Izključna pooblaščenka u oglaševanje italijanskega In tujega 1 Uredništvo lo oprava) Kopitarjeva A. Ljubljana. | Joneessionarla esclusJva per la pabbUeitš dl provtuieuza (taliana Izvora- Dnione PubblicitS ltaliana K A. Milana | RedazJone Ammlnistrazionet Kopitarjeva (L Lubiana. I ed esterai Unione Pubblieitt itailana & A. Milana Prezzo - Cena Ur 0.5C Štev. 290 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbonamento postale V Ljubljani, v soboto, 19. decembra 1942-XX1 Leto VII. Bollettino n. 936 Puntate avversarie nella Sirtica stroncate II parto di Philippeville bombardato II Quartier Generale deMe Forze Armate comuniea in dala di 18 diceinbre 1942-XXI in se-guente bollettino di guerra n. 937: Continuano nella Sirtica i combattimenti delle opposte forze motorizzate. Puntate avversarie di raezzi blindat} leggeri ehe tentavano di intercettare nostre unita in movimento verso ovest sono state stroncate. Abbiamo catturato cinquc eamionette, fatto alcuni prigionieri. Elementi esploranti hanno svolto intepsa attivita in Tnnisia dove colonne motorizzate ne-miche sono state battute da formazioni aeree italiane e tedesche; in duelli1 con la caccin ger-manica 1’aviazione angle-americana perdeva cinque apparecchi, due altri erano distrutti da cacciatori nel cielo di Tunisi. Nonostante le sfavorevoli condizioni atmo-sferiche, il pcrto di Philippeville e stato attac-cato con buoni risultati da nostri bombardieri. Un’incursione di aeroplani britannici sul-1'isola di Lampednsa cau-Sava due morti e sei feriti fra la popolazione e lievi dnnni. Un »Bri-stol. Blenheim« e un »Curtiss« risultano abbat-tuti, un ufficiale pilota catturato. Un nostro velivolo non ha fatto ritorno dalle operazioni della giornata. Nel corso delle operazioni di Scorta ai ri-fcrnimenti per 1’Africa unn nostra silurante e andata perduta. Parte deH'equipaggh> e stata salvata. Le famiglie degli scomparsi sono state inf o rniate. Vojno poročilo št. 936 Nasprotni sunki v Sirti odbiti Pristanišče Philippeville bombardirano Italijansko uradno vojno poročilo št. 936 pra\ i: V t>iitij»e nadaljujejo borbe motoriziranih sil na obeh straneh. Nasprotni izpadi z lahkimi oklepnimi vozili, ki so se hotela spopasti z našimi edinkami v premikanju proti zapadu. so bili zatrti. Zaplenili smo 5 manjših tovornih avtomobilov in ujeli nekaj ujetnikov. Ogled niški oddelkj so vršili živahno delovanje v Tunisu, kjer so italijanske in nemške letalske skupine tolkle zavezniške motorizirane kolone. V letalskih spopadih z nemškimi lovci je angleško in ameriško letalstvo izgubilo 5 letal, medtem ko so dve nadaljnji letali uničili lovci nad Tunisom. Navzlic neugodnim vremenskim razmeram so naši bombnik} z dobrim uspehom napadli pristanišče Philippeville. Napad britanskih letal na otok Lampeduso je povzročil dva mrtva in 6 ranjenih med prebivalstvom ter_ lahko materialno škodo. Pri tem sta bili sestreljeni eno letalo vrste Bristol Blen-heim in eno letalo vrste Curtiss in je bil en oficir pilot ujet. Eno naše letalo se z operacij včerajšnjega dne ni vrnilo. V teku spremljevalnih operacij pri oskrbovanju Afrike smo izgubili neko svojo torpe-dovko. Del posadke je bil rešen. Družine umrlih so bile obveščene. Papežev božični nagovor Vatikansko mesto, 19. decembra, s. V četrlek 24. decembra bo papež Pij XII. ob desetih sprejel elane kardinalskega zbora, ki mu bodo prišli voščit božične praznike. Papeč se bo zahvalil za voščila in nagovor,1 ki ga bo izrekel dekan kardinalov. Ob 12 istega dne bo imel papež božični nagovor, ki ga bodo prenašale radijske postaje ElAR in vatikanski radio. Sv. oče je tudi dovolil, da se ustreže številnim prošnjam in dovolil radijski prenos svete maše, ki jo bo imel o polnoči 24. t. m. Tudi to sveto opfavilo bo prenašal vatikanski radio skupaj s postajami EIAR-ja. Churchill se bo sestal z Rooseveltom? Stockholm, 19. dec. s. Včeraj se je v Londonu govorilo, da bo Churchill v najkrajšem času odletel v AVashington, da bi se tretjič sestal s predsednikom Rooseveltom in z njim razpravljal o političnem in vojaškem položaju s posebnim ozirom na razvoj v Afriki in na Darlanov primer. Kaže, da je angleški predsednik vlade že 10. t. m. na tajni seji parlamenta najavil to svoje potovanje, vendar se je po njegovih namerah za to potovanje ni dalo dobiti potrdila. Težave britanske izdelave Miinchen, 19. dec. s. »Abendzeitung« razpravlja o izjavi, ki jo je v spodnji zbornici podal angleški produkcijski minister Littleton, ki je povedal, da angleške izdelave ne bo mogoče povečati brez podpore Združenih držav. List pravi, da je ta izjava dokaz, da položaj Velike Britanije ni preveč rožnat in da so Združene države zvabile in premamile številne svoje zaveznike s tem, da so dajale same obljube, izpolnile pa nobene. List omenja tudi, zanimivo tgro, ki sta jo Anglija in Amerika svoj čas vodili s Sovjeti. Ta igra je bila zelo zahrbtna in so jo zapečatile osne podmornice s številnimi potopitvami na vseh morjih. Italijanske in nemške čete prizadejale Sovjetom hude izgube Ob Donu so v dveh dneh uničile 101 oklepnik — Na ostalih bojiščih so bili sovjetski napadi krvavo zavrnjeni V Libiji angleški sunki z boka odbiti — Močne angleške letalske izgube Hitlerjev glavni stan, 19. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Sovjetski napadi pri Tereku, na prostoru okrog Stalingrada in v velikem loku Dona so spodleteli ob hudih izgubah za nasprotnika. Uničenih je bilo nad 20 oklepnikov. Med Volgo in Donom so nemške divizije prodrle v močno zasedene sovjetske postojanke na obvladujoči višini in pridobile v napadu dalje na prostoru. Pri dalje trajajočih hudih obrambnih bojih na bojišču ob Donu so nemške in italijanske čete s sodelovanjem letalstva uničile dne 16. in 17. decembra 101 oklepnik. Močni letalski oddelki, med njimi tudi romunski, italijanski in madžarski odredi letal so ponoči in podnevi podpirali nemške in zavezniške čete. Več sto sovjetskih vozil je bilo zadetih in uničenih ter mnogo težkega orožja prisiljeno, da je moralo utihniti. Stalni sovjetski napadi na srednjem odseku bojišča so bili razbiti ob sodelovanju kopne vojske in letalstva. Razbitih je bilo 2ife oklepnikov, poleg tega pa je nasprotnik utrpel hude izgtibe. Na severnem odseku bojišča so zavzeli oddelki kopne vojske in orožja SS pri napadalnih nastopih številne utrdbice in vojne postojanke. Krajevni napadi Sovjetov so bili zavrnjeni. Dne 17. decembra je sovjetsko letalstvo izgubilo 90 letal. Pogrešanih je 11 nemških letal. V Libiji potekajo operacije nemško-italijan-ske oklepne armade po načrtu dalje. Vsi poskusi angl. oklepnih sil, da bi jih motile s sunki iz boka, so ostali brez uspehov. Nasprotnik je imel hude izgube. V Tunisu samo delovanje ogleduiških oddelkov. Nemško in italijansko letalstvo je obstreljevalo angleške motorizirane sile in topniške postojanke. Nočni napadi letalstva so bili usmerjeni na železniške naprave v Alžiru. Na področju Sredozemlja so nemški lovci sestrelili osem angleških letal pri štirih izgubah. Angleško letalstvo je doživelo preteklo noč pri motilnih poletih nad nemškim obnlnim ozemljem in pri vojaško brezpomembnih napadih na nekatere kraje severozapadne Nemčije hude izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so setrelili 21 angleških letal, med temi 14 štiri-motornih bombnikov. Stražni čolni in protiletalski topničarji pri mornarici so poleg tega podnevi sestrelili še 5 angleških letal. Nemški bojni letalci so bombardirali v noči na 19. december iz majhne višine za vojno važne naprave in preskrbovalne obrate ob Humberju in na vzhodni obali Anglije. Videti je bilo močne eksplozije in obsežne požare. Pogrešani sta dve letali. Pri obrambnih bojih okrog Rževa se je posebno odlikovala 102. divizija iz Šlezijc. Berlin, 18. decembra, s. List »Volkischer Bco-bachter« je objavil obširen članek, ki ga je napisal vojni dopisnik Ernst Veit pod naslovom »Alpinci ob Donu« in v katerem pisec veliča hrabrost čet Armirja, ki se vojskujejo na tem trdem odseku vzhodnega bojišča. Nemški dopisnik poudarja, da so .Sovjeti zlasti v poslednjih dneh skušali prebresti veliki vodni tok ter se polastiti obrambnih postojank, ki jih držijo italijanske sile. Takih poskusov se lotevajo posebno ob mraku in pa ponoči, tako da morajo biti branilci stalno in budno na preži. Nasprotnik se ne meni za izgube ne v moštvu ne v orožju. Njegovi napadi so včasih tako neznansko hudi, da se jim morejo postaviti po robu samo jekleni živci, vztrajnost in pogum italijanskih alpinskih čet, ki so vajene vseh žrtev in sleherne bojne ihte. V nočnih urah so boji še mnogo bolj dra-matski. Vse pehotno orožje do težkih možnarjev je stalno na delu ter bruha peklenski ogenj na napadalca. Ko je zavrnjen prvi napad, se morajo še v isti noči često pripraviti še na hujše naskoke. V dobro urejenih in z vsemi tehničnimi pripomočki opremljenimi utrjenih postojankah nudijo italijanske čete sliko neukrotljive in trdne sile. Bojno polje je dobesedno razorano po granatah in bombah. Ponoči pa se italijanski vojaki vgnezdijo v te luknje