Št. 105 V Gorici, v četrtek dne 15. septembra 1910. Tate) ML. Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob i. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K % „ • • 10 „ ^osarrM^šte^Ilk&Afanelp. $ ?#'•'-f*'":; V Gorici se prodaja „Soeau v vseh tobakarnah. „S(M>AU ima naslednje izredne ' priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in, firadiščanskem" in dvakrat v letu ;T02ni rrt' železnic, paruikov in poštnih im". Ha naroČila brez doposlane na- . ročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek?« Dr. K. Lavrič. Uredništvo i nahaja v Gosposki ulici Št, 7 J Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po- /godbi. Večje črke po prostoru. Steklarne in spisi v uredniškem -Ldelu 30 vin. vrsta. — Za obliko tfSn vsebino oglasov odklanjamo \; vsako odgovornost. >\_~--------¦----------------------:------;------—--------— Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon It. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabrščck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Ljudsko štetje. ii. Povedali smo v prvem članku, kako se je štelo doslej med Cehi, koliko tisoč in tisoč Čehov so vpisali vselej za Nemce. Ali Cehi so se bili že lotili zasebnega ljudskega štetja ter so pokazali, kako so j sleparili Nemci in dognali število, koliko je v resnici Čehov. • Na jednak sleparski način so ukradli Slovencem tisoče in tisoče Nemci in Lahi. Oboji se pripravljajo tudi letos na to, da upišejo kar največ "mogoče Slovencev za Nemce in Lahe. Kaj je rekel »Piecolo«? Kako je napovedal ial/.iiikaeijo ljudskega štetja, smo na kratko že povedali v posebni notici ...... V ..javi, ki jo je vlada izdala v o-pravičeuje svoje odredbe - da se ima namreč upoštevati občevalni in ne ma-teiini jezik - je rečeno med drugim: »Ako se smatra kakor materini oni jezik, v katerem je kaka oseba od mladosti naučena misliti, je ta jezik v poznejši dobi življenja, pod drugačnimi živ-Ijenskimi okolnostmi. dostikrat potisnjen v stran. Prvotna raba jezika izgublja na interesu. Tudi določajo materin jezik dostikrat povsem slučajne okolnosti in tedaj mu manjka popolnoma pomen kriterija o plemenski pripadnosti, ki se ga mu pripisuje. Ljudsko štetje more pa računati le y. določenimi aktuvelnimi dejstvi in mora obsezati iste z najbolj možno natančnostjo.« To opravičevanje vlade je seveda do-šlo vPiceolu« kakor dobra kost. na -ate-ri gloje. -»Piecolo« se sklicuje tudi na !!iedriarodni/.statistični kongres, ki se je vršil leta lB76. v Petrogradu in ki je sklenil, da ima ljudsko štetje določiti langue parlee« —¦ »jezik, ki se govori«, kakor smo zadnjič obširneje poročali. In iz tega izvaja »Piecolo«: »Jezik, ki se ga govori, ali kakor je svetoval Bock za Avstrijo: občeval ni j ez i k, more biti vnanji znak narodnosti, a more biti tudi brez zveze kake osebe s Kakim plemenom ali narodnostjo. Je gotovo dejstvo, ki je pač prepuščeno v prvi vrsti svobodni napovedi izprašane osebe, ali ki more biti od organov, katerim je poverjeno štetje, tudi kontrolirano in popravljeno na podlagi dejanskih jezikovnih potreb posamičnikov!« In na podlagi takega samolastnega tolmačenja prihaja »Piecolo« do zaključka: »Za služkinjo — n. pr. —, ki biva v Trstu, Je občevalni oni jezik, ki ga govori v družini, v kateri živi.« V ministerijalni izvršilni odredbi k naredbi o ljudskem štetju z dne 20. avg.; 1910. št. 148. pa je rečeno v 17 razpre- ! elelku, 2. odstavek: ; »Pa se določi, kateri od teh jezikov ; se ima smatrati kakor občevalni jezik osebe, ki se ima vpisati, mora števni ko- i misar v smislu 1. odstavka danega navo- j dlla rodbinske glavarje, aii samostojno živeče posamične osebe vprašati in se izogibati vsakega zavajanja z načinom vprašanja ter vplivanja na odgovor na ta vprašanja!« Ta odredba je dovolj jasna in je v direktnem nasprotju s trditvijo »Piecola«, ki hoče trditi, da števni organi smejo korigirati izjave strank! Ali »Piccolo« je že dal direktivo, kako naj se postopa, da bodo imeli dobiček j od ljudskega štetja zopet Lahi. I Ljudskega štetja bi v -takih krajih, | kakor je v Gorici, ne smel pravzaprav izvršiti magistrat, ker je evidentno, da bo ljudsko štetje v rokah goriškega magistrata falzificirano. Vlada bi morala sama vzeti v roke ljudsko štetje, potem bi menda že prišli Slovenci v Gorici do re-sničnejšega rezultata, koliko nas je; seveda mora biti izključen vsak pritisk od strani gospodarjev, službodajaleev itd. da bi Slovenci vpisali za obče v al ni jezik le materinščino. Kajti le materinščina, slovenski jezik, se mora vpisati za občevalni jezik, pa naj kdo še tako razlaga, kaj je materinščina in kaj občevalni jezik. — »Občevalni jezik« pri ljudskem štetju je past, v katero hočejo ujeti Slovence, da jih potem proglasijo za Lahe. Ta je res lepa: najprvo lovijo okoli ljudi z »občevalnim jezikom«, nazadnje pa pravijo: toliko je Slovencev, toliko je Lahov! O »občeval-nem jeziku« ni več ne duha ne sluha. Radi tega pa je dolžnost vsakega Slovenca in vsake Slovenke v mestu: da vpiše za občevalni jezik: slovenski! Le tako bo štet za Slovenca oziroma Slovenko, drugače pa za Laha oziroma La-hinjo! Sramotno pa bi bilo za vsakega Slovenca in Slovenko v mestu, če bi se dal ali dala npisati za Laha oziroma Lahinjo. Naš »o b č c v a 1 n i jezik« je slovenščina; torej vpišimo slovenski jezik za svoj občevalni jezik! Vsak Slovenec, vsaka Slovenka v mestu mora tako sto-riti! Po soeialnodemokraličnem kongresu v Kodanju. (Dalje.) Kongres v Brnu je bil torej postavil program: da ker so narodni boji v Avstriji glavna ovira vsakega političnega in kulturnega narodnega napredka, zahteva socialna demokracija, da se ima Avstrija spremeniti v demokratično državo, vsak narod je zase celota, naj ima svojo lastno upravo, posta voda jo, narodno zastopstvo; narodno avtonomijo. Na takem temelju si je socialna demokracija pri vseh narodih v Avstriji o-snovala svojo politično organizacijo. Čehi so storili korak dalje ter so, izvršujoč brnski program, si osnovali tudi svoje strokovne organizacije. To so storili tudi prav, kajti kaj bi bila sama