celo preprečiti in objekte pomšiti.
Upravna stroka. birokracija, politika in prostorska znanost pa so pri tem hote ali nehote pozabljali. da sc je v pogojih pravne in socialne države potrebno lotiti tega problema naj-preje na samem izvoru vseh vzrokov za črno gradnjo. Pričeti je treba namreč radikalno spreminjati pravila obnašanja in kriterije za kvaliletno delo na ravni različnih vrsl lobijev. ki že vrslo let samovoljno kreirajo politiko rabe nacionalnega pro-slora, pa jim jc ob tem vedno uspevalo, da so brez bistvenih pretresov, odmaknjeni od dometa javne kritike ohranili svoj status quo.
Za frno gradnjo praviloma velja samo eno pravilo: zgradiš objekt ob relativno majhnem tveganju tam, kjer boš imel najmanj težav z birokratskim aparalom, s soglasji in dovolje-nji in se pri tem izognil dolgotrajnemu čakanju na milost, ki ti jo dodeli irka zakona itd. Predvsem pa se pri vsem tem izogneš maratonskemu dopovedovanju in prerekanju s pred-stavniki urbanistične slroke odnosno s predstavniki stavbno zemljiške polilike, ki praviloma nikoli ne odstopijo od prvot-
no (pred leti | zansanega koncepta pozidave. pa ceprav «jim dokazuje. da je bil le-l» izrisan po volji enega ali manj« gnipe avtorjev, ne pa po volji končnih konstnikov in invesli-torjev. torcj po volji znanega kupca. kar je npr. uzakonjeno pravilo v deželah evropske gospodarske skupnosti.
Urbanistična stroka pa ima ob tem že vrsto let nazaj (udi svoja popolnoma utečena pravila: ko konflikii med birokraci-jo, končnim koristnikora in stroko dosežejo vrelišče. se le-ia praviloma vedno pravočasno umakne iz pnzonšča yi iz zaku-lisja sugerira politiki (ali uglednim politikom). da sprejmejo kompromisne rešitve. ki bodo seveda imele predznak politič-ne odloiilve. Ko pa se vihar poleže in se eventualno spremeni ludi klima. se brez, da si se potegnilo nauk iz prve afere. štarta na nove proste površine. seveda po islem anarholibera-lističnem modelu.
DOVOU NAM JE TEGA OBNAŠANJA. Zato se bo naša stranka tudi v bodoče k bolj intenzivno posvetila temu že skoraj neobvladljivemu pojavu. ki nam v okviru raednarod-ne skupnosti v nobenem primem ne more biti v čast. Vztrajali bomo. da se prične ta problem reševati tam, kjer bi se moral že davno pričeti. to je. da se z ustreznimi mštrumentarji poslavi urbanislično in upravno stroko iz sfere »nedotakljivo-sti« v nng servisa driavljanov.
Preko vseh institucij v okviru parlamentarne demokracije. od krajevne skupnosti preko občine in mesta do republike bomo vztrajali. da se na ustreznih zakonodajnih nivojih inten-zivira delo na pnpravi predlogov nove prostorske zakonoda-je, ki bo morala v skladu z evrostandardi ustrezno racionalizi-rati ludi vse postopke pridobivanja različnih vrst dokumcntov na področju gradnje objektov, skrajšati rokovnike v postop-kih, predvsem pa vzpostaviti stalen sistemski nadzor in zago-tovili učinkovitejše sankcioniranje na podlagi kriterijev. ki bodo preprečevali samovoljna ravnanja posameznikov pri sprejemanju odlo&tev glede nadaljnje usode objektov. ki so bili v postopkih označeni kot nedovoljeni posegi v proslor.
član odbora DS mag. Marko Erce