GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ LETO XII. LJUBLJANA, APRIL 1971 ŠTEVILKA 4 Samoupravno dogovarjanje na področju delitve , neenotnost na področju delitve je POVZROČILA v delovnih in drugih organizacijah vrsto negativnih POJAVOV. MED OBČUTLJIVE PRIMERE SODIJO NEDVOMNO PREKINITVE DELA, KI SO NAJBOLJ POGOSTO POSLEDICA neustreznih delitvenih razmerij, drug, prav tako POGOST POJAV, KI SE KAŽE KOT NEPOSREDNA POSLEDICA Razlik v delitvi, pa je fluktuacija delavcev, gre za CEL NIZ PRIMEROV PREPLACEVANJA MED PODJETJI, KAR Ustvarja nemir in nestalnost na kadrovskem področju PA TUDI ŠTEVILNE ODHODE V TUJINO. Da bi odpravili deformacije, smo v Sloveniji sprejeli zakon o samoupravnem sporazumevanju m družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, v določilih zakona na navodila 0 tem, na kakšni osnovi naj se organizacije dogovarjajo o elementih delitve dohodka in osebnih dohodkov. Navedene so celo oblike osebnih prejemkov kot nPr. terenski dodatek, kilometrina,. dnevnice in tako dalje, ki naj se z dogovori izenačijo oz. uskladijo. S stališča delitve previsokih osebnih dohodkov za-\on opredeljuje progresivno lestvico prispevnih stopenj za tiste, ki bi presegli raven družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma. Določila o posledi-cah takih prekoračitev tako imenovanih sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, kot pravi zakon, začno Veljati že s 1. junijem letošnjega leta. Konkretnejše okvire za delitev osebnih dohodkov opredeljuje tako imenovani družbeni dogovor. Tak družbeni dogovor za področje gospodarstva sklene Izvršni svet skupščine SR Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije in republiški svet Zve-Ze sindikatov Slovenije. Prav v mesecu aprilu potekajo intenzivne priprave za oblikovanje družbenega dogovora zlasti znotraj sindikatov. Organizacije, ki sklepajo samoupravni sporazum kot najbolj konkretno obliko dogovora ° posameznih elementih v delitvi, imajo nekoliko širše možnosti kot tiste, ki bi sicer ostale izven takih sporazumov. Samoupravni sporazumi so podvrženi °viram, ki lahko preprečijo neustreznost takih dogovorov. Ob tem ima izreden pomen že sindikalna organizacija. Ta je pobudnik v nastajanju samoupravnih sporazumov in usklajevalec grupacij, ki se dogovarjajo. Ovira Je tudi družbeni dogovor s svojimi merili, kot tudi registracija sporazuma pri republiškem sekretariatu za delo, ki je opravljena le, če so izpolnjeni pogoji po zakonu. Končno lahko sproži postopek za preverjanje sporazuma tudi druga grupacija in s_ tem Prepreči uveljavitev. Predvideno Je namreč, da bi bilo na področju Slovenije blizu 17 do 20 grupacij po panogah dejavnosti. Glede na posledice ob prekoračitvi sredstev za osebne dohodke mimo sporazuma ali družbenega dogovora, ki začno veljati Po 1. juniju, so predstavniki samoupravnih in družbeno-politič-nih organizacij METALNE, STROJNE TOVARNE IZ TRBOVELJ in LITOSTROJA že sredi marca letošnjega leta na skupni seji sklenili pospešiti medseboj- ne razgovore v smeri dogovarjanja o merilih delitve. 19. marca je že prišlo do skupnega sestanka predstavnikov strokovnih služb vseh treh organizacij v Mariboru, kjer so se dogovorili o izmenjavi osnov in drugih pregledov s področja delitve osebnih dohodkov. Ena od osnovnih ugotovitev na tem sestanku je bila predvsem v tem, naj bi bila vsaka organizacija za sebe nosilec samoupravnega dogovarjanja na tistem področju, kjer prihajajo pojavi fluktuacije oz. prehajanja iz podjetja v podjetje najbolj do izraza. Ob samoupravnem sporazumevanju na področju delitve osebnih dohodkov, ko že lahko primerjamo nekatere naše osnove za delitev z drugimi, kaže razmišljati o nekaterih spremem- bah v načinu delitve pri nas. Predvsem nas mora ob morebitnih spremembah voditi princip enostavnosti in razumljivosti pri oblikovanju osnovnega dela osebnega dohodka. Ta je ob sicer dokaj strokovnem prijemu po sistemu analitične ocene delovnih mest izredno pester in na tisti stopnji, ko je skoraj sleherno delovno mesto ocenjeno drugače. Z dopolnjevanjem oblik nagrajevanja iz objektivnih razlogov v preteklem obdobju je pri večini delovnih mest postal gibljivi del osebnega dohodka nesorazmerno visok nasproti osnovi in kot tak povzroča pri delavcu občutek negotovosti pri vrednotenju rezultata dela. Tudi pravilnik o delitvi, ki vsebuje pravo bogastvo pravno oblikovanih določil, terja revizijo v smislu racionalnosti tekstov. K spremembam nas predvsem vodi zgled drugih, ki so se že uspeli otresti nekaterih preživetih oblik na tem področju. Kolikor ne bojno uspeli uveljaviti sprememb v času oblikovanja samoupravnih dogovorov, pa bi kazalo opisane in še nekatere druge spremembe pripraviti vsaj za prihodnje leto. K. V. K prazniku dela - najboljše želje! Osnova za kvalitetno delo je program Izhodišče za oblikovanje programa organizacije ZK Litostroja predstavlja prva konferenca ZK Jugoslavije, ki je dala spodbudo temeljnim spremembam v družbeno-političnem in ekonomskem sistemu. Spremembe v ustavi z revolucionarnimi določili ustavnih amandmajev odpirajo tudi v naši organizaciji nove možnosti aktivnega delovanja in angažiranja še posebej zato, ker gre za vrsto vsebinskih samoupravnih in ekonomskih novosti, ki neposredno zadevajo tudi našo delovno organizacijo. Za čim uspešnejšo realizacijo nalog organizacije ZK nakazuje program take metode in organizacijske oblike delovanja, ki naj v kar največji meri aktivirajo večje število članov. Temeljita priprava sestankov z vnaprej pripravljenim gradivom ob sodelovanju komunistov, katerih delovno področje je v okviru problematike, naj bi zagotovila kvaliteto sklepov. Ne da bi posebej poudarjali pomen medsebojnega informiranja, je še posebej zveza komunistov poklicana, da uveljavi in obogati načine komuniciranja znotraj organizacije kot tudi navzven. V organizacijskem pogledu pa kaže večjo pozornost posvetiti oblikam delovanja kot so to aktivi, delovne skupine za posamezna vprašanja in podobno. Nenehno skrb moramo posvečati ideološkemu razvoju članov. Organizirano spremljanje dokumentov in gradiva naj ne bo omejeno na notranje politično dogajanje. Zaostreni gospodarski in politični procesi v svetu nam narekujejo tudi pozorno spremljanje mednarodnega delavskega gibanja. Pri razvijanju idejne vloge komunistov pa ima važno vlogo spoštovanje sprejetih stališč, če so ta dejansko rezultat idejne enotnosti in ne le hotenj posameznikov. Idejna enotnost in ideološka podkovanost sta tudi porok za aktivno vlogo članstva na vseh ravneh. Posebna vloga pripada komunistom pri razvijanju principov samoupravljanja. Gre za funkcije usmerjevanja krepitve samoupravljanja. Zveza komunistov je lahko pripravi j alec akcij za dopolnjevanje samoupravne zakonodaje. Gospodarski ukrepi terjajo posebno angažiranje tudi znotraj podjetja. Predvsem devalvacija (Nadaljevanje na 2. strani) Naš barometer Marec_ je mimo. Nekateri bi ta trenutek opisali tako: »Zime je konec in nastopilo je spomladansko razpoloženje«. Toda ljudje v industriji smo bolj robati. Ne bomo razmišljali o zeleneči naravi, temveč le ugotovili, da so mimo trije meseci, oziroma da predstavljajo minuli januar, februar in marec eno četrtino leta ali 25 odstotkov. S takšnim merilom v očeh bomo pogledali naš barometer in ugotavljali položaj naših črnih stolpičev nasproti črti »25,00 °/o — marec«. Poglejmo! Pojdimo po vrsti. S fakturirano proizvodnjo smo lahko zadovoljni. Toda