politična, narodna avtonomija brez gospodarske organizacije, brez strokovne avtonomije? Toda Čehi so zadeli slabo. Državni poslanec Nemec je dokazoval opetovano, kako da dela vodstvo na Dunaju, kako da hočejo gospodariti le Nemci v socialni demokraciji ter da so Čehi le privesek, ki se mora sukati po nemški komandi z Dunaja. Socialna demokracija hoče biti nemška, Čehi imajo samo ubogati. Na shodu v Kodanju niso poslušali čeških teženj. Vse so zavili zopet v internacionalni plašč, tako da je vodstvo na Dunaju zadovoljno, Čehi pa ogorčeni. Nemec, državni poslanec češke soc. demokracije, je pisal pred shodom v Kodanju, med drugim to-le: »Nemški naši sodrugi dokazujejo vsak dan znova, da j..n ničesar ne moremo več verovati. — Skupno smo se do- govorili o narodnem programu, ki temelji, v narodni samoupravi. Če se pa mi združujemo v smislu dogovora in urejamo zato naše organizacije, pa izjavljajo, da si narodne avtonomije niso t^-.o mislili. Kadar gre na primer za jezikovno enakopravnost glede na železniške napise, izjavljajo naši nemški sodrugi, da so češki sodrugi šovinisti, ker glasu-'.:.'¦¦* za enakopravnost,- nemški sodrugi so |..t mednarodni, ker glasujejo proti enakopravnosti. Če mi Čehi glasujemo za kak upravičen naroden predlog kakega meščanskega poslanca, smo zato »meščanski priveski«, če pa nemški sodrugi glasujejo za nemškonarodne zahteve, naj si bodo še tako neutemeljene, pa dokazujejo, da zastopajo smotreno razredno politiko. Če dunajski češki sodrugi tožijo, da se socialno demokraška nemška večina ne ozira na nje, izjavlja »Arbeiterzei-tuug«, da je vodilno načelo pravica večine, če pa nočejo brnski češki sodrugi pustiti »Splošne delavske bolniške blagajne« še nadalje nemškim sodrugom, ki so v manjšini, se pa »Arbeitcrzeitung« zavzema za pravico manjšine. — Izkratka: nemški sodrugi so se navadili, da smatrajo za pravično le. kar je njim všeč.« Ponavljamo, da je to napisal sam soc. demokratični poslanec Čeh Nemec. Ali v Kodanju niso imeli ušes za take pritožbe, marveč so vse pomečkali ter končno rekli: da Čehi nimajo prav. Pokazalo se je na tem shodu, kako moč imajo v soc. demokraciji Nemci. Oni so se trudili, da se pokaže Čehom zobe, in domov so se vrnili kot zmagovalci nad Čehi. Iz tega pač sledi, da Slovani nimajo kaj iskati v soc. demokraciji. Če Čehi v nje j n e v e I j a . j n i č, k a j n a j v e-1 j a j o SI ovc n c i?! •* Zato si urejajo Čehi že svojo lastno organizacijo ter izstopajo iz dosedanje soc. demokracije, v kateri komandira nemški duh, — Tako poročajo n. pr.: iz Češke Trebove, da se je tam 14. t. m. osnovala nova separatistična strokovna organizacija soc. dem. Združili so se tekstilni delavci. V tej organizaciji je 55 društev in okoli 3000 članov. Predsednik je državni poslanec Hvbeš. Sprejeli so ostro resolucijo proti sklepom kongresa v Kodanju, naperjenim proti češkim soc. demokratom. (Pride še.) DOPISI. Šturje pri Ajdovščini. (S h o d.) — Pri nas se je vršil 8. t. m. shod po § 2. zbor. zak., katerega so klerikalci sklicali, ko se jim je onemogočilo javni shod. — Radovednost me je gnala v to klerikalno: gnezdo, da bi spozna! kranjske gromov-: nike ala Žitnik, Perhavc. J^opfej sem imel o teh možeh vše drugačno mnenje, a med shodom ob njih govorjenju se je. razblinilo vse spoštovanje, ki mi je bilo prej do njih. To je bilo čvekanja in lovljenja, da se mi je zlasti revček Perhavc smilil. — Sram me je bilo, da slov. narod ima zastopnike ala Perhavc. Od poslanca se pač sme zahtevati, da pozna tretjine, da ve, koliko tretjin ima celota, kar znajo ljudskošolski učenci v 3. šolskem letu. A ta Prhavec, Bog se ga usmili in mu pošlji »troštarja sv. duha«, ta Prhavec je velik revček. Kak govor, kako zveranjc, kake neumnosti, da, so se mu še baeki smejali ter da je sedel župnik Kromar kakor na iglah. Žitnik pa se je lomil in stiskal* besede ter pripravljal ljudi na to, da brez poviška davka ne morejo klerikalci na Kranjskem nič narediti in nič dati. Vedno je bil refren: brez novih davkov nI nič. Mi ne moremo naprej, ako n?»n. vi, kmetje, ne daste sredstev v podobi davkov. Mi smo mislili, da poide brez 'avkov, mi smo vam prej zagotovil.:,,, da vam davkov ne povišamo, a sedaj vidimo, da ne gre, Tako nekako se je govorilo na klerikalnem shodu v Štu-rijah. In baeki, tudi naš dr. Brencelj, so jima konečno ploskali. To se pač vidi, da našemu kmetu manjka razsodnosti, da mu manjka lastne misli, in klerikalec ga hoče imeti v temi in pravi: Trpi in daj, saj te čaka na onem svetu bogato plačilo v »nebeškem veselju«. Konečno omenjamo še to, da so pisarili klerikalci po svojih listih, kakor da so prišli razbijat shod z Goriškega in iz Trsta, torej kakor da bi. se bili Nckranjci uprli samovolji klerikalnih kolovodij. Pribijamo, da so se uprli domačini. Domačini so pokazali, da ne marajo za^ take zastopnike ljudstva, kakoršua sta Žitnik in Per-havec. Počasi se že dani po Vipavskem. Iz goriške okolice. Iz Kojskega. — Gospod urednik, nisem učen mož in ne več v cvetu let, zato Vas prosim, da potrpite z menoj, če ne bodo vse vejice in pike v redu — prisegam Vam pa, da kar piše moja žuljava roka, je vse resnica. — Kar pišejo »Pr, List«, »Novi Čas«, »Gorica« o našem novem učitelju, obč. možeh, o naši mladini, je ostudno in ker vem, odkod izvirajo oni dopisi, sem sklenil pobožati malo one »nežne« dušice, ki se drznejo na tako podel način blatiti našo vas. — Da ne bi izpustil nikogar, začnem koj pri glavi. O našem nuncu naj bo toliko povedano, da je samo za to tukaj, da se širi na vse-strani, tako da bi nam bil le tedaj v korist, če bi ga kazali v cirkusu za denar. Dosedaj se ni brigal za nič v Kojskem. V zadnjem času še le, ko se je ustanovil v naši vasi »Sokol«, nam hoče skoman-dirati čuke in Mar. hčere. Zato rujove vedno v cerkvi. Ali do sedaj se je priglasilo bore malo hčerk in tudi čuki niso preveč vabljivi. Sicer ta človek ne bi bogve kaj dosegel, da nima, ob svoji strani dobrega adjutanta — krčmarja Benedikta Mariniča. V prostorih tega moža se je ustanovilo pred leti »Prvo glasbeno godbeno društvo«, v katerega odboru je