s strojnicami in prestrezajo sovjetske napade. Noči so silno mrzle, Zakaj je spodletela sovjetska ofenziva? Ugotovitve vojaškega strokovnjaka švedskega lista Stockholm, 19. dec. s. V članku svojega vojaškega strokovnjaka razpravlja list »Aftonbla-det« o sovjetski ofenzivi in jo primerja z lansko, ki je bila približno ob istem času. Značilnost te druge ruske ofenzive je v tem, da je bila premišljena in pripravljena do zadnjih podrobnosti v upanju, da bo zadela nasprotnika, ki bo na koncu svojih moči in brez poguma zavoljo dogodkov v Egiptu. Ofenziva se je začela z nezaslišano silovitostjo in udeležbo ogromnih motoriziranih sil na dveh južnih in na srednjem bojišču. Neposredni cilj tega nastopa je bil zajeti in pregnati osne sile od Stalingrada in ponovno zavzeti vse donsko koleno, toda sovjetske čete so vedele, da je njihov končni cilj, da prispejo do obal Dnjepra. Nemci bi tako izgubili vse pridobljeno ozemlje in se moruli končno- veljavno odpovedati tudi posesti petrolejskih vrelcev. Toda uspeh je bil mršav in nepomemben. Sovjeti niso dosegli nobene ozemeljske osvojitve, pač pa so njihove izgube hude. Po nekaj dneh se je ofenziva zataknila in Rusom se ni posrečilo priti naprej in sedaj se morajo sprijazniti s trdo zimo, ki bo preprečila večje operacije. Kot vzrok za izostanek sovjetskega uspeha nuvaja list dejstvo, da so bili Nemci odlično pripravljeni na to ofenzivo. Nemško vrhovno poveljstvo je bilo pravočasno obveščeno o sovjetskih pripravah. Po drugi strani pa so Rusi sprožili ofenzivo na silno prostranem ozemlju in tako razmetali svoje sile na vse strani, zaradi česar je izostal tudi končni uspeh. Za zaključek pravi list, da se je tudi ta bitka, kakor vse doslej, končala s premočjo osnega orožja. Varuh Sicilskega preliva je gospodar Sredozemlja Mnenje nemškega lista o invaziji z afriške strani Miinchen, 18. dec. s. »Munchener Zeitung« objavlja članek znanega pisca Rossa, ki podaja zanimive pripombe k vojaškemu položaju v Sredozemskem morju. Člankar zatrjuje, da je Sicilski preliv usodna pot Sredozemskega morja. Kdor ima v rokah to cesto, je gospodar vsega Sredozemlja, kajti to morje se ne da držati v oblasti kakor drugi oceani, z močno mornarico in vojnimi ladjami, pač pa z vojskami, ki z obal nadzorujejo vse vodne ceste. Iz tega razloga, pravi člankar dalje, je Rim premagal Kartagino. Zgodovina je potem potrdila, da se je vselej Sredozemlje dalo osvojiti iz evropskih obrežnih izhodišč, nikakor pa ne z afriške strani, kajti v za- ledju slednje strani se razprostirajo nepremagljive ovire peščenih morij, v zaledju evropskega obrežja pa stoji ogromna množica omikanih in bogatih narodov celine. Mnogi narodi so poskušali z afriških obal dobiti oblast nad Evropo, toda vsi njihovi poskusi so spodleteli. Arabci, Turki, Perzijci in Asirci, vsi so se v tem poskušali. Podobne izglede pa imajo novi naskako-valci, ki so prispeli čez Atlantik v Afriko. Dokler bodo italijanske in nemške čete imele trdno v rokah obe obali Sicilskega preliva, so; niti za I trenutek ne bo dalo govoriti o anglosaški premoči v Sredozemskem morju. Nova angleška stranka, ki se bo borila proti kapitalizmu in boljševizmu Lisbona, 19. decembra, s. Iz Anglije javljajo, da se tam ustanavlja nova stranka, ki bo nosila ime >Britanska narodna stranka«. Ta nova stran-l?a že vodi obsežno propagando pod okriljem zveze bojevnikov. Stranka je nedavno hotela prirediti pohod bivših bojevnikov po Trafalgar Squa-reju in položiti na spomenik padlih venec z napisom: »Bili ste izdani!« Toda policija je demonstracije prepovedala. Organizator nove britanske stranke je Edvard Gotfrey iz Kayesa, angleški mornariški častnik. Ta mož je izjavil, da se bo njegovo gibanje po zakoniti poti, kolikor bo pač mogoče, borilo proti kapitalizmu in boljševizmu. Stranka ima svoje postojanke že v vsej državi. Gotfrey je dalje izjavil: »Sklenili smo, da se ne bomo udeležili volitev. Naš parlamentarni sistem je preveč zastarel Mi bomo z manifestacijami in s propagando širili novo politiko. Ne verjamem, da bi mogli to novo politiko uresničiti prej; preden naša dežela ne bo ponižana. Udeležil sem se prejšnje svetovne vojne in moj sin se je boril tudi v sedanji vojni, sedai pa je ujetnik »v Veliki Britaniji«. Mnenja sem, da so angleški po- litiki izdali moje stare tovariše.; 3otfrey se je zavzel tudi za admirala sira Barryja Danvvillesa, katerega so angleške oblasti zaprle. Glede boljševizma pa se je izrazil takole: »Naše ljudstvo niti ne ve, kaj je boljševizem. Jaz ga poznam p° lastnem izkustvu, ker sem bil v Rusiji tedaj, ko je divjala boljševiška revolucija.« Prihajajo poročila, da je notranji minister Morrison na vprašanje delavskega poslanca Thomasa izjavil, da bo vlada budno pazila nad delovanjem te nove angleške stranke. V Cngliaru 'se je pojavil nenadno požar v največjem gledališču »Regina Margherita«, katero je popolnoma pogorelo, ne glede na prizadevanju gasilcev, ki so se z veliko vnemo lotili požara. Iz Berlina poročajo, da se je te dni pričel dovoz žita iz zasedenih vzhodnih pokrajin v Italijo, s čimer se ho oskrbu Italije bistveno izbolj-šala. Nemčija pa dobavlja Italiji tudi zimski krompir v povračilo za znatne italijanske dobave zgodnjega krompirja Nemčiji. obrežja ob reki so pokrita z ledom, ulpincem pa visijo na brkih in bradah zmrzle kapljice. Tišina v dolgih nočeh je često še strašnejša kakor bojni hrup, ker je treba napeti oči in ušesa do skrajnosti in paziti na nasprotnika ki lahko vsak hip prebrede reko. Povsod so zasede. Nenadoma začnejo sovjetske topniške postojanke bruhati ogenj na italijanske postojanke, takoj nato pa se skušajo Sovjeti na splavih in ribiških čolnih približati. Italijanski obsvetljevalci pa so jih opazili in kmalu sipljejo topništvo, metalci bomb, , možnarji in lahko pehotno orožje hud ogenj na bližajočega se nasprotnika. Peklo se je odprlo. Prve sovjetske ladjice že gorijo sredi razžarjene reke in kri pordeči mračne vode. Alpinci si pomagajo z ročnimi bombami. Število zažganih čolnov se hitro veča. Da bi se izognilo popolnega uničenja, daje sovjetsko poveljstvo nazadnje povelje za umik. Toča krogel vseh mer obsipa zadnje splave, ki so že izgubile velik tlel posadke. Nato lega nočni mrak nad reko in tragična tišina nastopi po vsakem boljševiškein porazu. Boji ob obrežjih Dona so zelo hudi in polni presenečenj. Vojaki, ki naj vztrajajo, so nepremagljivi bojevniki. Ni vedno mogoče odbiti vseh napadov, včasih je vreme zelo slabo, včasih ozemlje težavno, tako da se Sovjetom, ki nastopajo z velikanskimi silami, sem pa tja posreči, da se kje vsi-drajo. Potem pa pride še do hujših borb, v katerih se branilci odlikujejo z resničnim junaštvom. Hrabri italijanski vojščaki vedo, da je treba važne postojanke ob Donu držati za vsako ceno, da se ne smejo premakniti niti za ped, da bi tako zaščitili armade, ki nastopajo pred Stalingradom in na kavkaških tleh. Tega poslanstva se italijanski vojaki dobro zavedajo, pa naj bodo alpinci, borsaljeri, pešaki ali topničarji, konjeniki ali bolničarji. Zavedajo se, da morajo ob donskem bojišču opravljati nalogo najvišje odgovornosti. V velikem požrtvo-vanju in preziranju nevarnosti so te čete napisale in še pišejo sijajne strani vojaške slave, ki so vredne, da bodo včlenjene v zgodovino te ogromne borbe. Kubanski poglavar Batista za zasedbo Španijo Miinchen, 19. decembra, s. List »Abendzeitung c razlaga predlog, ki ga je v Washingtonu podal kubanski predsednik Batista o nujni potrebi zasedbe Španije po angleško-ameriknnskih čeiah in poudarja, da se Roosevelt poslužuje zn svoje spletke običajnega načina, ko polaga na usta drugih svojih podložnikov besede, ki naj bi utemeljile in opravičile njegova razbojniška za-početja. Na srečo, nadaljuje list, pa Evropa ne spi in Roosevelt je že prejel odgovor, kakor ga je zaslužil, iz ust španskega voditelja, ki je pozval svoj narod, naj pogled obrača izključno le v novo Evropo, kajti Mussolini je v svojem znamenitem govoru, prej pa tudi Hitler, za vedno potegnil masko z lica judovskega predsednika ameriških Združenih držav Nedavno je tudi hr-vatski Poglavnik ožigosal ameriške zlobne načrte in poudaril, da se nova- Evropa duhovno utrjuje in pripravlja na to, da bo zavrnila žalitve, prihajajoče z one strani Atlantskega morja. Vesti 19. decembra Kongregacija sv. Oficija je objavila, da je dala v seznam prepovedanih knjig tudi spis Ernest« Buonaiutija »Zgodovina krščanstva (antična doba). Japonsko vrhovno poveljstvo je objavilo, da so japonska letala napadla burmanska letališča Kitagong in Fer ter uničila na tleh 29 angleških letal. Uničene so bile tudi druge vojaške naprave, zlasti pristaniške. 