resnici na ljubo moramo povedati, da precej na račun večje prodaje avtomobilov. Brez njih pa se s fakturira-' njem ostale proizvodnje le s težko sapo približujemo planiranim vrednostim. To smo bili tudi prisiljeni izjaviti. Le poglejmo še enkrat zadnjo številko našega časopisa, kako poleg barometra predstavnik čistoče pometa svoj prag. Posnemajmo ga! Skupna in finalizirana proizvodnja nekoliko zaostajata, na kar nas opozarjata dve beli lisi med njunima stolpičema in pokončno črto »25,00 % — marec«. Točnejše analize nam povedo, da so se v primerjavi s stanjem prejšnjega meseca skupna proizvodnja, kakor tudi finalizirana in odpremi j ena proizvodnja rahlo izboljšale. Toda ponovno poudarjamo in opozarjamo, da je večja finalizacija gotovih izdelkov nemogoča brez polizdelkov, torej brez ulitkov, zvarjencev in reprodukcijskega materiala. Seveda je odvisna še tudi od drugih stvari, toda ne mečimo vsega naenkrat na mizo. Slišali smo, da je ulitih nekaj sto ton ulitkov, le da še niso očiščeni. Ali je to res? Mogoče pa čakajo v obdelovalnici in montaži na nje. Naročniki pa prav gotovo. Avtomobili so v teh lepih pomladnih dneh še povečali hitrost. (Na žalost, ne gre brez pomladi). Na nas naj šene ozirajo. Pripravljeni smo jim celo podaljšati diagram — barometer, če bo potrebno. Stolpič osebnih dohodkov je še najbolj »planski«. Vsekakor pa ni najslabši. če gornje kramljanje pretvorimo v številke, so odčitki iz barometra takile: Finančna realizacija °/o °/o -fakturirana 114,28* 26,55* Blagovna proizvodnja - skupna 96,84 22,69 -finalizirana 99,97 21,38 -odpremljena 114,86* 24,56 -avtomobili — fina-lizirani 139,00* 46,33* -avtomobili — od-premljeni 134,00*44,66* Osebni dohodki -izplačani 103,29 24,43* V predzadnjem številčnem stolpcu so navedeni odstotki izpolnjevanja dinamičnega plana, v zadnjem stolpcu pa odstotki izpolnjevanja celoletnih planov. Z veseljem smo pri vrednostih nad 100 % oziroma nad 25 % ponekod dodali zvezdico in z njo označili zadovoljiv rezultat. Kot vidimo, smo pri tem označevanju dokaj dosledni. Izpolnjevanju tromesečnega dinamičnega plana finalizirane blagovne proizvodnje nismo poklonili zvezdice, pa čeprav manjkajo le tri stotinke odstotka, ki pa vendarle predstavljajo 700 kg proizvodov. Takšen je torej naš površinski pregled nekaterih kazalcev v gospodarjenju na ravni podjetja. Vsakega od njih bi lahko po dolgem in po čez še razčlenjevali za posamezne proizvodne enote in vrste proizvodov. Mi se bomo temu izognili in vzeli za nadaljnje drobljenje le skupno proizvodnjo. Če to napravimo, izgloda pregled takole: Napredek na celi črti Zapisano je in ugotovljeno, da se je v teh naših letih izredno povečal izbor proizvodov. Od prvotnega programa izdelovanja turbinske opreme, raznih odlitkov, črpalk in podobnega smo prišli do opreme za železarne, cementarne, na izdelavo viličarjev, bagrov, diesel motorjev in na koncu še avtomobilov. Hkrati z obogatitvijo programa smo razvijali tudi tehnologijo, osvajali višjo stopnjo strokovnosti, krepili komercialno, nabavno, kadrovsko in ostale dejavnosti. Prišli smo na določeno stopnico te svoje poti vkreber — dostikrat mimo prepadov, čez ostre skale, skozi viharje, meglo — pa tudi pri rumeni in rdeči luči smo uhajali čez križišča — naj pošteno priznamo v smislu živahnega utripa najnovejše dejavnosti. Kaj zdaj? Pot je strma — mi pa bi se povsod radi vozili z avtomobili. Kaj če v klanec odpove še prva? Bomo morali obrniti vozilo in nadaljevati s prestavo za vožnjo nazaj? Ali pa spet peš — tako kot smo začeli, ko še nismo vedeli za avtomatiko, lagodnost in podobne dobrine napredka, poznali pa smo mnogo več tako pozabljenih poživil: voljo do dela, vztrajnost, pošten odnos do sopotnikov in še in še... % % Talni transport 106,07* 13,83 Turbine 60,14 9,11 Črpalke 85,84 26,11* Žerjavi, reduktorji 123,50* 30,98* Hidravlične stiskalnice 102,33* 11 ?3 Cementarne 124,12* 58,33* Strojni deli 80,19 17,52 Diesel motorji 133,24* 23,98 Orodje 151,20* 37,80* PE Fl — skupaj 100,94* 21,31 Jeklena litina 87,66 12,43 Siva litina 86,81 22,21 Specialna litina 136,52* 34,69* Zvarjenci 87,83 22,46 Odkovki 98,55 24,96 PE Pl — skupaj 91,52 23,39 Kisik in drugo 122,45* 31,32* Vedno večje ... Podjetje — skupno 96,84 22,69 Pregled je napravljen enako kot odčitki iz barometra. Tako so v zadnjem stolpcu navedeni odstotki izpolnitev celoletnih planov, v predzadnjem stolpcu pa izpolnitve tromesečnih kumulativnih dinamičnih planov. Zadovoljive rezultate smo označili - $ £ ! » I , i 2 1 ! i M FAKTURIRANA SKUPNA 5 \ FINALIZIRANA 8 i------ 3 ODPREMLJENA | \finalizirani | ODPREMLJENI OSEBNI DOHODKI 2g8 3S§S2§„ Kj t; 8 S S K 8 S g' •' z zvezdicami. Zanimivo je to, da jih je prav toliko kot ob koncu prejšnjega meseca. Ker resnično ni namen gor njih pregledov kogarkoli graja ti, temveč predvsem informira ti in svetovati, kje nam ne gre in kje je potrebno ukrepati, lahko s pomočjo zadnjega stolpca gornjega pregleda napravimo padajoči vrstni red po vrstah proizvodov, kjer je potrebno »več1 napraviti. Tako opredeljen pregled bi za enoto FI izgledal takole: turbin^ hidravlične stiskalnice, strojni deli, talni transport in Diesel motorji. Pri enoti Pl je vrstni red naslednji: jeklena litina, siva litina, zvarjenci in odkovki-Nenavedeni proizvodi pri obeh enotah pa so označeni z zvezdicami, kar pomeni, da njihova proizvodnja poteka normalna vsaj doslej, kajti rezultati in vrstni red so že naslednji mesec lahko popolnoma drugačni, želimo si čimveč tistih — z zvezdicami! V. N- Osnova za kvalitetno delo je program (Nadaljevanje s 1. strani) nam narekuje vrsto konkretnih ukrepov. S stanjem morajo biti podrobno seznanjeni vsi komunisti, ki naj tudi sprejemajo stališča za ublažitev negativnih posledic zlasti na svojem ožjem delovnem področju oz. v okviru oddelčnih organizacij. Pomembno izhodišče za delovanje na področju delitve nakazuje program s tem, ko usmerja razpravo od vprašanj, kako bomo delili k vprašanjem, kako bomo ustvarili dohodek. Kadrovska politika predstavlja občutljivo področje, kjer se morajo komunisti še zlasti zavzemati za celovito reševanje problemov. Načela te politike, kot so zajeta v statutu, morajo komunisti analizirati z vseh plati, pri čemer je izhodišče sedanji trenutek ter predvidena usmeritev in razvoj proizvodnje. Nerešena vprašanja na področju organizacije in priprave dela zahtevajo, da jim v bodoče posvetimo vso pozornost. Pri uvajanju novih organizacijskih oblik in metod dela se moramo vse bolj zavzemati tudi za dosledne izvedbe z vidika ekonomskih rezultatov. Vprašanje programiranja proizvodnje zahteva načrtovanje dol- F'>5 ___ I goročnejše politike. Ob tem naj prevladujejo analize trga in druge znanstvene osnove ne pa samo izkušnje. Oblikovanje enotnih stališč naj bo rezultat ob ravna ve v aktivu komunistov z vseh področij, predvsem pa s tehničnega, komercialnega in kadrovskega. Ob številnih nalogah tudi ZK ne more mimo skrbi za človeka-Komunisti so se dolžni zavzemati za najbolj ustrezne rešitve zlasti znotraj sindikalne organizacije. Končno daje program organizacije ZK poseben poudarek notranji izgradnji organizacije. Ob tem gre poseben pomen kadrovskemu sestavu članstva s poudarkom na sprejemanju novih članov. Sprejemanje mora biti stalna skrb sekretariata, oddelčnih organizacij, aktiva mladih komunistov, drugače povedano, skrb za obnavljanje organizacije je stvar vseh njenih članov-Ob tem je pomembno