imel tudi on mesto. Nekaj časa je bil mir, katerega pa je skalil B. Ma-dnič, na ta način, da je silil ude, naj pijejo samo pri njem, pri njem naj prirejajo veselice. Bog ne daj drugod, ker drugače je govoril, da jih zapusti s svojim bom-bardonom, češ da brez njega ne morejo nič napraviti. Poleg vsega se je nekega jutra najbrže izmislil, da sta mu bila ponoči ukradena dva pršuta s sumnjo, daso to naredili društveniki. Poslal je k njim orožnike, da poiščejo ukradeno blago. Naravno je/da so nedolžni društveniki takoj izstopili iz društva, katerega odbornik jih je osumil tatvine. Bombardonistu je pri teh sumničenjih tudi prav pridno po-niagala njegova žena,, ki nosi v hiši hlače. Drugega nočemo reči. Mož pa se je tudi včasih lepo vedel v društvu, n. pr. ko je »fotografiral« »Prvo briško godbeno društvo«. Za časa volitev je bil šel na- lipo pred -f arovžem in je tam naredil -eksperimente g. nuncem na isti način, kakor v onem slučaju*, ko Je* »fotografiral« godbo. Sedaj pa sta z nuncem kakor pravijo v najožjem stiku, ker mu B. M. pridno pomaga, agitira za čuke in Mar. hčere; pravi, da dobijo čuki zastonj, obleko itd. — Nune je seveda pozabil na one čase, ko ga je zmerjal. »Gliha vkup štriha«. — V kratkim času so odstopil? udje in ustanovili svojo, godbo. Med tem naj bo še povedano, da je France Pahor ustanovil »Sokoia«. Izvoljen je bil za predsednika. Kmalu za tem je kar meni nič odstopil in se odpovedal predsedništvu. A to-še ni bilo dovoli, da bi se ga sprejelo v^vrsto katoliških mpž, nam pripelje čez^ nekaj časa cel regiment čukov iz Št. Ferjana. Pred njimi so pa marširali Benediktovci, ki še niso umeli čukarskili cunj, ampak ugrabljeni njen najdražji ©vet, pa- napravite kaj takega na grobu, da so se celo stare ženice zgražale! AK menite; da ni za obupano mater to nova bol?! Iz Sfc^rjana je priob&la »Ci&iea« z dne 3. sept. t. 1. dopis, v katerem:" dopisnik trdi, da so vsi reloirii zavrnjeni in da je izdalo glavarstvo Županstvu nalog, naj ukrene vse potrebno za volitev župana. Poživlja tudi merodajne faktorje/ naj skrbe, da se dotični nalog izvrši, ampak ne da bo piesnil v;aktih županskega arhiva. — Ti ubogo lažnjivo revče! Kakor po navadi so bili dopisi v klerikalnih listih vedno lažnjivi, ravno tako se je tudi »mlad« dopisun v oni številki »Gorice« prav na debelo in široko zlagal. Laž je, da so že vsi rekurzi zavrnjeni. Še večja pa, da ie glavarstvo izdalo županstvu kak nalog, da naj ukrene vse potrebno za dne, pod kako številko in kdaj je rta županstvo došel odlok od glavarstva?,1 NB. V prihodnjič pa, ako misli dotični dopisovalec sploh v časopise še kaj dopisovati, bi bilo dobro, da bi pogledal vse uradne pečate, kako se naša občina imenuje. — Opazovalec. še vedno »ta staro iinancarsko mondu- J volitev. Naj dokaže g. dopisnik, kakega ro.« Prva pot čukov je bila k Benediktu ........... - kjer so se po vrsti sušili »dopjoni«. Treba je bilo čuke napojiti, da so zvečer lahko napadali mirne Sokole. Sodnija jih je pa zato tudi kar po vrsti menda vseh skupaj na 120 dni povabila »na varno«. V sokolsko društvo, katerega je vstano-vil France Pahor, se je vpisala tudi godba iz onih članov ki so odstopili iz Bene-diktovega bombardona. Tako da imamo sedaj dve godbi. Sokolsko in »financar-sko«. Franceta Pahorja je menda dobil na svoje limanice njegov brat Oskar — mlad lemenatar, ki- se tudi precej široko-• usti po Kojskem. Da mu malce zamašimo usta, mu povemo lahko na uho, kakšno tako, da bo molčal. Le počasi. Posebne vrste klerikalec je naš nadučitelj Slomškar Poberaj. O drugi priliki kaj o njem, tu povemo le, da goni otroke v cerkev, rekoč: Pojdite v cerkev, pomočite palec v žegnano vodo, da razženete hudiča iz sebe. Naj bi se ravnali po tem njegovem navodilu naši klerikalci, šli naj bi v cerkev ter se poškropili z žegnano vodo, da bi pregnali hudiče iz sebe. Potem bo hitro mif v Kojskem. Iz Solkana. — Odkar se je naš kaplan jel resneje potegovati za »vero«, naletimo večkrat na prismodarije v kakem srednjeveškem času. Temu gospodu bi raje svetovati, naj se bolje pripravi za nedeljske pridige in naj ne mlati vsako nedeljo ene in iste o teh »preklicanih« liberalcih. Tudi bi ga prav lepo prosili, naj že enkrat poduči tistega fantalina — le-menatarja, kako naj se obnaša. Sicer mu ne zamerimo, ker vemo kako se obnaša tele, katero je bilo celo leto zaprto, pa naenkrat dobi prostost. A da Vi, gosp. kaplan, dajate potuho njegovim »špa-som«, to je že več kot preveč! Zapomnite si, da se niti Vam niti desetim lemenatar-jem ne posreči spraviti naše mladeniče, po katerih se Vam tako cede sline, pod svojo oblast. Menda vidite sami, kako tešK-> je bilo ujeti samo par ptfčev, z najkrajšimi perutnicami. Koliko »šmira« je bilo treba predno so imeli osmoljene perutnice, da so popadali na tla ter se povaljali pred Vami v prahu. Malo je teh debeloglavih kalinov m ne pričakujte jih več! — »Res teško je organiziranje. Sol-kancev,« tako je dejal namreč lemenatar. »Pa kaj, ko jim ne diši niti izob. društvo. | Čemu je sploh imamo ?Dostavljeni časopisi gredo neprečitani v nezasluženi pokoj! — S »stražo« (— pardon — »novo guar-dio«, tako jo mi Solkanci imenujemo, ker je predsednik Italijan) smo si nakopali novo blamažo. Ce bi »guardia« nam plačevala za pijačo, no potem bi jo že častili; toda ta nova prikazen je tako suha, kot bi jedla samo pečeno pšenico in pila vedo iz suhega potoka. — Nobenemu pa ne gre tako dobro po vsem svetu, kakor nam »Čukom«. Nobene težave tega sveta nam ni treba prenašati, ne trpeti ne lakote ne žeje... ker nas sploh ni!