4 japonska letala se niso vrnila. Romarji, ki so se vrnili iz Mekke. govore o težkem stanju prehrane v Saudovi Arabiji zaradi izostanka dovoza živežu iz Iraka. Cene naglo skačejo, zato se pa ljudstvo h mio razbur ja. Trde ukrepe proti Judom je izdala afganistanska vlada. Prepovedala je novo doseljevanje Judov, v Kabulu pa sinejo Judje bivati le v svojem mestnem predelu in ponoči ne smejo hoditi po mestu. Tudi svoje trgovske obrti ne smejo opravljati nikier drugje kakor na prostoru svoje naselbine. Švicarska vlada je imenovala dr. Vielija za poslanik« v Rimu. Novi švicarski predstavnik v Italiji je star 32 let in je 24 let v diplomatski službi. Pred letom dni je to službo zapustil in postal ravnatelj neke velike banke, zdaj pa je znova vstopil v politično službo. V Madrid je prispel poveljnik španske sinje divizije general Munos Grande, Bil je svečano sprejet. Pri sprejemu so sodelovali vsi diplomatski predstavniki vseh prijateljskih držav. Portugalsko časopisje toplo pozdravlja prihod španskega zunanjega ministra v Lisbono. Listi pravijo, da je sestanek ponovno potrdil prijateljske odnošaje med obema državama. V Španiji in na Portugalskem neprestano div- jajo viharji in nevihte, ki povzročajo težko škodo in številne žrtve. Blizu Oporta je vihar divjbl z brzino 123 km na uro, onemogočil ves promet, potrgal razne napeljave in porušil veliko stavb. V Lisboni je voda vdrla v več hiš. Štev. 290. Seja odbora za preskrbo in cene Posebno pozornost so posvetili dobavi in razdeljevanju mleka, mesa, jajc, premoga in drv Sporočil je tudi, da bodo 6 1. januarjem 1943 odpravljene takse na luksuzne in druge predmete, ki podražujejo najnujnejše stvari. Teh taks v Italiji ni. Tako bo mogoče znižati cene živilom in se bodo življenjski stroški izenačili 6 tistimi v Italiji. Ljubljana, 19. decembra. v'isoki komisar je v vladni palači ob navzoč-noeti zveznega tajnika predsedoval seji odbora za preskrbo in razdeljevanje živil in za cene indu-sirijekih in kmetijskih pridelkov. Eksc. Orazioli je pojasnil razna vprašanja, ki se nanašajo na preskrbo in razdeljevanje najvažnejših živil, ter poudaril, da te s/vari potekajo čisto normalno. Dal je tudi točna navodila, kako naj se stvari, ki so na nakaznice in pod nadzorstvom, dajejo na razpolago trgovcem na drobno in drugim razdeljevalcem pravočasno, da si bodo ljudje te stvari lahko kupili v določenem roku. Razpravljali 60 potem še o drugih točkah dnev^ nega reda in je o teh vprašanjih spregovorilo več navzočnih. Posebno pozornost so posvetili vprašanju pre; skrbe razdeljevanja mleka, mesa in jajc, pa tudi premoga in drv. Seja Pokrajinskega namestitvenega odbora Številke, ki zgovorno pričajo, da je bilo opravljeno delo zelo pomembno Uvedba enotnih dvojezičnih delavskih knjižic Ljubljana, 19. decembra. Včeraj popoldne je imel Pokrajinski namestitveni odbor v 6vojih uradnih prostorih sejo. Odobrili so najprej zapisnik prejšnje seje, potem pa sta predsednik in nadzornik Petronio poročala o delovanju te ustanove. Slednjič je bil prebran tudi odlok, ki 6e nanaša na uvedbo enotnih in dvojezičnih delavskih knjižic. Spregovorili so tudi zastopniki fašisfovske stranke, nadzornik ustanove in nekateri drugi na-vzočni voditelji. Načrt za razvoj in izpopolnitev, ki je bil izdelan v skladu z odlokom Visokega komisariata z dne 25. junija 1941 in 8. aprila 1942-XX, ki se nanašata na pravno 6tran povpraševanja in ponudbe dela, se je posrečilo v veliki meri podrobno izvesti. Težko delo, ki je bilo opravljeno na polju nameščanja od junija 1941 do novembra letos, je zelo pomembno, kakor zgovorno dokazujejo 6podaj navedene številke. V' vs»j pokrajini je bilo v omenienem razdobju vpisanih 27.930 delavcev, poslanih na delo pa 20.089. Iz tega sledi, da zdaj brezposelnosti skoraj ni več, če pomislimo, da je bilo na dan 15, decembra v celoli le 825 ljudi brezposelnih, in sicer 170 moških in 655 žensk. Med novostmi, ki so bile uvedene v tekočem . letu pri celotnem postopku, je treba omeniti uvedbo barvastih listin — podobno, kakor je to tudi v Italiji — iz katerih 6e hitro lahko ugotovita 6pol Naročite ..Slovenčevo knjižnico" le do „Novega leta“ imate še čas V bližnji bodočnosti bodo izšli znameniti romani kakor: Haggard: „Rcžn swto“ Federer: J>H nesem planin Oogoli: „Uhro|lnshe pripovedke" (HV l J “ kralj zemskih škratov in duhov) Naroča ki bodo dobili tri decem-berske knjige skupaj v teh dneh in poklic delavca. Natiskani so bili tudi novi dvojezični obrazci, zaradi katerih je delo pri vpisovanju in sestavljanju statistike lahko dosti hitrejše. Po navodilih Visokega komisariata pripravljajo novo odredbo, po kateri bodo delavci vseh kategorij brez izjeme morali imeti enotne delavske knjižice. V novi delavski knjižici, ki je dvojezična, bo napisana v celoti odredba št. 63, z dne 21. aprila 1942, pa tudi vse drugo, kar morajo nujno vedeti lastniki teh knjižic. Značilno za ljubljanski namestitveni urad je S tudi to, da je področje svojega delovanja razširil tudi na vprašanje dekel in služkinj, da tako tudi na tem polju ne bi prišla do veljave kakšna zasebna špekulacija. Od novembra 1941 do 15. decembra 1942 je bilo v tej kategoriji delavstva vpisanih 1720 oseb, od teh pa je bilo poslanih na delo 1458 06eb. Pri ljubljanskem Osrednjem uradu je bil uveden poseben seznam, kakršnega imajo tudi v Italiji, z namenom, da bi 6talno imeli natančen pregled nad celotnim stanjem brezposelnosti v pokrajini, v kolikor vpiše okrožni urad vsak teden znova spremembe, zabeležene v posameznih pristojnih občinskih uradih. V celoti 6e lahko reče," da je ureditev Osrednjega urada, kakor tudi podrejenih ustanov takšna, da se celotno delo lahko lepo razvija v vseh smereh. Kar slednjič zadeva izvajanje novega zakona od strani delodajalcev in delavcev, se lahko reče, da 6e ti zakonitih predpisov natančno in disciplinirano drže, če ne upoštevamo tu pa tam kakšnih izjem, ki pa 60 sicer neizogibne pri vsakem spreminjanju načinov pri postopku. Malo primerov je bilo do 6edaj, da bi se bili delodajalci in delavci pregrešili proti zakonitim določbam, in ti primeri so bili naznanjeni pristojnim organom, da kršitelje predpisov kaznujejo. Vokalni in instrumentalni koncert Sinočnji koncert v Operi nam je nudil precej več kakor nam običajno nudi take vrste prireditev. Prireditev je izpadla v lep umetniški^ večer, poln užitka in resnične umetniške lepote, če 6tno prav slišali stvari, ki so se že mnogokrat igrale na našem odru. Snoči smo jih slišali v »drugi, popravljeni izdaji«. Polna dvorana je pokazala, da je za prireditev bilo mnogo zanimanja. Na koncertu je bil tudi Visoki komisar Ekscelenca E. Grazioli z gospo, Eksc. poveljnik armadnega zbora, zvezni tajnik, komandant divizije alpskih lovcev general Rug-gero, mestni poveljnik general Montagna in drugi predstavniki oblasti in odličniki umetniških in kulturnih krogov. Brez dvoma sta najbolj vlekla gosta baritonist Giuseppe Taddei in tenorist Giorgio Sembri. Baritonist Giuseppe Taddei je pevec sigurnega nastopa, zelo eruptiven, ogromen posestnik pevske tehnike, kar se je videlo zlasti v dinamičnih stopnjah ter odličen frazeolog, ali če hočemo reči po naše, odličen »vižar«. Ves program, šest točk, je odlično zapel in 6e je že takoj pri prvi točki (Leoncavallo: Glumači) vrinil med občinstvo, ki po pravici ni štedilo s pohvalo. Čeprav je imel najdaljši program, ni bilo ne' duha ne 6luha o kaki utrujenosti. Da bo pa pravici zadoščeno, naj omenimo še to, da smo se pri Seviljskem brivcu spomnili našega simpatičnega Janka in reči moramo, da 6mo z njim lahko kar zadovoljni. Tenorist Giorgio Sembri je bolj skromen v nastopu, zato pa bolj fleten. V primeri z baritonom ni tako voluminaren, pač pa prodoren. V bistvu ima pravilno mero vsega. Zdi pa se, da tehnumo malo zaostaja za tovarišem baritonistom^ V prvi točki (Cilea: »Arležanka«, Friderikova tožba) se ni nič kaj dobro počutil, pač pa se je pokazal v Mascagnijeveni »Prijatelj Fric*, duet^ o češnjah, in naslednji točki Biret: »Carmen«, »Živela roža«. Tu je pokazal, kaj zmore in 6hšah 6mo, da zmore precej. Seveda nismo bili nič manj radovedni, kako bo z našima pevkama Ksenijo Vidalijevo in Elzo Kar-lovčevo. Slutili 6tno, da bo »konkurenca« huda. Pa 6ta dobro »konkurirali« in človek bi si želel slišati v tej zasedbi n. pr. »Carmen«. Elza Karlovčeva je rutinirana pevka, sigurna, nastopa temperamentno in je zlasti ugajala v Glu-ckovem »Oriej in Euridika«. Glasovno zelo ugaja. Ksenija Vidalijeva se v začetku tudi ni dobro počutila. Mnogo boljša kot v solo točkah je bila v dvospevih, posebno v »Prijatelju Fricu«, dvospevu o češnjah. Od njenih solo-točk je bila najboljša iz Puccinijeve »Boheme«: Me kličejo Mimi. Zapela jo je zelo prisrčno. V dvospevih se je s tenorjem precej boljše počutila kakor pa z baritonom. Dirigent Demetrij Žebre se je s pevci lepo razumel in vodil orkester s pravo mero dinamike in jih ni nikoli pokopal. Samo v Bagpollijevi »Legendi« je bil malo premočan. Zdi pa 6e, da ta točka ni ležala ne njeniu ne baritonistu. Orkester je bil zelo dober in Žebre ima veliko mero finega, lepega in pravega občutka. Na splošno bi o sinočnjem koncertu rekli tole: Drugi del je bil pevsko boljši od prvega. Gostoma prijajo najbolj italijanski skladatelji. Sta odlična pevca in igralca. Pri naših smo pogrešali večje sproščenosti, glasovne in v kretnjah. Priznati pa moramo, da sta se pevki potrudili in smo bili z njima zadovoljni in naša radovednost, kako 