tesno sodelovanje z mladino, ki predstavlja tudi v našem kolektivu močan faktor napredka. Na podlagi programa bo organizacija ZK posebej oblikovala akcijske programe 'za posamezna problemska oodročja. Ena takih akcij je nedvomno ocena p° trebnih ukrepov ob posledicah devalvacije in stabilizaciji, o čemer smo poročali v marčni številki našega lista. Tako zastavljeno delo bo nedvomno potrdilo pomen programirane dejavnosti, ki jo mnogokrat na mnogih področjih pogrešamo. K. V. Oblikovanje reduktorjev po novem tehnološkem postopku v furan-ske smole v livarni sive litine Prva pomlad E/, mačice! Kdaj pa ste splezal tak naglo na vrbinje? Ni dolgo še, kar v inje zavite so veje iztezale se v mraz. Pa kdaj si, glog, si cvetja nabral? Kot iz snežink posneto je v bele čipke speto — kaj res že kučmo z glave dal je čas? Pa, deklice, kaj je dahnilo v vas? Kaj vam oči je vnelo, kaj v nedrih vam vzbrstelo? — Pst! To se ne pove pri nas v obraz. Oton Župančič Novosti s področja urejanja delovnih razmerij V pričujočem sestavku želimo spregovoriti o vedno aktualni temi statusa, pravic in dolžnosti delavca v medsebojnih delovnih razmerjih. Zvezna zakonodaja okvirno ureja medsebojna delovna razmerja, medtem ko splošni akti delovne organizacije podrobneje opredeljujejo predvsem pravice in dolžnosti delovnega človeka. Temeljni zakon o delovnih razmerjih je prepustil republikam, da nekatere pravice in dolžnosti podrobneje samostojno uredijo z republiškim zakonom. Bistveno dopolnitev je doživel TZDR z izidom republiškega zakona o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela prek polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki se ne šteje za delovno razmerje. Nadurno delo Zaradi lažjega razumevanja bomo namesto izraza delo preko polnega delovnega časa, kot ga uporablja naša pozitivna zako: nodaja, večkrat uporabili stari izraz: nadurno delo. Vsako delo, ki presega redni (polni) delovni čas, je nadurno delo. Do njega Prihaja običajno pri dnevnem delavniku. Namen zakonske omejitve rednega delovnega časa (42 ur tedensko) je predvsem v tem, da bi onemogočili izkoriščanje delavcev v poljubnem delovnem času oziroma čim daljšem delav-niku, ki preveč izčrpa delavca s kvarnimi posledicami zanj in za celotno družbo. Istočasno vpliva omejevanje delovnega časa tudi na zmanjšanje nezaposlenosti. Nadurno delo je v vseh industrijskih državah načeloma Prepovedano, oziroma omejeno z nacionalno varstveno zakonodajo. Vzroki, ki dopuščajo izjemo, so običajno višje sile, javni interes in posebne potrebe podjetij. V Švici je npr. omejeno nadurno delo na največ 2 uri dnevno, letni fond ne sme preseči 200 ur. Na švedskem znaša letni maksi-nium števila nadur 200 ur in dodatno 150 nadur, če to dovolijo oblastveni organi. V Franciji lahko zahteva delodajalec od delavca največ 20 ur v tednu. V Avstriji največ 30 dni v letu, Prav tako v Zah. Nemčiji. Po naši zakonodaji je nadurno delo dopustno v dveh vrstah primerov: če zadene delovno organiza-cijo nesreča ali če se taka nesreča neposredno pričakuje, vendar samo za toliko časa, kolikor je nujno, da rešijo človeška življenja ali obvarujejo materialna sredstva, če je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni proces, katerega Ustavitev ali prekinitev bi povzročila precejšnjo materialno škodo in spravila v nevarnost življenja in zdravje občanov, ali da se z delom prepreči kvarjenje surovin ali materiala, ali pa odvrne okvara na delovnih sredstvih. V takih primerih sme delo Preko polnega delovnega časa po TZDR trajati samo toliko, kolikor je nujno potrebno, da odpravijo škodljive posledice. Zvezni zakon tudi predvideva, da republiški predpis natančneje določi primere, v katerih je mogoče vpeljati tako delo in pogoje, Pod katerimi je mogoče to storiti. Že omenjeni republiški zakon dovoljuje tako delo tudi v pri-oierih, ko se pojavijo dela, ki Uiorajo biti po svoji naravi dokončana brez presledka, da se odvrne škoda ali da se zagotovi nemoten potek rednega dela, ni pa bilo mogoče vnaprej vedeti, koliko časa bodo takšna dela trajala in do kdaj bi morala biti opravljena. Republiški predpis je torej precej liberaliziral možnost nadurnega dela. Uredil je tudi določene pogoje za uvedbo nadurnega dela. Če pride do potrebe po takem delu, ker delovna organizacija nima ustreznih delavcev, je dolžna uvedbo takšnega dela javiti tudi pristojnemu komunalnemu zavodu za zaposlovanje. Če ima zavod v evidenci osebe, ki iščejo zaposlitev in izpolnjujejo pogoje za opravljanje del, ki jih opravljajo v delovni organizaciji preko polnega delovnega časa, organizacija ne sme več uporabljati takšnega dela, seveda, če bi ji zavod pravočasno zagotovil ustrezne de- lavce. Podrobnosti glede same uvedbe nadurnega dela določa statut in drugi splošni akti delovne organizacije, ki pa morajo biti v skladu z zveznim in republiškim zakonom. Ker naša zakonodaja ne vsebuje določbe, ki bi absolutno prepovedala nadurno delo, je v 48. čl. TZDR tako delo izrecno prepovedano za delavke med nosečnostjo ali dokler imajo otroka, ki še ni star eno leto, za delavce in delavke, ki še niso stari 18 let oziroma za tiste, ki bi jim to delo po zdravniškem izvidu lahko poslabšalo zdravstveno stanje. Republiški predpis izrecno prepoveduje uvedbo nadurnega dela le v primeru del, ki morajo biti po svoji naravi dokončana brez presledka, zato da se odvrne škoda ali da se zagotovi nemoten potek dela, ni pa bilo mogoče vnaprej vedeti, koliko časa bodo takšna dela tra- Spet bo treba navzgor (Hribarice — Lepo špičje, foto O. Dolenc) jala ali do kdaj bi morala biti opravljena. Seveda velja prepoved le za delo na delovnih mestih, na katerih že delajo v posebnih delovnih pogojih in je glede na to uveden skrajšan delovni čas. Naša zakonodaja ne omejuje trajanja nadurnega dela v tednu ali letu. Edino omejitev predstavlja določba, ki urejuje dnevni počitek; delovna skupnost mora zagotoviti delavcu nepretrgan počitek med dvema zaporednima delovnima dnevoma najmanj 12 ur. Nagrajevanje nadurnega dela je prepuščeno povsem samoupravni ureditvi oziroma splošnim aktom delovne organizacije. Zaposlovanje delavcev z nepolnim delovnim časom Temeljni pojem pri obravnavi zoposlovanja delavcev je poln delovni čas. Zakonodaja in praksa pa poznata še krajši ali skrajšani ali nepolni delovni čas in podaljšani delovni čas (nadurno delo). Krajši, skrajšani ali nepolni delovni čas je tisti delovni čas, ki traja manj kot poln delovni čas, torej manj kot 42 ur tedensko. Po noveli TZDR uporabljamo za krajši delovni čas izraz nepolni delovni čas. Novela TZDR je vpeljala za zaposlovanje oseb z nepolnim delovnim časom posebne pogoje glede pravice do zaposlitve z nepolnim delovnim časom, objave takšnih delovnih mest in glede dolžnosti odprtja novih delovnih mest. Tudi repub-bliški zakon zavezuje delovne organizacije, ki na delovnih mestih z nepolnim delovnim časom zaposluje delavce, ki so že v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, da takšna delovna mesta objavijo oziroma razpišejo. To morajo storiti vsakih 12 mesecev (namesto vsakih 6, kot predpisuje TZDR), dokler jih ne zasedejo z nezaposlenimi ali delno zaposlenimi, ki za takšna delovna mesta izpolnjujejo zahtevane splošne in posebne pogoje. Praviloma je treba za delo z nepolnim delovnim časom sprejemati nezaposlene ali delno zaposlene osebe. Republiški zakon dopušča nekaj pomembnih izjem od tega pravila. Za te izjeme velja, da jih