« Solkanci smo jim že odgovorili: »Poskusili ste pač zasejati seme čukov, toda padlo je na nerodovitna tla. In prav je tako! — Mladina — bodočnost je naša in vas je' strah. Zato toliko*napora in »dela«. — Niti odprti grobovi vam niso več sveti; Še celo pri nagrobnih govorih agitirate za svoja piškava društva, kakor je to naredil prejšnji teden naš fajmošter indi-rektno pri pogrebu neke mladenke! Še celo odprti grob ga ni obvaroval pred tem, da bi ne vdrihal po brezvercih. Ali * se Vam'ne smili uboga mati, kateri je bil Iz krminskega okraja. Iz Fojane. — Dne 4. t. m. se je ustanovilo »katoliško izobraževalno!!) društvo«. Besedo je imel namestnik Krem-žarjev, kajti Kremžar se je prejšnjo nedeljo dovolj nakremžil v Medani in Bi-Ijani, zato ni mogel priti kremžarit vFo-jano. Najprej je začel pridigati deset božjih zapovedi, katere znamo mi bolje kot pa on; to se razvidi iz tega, ker pri no-vostrujarjih imajo: da je tretja božja zapoved: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da se ti bo dobro godilo na zemlji«. Pri nas pa se glasi tretja božja zapoved: »Posvečuj praznik«! Govoril je o obmejnih Slovencih, kateri potrebujejo kat. izobraževalno društvo — čukovsko, da bi jih rešilo liberalizma — brezvercev! Govoril je tudi vse za »vero, dom cesarja«. Ako bi pa čakali na čuke, ako bi bilo treba iti v boj, bi čuki ne znali obračati se ne na levo ne na desno, ampak bi.se.razpršili kakor piščeta, kadar prileti jastreb v sredino. Pri zborovanju pa ni zaostal glasovit dijak Lojze Kodermac iz Neblega, kateri je predlagal odbornike ter je ukazal stopiti naprej, a nihče se ni hote! oglasiti. Rudeči-ca ga je tako oblila, da bi ga lahko zamenjal za raka, in pri teh čukovskih odbornikih so taki. ki ne znajo ne citati ne pisati. A kmalu se je videlo letati čukov-skega Lojzka Kodedejmaea lovit ženske in jih vlačit k upisovanju v bralno društvo. Mnogo jih ni vedelo, zakaj se gre, mislile so nekatere, da se upišejo v Marijino družbo, ter niso hotele iti, ali hočeš, nočeš, moraš. Kodedejmac ni pozabil svojega podrepnika Kramerčka, da mu je pomagal mešetariti, ker on ima velik upliv pri tukajšnjih čukih, kajti njegov oče je čuvaj pri g. grofu Bagverju; tukajšnji čuki se ga bojijo kakor Antikrista, ker vsako malenkost naznani grofu, radi tega si je pridobil dosti čukov. — Ali počasi že sprevidijo, kako so smešni čuki ter da taki špasi niso za ob mejo. Z& po knjigi, ki jo je izdala Prva kranjska iovarum testenin v /1. Bistrici zamoreš pravilno pripravljati Pekafeie. Zahtevat Jo, pošlje se ti zastonj l Domače vesti. Torej paralelke! — Vlada je končno tik pred otvoritvijo šolskega leta, dovolila na tukajšnji državni gimnaziji slovenske in lašk' paralelke. Prav! Zgcdilo se je torej to, »ar smo vedno zahtevali, — DrŽava je bila dolžna dati nam paralelke, iz katerih naraste slovenska gimnazija. Za zasebne gimnazije nimamo denarja. Lahi }n paralelke m gimnaziji. — Te dni so Lahi mnogo ropotali ter zahtevali svojo zasebno gimnazijo z laškim učnim jezikom, izrekali pa so se proti pa-! ralelkam. Ali kakor vse kaže, se le spri-; jaznijo s paralelkarnk Sedaj gddftijajo še, kam naj se dene paralelke? Staro je « gimnazijsko poslopje in res ni več za <¦ rabo; treba dobiti torej druge prostore. ! — Pričakovanih ovir za otvoritev para-lelk. ta*kbr kaže, ne bo! . : . - Občinske Molitve v Dornbergu. — Hud b6j ie bil. Klerikalci so zmagali ter tako obdržali gospodarstvo v občini v slojih; rokah. Sedaj vriskajo ter proslavljajo svojo zmago.. To kaže, da so obdržali te s težavo nekaj, kar so že imeli! Če bi se bilo «ršilp vse lepo pošteno, ne vemo, če bi klerikalci vriskali! — V komisiji sta kotnandirala župnik Točobran in kaplan. Tisti, ki so prihajali z rmenimi listki, so volili, kakor so hotelu nihče se ni zmenil za nje v komisiji, prašavali pa so one z belimi listki ter gledali v imenik. Vse polno naprednih volileev so odvrnili po krivici; iz škrbinske občine jih je prišlo volit 30, pa jih je volilo le 10, druge so zavrnili. Na tak način so delali tudi z drugimi; ni čuda, če so potem zmagali. Imenik je bil sestavljen seveda pristno po klerikalno. Ko je bil še čas za volitev, je zabranila straža uhod v volilno dvorano. Volitve sta delala po svoje župnik in kaplan, potem se ni čuditi izidu. Saj vemo, kakšen mojster je Točobran ki je bil pri deželnozborskih volitvah kar 67 glasov uničil kar tebi nič meni nič! Klerikalna trdnjava v Dornbergu se je pri teh volitvah močno potresla; prihodnjič se pa poruši! — Pričakujemo iz Dorberga natančnih podatkov. Manevrov na Krasu je konec. — Deloma se je vrnilo vojaštvo včeraj, večina se vrne danes v svoje garnizije. Na Krasu je bilo vojakov okoli 15.000. Vaje so bile naporne ter je vojaštvo obilo trpelo; zlasti so še pritoževali radi slabe vode. V nekemi oddelku 47. pešpolka se je bila pojavila krvava griža. Vojake so poslali v Gorico ter jih spravili v vojašnico na Travniku, kjer so ločeni od drugih. Zbolelo je tudi par častnikov, ki ležijo v tukajšnji vojaški bolnišnici. — Kakor čujemo, pride v Gorico še več vojaštva; roleg napovedanega gorskega polka iz Ljubljane pridejo tudi še konjeniki, tako, da bo potem menda število vojaštva pri nas jednako številu vojaštva, kolikor ga je v Vidmu proti meji. Pevsko In glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) naznanja, da se prične šolsko leto z dnem 26. septembra t. 1. Vpisovanje za učence se vrši od 15. in traja do 22. t. m. vsak dan od 10—12. ure dopoldne in od 2—3. ure popoldne v šolskih prostorih v ulici sv. Ivana š t. 7. I. nadstr. — Mesečnina za učenca znaša K 3.—, za dva učenca iste družine K 5.—, za tri K 6>—. Vpisnine plačati je K L—- Učnina za izreden pouk po dogovoru. 1'oučuje se gosli, glasovir, petje in glasbena teorija. — Vabimo stariše in njihove namestnike, da prijavijo učence za gotovo v gorenjem toku, ker se pri poznejših prijavah ne bo moglo ozirati pri določitvi urnika v toliki meri na želje posameznikov. — Odbor. Pasivna rezistenca na južni železnici. Vse organizacije uradnikov in uslužbencev na Južni železnici so sklenile koalicijo, da bi dosegla izpolnitev obljub, katere je dala J. ž. svojim uradnikom in u- ! službencem 1. 