6e bosta obnašali glede na gosta, je več kakor zadovoljivo potolažena. Novo mesto Kdor se mudi v Novem mestu. Inhko opravi vsa naročila in dobi vsa pojasnila v zvezi s časopisi »Slovenec«, »Slov. dom«, »Domoljub«, »Bogoljub«, »Slov. knjižnica« ter »Slovenčev koledar« v podružnici »Slovenca« v Novem mestu. Le če bodo naročniki redno plačevali naročnino, bodo list prejemali, sicer bo ustavljen. Tudi zastopniki imenovanih listov iz sosednih krajev lahko izročijo ves nabrani denar in napravijo potrebne obračune pri podružnici v Novem mestu. Skioptična predavanja o čudežnih dogodkih v Fatimi na Portugalskem I Za dijaštvo: danes ob pol 4 popoldne za: škofijsko gimnazijo, državno učiteljišče in žensko gimnazijo; v ponedeljek, 21. t. m., ob pol 11 dop. za: gimnazije za Bežigradom in poljanske gimnazije; v ponedeljek, 21. t. m., ob pol i pop. za: poljanske gimnazije in bežigrajske gimnazije. Predavanja so vsa v frančiškanski dvorani in vedno za tiste dijake, ki so tisti čas prosti. Vstopnine ni! — Udeležite se teh predavanj v obilnem številu! Za drugo občinstvo bo prvo predavanje jutri, v nedeljo, 20. t. m., ob pol II dopoldne v frančiškanski dvorani. Vstopnic ni, pač pa naj vsak kupi podobice ali knjižice »Sporočilo iz Fatime«, ki se bodo prodajale eno liro pred začetkom predavanja v blagajni pri vhodu v frančiškansko dvorano. Maksimalni cenik za božična drevesca v Ljubljani Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je 18. t. m- z odlokom VIII/2 št. 5962/1 določil naslednje tržne cene za prodajo božičnih drevesc v Ljubljani: Za smrekova drevesca po velikosti od 8 do 40 lir, za jelova drevesca pa po velikosti od 10 do 60 lir za drevesce. Navedene cene so veljavne vključno do 24. deccmbra t. 1. Rokodelski oder Nedelja, 20. decembra ob pol 5: »FIRMA«. Predprodaja vstopnic na dan predstave v.društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstr.. dopoldne od 10—12 in dve uri pred pričetkom. Predbožični dnevi na živilskem trgu • Ljubljana, 19. decembra. Za božične praznike ne bo posebnih novosti na živilskem, trgu. Pač so se te dni napravile neke spremembe,, .da bo trg dobil povsem drugačno lice. Vse akacije, ki so začele že spomlai di hirati in se sušiti, so nadomestili z novimi mladimi drevesi- Mnogo razpravljajo, o vzrokih, zakaj so se začele akacije sušiti. Nekateri so mnenja, da jim je škodoval letošnji hud mraz v januarju. To ne bo toliko držalo, kajti akacije so krepko prestale še hujši mraz, kakor je bil v letošnjem januarju. Prestale so pred dobrimi desetimi in več leti ono strašno zimo v letu 1929. Bolj verjetno je, da so se začele akacije sušiti, ker niso dobivale zadostne mokrote-Ko so lepo uredili živilske otoke, katerih površje so asfaltirali, so pač okoli akacijskih dreves napravili kroge zemlje, ki pa ni bila dosti obsežna. Voda, ki se je ob deževju stekala na te kroge, je bila gotovo nezadostna za drevje, ki ni moglo dobivati od drugod nikake mokrote. Tako so pač začele akacije hirati. Vzdržale so le nekatere bolj krepke. Tako so pustili tri akacijska drevesa na otoku, ki je določen za vrtnarje ob Vodnikovem spomeniku in 4 tam na spodnjem delu živilskega trga. Namesto akacij so sedaj, ko so napeljali dovolj nove in sveže zemlje, delavci mestne vrtnarije nasadili mlade, srebrnoliste javore, katerih stara domovina je Amerika. Javor je zelo trpežno in tudi lepo okrasno drevo, ki daje obilo sence. Sedaj v predbožičnih dnevih se je zače tam ob semenišču božični semenj, ki bo trajal dober teden tja do svetega večera. Na tem semnju. ki je tudi stara ljubljanska tradicija, prodajajo sejmarji na svojih stojnicah različne potrebščine za božične praznike, tako lepo iz- rezljane jaslice, pastirce in ovčice, kravce, teličke in osličke. Svoj čas je bilo na tem božičnem sejmu obilo različnih božičnih slik. Sejmarji so se založili z.-velikimi polami, na katerih so bili naslikani v pisanih in živih barvah pastirci, sveti trije kralji, sveta družina in druge stvarce...Te slike, so,.navadno prihajale s Češkega. Na njih so se vrstili napisi v vseh mogočih jezikih, ki so jih govorili narodi stare Avstrije. Te slike so sedaj zelo redke. Namesto slik so začeli delati kipce iz mavca, ilovice in tudi iz lesa. Da se bližajo božičnr prazniki, razodeva živilski trg, kamor prinašajo ženske tudi mah za jaslice, smrekovo vejevje. Na trgu, ker je‘ skoraj toplo jesensko vreme, je na izbiro innogo endivije, dalje velika množina motovilca, rdečega radiča domačega pridelka, mnogo repe, zelja, celo ohrovta in druge vrtne zelenjave. Danes je bilo na trgu prav živahno vrvenje. Mnoge gospodinje so začele že sedaj nakupovati za praznike, dobro vedoč, da bo zadnji dan pred prazniki večji naval kupovalk in je sedaj večja izbira blagu. ■ Ali ste že kdaj slišali, da bi kdo pokupil vse vstopnicet ker je bi'l zaljubljen v gledališko igralko. Snmo o dobrem berilu hrepeneči mladini med drugim tudi izvod »Družinske pratikec,^ ki raz-pisuje za leto 1943 petnajst lepih knjižnih nagrad. Storite tudi Vi tako! Umetnostna razstava v salonu Oražem. Opozarjamo vse ljubitelje likovne umetnosti, da je umetnostna razstava slikarja l' ranceta Miheliča in kiparja Tineta K°sa v salonu Jaka Oražina v Pražakovi ulici odprta vsak dan od 9 do 18. Ne zamudite prilike in si oglejte razstavljene umetnine obeli umetnikov, ki zaslužijo zaradi visoke umetniške kvalitete vso pozornost umetnost ljubečega občinstva. S. S. VAN OINEi SJbUmoitni tekoč . •HBi!:’.::iiR»ii.. ........ 5.s;n„ ... ""iHniliSBišiitea. "f-pRiltlSiSla. '"iilŠlllitih-.iii. »lili »iiiiin&n- »Ne bi si ga zimi razložiti.« Prvič se je zdaj zazdelo, da so njegove oči, poilue otožnosti, oživele. »Vse je tako nekaj neverjetnega, da se zdi kakor fantustična pripovedka, ki si jo je zamislil kak norec.« . . Ni bilo videti, da bi Vanče pripisoval temu odgovoru kakšno posebno važnost, in je nadaljeval: »Če se ne motim, ste bili v četrtek zvečer pri Dillardovih, ko sta Dru-c.ker in Arnesson razpravljala s Sprig-goim o Riemann-Christoffelovem mute-uiutičnem obrazcu.« »Da. dobro imam še v spominu ta razgovor in utemeljevanja posamezni-koT, ki so sp tega razgovora udeleževali.« , , »Ste bili s Spriggom dober pri- ^ »?s'e preveč. Prej bi lahko rekel, da sem ga komaj kaj bolj poznal kot samo na videz.« „ .. »Vaša navada je, da greste včasih zjutraj v park na sprehod. Niste nikdar srečali na kakšnem svojem jutranjem sprehodu Sprigga?« Pardeejeve oči so postale nekoliko nemirne. ... »Ne. nikdar,« je odgovoril. Kriminalni roman Vanče se očividno ni zmenil za odgovor. Vstal je, šel k oknu in pogledal na cesto. Misli1! sem, da se odtod Dillardova hiša vidi. /daj pa sem se prepričal, da hišni vogal popolnoma zastira pogled nanjo.« , . »Res je. Strelišče se odtod ne vitli.. Ste mar mislili, da bi bil kdo lahko odtod priča Robinovega umoru''« »Mislil sem to in še kaj drugega tudi.« Vanče je spet sedel. »Kakor -e mi zdi, niste preveč strasten lokostrelec.« »Ne preveč. To je zame utrudljiva stvar. Gospodična Dillardova mi je skušala zbuditi zanimanje za to športno panogo, pa ni imela dosti uspeha.« Zadnje besede je izgovoril nekoliko v drugačnem tonu, skoro z neko skrito žalostjo, ki smo jo vsi opazili. Očitno je bilo. da Pardee ni smel biti brezbrižen, kadar je bilo govora o nečakinji profesorja Dillarda. »Bodite prepričani,« je dejal Vanče, >da se. res nimamo namena vmešavati v vaše zasebne zadeve, toda ker so razlogi za ta dva zločina še vedno i zaviti v temo, ni izključeno, da so bili j oboževalci gospodične Dillardove mor- da med seboj na skrivaj l jubosumni, in zato bi Vam bili hvaležni, če bi nam hoteli tako na splošno kaj povedati o tem, koga je imela gospodična rajši... Vemo da ste prijatelj te družine. Lahko ste trdno prepričani, da zaradi svojih izpovedi ne boste prišli v kakšne nevšečnosti in da bomo tisto, kar nam boste povedali, znali držati zase.« »Vedno sem mislil, da se Ivo lepega dne gospodična Dillardova p-uro.':la >-Arnessonom, čeprav mi je pri neki priliki rekla, da ne mam sprejeti nobene ženitne ponudbe pied svojini tridesetim letom ...« »Torej izključujete, da bi bila gospodična prav posebno vneta za >p<‘i-linga?« v i »Izključujem to lm-žno-i,-»Gospodična DiMardov.i mi je povedala, da ste. jo dam,- dopoldne obisk it li.t . , . »To pač ni nič čudnega. Večkrat gre>;n takole čez dan k Dillardovim « Vaneejevo vprašanje ga je očividno spravilo z zadrego. »Ali dobro poznate gospo Dr Hekerjevo!'« * »Ne preveč, čeprav sem bil z njo že večkrat skupaj.« ..... »Mi zahajale v njeno hišo.« »Včasih grem tja, pa vselej le k sinu gospe Druokerjeve. Že precej časa se zanimam za matematično reševanje šahovskih ugank.« Vanče je prikimal. »lih, zdaj sem se spomnil: kako pa se je končala Vaša suočn.ia partija z Rubinsteinom!'« »Pri štirideseti potezi sem se vdal,« I je odgovoril Pardee in vzdihnil-, binstein je našel neko pomanjkljivost, v mojem napadalnem načrtu in je zna! sijajno izkoristiti položaj. | »Profesor Dillard nam je povedal, da je Drucker v razgovoru, ki ga je imel z Vami snoči, že vnaprej povedal, kako es bo partija končala.