lahko delovna organizacija sprejme na delo z nepolnim delovnim časom, čeprav so že zaposlene s polnim delovnim časom, ne da bi bilo treba ta mesta objavljati ali razpisovati vsakih 12 mesecev. V bistvu gre za dve skupini izjem: v prvo spadajo strokovnjaki, katerih sodelovanje je delovnim organizacijam nujno potrebno zaradi zahtevnejših ali pomembnejših nalog, iz pedagoških razlogov in pri znanstveno raziskovalnem delu. Oseba mora biti tak strokovnjak, da je njegovo osebno strokovno znanje delovni organizaciji nujno potrebno. V drugo skupino pa spadajo predvsem številna pomožna dela, ki ne terjajo posebnega znanja. Zelo aktualno in pogosto je vprašanje, kakšne so možnosti zaposlovanja upokojencev s polno oziroma z nepolno pokojninsko dobo. Republiški zakon upokojencev sploh ne omenja. Prevladalo je namreč stališče, da upokojenci niso zaposlene osebe in jih ni mogoče šteti za osebe v delovnem razmerju. Glede na to ni pravnih ovir za njihovo zaposlovanje z nepolnim delovnim časom, če izpolnjujejo splošne in posebne pogoje za takšna delovna mesta. Pogodba o delu — civilnopravno Razmerje Republiški zakon je tudi podrobneje opredelil razmerje, ki ni delovno razmerje. Izognil se je izrazu civilnopravno razmerje, ki ga uporablja TZDR, ker ni najbolj ustrezen, saj v bistvu ne pove ničesar. Republiški zakon dosledno uporablja izraz pogodba o delu in z njo označuje določeno razmerje med posameznikom in delovno organiza- cijo. Zakon ima naslednje značilnosti: denarna nagrada, prevzem obojestranskih obveznosti, soglasje pogodbene volje glede bistvenih sestavin pogodbe med strankama, samostojnost opravljanja prevzetega dela, odgovornost za napake prevzetega dela itd. Doslej smo po TZDR lahko sklepali pogodbo o delu, če je šlo za dela ali naloge, ki po svoji naravi niso take, da bi bilo v delovni organizaciji potrebno zanje posebno delovno mesto. Te so začasne ali občasne in ne trajajo več kot 30 dni v posameznem koledarskem letu. Dela in naloge morajo biti določene v statutu ali splošnem aktu delovne organizacije. Republiški zakon je konkretiziral navedeno določilo tako, da lahko delovna organizacija v skladu s svojim splošnim aktom sklene pogodbo o delu tudi za izvršitev raznih občasnih ali začasnih vzdrževalnih del. V tem primeru je moč skleniti tako pogodbo ne glede na to, koliko časa traja opravljanje posameznih občasnih ali začasnih del ali nalog v posameznem koledarskem letu, torej tudi nad 30 dni. To so bistvene novosti republiškega zakona o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki se ne šteje za delovno razmerje. Te novosti bodo podrobneje opredeljene tudi v spremembah in dopolnitvah pravilnika o delovnih razmerjih podjetja, ki jih že pripravljajo in jih bodo kmalu dali v javno obravnavo. Milan Keržan Mi nallbeograjskem avtomobilskem salonu Pogled na maketo našega razstavnega prostora na avtomobilskem salonu v Beogradu. V dneh od 16. do 25. aprila 1971 bo v Beogradu X. mednarodni avtomobilski salon v organizaciji Beograjskega sejma in Biroa proizvodjača motornih vozila Jugoslavije. Med vso svetovno elitno avtomobilsko industrijo bo razstavljal na tem jubilejnem salonu tudi LITOSTROJ-RENAULT. Prikazani bodo avtomobili iz našega proizvodnega programa; to so: Renault 4, Renault 6 TL, Renault 8, Renault 12 TL in Renault 16 TL. Francozi bodo prikazali še svojo novost pri nas, tj. Renault 12 Gordini, ki se je v zadnjem času zelo dobro uveljavil na raznih evropskih rallyjih. Za okras razstavnega paviljona bodo razne barvne fotografije iz proizvodnje in zgodovine tovarne Renault, prikazana pa bo tudi mreža Renaultovih servisov po svetu in še posebej mreža naših servisov po Jugoslaviji. Za obiskovalce bo gotovo zanimiv tudi prerez motorja Renault 16. Investicijski načrt Litostroj - Renault Delo je 20. aprila 1971 objavilo na svoji poslovni strani obširen razgovor svojega sodelavca z generalnim direktorjem Litostroja inž. Markom Kržišnikom. V članku z naslovom »LITOSTROJ : NOVIH 11 MILIJONOV DOLAR JEV IZ BLAGAJNE RENAULTA«, razlaga generalni direktor Litostroja med drugim finančni načrt, o katerem bosta govorila ob novem srečanju v Jugoslaviji tudi francoski premier Jacques Chaban — Delmas in predsednik ZIS Mitja Ribičič. FINANČNI NAČRT LITOSTROJ-RENAULT Celotna investicija: 450 milijonov dinarjev Udeležba tujega kapitala: 8 milijonov dolarjev ali 25 n/o investicije Posojilo francoskih poslovnih bank za uvoz opreme Udeležba Jugobanke in Ljubljanske banke Vrednost proizvodnje: 11 milijonov dolarjev Kapaciteta: milijon kosov prenosnih sklopov letno, ali 4000 kosov dnevno Montaža avtomobilov (1974): 13.000 osebnih avtomobilov Renault 4, Renault 6 in Renault 12 Montaža avtomobilov (kapacitete): 30.000 osebnih avtomobilov Rok izgradnje: konec leta 1973 O sodelovanju med Litostrojem in Renaultom govori tudi uvodnik na poslovni strani z naslovom »Veliki premiki«. V njem med drugim beremo zanimiv podatek, da bi predvidena kooperacija v vrednosti 11 milijonov dolarjev prispevala nadaljnjih 10 "/o k uravnovešen ju jugoslovanske bilance. i|l>SXT7oi Bolezen našega časa (Nadaljevanje) V naj večjem številu primerov je nastanek krčnih žil povezan z naslednjimi činitelji: 1. Določena nagnjenost k razvoju krčnih žil je že prirojena. V nekaterih družinah se pojavljajo krtice pogosteje kot v drugih. V enem primeru gre za razvojne napake v ožilju, njih zgradbi, razvejenost, v drugem pa za splošno slabost tistega gradiva v žilnih stenah, ki je odločilno za elastičnost in odpornost. Lahko gre tudi za povezavo teh dveh med seboj ali teh še z drugimi. 2. Pridobljene motnje v obtoku, ki jih ni malo skozi vse življenje: med temi so posebno pomembne vse tiste, ki na določen način ovirajo odtok, zaradi pritiska na žile, kot je to v nosečnosti, pri razvoju neke bule v mali medenici ali v trebuhu, zaradi močnega podvezovanja okončine, zarastline v okolici itd. Posebno so pomembne okvare ožilja samega, na primer poškodbe, vnetja, različne spremembe pod vplivom hormonov, prehrane itd. Večina teh namreč okvari zaklopke, ki potem ne zadržujejo krvi, ampak ta prosto pada navzdol. Prezreti ne smemo niti tistih motenj in okvar, ki nasploh ovirajo ali otežkočajo obtok, kot so močneje ploska stopala, posledice poškodb, na pri-ler zlomov goleni, večjih brazgotin po ranitvah in končno način življenja ter poklic. Kri ne odteka več normalno iz prizadetega področja, kopiči se v posameznih predelih in pritiska od znotraj na žile. Ker so te manj odporne, se počasi širijo. Ko so se razširile, so zaklopke, če so še sploh ohranjene, še bolj odmaknjene in slabše Že izpolnjuješ kondicijsko spiralo »TRIM«? »TRIM« ti omogoča večjo okretnost na delovnem mestu. opravljajo svojo funkcijo, zato je odtok slabši, stene se čedalje močneje širijo. Tako nastanejo različno oblikovane razširitve žil; enkrat na daljšem odseku, drugič na manjšem v obliki vrečk, nanizane ena nad drugo, tretjič kot drobna mreža. itd. Prizadete pa so lahko vene na površini ali v globini. V začetku razvoja bolezenskih sprememb ni posebnih težav. Pojavijo se v glavnem čez dan, zaradi pokončne drže človeka. Noga zateče, čez noč pa zopet splahni. Pojavi se hitrejša utrujenost, napetost v stopalu in goleni, žile čedalje bolj nabrekajo. K temu se pridružijo krči. Žile se čedalje močneje širijo In zajemajo tudi prej neprizadete dele, prehrana goleni, stopala ali cele spodnje okončine je čedalje slabša. To se kaže tudi