1907, ali jih še ni izpolnila. Glavno ravnateljstvo je poslalo pismo, v katerem pravi, da te obljube študira in da se tudi tekom meseca oktobra izpolnijo, v kolikor bode za to denarnih sredstev. Koalicija je pa dala na to odgovor, da če glavno ravnateljstvo ne da do 14. sept. 6. ure zvečer točnega in pravnove-liavnega odgovora, začne danes 15. sept. od polnoči naprej pasivna rezistenca na vseh progah Južne železnice. Danes ob polnoči so pričeli uradniki južne železnice s takozvano rezistenco t. j. delali bodo le po predpisih, in ako se teh drže, mora imeti vsak vlak zamudo. Uprava južne železnice se je napram uradnikom zavezala z okrožnico 385 A z leta 1907., da izpolni zahteve uradnikov. Zaman so pa ti-le čakali. Zahteve uradnikov so pa te-Ie: zvišanje stanarine (da pridejo v isto kategorijo kakor uradniki državne železnice), zvišanje dijet in pot-nine, draginska' doklada, ureditev disciplinarnega postopanja, ureditev dopustov m (da se ne bo štelo vojaških vaj kot dopuste). Delj časa so se vršila pogajanja.. Sinoči so bile vse postaje obveščene z Dunaja brzojavno: »Pogajanja brezuspešna. Ob polnoči je pričeti s p a s i v n o rezistenco.« Pasivna rezistenca bo trajala toliko časa, dokler ne zaukaže koalicijsko vodstvo drugače. Promet bo trpel, vlaki bodo jmeli zamude posebno pa tovorni. Do sedaj stavkajo z rezistenco samo uradniki, pričakuje se pa, da se jim pridružijo tudi delavci, kar se zgodi tekom teh dnij. Obizzl in Travan. — Kakor smo poročali zadnjič, je tiskar marchese Obizzi udaril znanega Travana po obrazu ter rnu razbil očala; Travan, ki je ranjen na očesu, se je šel zdravit v Trst; ta reč pride tudi pred sodnijo. — Travan pase je na napade od laške strani zadnje dni rotil okoli po Gorici, da ne dovoli več Ve-lodroma Slovencem. On pa je le od oblasti postavljen administrator ter bi škodoval Gorjupu, ako bi kaj takega storil; zato naj "si Travan le izbriše iz glave svoj namen! »Corriere« in »slgnor Andrea«. — »Corriere« ima že dlje časa to grdo navado, da se zaletava v g. Andreja Gabr-ščeka za vsako besedo, ki mu je v »Soči« nevšečna. Ne polemizira s »Sočo«, ampak kar izposodi si »signor Andrea« pa lop po njem! Tako je bilo tudi sedaj, ko se je »Soča« postavila v bran proti znanim nakanam iz laškega tabora zoper Slovence. .Corriere' je lopnil po Gabršče-ku, dasi ne stoji on v nobeni zvezi s kolesarsko slavnostjo, je ni priporočal iti ni odsvetoval, sploli ni imel pri njej nobene besede; (iabršček pa tudi ni pisal niti besedice* v »Sočo« o slavnosti ter proti onim Lahom, ki so hoteli napasti Slovence; niti besedice ni ne pisal ne inspiriral nobene reči -•- saj ga Še v Gorici ni bilo ves ta čas. izvzemši menda en dan. Na shodu v Ginnastiki so vpili proti njemu, kakor da bi bil on zakrivil kolesarsko slavnost, dasi nima v kolesarskem društvu nič opraviti ter je kolesarsko društvo, razumljivo, samo ob sebi sklenilo proslaviti primerno svojo 15-lct-nico. Nekateri Lahi so mu poslali sramotilno razglednico in tudi pretilno pismo z mrtvaško glavo. Pa so res smešni, da vidijo odpor proti sebi le v GabrŠčeku! -Tu smo jim podali dokaz, da temu ni tako, marveč da smo vsi Slovenci v Gorici odločni ter se znamo braniti vsi proti laškim grožnjam, ne le jedna oseba. Kar je bilo pisanega v »Soči«, je izliv ogorčenja, ki vlada med mestnimi Slovenci in onimi na deželi glede na nameravani poboj Slovencev od laške strani. Kdo in koliko jih to piše, je čisto postranska reč. »Soča« je priobčila, s »Sočo« naj polemizirajo —-kakor rni polemiziramo s »Corrierom« ter ne navajamo imen člankarjev, dasi jih pogostoma poznamo! Laškemu liberalnemu časnikarstvu presneto slabo pri-stoja tak način napadanja jedne osebe, ko ni pri stvari nič prizadeta. - Ne pišemo tega iz vzroka, da bi se morda g. Gabršček bal Lahov, (znano je, da se ne boji nobenega), ampak zato, da vidijo, da ne jedna oseba, ampak vsi smo jednaki nasprotniki tako grdemu boju od laške strani in vsi se znamo jednako braniti: tako je in tako bo, zato naj pustijo jedno osebo v miru pa naj upoštevajo nas vse za jednake nasprotnike, če bodo še nameravali uprizoriti take lopovščine, ka-koršne so bili določili za II. t. m. Dobra nel Cogllo — Dobrovo v Brdih! — Dobil sem pismo, oddano na c. kr. poštnem uradu na Dobrovem. (Za-padna Brda). Kako sem ostrmel, ko sem zagledal pečat z gorišniim besedilom. Prvič je škandal, da v kraju, kjer se ne dobi niti enega Laha, nosi poštni pečat laški naslov in drugi škandal je, da zavzema laščina prvo mesto!!! Čemu se ne zavzame za odpravo škandala prizadeto županstvo?! Mislim, da nismo mi Slovenci tu edino le za to, da plačujemo davke in dajemo državi vojake! Tuje spake za naša krajevna imena morajo izginiti! — X. Streljanje na srednjih šolah. — Mini-sterstvo za deželno brambo je ravnokar izdalo »Program za fakultativen pouk v streljanju na srednjih šolah in'sorodnih zavodih«, kakor tudi »I>oločbe za pouk v streljanju«. Ob enem se je šolskim rav-' nateljem naročilo, naj pozovejo dijake najvišjih dveh razredov, da . se. prostovoljno vpišejo v »kurze za streljanje«. - • Ministerstvo je mnenja, da bo s to odredbo utrdilo pri dijaštvu avstrijski patrijo-tizern. Dijaški almanah za šolsko 1. 1910/11. j je ravnokar izšel. Uobi se v knjigarni A. Gabršček, Trg. dom. Cena 1 K. Zadeva Bullo-SchkSlo. — Z ozirom na poslano g. Schidlo, kf smo je priobčili v »Soči« dne.^.p. t. m„ srjignagrpšcni, daj poJasnirflrtTto fca^eVe*W siceri?U^^¦*"- **n' 1. Vsi izvidi poskuševališča v Gradcu se glase tako, da je mast,« ki jo .izdeluje g. Bulo p r e š i č i a in da je p p p o 1-n o m a naravna ter p r v e. vrst e. 2. Izvid, one 'nidStf/ ki Jo* je kupila g. Schidlo, se glasi, da je mast prešičja, toda ker je bila shranjena na neprimernem kraju — je postala žal tava in je razpadla- Vsled tega je škodliva zdravlju. Pripomniti je treba, da je bila kupljena ona mast pred več nego 10 meseci, predno se jo je poslalo v analizov (iradec. Po H) mesecih ni nič čudnega, ako postane mast žaltava in se pokvari, to tembolj, ako je shranjena na nepravem kraju. O. j Schidlo je poslala mast po preteku 1 leta na poskuševališče na Dunaj. Izid se gla- ! si; mast je prešičja in zmešana s ko- I kosovim oljem.Vsled žaltavosti nezavžitna in škodljiva zdravlju. Skratka vsi izvidi soglasno potrjujejo« da je mast prešičja. Oiede na to. da se je našlo v njej tudi kokosovo olje, se ne da dognati, kdo je isto primešal. Toliko se nama je zdelo potrebno pojasniti si. občinstvu, da ne bode nesporazunUjenj, dokler se cela