« Niti jaz niseun mogel dobro razumeti te Vanče jeve pripomb*. 1'idi Mark ha in je bil videti začuden. Na-, grbunčil je čelo in hotel |>okazati svo-iu nevoljo nad Vaneejevo nedostoj-nostjo. Pripomba res m bila Pardeeru všeč. »Drucker je snoči preveč govoril,« jc odvrnil Pardee in nalahno zardel ter se nemirno presedel na svojem stolu »On bi bil moral vedeti, da je vsako razpravljanje s tekmecema, dokler partija ni končana, prepovedano. Odkrito vam povem, da se dalje nisem brigal za njegove pripombe, kajti prepričan sem bil, da je igra zame dobljena. Zdaj pa moram priznati, da je | Drucker s tem, da je slutil, kakšen bo i konec partije, dokazal svojo p rešene t-i Ijivo sposobnost za razčlenjevanje in svojo bistrovidnost. »Kdaj pa je bila igra končana,« »Malo po eni. Naredila sva snoči le štirinajst ]>otez.« »Je bilo dosti gledallcev?« »Zelo mnogo, več ko ponavadi, čeprav je bila že pozua ura.« Vaice ie ugasnil cigareto in vstal. Ko smo bili v veži in smo pravkar mi-, slili stopiti iz biSc, se, Je. ustavil, po- I menliivo pogledal Pardceja in dejal; »Ali veste? Tekač je nsoči okrog polnoči spet hodil okrog.« Učinek njegovih besedi je bil presenetljiv. Pardee je v hipu stopil korak nazaj kakor bi ga bil kdo udaril po obrazu. Dobre pol minute je strmel ves bled v Vanceja in iz njegovih oči je švigal plamen. Krčevito je stiskal nstnicdr Ko se je z nadčloveško silo spet premagal, se je v hipu obrni'1 proti vratom, jih s silo odprl in nam brez besede pokazal cesto, kamor smo potem res takoj odšli. Ko smo prišli do Markhamovega avtomobila, ki je stal na cestnem vogalu, je okrožni upravnik ostro oštel Vanceja zaradi načina, kako je zasliševal Pardeeja. »Priznam, res sem tipal,« je odgovoril Vanče,« da mu bom spričo nenadnih vprašanj lahko z obraza razbral kaj takšnega, kar bi mi povedalo, da prav dobro ve. kaj se je zgodilo. Toda, častna beseda, nisem pričaltoval, d« bo tako nastopil. Ne razumem tega, res ne razumem...« Ko je z nami vred sedel v avtomobil, je bil videti ve6 zatopljen v globoke misli. Preden smo se pripeljali na cilj. .je ukazal vozuiku, naj zavije drugam in nas zapelje do šahovskega kluba, kjer sta prejšnji večer igrala tisto šahovsko partijo Paitlee in Rubia-stein. »Zanima me,« je pripomni*, »čeprav niti sam ne vem, zakaj. Partija s« je vlekla od enajstih do ene, torej izredno dolgo za tistih borih štirinajst potez, kolikor jih je bilo šc treba do konca.« & »J m mm m * I ari r slikfiUni (S i Na strmi skali je v starih časih stal prelep grad in ,v njem sta srečno živela grof in grofica. Ko se jima je rodil še sinček edinček, sta bila presrečna. Grof je tedaj za krst priredil velikansko gostijo, na katero je povabil svoje sosede graščake ter poklical kmete in tlačane. Prišli so vsi; pili so in jedli, občudovali rojenčka v okrašeni zibelki ter se veselili z grofom in grofico vred, ki sla klečala ob zibelki. Vse je bil graščak povabil, le na bele vile je bil pozabil. Vile pa so zaradi tega bile hudo užaljene, a kljub temu so prišle nepovabljene, ker one morajo biti pri zibeli navzoče. In tri vile rojenice in sojenice so prerokovale sinčkovo bodočnost: »Ko bo grofič star štirinajst let, bo iz devete dežele priplul strašen čarovnik, ki ga bo ugrabil ter ga na oblaku odpeljal s seboj, t Vsi so odreveneli, vile pa so kot trije beli metulji odšle; razpleteni zlati lasje in prosojna oblačila so jih kar nosila. Ljubljanska Drama: Avgust Strindberg, Oče Ljubljana, 19. decembra. Skrajnost rodi skrajnost. Romantika je bila žc tako preživela in pregnana, da s.i ljudje kar čakali na rešitev iz njenih skrivnostno sladkobnih okov. Prišel je za žel j eni rešitelj, a je pahnil literaturo v novo skrajnost., Domišljija je nič, dejstvo, podprto z dokazi, je vse. Naveličano človeštvo se je hvaležno ozrlo v nove preroke. Emile Zola je imel zvestih učencev in vestnih posnemalcev vsepovsod. Celo prvaka nordijske literature Strindberg in Ibsen sta se iiicpustila novemu toku in s syojo čudovito tehniko in notranjo silo ustvarila nekaj klasičnih del. ki pa so., ravno e pričo svoje poglobljenosti nekoliko 'odmaknjena od grobega naturalizma, kakršnega so učili njegovi začetniki. Tudi Strindbergov »Oče«, ki nam ga je po trinajstih letih ponovno uprizorilo državno gledališče, spada v vrsto takih naturalističnih dram s poglobljeno tendenco. Delo spada med prva Strindbergova dela, ko ga je opojila nova literarna smer, ki ji je z Rdečo 6obo napisal prvo pomembnejše delo. Ritinojster Adolf in njegova žena Lavra nista srečna. Moževa živčna n.bitost in ženina prevelika samovoljnost dan na dan zastrupljata mirno življenje in grenita zakonsko tovarištvo. : \o/. v svoji razdraženi zasilopl jenosti vidi v slehernem ženinem migljaju zoprvanje in posmeh. prav tako pa ženin ponos in njena neusmiljena trma sumita v vsaki moževi odločitvi napad na njene najosnovnejše pravice. Njun zakon pa krasi prelep cvet. nadarjena ter za vse lepo in dobro dovzetna hčerka Berta. Oba sta zaljubljena vanjo: mož z vso gorečnostjo očetovske ljubezni, žena s hladnim razumom, ker čuti, da jo mora ljubiti že zaradi tekme z možem. Hčerka doraste, treba ji je nuditi možnost nadaljnje vzgoje. Mož želi, naj bi ^la v mestni penzionat, žena meni, na j dekle ostane doma. Oba zaslutita, da sta ugled in veljava na kocki. Kdor bo v tem vprašanju zmagal, ta 1» za zmerom močnejši v zakonu. Problem se zaostri. Iz prvotnih moževih želja zrasto neodnehljivi ukazi, ženino mnenje pa prepoji zagrizena trma in kljubovalnost: Če mož pravi, naj gre hčerka v mesto, potem mora prav nalašč ostati doma. Mož zdivja. Ko vsi njegovi razumski razlogi odpovedo in ko na noben način ne more dopovedati svoji okolici, da je njegovo mnenje edino. pravilno, se zapre v togo zagrenjenost. Niti hčerka Berta niti 6tara dojilja ga ne moreta utolažiti. Že je videti, da bo to pot moževa jeklena volja zmagala žensko samovoljnost. Tedaj pa poseže vmes ženska zvijača. Lavra prebudi v svojem možu dvome o očetovstvu. Za moževo razbolelo domišljijo zadostuje že drobcen migljaj in črv sumničenja začne glodati, dokler ne podre trhlega drevesa. Mož pobesili in znori, trpljenja p«rga reši-možganska kap. Vsa tri dejanja te družinske žaloigre se tako rekoč brez presledka odigrajo v eni noči. Mračne nordijske sprejemnice niti dve svetilki ne moreta zadosti razsvetliti. Še zmerom se po kotih in pod stropom plazijo strahotne sence in grozljivi prividi. Na podstrešju straši in babica pripoveduje svoji vnukinji zgodbe o duhovih. Takšno je zunanje in notranje okolje igre, katere prvi dve dejanji šta kljub nesodobni problematiki živi in povedni. Današnjemu gledalcu sicer na mnogih mestih zazveni besedilo tuje in neživljenjsko, kajti zanj je problem boja med spoloma samo še zgodovinska reminiscenca in nič več. Sicer se eudi spretnemu dialogu, občuduje pisatelja, ki se mu je kljub zapletenemu problemu posrečilo nanizati toliko dokazov za svoje trditvi, tu in tam ga preseneti kaka posebno drzna in nova primera, sicer pa ostaja hladen opazovalec in registrator dogajanja. Posebno pa se vse te negativnosti zgoste v tretjem dejanju, ki je v celoti posvečeno 'igri poblaznelega Adolfa. Sodobni človek pa ne^ more verjeti, da je mogoče iz take malenkosti ustvariti take posledice. Upam si celo trditi, da | ta blaznost niti Strindbergovim sodobnikom ni mogla biti v celoti utemeljena in razumljiva. In vendar bi kaj takega pri naturalistični drami pričakovali! Dramatik nam je znal v; prvih dveh dejanjih tako rekoč z matematično natančnostjo in Ljubljana Koledar fizikalno prepričljivostjo prikazati dvoje nasprotnih si sil, dvoje svetov, dvoje spolov. Vse-skoz ga je pri opisovanju vodil hladen razum, bog naturalistov, zato ves čas 6koraj ni posvetila niti iskrica človečnosti v ta strahotni so-mrak. Današnji gledalec pogreša predvsem toplote; ta bi zmogla s isvojo čarovno močjo ustvariti tisto tez, ki bi spletla nevidne niti med igralci in gledalci ter tako zagotovila sočutje in razumevanje bolečine tudi v tretjem dejanju. Ker pa vsega tega ni bilo, je bilo tudi ritmojstrovo umiranje in blaznenje zaman. Zdrkni lo je mimo naših duš in naših src, kajti na ta d>ramatik ni apeliral; zdrknilo pa je tudi mirno našega razuma, kajlLgledalci smo vedeli, da se dramatik v svojem tragičnem junaku moti. ; ye5‘feot navadno «&ri '*e pomudil pri razčlenitvi drame, in sicer zato. da bi toliko bolj poudaril resnost in prizadevnost naše uprizoritve. Ritmojstra Adolfa je igral P. Kovič, ki je v prvih dveh dejanjih v celoti ustrezal današnjemu pojmovanju takega živčno razbolelega človeka. P. Kovič je v glavnem zajel vse miselne in čustvene globine, ki jih je pisatelj s toliko strastjo in irazboritostjo nakopičil v to vtlogo. Nikakor pa nas ni zadovoljil v tretjem dejanju, že prej sem poudaril razklanost, ki je v drami sami. in sem s tem poskušal opravičiti tudi igralce. Naj tu še enkrat opozorim na to, obenem pa izrazim svoje trdno prepričanje, da bi se s temeljitejšim študijem vloge dalo še marsikaj rešiti. Več igralske moči bi pomagalo zadnjemu dejanju iz nepotrebne hladnosti. Lavro, ritmojstrovo Ženo, je igrala Gabrijelčičeva. Potrudila se je, da nam jo je prikazala kot žensko tiranko in intrigantko, manj pa ji je uspelo na nekaterih težjih mestih, kjer bi bilo treba več poglobitve v vlogo. Jako so se mi zdele vse scene med možem in zeno preveč povrhno igrune in nedognane. Kača in spremenljivka v Lavri je bila premalo realno prikazana, da smo se čudili efektom, ki jih je povzročala njena medlost. In vendar je v naturalistični jgri vse grajeno na spoznanju in razumu. Torej bi morala biti tudi igra taka, da ne bi posledice nikjer preraščale dejanj. Je pa vloga Lavre silno težavna in ravno zaradi njene dvoličnosti postavljena na precej Sobota, 19. decembra: Kvatre; Urban V., papež; Favsta, vdova; Darij, mučenec, Tea, mučenica; Nemezij, mučenec. Nedelja, 20. decembra: kvafrna; Evgenij in Makarij, mučenca; Ingen. mučenec, Teofil. mučenec. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: v soboto in nedeljo: mr. Bakarčič Sv. Jakoba trg; 9, mr. Ramor. Miklošičeva ce6ta 20 in tnr. Murmayer R., Svetega Petra c. 78. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Franc, Štefanova ulica št. 7-1. f, itthljan*lett f/tettališče DRAMA: Sobota, 19. decembra ob 16.30: »Ples v Trnovem«. Izven. Nedelja. 20. decembra ob 14: »Deseti brat«. Izven. Ob 17: »Primer dr. Mirna*. Izven. Ponedeljek, 21. decembra: zaprto. OPERA: Sobota, 19. decembra ob 16: »Traviata«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Nedelja 20. decembra ob 16: »Thais«. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 21. decembra: zaprto. m V nedeljo, 20. decembra ob 5 popoldne vsi v frančiškansko dvorano, kjer bo frančiškanska prosveta uprizorila znano Ogrinčevo burko »V Ljubljano jo dajmo*. Vstopnice si preskrbite že v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. Vabimo vse, ki jim je do prijetnega razvedrila, da se igre udeleže v čim večjem številu. Glavna točka IV. simfoničnega koncerta je znamenita Beethovnova Sedma simfonija. To svoje delo je končal slavni mojster leta 1812., do prve izvedbe pa je prišlo šele 8. decembra 1918. leta. Poleg Beethovna bo izvajal godalni orkester predvsem Bachov Koncert v a-molu za violino in godalni orkester. Violin-solo bo igrala ga. Francka Ornik-Rojčeva. Dalje Osterčev Religioso in Co-rellijeve tri staroklasične plese. Dirigent violinist Karlo Rupel, orkester' simfonični orkester. Koncert bo v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 18 v veliki filharmonični dvorani. — Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. I Ob prehladu otrokom in odraslim le toplo l monado ali oranžado „La Spottiva“. Vsebuje pristen sok in pristen slad. tvegava tla. Ilčerko Berto je z vso svojo mladostno gracioznostjo in prikupijivostjo zaigrala Simčičeva. Ob njeni igri sem imel neubranljiv vtis, da kljub svoji drobnosti obvlada oder in ga s svojo osebo prežarja. Njeni prizori so bili res izbrušeni in miselno ter čustveno dognani. Zdravnika dr. Ostermarka je dobro prikazal Košič. Je sicer mestoma precej pasivna vloga, a igralec je znal ujeti pravi temperament in občutje. Nekoliko teže trdimo to o |>astoriu, ki ga je igral Gorinšek. Njegov? igra je bila! pre-povrhna in premimobejjoa. {Viejfove kretnje pa še celo niso -sadile^v^Sfrmdbergovo žaloigro. Posebne kvalitete pa je pokazala Kraljeva kot dojilja. Njeno glasovno bogastvo je bilo neizčrpno. Vedno novih in novih motivov nam je nudila. Ob njeni igri smo se res odpočili, čeprav je bila mogoče najbolj svojstveno mrka in skrivnostna Strindbergova ženska postava. Potokarjev Nojd je bil sicer dober, a je nekako visel čez rob celotne tragedije. Ni to samo režiserjeva in igralčeva krivda, ampak je tudi dramatik sam že zagrešil zoper pravilo o skladnosti in harmoniji. Nekako lepše in zbraneje bi si lahko predstavljali ritmojsfrov «omrnčni dom brez burleskne postave vojaškega sluge Noj da. Režiser Jože Kovič je pokazal smisel in razumevanje za težki in mračni tekst, vendar pa smo ponekod pogrešali njegovega svinčnika, tako »lasti takoj v začetnem prizoru z Nojdom, ponekod pa tudi njegove krepke roke, ki bi popeljala posamezne igralce čez nevarne vrzeli, lak o je predvsem jjosvetil premalo pažnje skupni igri med obeima zakoncema. Treba bi bilo do skrajnosti premozgati besedilo in ga izčrpati do zadnje možnosti. Prav tako bi bilo treba revidirati vlogi pastorja in Noida. Prevajalec sicer ni podpisan, a je njegov prevod v celoti tekoč in poveden. Le nekajkrat mu je kanilo nemšha zveza pod pero (tako na l»rimer: miza je pripravljena namesto obed je pripravljen, gotov namesto prepričan itd.). —om— , A tVRNNRRT: DVE SIROTI 40 Po nekaj dneh se je Marijanino zdravje popravilo in med njo ter sestro prednico so se spletle prijateljske vezi. Sestra je razumela, da je dekle zagrešilo svoj greh zavoljo tega, ker ni imelo v mladosti nikogar, ki bi ga vzgajal, ker ni imela matere, ki bi jo jx>učiTa o tem, kako se razlikuje dobro od 6labega. i Prepričana, da bo v bodoče Marijana postala pošteno dekle, je sestra Genove-j la sklenila, da bo s podporo zdravnika, ki je imel zveze z visokimi osebnostmi, izprosila zanjo pomilostitev. Dobri zdravnik, ki je bil eden izmed občudovalcev dobrolnosti in odpovedi usmiljene 6estre, se je z vsem ognjem zavzel za stvar. . Tisti dan, ko je bila Henrika prijeta,’ se je Marijana sprehajala po dvorišču.; Namerila je svoje korake proti skupini,! ki so jo tvorile jetnice, tiste nesrečnice, ‘ ki 60 bile prijete po javnem škandalu v vili »Dober zrak«: Florina, Julija in, druge. . I Te ženske so se jezile na gospode, ki so se v dobrih časih radi zabavali v njihovi družbi, sedaj, ko so bile v nesreči,' pa eo nanje pozabili. Marijana jih je slišala, kako so se hudovale nad svojo uso-1 do in klele svoje življenje. Tako mlade in tako pokvarjene! I Ubogo dekle, ki je bilo za zmerom rešeno zavoljo dobrote 6estre Genovefe, je postalo goreča širiteljica sestrinih dobrin nasvetov. Zato je tudi tokrat na-plella pogovor s Florino. Čim 60 zagledale, da se je njihova tovarišica spustila v pogovor z neko jet-nico, katere niso poznale, so vse ostale 6tvorile krog okrog njiju »Zakaj pa obupujete, gospodična?« »Saj ne morem biti vesela, ko sem pa zaprta tukaj, v tem 6trašnem kraju. Jaz, ki so me še do nedavnega častili in objemali tisti razvajenci, ki 6e 6edaj za mojo nesrečo niti ne zmenijo.« »Lotite 6e dela, gospodična; bodite dobri i,n jionižni in videli boste, da bo sestra Genovefa zadovoljna z vami in bo skušala za vas izposlovati pomiloščenje.« • Pomiloščenje?« »Brez dvoma, morate obžalovati vse grehe, ki ste jih zagrešili. Z dobrimi dejanji boste poplačali svoj greh.« ' Jaz,« je odgovorila Florina, >bi morala delati samo dobra dela vse 6Voje življenje, pa nazadnje še ne bi vedela, ve bi bilo zadosti. Ob misli, da me utegnejo v kratkem odpeljati v Luizijano, me popada želja, da bi se končala.« »Pravijo,« 6e je osmelila Julija, »da se v tisti pokrajini, ki je polna divjih zveri, lahko najde moža.« »Dobro, fiotem 6e bomo lahko vsaj nad kom maščevale.« Medtem ko so dekleta govorila, je 6estra Genovefa, ki je prihajala iz bolnišnice, 6topila proti njim. Ko je dospela do praga, je zagledala zdravnika in se ga takoj lotila. »Gospod zdravnik, danes 6te mi obljubili, da lahko upam?« »Kaj pa? Ah. re6, imate prav. Vedite, sestra, da sem se za tisto 6ilno potil.. .* »In 6te uspeli?« je z veselim glasom vprašala 6estra. Dobri zdravnik, ki je videl, da ne sme predolgo mučiti sestrinega pričakovanja, je prikimal. Sestra je pogledala v tisto stran, kjer je bila Marijana. Zaradi zdravnikovega prihoda 60 jetnice prekinile razgovor m se mu približale, da bi ga jx)zdravile. Prednica je poklicala Marijano in ji sporočila veselo novico. »Danes zvečer, dekle moje, boš lahko stopila v svobodo.* _ Lahko si je misliti, kako je bila deklica ob teh besedah vsa presunjena in radostna. Vse ostale jetnice, ki 60 spoznale, da je sreča eno izmed njih obdarila, so se zbrale okrog sestre, da bi se ji zahvalile, toda dobra žena je vso hvalo obrnila na zdravnika, ta pa je 6 6voje strani spet vse zasluge pripisoval svetniški sestri. Tisti hip pa eo se od bolniškega oddelka zaslišali presunljivi kriki. Potem pa so zagledale, kako je vstopila deklica, ki je obupno jokala. Marijano bi kmalu zadela kap, ko je v došli 6poznala eno tistih dobrih duš, ki sta jo bili rešeli onega večera ob No- vem rnoetu. Približala se ji je in zatrdno ugotovila, da je res prava. Ko je zagledala 6estro v družbi jet-nic, ki so stopale naprej, jim je Henrika stekla naproti. III Marijana se ni bila zmotila. Resnično, bila je Henrika. Dan potem, ko so jo privedli v zapore, 60 deklico zaradi silnega razburjenja dali v bolniški oddelek in sicer na zdravnikov ukaz. Neka druga bolnica je imela nalogo, naj je ne pusti same, ker se ni vedelo, kaj vse se lahko pripeti dekletu, ki je v svoji zmedenosti in razburjenosti kričalo, da hoče umreti. f Dan kasneje pa 6e je Henrika že pomirila in bolnica 6e je za hip odmaknila od njene postelje. Tedaj je deklica vzela svojo obleko, se oblekla in odšla na dvorišče. Zagledala je sestro Genovefo, katero je bila videla že prejšnji večer, in ji stekla nasproti. Zdravnik pa jo je poskušal z osornim glasom ustaviti. »Zakaj 6te vstali brez mojega ukaza?