na koži kot zadebelitev, drobne krvavitve, sprememba v barvi, povrhno vnetje — t. im. golenji ekcem. Pogosto se pojavi vnetje še na žilah, neke vrste sesedanje in zlepljenje krvi na vnetem predelu — tromboflebitis, ki zna biti huda komplikacija krčnih žil. Na nekaterih mestih krtice toliko izbuhnejo navzven, da iz njih začne krvaveti, pridružijo se spremembe na ostalih tkivih, a v končni fazi sledi naj neprijetnejša posledica — razvoj golenje razjede. Obolenje je mogoče pri večini oseb zadržati v razvoju bolezen- Ko se zaljubimo, govorimo o prihodnosti, ko ljubezen ugaša, pa o preteklosti. Maurois Ženske se med seboj ne bi nikoli sovražile, če ne bi bilo moških. La Bruyere Velikih ljubezni ni mnogo, zato je toliko več iskrenih. Vaunevargues Ljubezen je med težavnimi stvarmi tega sveta najtežja. Sekulič ske slike, omiliti težave in vsekakor preprečiti poznejše nevšečnosti in komplikacije. Osnovno pa je vedeti, da iz majhnih nastanejo velike krčne žile in iz lažjih hudi znaki, ker bolezen, če jo ne začnemo zdraviti, nenehno napreduje. Poleg tega mora biti vsak bolnik priprav- »TRIM« ti nudi rekreacijo in razvedrilo. »TRIM« naj bo naš stalni spremljevalec. Ijen na sodelovanje pri zdravljenju, ki traja domala vse življenje od prvih težav naprej, s krajšimi ali daljšimi presledki brez vsakih motenj. Ker na prirojene slabosti ne moremo vplivati v zadostni meri, se usmerimo na tiste, ki so nam dostopne. Zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro iskoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo, v nosečnosti itd., pomagajo preprečevati prezgodnje nastajanje krtic. Zdravljenje začnemo čimpreje in ga usmerjamo zoper vse činitelje, ki so nam dostopni. Uporabnih metod je več; jemanje zdravil, zdravljenje z injekcijami ali operacijo, oziroma kombinacijo več metod hkrati. Težko je dati prednost neki od teh, kajti vsaka ima prednost v enih in slabost v drugih primerih. Prepustimo, da o teh odloča zdravnik, bolnik pa naj sledi in izvaja njegove napotke. Bolnik naj seveda prihaja redno na kontrolo, nosi elastične povoje, ki jih snema le ponoči, a nogo povija natanko tako, kot mu je naročeno. Večkrat je potrebno, da bolnik dobi tudi vložke za ploska stopala, oz. izvaja ortopedske vaje za jača-nje stepalnega oboka, izgubi kakšno kilo v telesni teži, ter se izogiba vsega, kar bi sicer oviralo krvni obtok. Nekateri bolniki obupajo v času zdravljenja, ne zavedajoč se posledic, katerim gredo nasproti. Zdravljenje motenj obtoka v spodnjih okončinah je, kot rečeno, zelo različno. V zadnjem času se je razvil nov način zdravljenja z različnimi preparati, ki jih pacient zaužije ali uporab- lja lokalno in ki posegajo v področje mikrocirkulacije. Ti preparati uspešno preprečujejo posledice, ki nastajajo zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Tako so znani preparati divjega kostanja, ki vplivajo na kapilarno steno tako, da zvišujejo kapilarno rezistenco in zmanjšujejo prepustnost kapilar. Pri zdravljenju so se najbolje pokazale kombinacije preparata, ki vsebujejo razen tonizirajočih, vasoprotektivnih substanc še komponente, ki stimulirajo obtok in take, ki imajo protivnetno delovanje. Zdravljenje takih bolnikov mora biti dobro organizirano in zahteva od zdravnika, in posebej od pacienta, popolno sodelovanje, seveda če želimo nekaj doseči. Posebej je važno poudariti zgodnje triažiranje in odkrivanje takih bolnikov, pri katerih so spremembe šele na začetku. Sistematični pregledi delavcev v industriji bi morali biti redni, osebe, ki so ogrožene, pa bi bilo treba pravočasno poklicno pre-orientirati, kar pomeni za delovno skupnost in prizadetega velik dobiček. Razumljivo je, da je v vseh primerih bolezni oziroma motenj obtoka v spodnjih okončinah potreben zdravniški pregled in spoštovanje zdravnikovih navodil, ker je samo zdravnik pristojen za reševanje tega problema. Zamotana, zelo heterogena in še vedno neraziskana področja prevarikoznega in varikoznega sindroma so problemi, ki jih vse bolj raziskujejo; proučevanje tega medicinskega, hkrati pa tudi socialno-ekonomskega problema današnjega časa terja po vsem civiliziranem svetu ne samo vztrajno in sistematično skupinsko delo strokovnjakov medicin-cev, temveč tudi aktivno sodelovanje bolnika. Poznanje zgradbe ven in normalnega venskega krvnega obtoka zlasti v spodnjih okončinah, je temeljno znanje, ki omogoča zdravniku, da prodre globlje v problematiko vzroka in nastanka teh sicer kroničnih stanj. Tedaj začetek zdravljenja ni težak, ker terja manj porabljenega časa in daje v večini primerov ze-' lo dobre uspehe zdravljenja. Dr. Ljubo Dorem Kota 385 PODATKI O PROIZVODNJI HIDRO IN TERMOELEKTRARN PRIKAZANI V MWh LETO 1970 ELEKTRARNE 1970 1969 Indeks HIDROELEKTRARNE Drava: Dravograd 131 405 131 675 99,8 Vuzenica 227 545 216409 105,1 V uhred 309 988 294 674 105,2 Ožbalt 316 263 303 452 104,2 Fala 194 058 181 626 106,8 Mariborski otok 260 490 255 487 102,0 Zlatoličje 647 406 548 564 118,0 Sava: Moste 59 433 60 834 97,7 Medvode 86 304 84 593 102,0 Završnica 5 845 6 290 92,9 Savica 16 504 15 170 108,8 Sava — Kranj 10 245 10 988 93,2 Sora — Fužine 2 205 l 841 119,8 Pristava 1 640 1 745 94,0 Škofja Loka 1 637 1 716 95,4 Kokra 1 124 1 125 99,9 Cerklje 320 213 150,2 Rudno 379 383 99,0 Krinjska gora 415 364 114,0 Sava Brod 5 778 6 054 95,4 Zagradec 486 464 104,7 Prečna 303 134 226,1 Soča: Doblar 163 195 156 910 104,0 Plave 90 542 89 615 101,0 Hubelj 10 372 11049 93,9 Plužna 4 791 4 486 106,8 Log 4 658 3 993 116,6 Možnica 3 362 2 983 112,7 Podmelec 1299 1413 91,9 Gradišče 693 759 91,3 HE Skupaj: 2 558 685 2 395 009 106,8 TERMOELEKTRARN E Šoštanj 850 073 831 447 102,2 Trbovlje I 185 326 237 474 78,9 Trbovlje II 530 434 373 669 141,9 Brestanica 74 766 91001 82,1 TO Ljubljana 370 764 395 069 93,8 TE Skupaj: 2 011 363 1 928 660 104,3 PODJETJA Elektro gosp. Maribor 3 248 445 3 029 100 107,2 Elektrarna Šoštanj 850 073 831 447 102,2 Soške elektrarne 278 912 271 208 102,8 Savske elektrarne 151 582 151 717 99,9 Skupaj elektrarne proizvodnih podjetij 4 529 012 4 283 472 105,7 Elektro Kranj 34 469 33 545 102,7 Elektro Ljubljana 6 567 6 652 98,7 Skupaj elektrarne DES 41 036 40 197 102,1 Skupaj javne elektrarne Slovenije 4 570048 4 323 669 105,7 Beneficirana delovna doba Pojem beneficirane delovne dobe ni več nerazjasnjen, že vsi bolj ali manj vemo, da z beneficirano delovno dobo razumemo staž zavarovanja, ki se šteje v povečanem trajanju. S sprejemom zakona o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem « leta 1968 so pri njegovem izvajanju nastopile težave. O reševanju le-teh smo v našem časopisu pisali že pred dvema letoma, zato tokrat le nekaj besed. Član našega kolektiva, mojster fotografije, častni član mednarodne zveze za fotografijo EFIAP, PETER KOCJANČIČ je aprila razstavljal v Novi Gorici, maja pa bo razstavljal v Kranju. Našim bralcem predstavljamo eno izmed izbranih del za to razstavo. Na sliki »V vrtincu«. Z novelo temeljnega zakona o Pokojninskem zavarovanju, ki je bila objavljena v Uradnem listu bFRj št. 17/68, so bile spremenjene določbe o zavarovalni dobi, ki se šteje s povečanjem in Predpisan postopek za ugotovitev delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. V istem uradnem listu Je objavljen tudi Zakon o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem zaradi posebno težkega dela in faradi zdravju škodljivih vplivov. Na novo so upoštevali delovna