zadeva ne reši. Zadnjo besedo v tej zadevi izreče najvišja sodnija. -— A r t u r i n Lucija Buli o. Telovadno društvo »Prvaški Sokol« položi slovesno temeljni kamen za prvi Sokoiski dom dne 1 uri v Dorn-bergu. Odhod iz Dornbcrgu točno ob 11 uri. Prihod v Škrbino okohi I ure popoldne. Trgovsko-obrlne in gospodarske vesti. Vili. Avstrijski državni vinarski shod je bil v sejni dvorani dunajskega mestnega sveta slovesno otvorjen dnč 5. sept. 1*0 pozdravnih govorih sta referirala vinarski nadzornik Kober iz Klosterneu-burga in ravnatelj Stieger iz ("iradca o prenovljenju vinogradov z amertkanski-mi trtami; slednji se je seved' v prvi vrsti oziral na štajerske razn;.. < „ Popoldne so vsi udeleženci ogledali nižjeav-strijske deželne nasade v Korneuburgu. Kongres je bil dobro obiskan in so bili zastopani tudi slovenski in hrvaški vino-rejci. Slednji so tudi posredovali v tem smislu, da smo bili Jugoslovani po dr. Ploju zastopani v -predsedstvu kongresa. Profesor dr. Linsbauer je reieriral potem o zberi vrst v vinogradništvu. — Poročilo je bilo dovršena učenjaška razprava. Debate sta se udeležila v prvi vrsti ravnatelj Bolle iz Gorice in dr. Ka-serer. — Ravnatelj Z\veifler je govoril o nameravanem vinskem davku in se je sklenila na njegov predlog resolucija proti vsakemu vinskemu davku — tudi proti davku na vina v steklenicah in šumeča vina. Resolucija je bila enoglasno sprejeta. Konečno je še poročal ravnatelj Zwei-. fler.o vinskem zakonu. -- Zvečer 8. t. m. je priredil nižjeavstrijski deželni odbor v paviljonu spodnjeavstrijske deželne v-zorne kleti v lovski razstavi sprejemni večer. Udeležencem se je tam ponudilo 12 vrst najfinejših nižjeavstrijskih vin. Pozdravni govor je imel v imenu nižje-'avstr7*dež. oSBo^a referent za vinarstvo lVlayer. Povdarjal je lepo slogo na kongresu, dasi so zastopane na njem vse avstrijske narodnosti in stranke ter ga stavil za vzgled marsikateri važnejši avst.- korporaciji. Ravnatelj Seifert je potem poročalo najvažnejših skušnjah. pri uporabi umetno vzgojenih droži v kletarstvu. K referatu je podal lastne skušnje ravnatelj Zweifler iz Maribora. Kakor vsaka novost, ima tudi ta svoje nasprotnike; zato je bila debata kai živahna. Popoldan se je vršil zlet v znameniti spodnjeavstrijski vinski kraj Voslau; kjer so si ogledali vzorne vinske kleti barona Outtmanna in g. Schlumbergerja. Slednji je razkazal svojo tvornico za šampanjec. 10. t. m. je bila zaključna seja. Predavalo se je o raznih načinih, kako se pokončuje kiseljak in pa o pospeševanju izvoza avstrijskih vin. Po debati so se še izrekle običajne zahvale vodstvu, predavateljem in udeležencem. Kongres avstrijskih kmetijskih zadrug je pričel včeraj na Dunaju. Zastopane so razne kmet. zveze iz Avstrije, Nemčije, Bulgarije, zastopano je tudi angleško poljedelsko ministerstvo, Slovencev je na kongresu okoli 25. Proti uvozu mesa iz Argentinlje. — Klerikalna kmečka zveza za Srednji in (iornji Štajer je posiala ministerskemu predsedniku oster protest proti uvažanju mesa iz Argcntinije. Telefonični promet med Avstrijo In Italijo. C. kr. trgovinsko ministerstvo razglaša, da se sporazumno s kr. italj. brzojavno upravo v telefouičnem prometu med Avstrijo in Italijo dopuščajo naročeni pogovori- v določenih nočnih urah, na katere se • nanašajo določila člena LXVIII. lit H mednarodnega brzojavnega opravilnika (Lizbonska revizija iz leta 1908) in glede katerih se je podrobne posebnosti dogovorilo. Za nočne ure veljajo ure od 9 ure zvečer do f> ure zjutraj. — Najdaljša doba naročenega pogovora znaša štiri govorilne jednote ( 12 minut.) Govorilna pristojbina naročenega nočnega pogovora znaša polovico pristojbine navadnega pogovora iste dobe. Politični pregled. Delegacije. Nove vojne iadlje. Dveletna vojaška služba. Skupna minister-stva sestavljajo sedaj proračun za 1.1910,. ki se predloži delegacijam, katere se se-stanejo krog srede oktobra. V tem proračunu bodo tudi postavke za nove vojne ladje. Kakor se v ogrskih političnih krogih zatrjuje, vojni m». :ster poda izjavo, iz katere se lahko povzame, da se dveletna vojaška služba za sedaj opusti radi prevelikih stroškov. Anekslja Sandžaka po Črnigori. — Iz Cetinja poročajo »Politiki« v Belcm-gradu. da se v dvornih krogih v Cetinjti govori Čisto odkrito, da Črnogora anek-tira v krateni ves »novopazarski sand-žak« in »prizrensko nahijo«. Turčija baje po intervenciji Rusije nima nič proti tej aneksiji, še toliko manj, ker jej je Rusija neki obljubila za to dobre kompenzacije; dalje, da je privolila tudi že Avtsro-Ogr-ska. ki da je s Črnogoro dogovorila vojno pogodbo; tudi Bolgarija se temu nič ne proti v i, ali zalite va zase svobodne roke v Macedoniji. Razne yesrt*rw • Demonstracije proti patru Drozdu. -. V Pragi je došlo 12. t m. do velike'demonstracije proti bivšemu ravnatelju svetovaclavske hranilnice patru Drozdu, ki je bil poneveril več milijonov hranilnih vlog in sedaj po poteku svoje kazni živi,:v Pragi. Šel je po mestu, pri čemur sta ga dvamimoidoča spoznala hi ga začela zasramovati. Takoj se je nabralo do 800 ljudi'' okrog patra, ki so mu tako grozili, da je moral zbežati v vežo neke hiše. Še policija ga je oprostila. '' "* ' Železniška katastrofa v Uherskem pred sodnijo. — Dne 6. t. m. je končala obravnava v Chrudinu na Češkem zaradi velike katastrofe, ki se je zgodila pred nekaj meseci v Uherskem. Asistent Zeis je bil spoznan krivini, da je z nepazljivostjo zakrivil smrt več oseb, in je obsojen v šestmesečni zapor. , Črnogorska krona. — Kraljevska .krona za črnogorskega kneza je izdelana v Moskvi ter je iz suhega zlata, nasuta z dragim kamenjem. Troške sta plačala ruski car Nikolaj in italijanska kraljica Helena. Krona srbskega kralja Petra je iz samega Železa, ali iz onega Ka-ragiorgjevega topa, ki je prvi naznanil Srbiji svobodo. Zrakoplov.ee padel na tla sredi Pariza. ~~ Aviatik Parisot je plul z vojaškega vežbališča proti Parizu. Plul je okoli Eifflovega stolpa potem pa se hotel spustiti na tla na Invalidski esplanadi. Kar nakrat se mu je stroj pokvaril in začel je padu ti. Zadel je ob neko