« Ko pa je zagledal prijazni dekletov obraz, se je spet spomnil svoje očetovske vloge. v »Vedite, da nismo v bolnišnici, temveč v zaporih,, kjer je trelja samo ubogati!« »V zaporih?...« je odgovorila Henrika in se z roko prijela za glavo. »Ali, da, 6[>ominjam 6e tistih vojakov, ki so me prišli iskat... in tistega g06jx>da, ki me je ukazal odpeljati v Salpetriere... Oh, sestra, nedolžna sem, pustite me ven .., Prisegam vam, da...« »Ne prisegajte, hčerkica moja, saj vam verjzamem, je odgovoril* prednica, ki jo je gani! bolestni iti trpeči izraz, ki ga je brala z obraza uboge deklice. Marijana, ki je ves fas molčala, je 6topila naprej in vprašala Henriko, ali jo |>ozna. »Se spominjate, gospodična, tiste ženske, ki se je hotela ubiti...?« »Da, da, sjoominjam se... Toda, tedaj 6va bili dve. Moja uboga 6estra...« Marijana je pogledala 6estro Genovefo, kateri je bila povedala že vso .to zgodbo in o deležu, ki sta ga pri tem imeli dve deklici, dva prava angela. Dobra eestra je takoj uganila, da mora biti Henrika žrtev kakšne podle zarote in je bila v nedolžnost ubogega dekleta prepričana tudi brez Martjaninih zagotovil. »Toda kdo vas je poslal v Salpetri^-re?« je končno vprašala 6estra Genovefa. >Grof de Limeres, načelnik policije,* je odgovoril nek glas iz ozadja. Sestra 6e je obrnila in 6e znašla pred neznanim moškim. S strogim glasom ga je vprašala, kdo je. Odgovoril ji je. da se pise Picard in da je strežaj pri njegovi ekscelenci. Kakor smo že brali, je Picard prisegel, da bo žrtvoval tudi svoje življenje za srečo svojega go6|3odarja. Ko so viteza poslali v ječo Bastille, si je on sam mislil, da bo najboljše, ako ostane v dobrih odnošajih s stricem mladega viteza. Dan kasneje je bil v načelnikovi delovni sobi. De Linieres je bil še močno razburjen; zaradi korakov, ki jih je moral storiti, da bi zlomil nečakovo nasprotovanje, toda Picard je znal samo zase ohraniti načrte, ki jih je ekoval za bodoče. Zlata knjiga rožnega venca Skof v Leiriji na Portugalskem je ob dvajsetletnici Marijinih prikazovanj v Fatimi s svojim odlokom z dne 20. julija 1937 naročil pripraviti zlate knjige, kjer naj bi bila zbrana imena V6eh pobožnih Marijinih častilcev, ki so se s svojeročnim podpisom zavezali, da bodo vsak dan v svoji družini ali pri skupni molitvi v cerkvi, če ne pa vsaj sami zase, zmolili vsaj po eno deset ko rožnega venca, po možnosti pa ves del. Knjige 6 podpisi bodo shranjene na častnem prostoru v velikem svetišču Naše ljube Gospe v Fatimi, znameniti portugalski in danes že svetovni božji poti. Prvi zvezek 6 23.000 podpisi so prinesli v Fa- timo portugalski katoličani o priliki velikega narodnega romanja 13. maja 1938, na enoindvajseti obletni dan prvega Marijinega prikazanja. Tudi pri nas se je zadnje mesece sprožila pobuda za redno molitev rožnega venca, oziroma za poživitev te lepe stare slovenske navade. Več tisoč vernih Slovencev in Slovenk se je s svojim podpisom zavezalo moliti rožni venec vsak dan, po možnosti skupno v družini. Naj bi do našega narodnega romanja v Fatimo knjiga podpisov kar najbolj narasla, kajti le tako bo naš narod po Marijinem zagotovilu v Fatimi obstal, se razvijal in prospeval na zunaj. HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH V A I Zakaj strmoglavci tako točno zadevajo cilje Imajo dve ciljalni pripravi: »optično« in navadno, poleg tega pa je bomba na krajši poti manj izpostavljena vremenskim razmeram Ljudje, ki bero vojna poročila — in ti imajo veliko večino — so se prav gotovo že kdaj vprašali, kako vendar morejo tako imenovani strmoglavci, ko se spuščajo s takšno vratolomno naglico iz zračnih višin proti ciljem, ki so si jih namenili obsuti z bombami, tako točno zadevati. Tudi nasprotniki priznavajo, da »Stuka«, kakor 6e zdaj običajno imenujejo nemški 6trmoglavci vrste >Junkers«, dosežejo skoro vedno smrtonosni učinek vprav zaradi sijajnega ciljanja, poleg tega pa tudi zaradi drugih prednosti, ki jih imajo te vrste letala. K uspehu mnogo pripomore namreč tudi presenečenje, ki ga vzbudi nenadni pojav 6trmo-glavcev, še bolj pa morda dejstvo, da strmoglavci spuščajo močno eksplozivne lx>mbe. Navadno vozi V6ak nemški e trmoglavec s seboj eno samo bombo, zato pa je ta težkega, če ne najtežjega kalibra. Če hočemo razumeli, kakšne 60 priprave za ciljanje na teh letalih, je treba pomisliti — piše dopisnik »Ce« iz Berlina — da so strmoglavci nastali neposredno iz lovskih letal Prvi tip strmoglavca, »Henschel 123«, ali kratko »Hs 123«, je bilo na primer lovsko letalo, ki je bilo zaradi svoje posebne zgrajenosti zelo prikladno za strmoglavo spuščanje. Razne vrste jun-kersovih letal, zlasti pa še najbolj znani »Ju 87«, tudi izhajajo iz lovskih letal. »Ju 87« je na primer naslednik dvosedežnega lovskega letala »K 47«, a je že čisto na svoj način zgrajen in 60 ga namenili sploh samo za napade v strmoglavem poletu. Je pa zelo podoben lovskemu letalu. To je eno-krilnik z enim 6amim motorjem, značilno pa je zanj tudi to, da je prav tako okreten in gibčen, kakor kakšno lovsko letalo. Še več: ima tudi prav takšne ciljalne priprave kakor lovec To bi se na prvih mah utegnilo zdeti malo čudno in neverjetno, ne smemo pa pozabiti, da se tudi lovska letala ne omejujejo na spopade z drugimi vrstami letal, a če potrebe zahtevajo, ga uporabljajo tudi za nastop s strojnicami, ki streljajo bodisi na druga letala v zraku, ali pa neposredno posegajo v bitke na tleh. Takšna njihova uporaba ni prav za prav nič novega, pač pa so ta letala že v prejšnji svetovni vojni obstreljevala sovražnikove postojanke, 60 torej resnični predniki sedanjih strmoglavcev. Na sedanjih nemških strmoglavcih »Stuka« so strojnico ali topič nadomestili z bombo da bi na ta način še povečali učinek napada na zemeljske cilje. Skušnja je pokazala na primer, da je točnost zadetka pri strmoglavcih dosti večja kakor pa pri drugih bombnikih, ki se ne spuščajo v navpične poletS ter mečejo svoje bombe iz višine nekaj tisoč metrov. V strmoglavcih pilot sam cilja in prav tako je tudi pri lovskih letalih. Čisto logično je torej, da je tudi ciljalna priprava pri strmoglavcih prav takšna, kakor pri lovskih letalih. Če se bolj določno izrazimo, gre pri tem za dvojno ciljalno napravo za »optično«, ki jo letalci običajno imenujejo »Revi«, ter za običajno navadno s pravokotnim križem in vizirjem. Slednje se letalec posluži le v primeru, če postane prva neuporaljpa. Optična »muha« ima to prednost, da pilotu ni treba biti v gotovi razdalji od majhnega kroga pri ciljalni napravi, in tudi lahko gleda na oba očesa. Ker letalec vrže iz 6trmoglavca bombo iz višine komaj nekaj sto metrov od tal, naredi bomba razmeroma zelo kratko pot in je pri tem dosti manj izpostavljena vplivu vremenskih činilcev. Zato strmoglavci lahko z dosti večjo točnostjo zadevajo cilje, ki 60 si jih vzeli na piko. Enaka ciljalna priprava, kakor jo imajo lovska letala, dobro služi tudi potem, ko strmoglavec že zažene svojo bombo in začne s strojnicami obstreljevati cilje na tleh. Indijci zahtevajo, da se izvoz živil ustavi Bangkok, 18. dec. s: Pretekli ponedeljek je bilo v Kalkuti zborovanje članov indijske trgovske in industrijske zbornice. Na njem so zborovalci zahtevali, naj vlada prepove izvoz živil. Da bi se zboljšal položaj glede prehrane v Indiji, so istočasno tudi predlagali, naj bi žito uvažali iz Avstralije, a ta njihov predlog je brez pomena, zakaj če bi hoteli uvažati žito iz Avstralije v Indijo, bi morali imeti na razpolago ladje. Teh pa ni. Kar zadeva prepovedi izvoza živil, je jasno, da bi pod-kralje\'6ka vlada morala preprečiti zaseganje živil in njihovo odvažanje za angleško vojsko. Medtem pa se demonstracije in spopadi nadaljujejo. V Ahmedabadu so prijeli 12 oseb in je bilo zaradi 6talnih neredov prepovedano, da bi ljudje hodili na ulice. V Bengalski pokrajini 60 v sedmih krajih ljudem naložili 6kupno 20.0500 ru-pijev globe. Poleg tega je bil prav tako, kakor v Bengalski pokrajini, predsednik Okrožne uprave odstavljen zaradi tega, ker ni soglašal z Angleži. V Coimbatoru v Madraški pokrajini je bila podaljšana prepoved shajanja in javnih zborovanj. Poročajo tudi, da so z današnjim dnem štirje časopisi v Delhiju prenehali izhajati. Podpiranje francoskih vojnih ujetnikov Poročevalski urad >La Corrispondenza« pjše iz Rima, da so na pobudo zasedbenih čet začeli v Franciji predvajati film, ki nesi naslov »Ujetniki« in ki prikazuje življenje v francoskih ujet-niških taboriščih v Nemčiji. K temu svojemu poročilu pripominja, da je omenjeni film zbudil med francoskim ljudstvom veliko zanimanje in da je 6pričo tega žel tudi ogromen uspeh. Po" vseh kinematografih, kjer so film vrteli, so nabrali nad milijon frankov vstopnine. Ta denar so namenili za podpiranje družin vojnih ujetnikov.. Osrednji odbor za pomoč vojnih ujetnikov je sporočil, da je bilo doslej poslanih že 320.000 knjig v franco-sika ujetniska taborita v Nemčijo. 