mesta, na katerih zavarovanci Zaradi narave in teže dela po noločenih letih starosti ne morejo več uspešno opravljati svojega poklica. Do leta 1957 so ihteli priznan beneficiran staž aelavci v rudnikih. Torej je bil Zajet zelo ozek krog delovnih mest. Zakon o pokojninskem zavarovanju iz leta 1957 je po-°blastil Zvezni izvršni svet, da na osnovi zbranih podatkov in mišljenj razširi listo teh delov-Pih mest. Da so to storili, je Preteklo kar enajst let. Očitno le torej, da je bilo delo pri določanju in vsklajevanju kriterijev m ugotavljanju delovnih mest Zelo dolgo in obsežno. Z zako- nom o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, so upoštevana delovna mesta v livarnah, kjer je opravljanje poslov delovnega mesta težko in zdravju škodljivo. Že med samim popisom delovnih mest zaradi beneficiranja smo ugotovili, da nazivi po sistemizaciji delovnih mest v livarnah niso istovetni z nazivi v Zakonu o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Te pomanjkljivosti smo v okviru podjetja in v sodelovanju s socialnim zavarovanjem uredili v vseh primerih, kjer je bilo nedvoumno, da je delo na teh delovnih mestih identično z delom na delovnih mestih, zajetih v omenjenem zakonu o beneficiranju. Ostalo je pa kljub temu še več delovnih mest, ki bi bila po našem mnenju upravičena do beneficiranja. Pristojna služba v podjetju je uporabila vse obstoječe zakonske možnosti, da bi bila beneficirana delovna doba priznana tudi na ostalih delovnih mestih, predvsem pa na delovnem mestu jedrarja, vendar ni uspela niti v tej zahtevi. Odgovor arbitražne komisije za rešitev tega spornega vprašanja glede štetja zavarovalne dobe s povečanjem na delovnem mestu jedrarja, ki je bila imenovana z odločbo oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Ljubljana-šiška, je le-ta z odločbo z dne 19. 12. 1969 ugotovila, da niso podani pogoji za priznanje beneficirane delovne dobe jedrarjem. V svoji odločbi se komisija sklicuje na ugotovitve Zavoda SRS za varstvo pri delu, in sicer: »Iz strokovnih elaboratov Zavoda SRS za varstvo pri delu, ki je opravil meritve zaprašenosti in mikroklime v delovnem okolju navede- nih delovnih mest je razvidno, da zaprašenost v določenih obdobjih — odvisno od vremenskih prilik — sicer prekorači dopustno mejo koncentracije, vendar bi se lahko z naknadnimi tehničnimi pripomočki prekoračena meja znižala na dopustno mejo, oziroma celo manj. Isti zavod je izvršil tudi meritve jakosti ropota v okolju opravljanja del jedrarjev in ugotovil, da niso jv podjetju rpodvzeti vsi ukrepi za zananjšanje ropota, sredstva za to pa so dosegljiva in niti ne predraga.« (prepis iz odločbe). Z željo, da bi ta problem rešili in da bi seznam beneficiranih delovnih mest razširili, smo sodelovali z Društvom livarjev SRS in poslali svoj predlog za dopolnitev seznama takih delovnih mest tudi LIVINGU (Inženiring j livarstva v Beogradu), pri katerem je bila osnovana delovna skupina, v kateri so sodelovali najboljši poznavalci za to področje iz vseh republik: zdravniki, inženirji, psihologi, sociologi, varnostni inženirji in drugi. Posebnega odgovora na naše predloge nismo prejeli, vemo pa, da je pripravljen predlog delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in da je le-ta obsežnejši kot sedanji. Da bi prišli čimprej do jasnejšega odgovora, smo 26. 3. 1971 zaprosili republiškega inšpektorja za delo, naj skuša ugotoviti, kako so rešene oziroma predvidene ,za rešitev zahteve za beneficiranje zavarovalne dobe še na nekaterih ostalih delovnih mestih v livarnah. V okviru podjetja že nekaj časa dajejo potrdila vsem, ki so bili zaposleni v livarnah na delovnih mestih, ki so navedena v zakonu v delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Ti so že, ali pa bodo v kratkem prejeli ta potrdila. V kolikor se datumi v potrdilih ne ujemajo z dejanskim datumom dela na takem delovnem mestu, se obrnite na kadrovski sektor, kjer boste do- bili vsa potrebna pojasnila in pomoč. Glede zahteve po razširitvi seznama beneficiranih delovnih mest pa upamo, da bo zakonodajalec ob dopolnitvi seznama upošteval tudi delovna mesta, ki jih je v svojem predlogu zajela in predlagala že komisija pri združenju jugoslovanskih livarn. Pri tem ra želimo, da ves postopek za dopolnitev seznama ne bo trajal nadaljnjih enajst let in bomo lahko kaj kmalu poročali o dopolnjenem in razširjenem seznamu delovnih mest z beneficiranim stažem. K. M. Priporočamo vam bližnje izlete ^ASICA — s trolejbusom do Črnuč, od tam še 1,30 ure hoje. Nad Rašico je razgledni stolp in planinska okrepčevalnica (odprta samo ob nedeljah) ^MARNA GORA — s trolejbusom do Vižmarij ali z avtobusom v Ta-cen, od tam 1 uro na vrh. ^AVKOV DOM, GOLO BRDO — s trolejbusom do končne postaje Vižmarje, od tam preko gostišča Bormesa — 1 uro. — ali z avtobusom do Mednega (postajališče pri gostilni Cir-man), od tam še 1 uro ^ — od Slavkovega doma je markirana pot do Katarine 1.45 ure ^OšKO ČELO — s trolejbusom do zadnje postaje — Zgornja šiška, od tam preko Podutika — 1.30 ure do lovske koče v, na Toškem čelu ^ AT ARIN A — JAKOB — izhodišče kot za Toško čelo ali Slavkov dom ■— iz Toškega čela 1 uro do Topola, od tu do Jakoba 30 min. b (lep razgled) DDUTIK — izhodišče kot za Toško čelo. Od trolejbusne postaje P 30 min. ^AjVEJK — z avtobusom preko Medvod. Pred naseljem Ločnica izstopiti in od tam še 1.30 ure. Planinski dom je stalno r,. oskrbovan, možnost prenočitve. »V.URH — ROŽNIK — ŠIŠENSKI HRIB — GOLOVEC — primerni za popoldanske izlete Mnenja Litostrojčanov V prejšnji številki smo objavili članek Milana Vidmarja z naslovom: »Boljše možnosti za oddih«. Glede na to, da je problem rekreacije pereč tudi v našem podjetju, smo povprašali nekaj Litostrojčanov, kaj mislijo o rekreaciji v našem podjetju. Postavili smo jim naslednja vprašanja: 1. Kaj menite o rekreaciji v našem podjetju? 2. Bi se za razvoj rekreacije v našem podjetju Litostrojčani tudi čemu odrekli? 3. Kaj pogrešate v našem časopisu? FRANC STIBRIČ — čuvaj L Rekreacija je nedvomno potrebna, saj se mora človek po delu razvedriti. Njega dni je bilo v Litostroju več rekreacije, že nekaj let sem pa se za rekreacijo nihče več ne briga. 2. Po mojem mnenju se naši ljudje za razvoj rekreacije v Litostroju ne bi ničemur odrekli. Včasih, da, včasih ne bi bil noben problem organizirati prostovoljno delo za to, da bi zgradili nov športni objekt, danes pa... 3. V časopisu pogrešam članke o problemih naših delovnih invalidov. Vidite, o tem pišite, pa bom s časopisom zadovoljen. In seveda, več križank in kratkih vesti iz obratov in to iz vseh, ne le iz nekaterih. ANTON SLAPŠAK — transportni delavec v vzdrževalnih obratih . L Rekreacija je potrebna zato, da se odpočijete od enoličnega dela. Za razvoj rekreacije v Litostroju ni zanimanja niti med vodilnimi ljudmi niti med ostalimi člani kolektiva. 2. Litostrojčani ne bi dali za rekreacijo denarnih prispevkov, a tudi udarniškega dela se ne bi lotili. Veste, kako je to, ljudje ne verjamejo več lepim besedam in obljubam, pa najsi bodo še tako prepričljive. 