svetilko ter padel na tlak in se onesvestil. Pariško re-darstvo hoče prepovedati vzletati preko mesta. , ;. JVUsš Elkins in vojvoda Abruški. — Na vsak način hočejo nekateri listi poročiti miljonarko iz Amerike, miss Elkins, z abruškim vojvodo, bratrancem italijanskega kralja. Listi so že natanko poročali o pogajanjih med italijaskim dvorom in stariši lepe in bogate Američanke. Sedaj pa izjavlja agencija Štefani, da so vse te vesti izmišljene in da ne dobi Američanka lepega naslova, Abruški vojvoda pa tudi ne še lepših dolarjev. Čunguzi kot pasažirji. — Na ruski ladiji, "ki je prevažala 80 Kitajcev, so napadli blizu Harbina sopotujoči Čunguzi oba lastnika ladije, so ju ubili, vse druge pasažirje so pa zvezali in oropali. Pustolovec Margulin, ki je zbežal iz Berolina s poneverjenimi 250.000 markami, je bil aretiran v hotelu Kurope v Pe-trogradu. oko ne moti, celo lepši in prjkjupljivejši, inego je bil v'"nekaterih prejšnjih zvezkih ,te zbirke. , > Zvezek sestoja pravzaprav iz treh : samostojnih oddelkov, ki so vsak zase paginirani (J62 strani, odnosno 359 in 119) in imajo vsak svoj predgovor • urednika drja. Volčiča. Če se premotri celokupni zvezek, -mora se priznati, da je i bilo treba zanj mnogo nelahkega, ker por drobnega in preudarnega dela, in naravnost čuditi se je vztrajnosti in požrtvovalnosti g. deželnosodnega svetnika drja. Volčiča, ki je na ta način v štirih letih priredil kar štiri obsežne knjige iri pri . tem imel še vse skrbi z neprijetno manipulacijo. Pričujoča knjiga ustreza povsem svojim stvarnim namenom. Vsak oddelek ima tudi svoje stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. Odlični hrvatski »Mjesečnik« priobčil je v št. 8. in 9. o vsem jako laskavo oceno, katero zaključuje z naslednjimi značilnimi besedami; »,Po iiašem bi mnijenju trebali, da se o-vom sbirkom austrijskih zakona služe i svi hrvatski pravnici, najpače oni u Au-striji. pošto i onako svoje nema ju, a au-tor im je omogučio uporabu, navevši sve Jirvatske izraze, koji se bitno razlikuju od slovenskih. Kad i ne bi bilo niedju nama onako živog saobraštaja, kakav doista jest, več činjenica, sšto smo jedan narod, mora da nas nauka, da naučimo pravne izraze jednoga i drugoga dijela naroda, da uzmognemo lahkočom rabiti svaku našu pravnu knjigu, a ne .posizati za nje-mačkom ili talijanskom i ondje, gdje imamo svoju, samo pisarni drugim narječ-jem.« Upajmo torej, da ta knjiga ne bo obležala v zalogi, marveč prišla povsod, kamor spada, v. rabo, kakor zasluži. — Dobiva se po knjigarnah sploh in pri-uredniku dr. Volčiču v Novem mestu. Književnost. Izšla je: Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. VI. zvezek. Predpisi o nespornih pravnih stvareh. Uredil dr. Edvard Volčič, c. kr. dež. sod. svetu, v Rudolfovem. — V Ljubljani 1910. Izdalo in založilo društvo »Pravnik«. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. Cena v platno vezan: knjigi je 7 K. »Slovenski Pravnik« oziroma Mjesečnik Pravničkog društva v Zagrebu pišeta: S to sedaj izišlo knjigo smo storili lep korak naprej. Domačemu pravniku že dobro dene. da ima konečno v rokah zakone v jeziku, v katerem jih sleherni dan upotreblja, v katerem se jih pa nikdar učil ni. Ta zbirka,obsegajoča — da se na kratko izrazimo — notarski red, zapuščinski patent in predpise o sodnih depozitih, §a je vrhu tega tako urejena ter o-premljena z odločbami vrhovnega, odnosno upravnega sodišča, da je popoln pripomoček za vsakdanjo rabo praktika in da se vseskozi lahko meri z dotično nemško izdajo v Manz'ovi zbirki. Tudi vna-nja oblika je odlična in tisek je, če nas obstoječo i/, '< sob (t ima prost „. vhod) in kuhinja z vodo v hiši se odda v najem s i. oktobrom, Več so izve pri Oottfu Petru v Itastelju fit. <-. Proda se orkestrijon dobro ohranjen. Isti je stal 3000 K. - Proda se ga po prav nizki coni. — Natančneje se izve pri našem upravniStvu, Proda se motor G konjskih sil, m sumilo olje. Isli je Se malo rabljen in zelo ekonomičen. — Ogleda Ve ga lahko ko ftmkcijonira. — Natančneje podatke dajo lastnik g. Fr. Sandrin v Mirnu. Sprejme #e !0teIiLei)li)O gospodično za ti»žotfji)0 Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe na naše upravništvo. Za jesensko in zimsko dobo prihaja vsaki dan v veliki množini raznovrstno oblačilno blago za ženske in moške obleke D Iia|lIQULi5lfl HZOITlll In ibjfltiertllll bfluTOall, V zalo. i imava le trpCŽHO MflflO ™ kmric in tutli najfinejše za dame in gospode. SI. občinstvo iz mesla in dežele uljudno vabiva, da se vsak posameznik prepriča o najini veliki zalogi iti lepi izberi ler izredno nizkih cenah — brez konkurence, — 1'oslrezba slrogo domača in zanesljiva. Za obilen obisk se nnjloplejc priporočava ^«dž«I # ^opirnik - jopica. Mali oglasi. najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obsalnejii se računa. ia vsako besedo 3 vin. HajprtpravpelSe inseriranje ta trgovce in obrtnika Koliko le manJSIh trgovce« in obrtnikov v Gorici, taterih' na deteli (in celo v mestu) mh8e ne pozna, ke* likjer ne inBeriraJo. Škod« ni majhna. Fran Krak, brivec p&SBffftJ občinstvu v mestu in na deželi. Poatrozba točna in čista. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa lasničarska dela ter kupuje zmešane senike lase od K 12 naprej kg. Kandidatinjo hrano. — M. sprejmem na Codelli št. 14 stanovanje m Podbršček, ulica delovala Operaterka in maserka, SJUm^. se priporoča cenj. damam in gospodom za optv riranje kurjih očes in za masiranje pri revmatičnih boleznih. — Sprejema od 8. do 12. ure dopoldne ter od 1. pop. do 7. ure zvečer. Fanl Jellinek, Stolna nlica it 3, t nadstr. Vminzsterskem svetu prehude zmešnjave prevrgle ministre so cele države, na nogah se trdnih držal je samo minister za tik, ker je nosil „Oho". „0H0" J. Medved, carica Tekališie, Josipa Verdi it. 32. 