151 Med gledalci je bil tudi apostol Peter Spremljala ga je ligija, ki je imela lice pokrito z gostim zavojem, in pa Ursus, da jima je bil za stražo Ko je Ursus odrival množico, da bi za svoja varovanca dobil dobro mesto, so ljudje godrnjali, a nejevolja se je spremenila v občudovanje, ko je Ursus pograbil ogromen kamen, določen za novo svetišče, ter ga prinesel apostolu ter tigiji, da sta stopila nanj. I k 1 m 152 Vprav tedaj se je pripeljal cesar Sedel je na vozu, podobnem odprtemu šotoru, da so ga vsi lahko videli Voz je vleklo šest idumejskih vrancev. z zlatom podkovanih. Neron je bil na vozu sam, da bi ljudstvo gledalo samo njega, samo ob vznožju je imel dva pritlikavca. Na sebi je imel belo tuniko in ametistno togo, na glavi pa lovorjev venec. Odkar je bil šel v Neapelj, se je bil močno zredil. Na licu, ki je bilo strašno in bedasto hkratu, se mu je zrcalila neznanska lrudnost in otožnost I »SLOV. DONI« v vsako hišo J Ribje olje — za danske šolarje obvezna pijača Dopisnik »Ce« piše iz Kopenhagna, da je danski »Zavod za ljudsko zdravje« pri danskem notranjem ministrstvu odredil, da morajo letošnjo zimo povsod na Danskem šolarji obvezno dobivati ribje olje, da bi se na ta način telesno čimbolj okrepili. Upajo, da bodo s lem ukrepom že vnaprej lahko preprečili možne posledice, ki jih po- vzroča pomanjkljiva prehrana v sedanjem vojnem času. Portugalski ministrski svet je imel izredno sejo pod predsedstvom ministrskegaa predsednika Salazarja. Udeležil se je je tudi portugalski veleposlanik v Madridu. V Ne\vyorku stavkajo raznašalci časopisja. Zaradi tega je dostava časopisov in prodajanje še vedno onemogočeno. HUDIČEV (LA MARE AU DIABLE) - Poslovenil K. N. GEORGE SAND V tj \V \1y \ty \t/> \l,> TT TT fTT BADAR »Da, videl sem ga, kadar sla na semnjih govorila. Na zadnjem semnju sta še kosila skupaj. O tem sta se torej tako dolgo menila?« »Kakopak. Gledal je, kako si prodajal svoje voli, in videl, da znaš svoj posel, da si videti priljuden pa delaven in preudaren. In ko sem mu povedal, kako je s teboj in kako se dobro razumemo vseh osem let, odkar si se k nam priženil in odkar skupaj delamo in da med nami ves ta čas ni bilo ne ene žal besede in nobene zamere, si je vtepel v glavo, da se bosta vzela ti in njegova hči. To je tudi meni všeč, da povem po pravici. Saj je ženska na dobrem glasu in je družina poštena in, kakor vem, premožna.« »Vidim, oče Maurice, da vam je premožnost precej pri srcu.« »Seveda mi je. Ali tebi ni?« »Mi je, če tako hočete in da vam ustreženi. Veste pa tudi, da se jaz nikoli ne brigam za svoj delež pri našem pridelku. Na delitve se ne razumem, moja glava ni za te reči. Poznam zemljo, poznam vole, konje, vprego, semnje, mlačev, krmo. Z ovcami, vinogradi, vrtnarijo, perutnino, čebelami in drugimi manjšimi deli se ukvarja, kakor veste, vaš sin in se jaz v tisto dosti ne vtikam. Za denar imam kratek spomin. Rajši bi vse pustil, kakor da bi se prepiral, kaj je moje in kaj tvoje. Bal bi se, da sem se zmotil in da bi zahteval, kar mi ne pritiče. Če računi ne bi bili preprosti in jasni, bi se v njih nikoli ne znašel.« »To je nžpak, sin moj, in še zato bi rad videl, da bi dobil pametno ženo, ki bi ti bila namesto mene, ko me ne bo več. Nikoli nisi hotel jasnega vpogleda v naše račune in kaj laliko bi imel •itnosti z mojim sinom, ko ne bosla imela več mene, da bi vaju ■pravil in vama povedal, kaj gre enemu, kaj drugemu.« »Bog vam daj dolgo življenje, oče Mauricel Ampak ne skrbite ta to, kar bo za vami. Nikoli se ne Ivom kregal z vašim sinom. Jacquesu zaupam kakor vam samim. Jaz tako nimam svojega premoženja. Karkoli mi gre, mi gre zaradi vaše rajne hčere in je last motih otrok. Mislim, da sva oba lahko mirna, vi in jaz. Jacques ne bo hotel jemati otrokom svoje sestre in dajati svojim, ko pa ljubi obojne skoraj enako.« »Prav imaš', Gennain. Jacques je dober sin, dober brat in mož poštenjak. Ampak Jacques bi utegnil umreti pred teboj, preden vajini otroci odrastejo. V družini je treba zmeraj pazili na to, da otroci ne ostanejo brez nekoga, ki jim bo znal prav svetovati in razsojati, če pridejo kaj navzkriž. Če ni tako, se začno vmešavati odvetniki, jih spr6 med sabo in jim v pravdah vse požro. Če torej spravljamo k nam v rodbino kogar koli, naj bo že moški ali ženska, moramo zmeraj vedeti, da bo moral tisti človek morebiti kdaj odgovarjati za vedenje in koristi kakih trideset otrok, vnukov, zetov in snah... Človek nikoli ne ve, kako rodbina lahko naraste. In kadar je panj prej>oln, mora rojiti in vsakdo pri tem misli, kako bo odnesel s seboj svoj med. Ko sem te* sprejel za zeta, čeprav ' življenju in odkar je ostal vdovec, se ni smejal in šalil z nobeno je bila moja hči bogata, ti pa reven, ji nisem očital,' zakaj si je drugo, čeprav je bil živahne in razigrane narave. Zvesto je nosil izbrala tebe. Videl sem, da si dober delavec in', dobro sem vedel, j resnično žalost v srcu in le s strahom in bolečino se je vdajal svoda so krepke roke in pa srce, kakršnega imaš ti, za kmečke ljudi jemu tastu. Toda tast je vselej modro vodil svojo rodbino in Ger- kot smo mi, najboljše premoženje. Če prinese moški kaj takega k mainu, ki se je bil ves posvetil skupnemu delu in zatorej tudi Jutri je sobota. Z delom boš malo prej končal in boš šel od tod po južini, proti dvem. Pod noč boš v Fourchi. Ščip sveti in samo tri milje je do tja. Blizu Magniera so. Sicer boš pa zajahal kobilo.« »Prav rad bi šel tudi pes, ko ni vročino.« »Že, ampak kobila je lepa, in snubec, ki takole lepo prijaha, je čisto drugače veljaven. Pražnje se boš oblekel, očetu Leonardu pa boš nesel v dar nekaj divjačine. Prišel boš, ko da te jaz pošiljam, menila se bosta, prebil boš nedeljo z njegovo hčerjo in v ponedeljek se boš vrnil s pristankom ali pa brez.« »Drži,« je odvrnil mirno Gennain. In vendar ni bil popolnoma miren. Germain je živel zmeraj pametno, kakor žive delavni kmetje. Oženil se je z dvajsetimi leti. Ljubil je eno samo žensko v svojem hiši. .prinese dovolj. Pri ženski je pa drugače; njeno delo v hif-i služi ohranjevanju, ne pa pridobivanju. Zdaj, ko si oče in izbiraš drugo ženo, pa moraš sploh pomislili, da otroci iz drugega zakona nimajo nobenega deleža pri dediščini otrok iz prvega zakona. Če bi ti umrl, bi jih zapustil v revščini, če tvoja žena ne bi imela svojega premoženja. In naposled bodo otroci, ki boš z njimi pomnožil našo zadrugo, tudi nekaj pojedli. Če bi šlo to sanio v naše breme, bi jih gotovo prehranili in ne bi rekli žal besede. Toda šlo bo od skupnega premoženja in otroci iz prvega zakona bodo za tisto prikrajšani. Če se družine večajo čez mero in če se premoženje ne množi v sorazmerju, potrka revščina na vrata, pa bodi še tako korajžen. To so moje misli, Germain, pretehtaj jih in potrudi se, da boš vdovi Gučrinki všeč. Zakaj s svojo pametjo in s svojim denarjem 1)0 prinesla semkaj pomoči za sedaj in brezskrbnost za prihodnost.« »Velja, oče. Bom že poskrbel, da mi Ik> všeč in da lx>m tudi jaz njej po godu.« »Za to jo moraš videti in jo obiskati.« »Na njenem domu? V Fourchi? To je daleč od tod, kaj ne? Saj ne utegnemo postopati v tem letnem času!« »Kadar gre za ženitev iz ljubezni, je že treba računati s tem, da se čas trati. Če pa gre za zakon i* pameti med dvema člove- njemu, ki je to delo poosebljal, še na misel ni hodilo, da bi se lahko uprl pametnim razlogom in skupnemu blagru. Vseeno pa je bil žalosten. Malo dni je minilo, da ne bi na skrivaj jokal za svojo ženo in čeprav ga je začela osamljenost moriti, je bil bolj v strahu pred novim zakonom kakor pa željan, iznebiti se svoje žalosti. Nejasno si je dopovedoval, da bi ga ljubezen lahko potolažila, če bi ga presenetila, zakaj ljubezen drugače ne potolaži. Ne najdeš' je, kadar jo iščeš. Predle stopi, kadar je ne pričakuješ. Ta hladni načrt za zakon, ki mu ga je obrazloži) oče Maurice, ta neznana nevesta, morebiti vsa tista hvala o njeni pameti in njenih vrlinah, vse to mu je vzbujalo pomisleke. In odhaja' je zamišljen. Tuhtal je kakor vsi ljudje, ki nimajo sami zadosti misli, da bi se jim klesale med seboj, to je, ne oblikujejo sami v sebi razlogov za odpor in lastno uveljavljanje in zato trpe t6po žalost in se ne bore z zlom, ki naj bi ga sprejeli. I)a ne hi bilo nesporazumljenj zaradi pričujočega naScga podlistka, pripominjamo, da so dela pisateljice George Sandove na indeksu, da pa je od prepovedi izvzeto po sodbi strokovnjakov prav delo »Hudičev hnjar« (La mare au diahle.). (Prim.: dr. A. Odar: koma, ki nimata muh in vesta, kaj hočeta, je stvar kmalu nared. Cerkvene odločbe o tisku I. del, str. 238.) Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani: jo Rraniari* - lidajatelj: ini Sodja - Urednik: Mirke Javornik - Rokoptso. ne vračamo - .Slovenski dom. Uhaja ob ^elovn,klb “J* 12 ” Me-»cina naročnina li lir, to Inozemstvo 15 lit - Uredniitvoi Kopitarjeva ulica 6/lIi - Uprava: Kopitarjeva utica 6, Ljubljana - leleloo ilev. »t «0-01 do 40-05 - Podružnica; Novo mesto