3. V »Litostroju« bi morali pisati več o nepravilnostih in problemih, ki jih je pri nas sila mnogo. Za te težave smo krivi vsi. Nekateri bi namreč radi naredili krive za tak položaj samo vodilne, a naketari samo delavce. Pa še nekaj zapišite: ljudje so užaljeni, da v nekaterih oddelkih priredijo za svoje člane lep sloves, medtem ko se za nekatere druge ob odhodu v pokoj prav nihče ne pobriga. Inž. VILKO KRAPEŽ — vodja službe varnosti pri delu L Z idejo o boljši in bolj raznovrstni rekreaciji se vsekakor strinjam, saj je za delovnega človeka oddih pri delu nujno potreben. Naj ob tem pripomnim, da močno pogrešam plavalni bazen, za katerega so bila baje pred leti že zbrana denarna sredstva, zemljišče zakoličeno, nato -pa je vse padlo v vodo. Ideja o Soriški planini, kot planinskem rekreacijskem centru, je odlična, le bojim se, da bodo slabe prometne zveze, posebno pozimi, tiste, ki bodo zmanjševale obisk. Pešačenje po slabi cesti je vsaj za rekonvalescente in slabotne ljudi sila utrudljivo, zato bi bilo res potrebno cesto na Sorico temeljito popraviti. 2. Če bi mi postavili to vprašanje pred petnajstimi leti, bi glede odgovora sploh ne bil v zadregi. Sedaj smo vezani na višji standard, na večje udobje in zato se ljudem ne zdi vredno, da bi se na račun rekreacije odrekli svojemu udobju. Zaradi slabega zdravstvenega stanja pri kakšnem prostovoljnem delu ne bi mogel sodelovati, zato pa sem pripravljen pomagati na kak drug način. 3. V našem časopisu bi si želel več člankov in dopisov naših neposrednih proizvajalcev. Vse preveč je abstraktnih ugotovitev, neposrednih predlogov iz vrst delavcev pa bore malo. Sicer naj povem, da je časopis kar v redu. Drugih pripomb k vsebini lista nimam. MILAN ŠKALONJA — jedrar v livarni sive litine L Menim, da sta za delovnega človeka, kar se rekreacije tiče, najbolj potrebna telovadba in tek v naravi. 2. V našem domu se fantje zanimajo predvsem za nogomet, rokomet in košarko. Prepričan sem, da bi pri gradnji športnih igrišč vsi priskočili na pomoč s prostovoljnim delom. 3. Ker sem v podjetju šele deset mesecev, bi o vsebini časopisa le bolj težko sodil. Lahko pa rečem, da je v časopisu vse premalo člankov o mladini in o športu. Mene in moje tovariše tudi zanima, kdaj bo v časopisu objavljen kak članek o beneficiranem stažu za jedrarje? ČLOVEKinDELO Ogledalo zdravja ZDRAVSTVENO STANJE ZAPOSLENIH DELAVCEV V TITOVIH ZAVODIH LITOSTROJ V LETU 1970 Obratna ambulanta je oskrbovala v preteklem letu 3573 zavarovancev. Od tega je bilo 3208 zaposlenih v Litostroju, 236 je bilo učencev industrijske šole Litostroj, 66 je bilo zaposlenih v DR Litostroj in 63 v IC Litostroj. Podatki o obiskih v OA Litostroj zato ne prikazujejo prave podobe, vendar lahko menimo, da so podatki o obolevnosti precej natančni, posebno še, čc upoštevamo, da tudi učenci delajo določen čas v tovarni. Po podatkih, ki smo jih zbrali, je 35/3 zavarovancev 8215 krat iskalo pomoči v ambulanti. Iz tega sledi, da je vsak zavarovanec iskal pomoč 2,24 krat, kar je nekoliko manj kot v preteklem letu, kjer je 100 zavarovancev iskalo pomoč 246 krat. Bolj zanimivo je ugotavljati, katere bolezni so največkrat povzročile obolenja zavarovancev. Če pogledamo tabelo I, vidimo, da so obolenja dihal na prvem mestu, saj je bilo vsako četrto obolenje obolenje dihal, oziroma med 100 zavarovanci je zbolelo na dihalih kar 55 zavarovancev. srečujemo še pogosteje, medtem ko ostala obolenja niso tako številna. Poglejmo tabelo, ki nam kaže strukturni odstotek najpogostejših obolenj v občinah mesta Ljubljane in v TZ Litostroj v letu 1968. i-) N 3 a H J Obolenja dihal 24,8 31,7 Nezgode pri delu 14,2 5,1 Nezgode izven dela 11,4 7.7 Obolenja živcev in čutil 9,6 8,3 Kožna obolenja 9,0 5,8 Obolenja kosti in sklepov 7,9 7,3 CAJNA KUHINJA ŠTEVILO IN VRSTE OBOLENJ MED ZAVAROVANCI LITOSTROJA V LETU 1970 Poslani Skupine obolenj Število primero' Na 100 zavarov. obolelo j k spec. j v bol. L Nalezi j. bolezni 117 1,42 3,2 31 1 2. Tuberkuloza 4 2 1 3. Rakasta obolenja 2 1 2 4. Benig. novotvorbe 36 17 2 5. Endokrina oboi. 13 2 2 6. Bol. krvotvor. org. 5 — — 7. Duševne bolezni 96 20 6 8. Bol. živčevja, čutil 787 9,6 21,5 171 7 9. Revmat. obolenja 3 — 1 10. Ostala oboi. obtočil 228 2,8 6,4 51 4 11. Obolenja dihal 2030 24,7 55 58 21 12. Influenca 45 1 — 13. Obolenja prebavil 646 7,9 17,5 70 15 14. Cir na dvanajst, ali želodcu 50 0,6 1,3 7 3 15. Obolenja seč. org. 234 2,8 6,4 38 11 16. Komplik. nosečnosti 11 1 1 17. Splav 16 — 11 18. Porod in dojnina 32 — 32 19. Bolez. kože in podkož. 733 9,0 20 98 5 20. Bolezni gibal 651 7,9 17,5 80 5 21. Ostalo 184 2,2 5 10 1 22. Nezgode pri delu 1162 14,2 31 267 4 23. Nezgode izven dela 925 11,4 25 148 9 24. Nega svojca in ost. 118 1,4 3,2 — — Skupno 8215 224 1076 149 Na drugem mestu so nezgode pri delu, ki dosegajo 14,2 odstotka, kar pomeni, da je vsako sedmo obolenje nezgoda pri delu. Če upoštevamo število zavarovancev, je bil vsak tretji poškodovan pri delu, medtem ko so nezgode izven dela zavzele tretje mesto z 11,4 odstotka, kar pomeni, da se je vsak četrti zavarovanec ponesrečil izven de- Na mitingu (Foto O. Dolenc) la. Nezgode pri delu in nezgode izven dela so z 2087 primeri ali 25,6 odstotka vseh obolenj pred obolenji dihal, ki jih je Ž030. Z drugo besedo, nezgode so na prvem mestu, kar bomo videli tudi pri izgubljenih delovnih dnevih. Obolenja živcev in čutil so s 787 primeri na četrtem mestu. Zaradi večje preglednosti bomo razdelili to skupino na obolenja živcev in obolenja čutil. Od 787 primerov, ali 9,6 odstotka od vseh primerov obolevnosti, je 274 primerov živčnih obolenj, skoraj 2 krat toliko — 513 — pa je obolenj drugih čutil in to oči ter ušes. Vnetij oči je bilo 208 primerov, kar je zelo veliko Obolenja so največkrat posledica tujkov, varjenja, prepiha in podobno. število kožnih obolenj je le nekoliko manjše — 733 primerov ali 9 odstotkov vseh obolenj. Približno vsak peti zavarovanec je iskal pomoč zaradi kožnih obolenj, to pomeni, da je bilo vsako 11. obolenje kožno. Ostala obolenja si slede v naslednjem vrstnem redu. Obolenja kosti, mišic in sklepov — 651 primerov ali 7,9 odstotka. Obolenja prebavil s 646 primeri ali 7,9 odstotka, med katerimi so najpogostejša obolenja želodca in dvanajstnika. Sem ne štejemo obolenj zaradi čirov na omenjenih organih. Ostala obolenja zavzemajo manj kot 5 odstotkov in jih zato ne naštevamo. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšna je bila obolevnost med odraslimi prebivalci Ljubljane, kar bi nas pripeljalo do nekaterih vzrokov obolevanj. Žal bodo ti podatki na razpolago šele leta 1972 ali 1973. Večletna opazovanja kažejo, da so tudi tu obolenja dihal prav tako na prvem mestu, morda jih Tabela nam pove, da so med aktivnimi zavarovanci v Litostroju vsa obolenja, razen obolenj dihal, bolj pogosta kot pri ostalih Ljubljančanih. Če ugotavljamo obolevnost in njene vzroke za eno ali dve leti nazaj, bomo ugotovili le verjetne vzroke. Le-ti nam marsikdaj olajšajo naporno raziskovanje. Visoko število nesreč pri delu in izven dela, posebno pa še v obratih finalnih izdelkov, je dokaj zaskrbljujoče, saj bi pričakovali, da se kvalificirani delavci ne bodo tolikokrat poškodovali kot nekvalificirani. Vendar nam pregled števila izgubljenih delovnih dni pove, da delavcev sama kvalifikacija ne more obvarovati pred nezgodami. Sklepamo pa lahko tudi, da je med njimi morda tudi mnogo priučenih, ki nimajo izkušenj na delovnem mestu in zato pride do mnogo poškodb. Na podlagi podatkov opažamo tudi, da število nesreč izven dela raste. Leta 1968 jih je bilo 837, lani pa že 925. Lani so tudi izgubljeni delovni dnevi zaradi nezgod izven dela prekoračili število izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod pri delu. Razumljivo je, da se bodo večkrat in težje ponesrečili tisti delavci, ki imajo doma nekaj zemlje in delajo na kmetiji utrujeni od dela v tovarni. Prav tako pride do nezgod izven dela pri tistih, ki doma sicer nimajo zemlje, ampak po delu v tovarni skušajo še dodatno zaslužiti. Ti podatki nas opozarjajo, da bo treba tudi na tem področju kaj ukreniti, to pa spada že v območje družbeno-političnih organizacij. Površen pregled za nekaj let nazaj nam pokaže, da se število primerov obolenj in število izgubljenih delovnih dni bistveno ni spremenilo. Opazimo lahko, da sc struktura obolenj spreminja. O tem bomo morda še letos objavili poseben članek, kjer si bomo ogledali, koliko delovnih dni in kje smo zgubili v letu 1970. dr. E. Tepina »Ekspres s smetano, prosim!