30 let obstoječa strokovna krojačnica za gospode vsakega stanu. Zaloga usakourstjpga blaga iz inozemskih in čeških louaren ter izgo- ttiuljenih oblek. Blago na meter po najnižih cenah. = Zaloga blaga = za sokolske kroje. Ha željo se obleka tudi nkroji. Zaloga orožja in vse oprave k uniformam, kakor tudi za brate »Sokole", samo v trgovini M. POVBRAJ v Gorici na Travniku štev. 5. Jdlikovaia pekarija in sladčičarii Karo! Draščik v Gorici na Kern« v (lasiai hiol) - zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fin« vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo fiw- po Jako zmernih cenah. "%« Ceniki jedil in pijač , za §osHlr)ičap)« — se dobč u »Goriški Tiskarni" fl. Gabršček po 20 uin. komad. Tokajec, kralj vseh vin! Kar je mleko nežnemu otroku, to je odrastlim ljudem pristno tokajsko zdravilni Zdravniško priporočeno, postavnim zahtevam odgorarjajodo tokajsko vino je zdravilo za mlad*» in ne bi smolo manjkati v nobeni hiSi. Cisto, m.-ponarejeno tokajsko vino ozdravit posebno manjkati . ----- . t . nadlog«, pomanjkanje krvi, vstvarja apetit in vzbuja v veliki starih. - Produkcijo vseli naših vin nadzoruje država i« ta vit 4«ljsk» niinistorstvo kot edina zdravilna vina. Zraven zdravilnih užitttk ! — Da se omogoči vsakomur uživati ta biser med vsemi i»iji, kattiri razpošiljamo v vse kraje franko zabojnine in franko |»oštni Kolekcija št. I. steklenica 0.5 I petletnega med. - Saniorodec (Hamorodner) „ 0.5 I osemletnega ., ., ., „ 0.25 I petletnega med. - samotoea (Ansbnich) „ 0.25 1 osemletnega „ „ „ Kolekcija št. II. pet steklenic 0.7 1 petletnega med.-Samorodea (Samorodner) „ „ 0.7 1 osomlutnuga ,, „ ,. „ 0.6 t petletnega med. - samotoča (Ausbruuh) „ „ «*.» I osemletnega „ ,, ,, s-elje do življenja pri je razglasilo visoko kr. o^ ispebov nudi Tokajec tudi ni, smo sestavili skritim dv želodčno ilailili in r. p.Jje- Kron 9' - brez kakih drugih iz< proti jiovzetju ali p čilu gor. znesk datkov! ifdplu- kron 63*50 br.v. kakih drugih ialatkov! franko zubvjnine in franko postaja, plačati tekom 'iO itnij od datuma rta fakturi. Akcijska družba tokajskih vinskih producenfov (Gesellscliart Tokajer Weinproduxenten A. G. Vortriebs-Abteilung) Budimpešta V., Lip6t-kb"rnt št. 2. Odlikovana skoraj v vseh državah! Zahvalna in priznalna pisma od visoke is naj ilje gospode. Dobri zastopniki, , ki imajo v višjih krogih znance in trni ločanjom naših vin lep 7as!uzek, dostop v te kroge, si lahko i ziroma tudi stalno plačo! Cene brez konkurence. GORICA le o Gledališki nI. St. 14 ; -J- M. Gal + i Kilni pasovi. — Preveze za život, i | Elastične nogovice in preveze za \ i krčne žile. Ortopedični aparati in , razne priprave za bolnike. ' I Gumijaste cevi in rjuhe. Irigatorji, t i termometri, raznovrstni klistirji, s \ zračne blazine in vsi gumijasti i predmeti. \ Parfumi, mila, glavniki,'ščetke za : zobe, ogledala, čevlji za deževno { vreme in nepremočljivi dežni \ plošči. • Bretellc. Bretelle. POZOR ! le v Gledališki ulici št. 14. Josip Patek prva in edina slovenska kleparska delavnica in trgovina v Gorici, ulica sv. Itfana štev. tO izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplan je po zadnjem sistemu, škropilnice za vi-Irijol, polivalnike za vrte. -— Novost • ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. Proda se na Slapu ob Idrijci i. Lepa enonadstropna MSa v kateri so nastanjeni trije c. kr. uradi, oddaljena 5 km od žel. postaje Sv. Lucija, tik ob drž. cesti, ki pelje v Idrijo. Pri hiši je vrt za zelenjavo. 2. Velika dvonadstropna hiša „na Usadu" v kateri se nahaja dobroidoča gostilna in je nastanjena šola, s precejšnim kosom zemljišča, oddaljena cd žel. postaje Sv. Lucije istotako 5 km in tik ob državni cesti. 3. Štiri parcele gozda; tri merijo približno po 2 ha ena pa 3 ha. Drv se ceni v vseh štirih kosih na 2<I 30-300; šivalnih strojev od K 30-250; gramofonov od K 15-1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t. d. — Mehanična delavnica pri Batjei-u Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. " * Načelštvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom „:na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dnejp^decembra i905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6# obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi, tudi na 10 ali več let. . Vsak izposojevaJec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/«% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. . Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/.» večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja, naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. . ... Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, na] se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. * Nacehrtvo in nadzorstvo. Gorica Stolna ulica 34. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetiTen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej. SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian SSS v Kumpolcu na Češkem Tvorniške cene. Vzorci franko. Bojuj se proti pijančevanju, dokler je »c čas, Resi pijači ndanega predno je uničeno njegovo zdravje, vpelje do dela in njegovo premoženje, — in predno ga je pobrala smrt. Alkolin 'e sredstvo s katerim s« omogoči, je, prodajalce po sejmih in trgih i t«r na dežoli. i _3»-8 Častite dame! Ne obotavljate se več in prepričajte se s poskusom, da lNhim"kov dela in ¦ HIIfll brani krasno in nežno polt. l»rHI%fEk Ako se umivamo z ..L&RO- LOH", ni treba nikakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil, kajti po svoji I DHAI sestavini nadomešča popol-1»HMWm» no kremo. En komad ,%k- NOLA' prodaja se za 70 m. Dobiva se v Gorici pri sledečih tvrdkah: Toroš, D r o b n i č i n drug, Ivančič Bi Kurinčič, Fran Novak in na Jesenicah pri gosp. M. Šinkar. I U Nafti ^or '10<"e nePosre^lln M»fllWIUt naročiti, temu se pošlje po sprejetju f naprej nakazanega zneska pol ducata za S 4 50 ali pa 1 dneat za K 8 franko. Izgotavlja edino = J. P1LNACEK = Hrades Hriloo^, na CeSkem c. in kr. duorni zalagatelj, stara češka to- uarna toaletnega mila, parfumou, cerkuenih, i»ošCenih in poluuoščenih suec, naoadnih ste- arinouih parafinouih sj;čk i Sooj k svojimi! Ludovik Borovnik = pnSkar = V BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, fiobert-pušk in klice? za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prmtoirtl :