« In že zakloka avtomat ter rjava — toliko zaželena tekočina steče v pripravljeno skodelico. Tudi to je napredek — včasih zadeva ni bila tako preprosta, čeprav smo kuhinje tudi poprej že imeli. Sploh so to prijetni kotički. Prideš, pokramljaš, poveš to in ono o sebi, o sodelavcih, izveš v zameno drugo o prijatelju, med nekaj cigaretnimi dimi pridaš še svoje mnenje, analiziraš, komentiraš — skratka razvedriš se. Kot neke vrste ventili za istosmemo delovno napetost so taka srečanja. In še kot kamenčki vrženi v jezero drobnih informacij, slečenih misli, zanimivih novic. Zato so kuhinje tudi »kuhinje«. Kaj vse se da skuhati v njih! Poznamo športne kuhinje, politične in gospodarske kuhinje, tudi kadrovske in šefov-ske, pa kuhinje strokovnjakov in drugih čisto navadnih ljudi, tarifne kuhinje in kuhinj6 medsebojnih odnosov. Priznati je treba, da se v naši deželi kar veliko kuha. Pa pravzaprav ni nič p°' sebnega, zanimivejše je, da mora proizvode teh »kuhinj, vedno nekdo tudi požreti. Hamlet je na kratko pribil »Nekaj je gnilega v deželi. • •" Včasih? Še zdaj? V teh naših 23 letih! ETO Organiziran nered Naj večji zahodnonemški center za raziskave zračnega prometa in raket je uvedel za svoje osebje nov in prožnejši delovni čas, s katerim upajo zmanjšati tudi težave v prometnih konicah na cestah. Približno 3.000 delavcev in uslužbencev v centrali Messerschmitt ima sedaj možnost, da prihaja v službo kadar koli med sedmo in osmo uro zjutraj in da odhaja med četrto in šesto uro popoldne, kadar pač hočejo. Redni tedenski delovni čas znaša še vedno kot prej 43 ur in 40 minut, toda začetek in konec dela si vsak dan lahko ljudje izberejo sami po volji. Prihajanje in odhajanje se elektronsko registrira in podjetje upa, da bo novi sistem lahko kmalu uveljavilo pri vseh 20.000 delavcih. Ljudje imajo tudi možnost, da napravijo v enem mesecu do 1° delovnih ur več in da jih nasled- Pogled na del ljubljanskega gradu (Foto O. Dolenc) nji mesec porabijo za predviden9 pota po uradih ali pa narobe, da majkajoče ure tekočega meseca nadomestijo naslednji mesec. Mnogi uslužbenci prihrani]0 na račun prožnega delovnega časa tudi po 20 minut časa dnevne-Manj je odsotnosti z dela, ke1" lahko ljudje na novi način opravijo nujna pota. Več kot sto podjetij se že zanima za podrobnosti in rezultat® novega načina dela, saj bi rad1 videli, če se da prožni delavnih prilagoditi tudi njihovim potrebam. Ali je ura naš gospodar, ali P9 smo mi lahko gospodarji ure, t° je vprašanje, ki bi si ga lahk° postavili tudi mi v Litostroju. dvomimo, da bi se za marsikak® kategorijo članov našega kolektiva tudi dal uvesti prožnejši delavnik. Od tega bi se smeli nadejati več koristi kot nevarnost'-Stroga vojaška togost začetka >p konca dela bi se umaknila individualnim potrebam, verjetno ,v mnogih primerih potrebam službe in ne nazadnje tudi prometu PRIŠLI V MARCU 1971 Zaradi izpolnitve delovnih mest: Strugarji: Video Grižon, Mirko Drobnič, Vladimir Majnik, Boško Štrbac, Mirko Omahne, vrtalca Jože širaj in Franc Pod-bevšek; ostrilcc Milivoj Mešič; monter •mrko Gavez; rezkalec Albin Andolšek; brusilec Janez Plečko; snaž.ilec Milan Furan MOJ Pri' Pripravljale! peska: Henrik Lamovšek, Nedeljko Šlivič, Ahmet Beširi, Vasika Savčič, Pašaga Mahmuzič, Aslan Hajdinaj, Azis šabani, Mustafa Prenič; ročni čjstil- 91; Imer Aliaj, Idrez Alija, Ahmed Deli-la» Nimon Skenderi, Daut Racaj, Hadi-la. Dinovac, Hasan Šuti, Hajdin Ahmc-faJ, Veli Delija, Azem Goduh, Isem ša- Dan. A n f nn knct^lin Hntim Ali in FV»ri-7 kazalec Ismet Kukuč. mom Modelna mizarja Vladimir Bašnec in Ffanc Kržišnik. MOS Strugar Ivan Ninkovič, pripravljalec Peska Vladimir Dupin. MOV Knjigovodja Alojz Potisek. PK Konstr. ključavničarji: Fadil Konje- fič. Nikola Todovič, Slavko Dukovič, Llia Bulajič, Vladimir Barle. VET Transportni delavec: Mirko Majdič, evidenčnik Jožefa Globokar. PTO Transportni delavec Edvard Glavan. PA Delavec v montaži Avgust Slapnik. PRB Projektant Marko Benulič. KOM S. Daktilograf Blaža Primc. TSS Pralec Vladimir Dežman in avtoklepar Štefan Bogomolec. FRS Fakturist Danica Damiš, knjigovodja Marija Blažeka. EAS Luknjačici: Terezija Adamič in Vida Bosnič. ZSE Snažilka Zora Peternel. ODŠLI V MARCU 1971 FI Azis Huskič, Martin Kodrič, Feliks Novak, Fasib Materič, Dušan Perhavec, Gabriel Berginc, Petre Mlinar. Anton Fortuna, Andrej Peternelj, Ljuben Antič, Marjan Pihler, Nedim Zulčič, Jože Gole, Ivan Nedeljko, Jovan Degenek, Jože Go-vednik, Štefan Sečkar. MOJ Dominik Žonta, Mirko Krajcer, Željko Duh, Srečko Trdin, Mile Bjelovuk. Isen Šaban, Branko Volk, Stjepan Pavlic Rekreacija Priporočamo vam umik rekreacije za vsakogar. TELOVADBA Dom Ljube Šercerja za ženske: četrtek od 20. ure do 21.30 moški: petek od 20. ure do 21.30 NOGOMET Dom Partizan — Ilirija sreda od 19. ure do 21. ure NAMIZNI TENIS Dom Partizan — Ilirija torek od 19. ure do 21. ure petek od 19. ure do 21. ure KEGLJANJE kegljišče Ilirija petek od 19. ure do 23. ure ženska ekipa: petek od 20. ure do 22. ure BALINANJE vsak dan od 15. ure do 22. ure STRELJANJE — zračna puška umik bo še objavljen OSTALE ŠPORTNE IGRE Vsak dan na igriščih pri izobraževalnem centru Litostroja MOS Jože Tovornik, Andrej Končan, Franc Zorman, Viktor Kuhelj, Alojz Šinkovec, Vidosav Vasiljevič, Dimitrije Romano-vič. PK Stanislav Bratož, Franc Komočar, Andrej Brzin, Jože Gerčer, Rado Radošc-vič. VET Anton Klobučar, Pavčnik Zlatko, Ivan Robnik, Arandel Nedeljkovič. PA Alojz Hribernik, Vlado Vidic. PB Majda Mesec. TSS Anton Trpin. Kons. S. Matjaž Lojevec. NB. Majda Pungartnik. KS Stanislav Meglič. EAS Marija Jelovčan. ZSE Vera Miloševič. DR Marija Premec. ZAHVALA Ob smrti moje matere MARIJE MUŠIČ se zahvaljujem sodelavcem iz MB za izrečeno sožalje in podarjeni venec. Janez Mušič ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Jožeta Nučiča se iskreno zahvaljujem mojstroma Zevniku in Logarju ter ostalim sodelavcem iz FI za sožalje in darovani venec. Vinko Nučič Izbrane misli V ljubezni je vse resnica in vse laž. Chamfort Zelo so modri tisti, ki so neumni samo v ljubezni. Budd Tirani in diktatorji se ne boje ne pesnikov, ne pisateljev, ne filozofov, boje se samo satirikov. Diirenmatt Mnogo ljudi čaka vse življenje na priložnost, da bi bili tako dobri, kot je njim všeč. Nietzsche Morizmi Mnogim so govori o delu po-stall poklic. Mnogi so zadovoljni že zalo, živijo, ne da bi imeli pri tem kak cilj. Nekateri sklanjajo hrbet zato, 113 jim na njem ni treba ničesar nositi. llspeh je velik lažnivec. , Ljudje ne trpijo, da bi vladal K(lo, ki jim je enak. , So porazi, ki več koristijo največje zmage. , Ni človeka na tem svetu, ki ne 1 Vsaj desetkrat zaslužil, da ga ..nesimo, če bi mu izpolnili vse