Kntolisk cerkven list.
Danica iEhaia ^sak r>etek na celi poli, in velj& po posti z« celo leto -4 gld. 60 kr., za pol »etn ti gld. 40 kr., r.a čeu r: !• l i .SO !<r. 7 tiskarmci sprcieaiana na ieto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; akc zadene na ta dat prazni! izide Dr.n?ca
dan poprei.__
Tečaj XXVI.	V Ljubljani 31. vinotoka 1873.	lAnt J.-4.
\a vernih <lus dan.
Cvetje sahne, listje pada, Mertvim krije njih pokop; Slavček vtilme — preč je na<la,
V	tuje gre labudov trop.
Oh, ki zdaj so -e uadgrobni, Kmalo «j>odej trudni <pe ; Kot v jeseni slavčki drobni So popotniki zemlje.
Grobe mnogo jih obide, CudDa je prememba ta: „Za veseljem žalost pride1' — Obžaluj prijatelja!
Britka lužica obseva Danes jame temno noč, Cvetka zadnja grob odeva, StAre jo plesnobe moč.
Solza vroča lice g»eje,. Zdihljej vstaja preglobok, Leta prešla nam našteje — Kratek časa je obrok 1
,.Vse pod solncem naglo mine!" Kar je dan--s. jutri ni; Leto, dan kar memo šine — Čas življenju tir mori.
Pomlad verne se v poletje, To preganja -pet p sčn; Mraz in slana vzame cvetje — Človek mora v grob persten.
Kratka je poroke zveza — ,,Kar minljivo je — mini!"
Kmalo -e cvetična steza
V	*ernje, kamuo-pot zgubi.
Ki so danes se veznli — Jih eez leto skup ni več! Ki po drugih so jokali,
Jih pogreša jok žaleč.
Al' mladost pa čez gomile Skače lahne še kervi, Kjer zrabiti mame mile Serce drago spod trohni.
Tak življenje je cveteče Najti tam, kjer smert mori; < 'a« tud' rožice rudeče
V	listje velo spremeni.
Venec m togo jih poklada Kajoim na zeleni grič, In solzica, oh! le rada Zapusti oččs kotič.
Gl"j siroto, ki pri jami Osamela se ihti, Oh, k očetu, ljubi mami, K njim v naročje si želi!
Moža s petimi otroci Na gomilo glej prist6p! Skriva si obraz v roci -Bil je žene tu pok6p.
Vdova v revi zapušena Z deco tam na leli kleči;
V	možu je pomoč zgubljena -Oh, kak' serce jo boli!
Tam mladeneČ kri/, objema, Kloni nizko k tlim glavo — Spodaj, oh! sestrica nema, Mu utegnila je rok6.
Britka <mertna je ločitev Dr«gib dragim iz sveta. Lop spomin pa je molitev Vez r.aduebna do BogA!
Cvetje -ahne, listje pada, Zima nam raproti gre — Serce vtihne, pre<" je nada, Grob »e čemi nam odpre.
Lden pride — drug' odide, V-i za njim potujemo: Vest tolažna nas obide: 1 's.kraj «pet vidimo ' *
fi > a o r •> s I a v b e r n e
vernih rftts fin ti.
Resnično, povem ti. ne pojde- od ondod, dokler tudi naj zadnjega vicarj« ne plačaš. Luk. 12, 59.
Mirno v tihih grobih počivajo trupla mertvih, ki so bili letos, lani, ali še pred vzeti izmed živih, ki so bili ločeni od predrazih svojih domačih in izročeni černi zemlji: ali za njih duše se ne vč, kako da je? „Poetavljeno je človeku enkrat umreti — pravi apostelj — potein pa pride sodba, da bo vsak prejel po tem, kar je storil hudega, ali dobrega." (Hebr. 9, 27,) Hudo in dobro tedaj, kar so naši preljubi umerli delali v življenji, to je odločilo njih nesrečo, ali pa srečo. Zastonj bi bilo govoriti o tistih, kterih sodba je obtekla nesrečno: njih klica in vpitja ne sliši nobeno rešilno uho. Izvoljenim v kraljestvu Očetovem se spolnujejo vse njih želje, — ako bi mogli še kako žalost imeti, pravi neki učenik, bila bi ta, da niso časa bolje obernili.
Ali z druzega kraja se dviga mili glas: „Usmilite se nas, usmilite se —saj vi prijatli naši! Roka Gospodova je nas zadela." (Job. 19, 21.) „Strašno je pasti v roke živemu Bogu!" (Hebr. 10, 31.) To je kraj očiševanja, očiševališe, vice. Viee so kraj, kjer jenja milost in se prične pravica; vice so kraj, kjer se ljudje ne smejajo, ampak žalujejo; vice so kraj, v kterem ne hodijo po nevarnih družinah, plesiših, razuzdanih kazališih, temuč se kesajo, da so tje hodili, in zato terpe; vice so ječa, na ktere vratih je zapisano: „Resnično, povem ti, od tod ne pojdeš, dokler tudi nar zadnjega vinarja ne plačaš." Bog te duše nezmerno ljubi, pa ravno zato, ker jih ljubi, kajti so se v njegovi milosti s sveta ločile, zato jih hoče popolnoma očistiti, da jih zamore popolnoma veselja vdeležiti.
Verniki današnji dan svoje priljube ranjee na njih grobih obiskujejo. Kaj bodete mertvim pri tej priložnosti povedali in potožili? Kaj jih bodete prašali?
Ko bi res zainogli saj enkrat v letu z ranjcimi govoriti, kakor ne moremo, kako marsikaj bi si imeli nasproti povedati in pc tožiti. Kak > britke s«» solzice otroka, ki jih toči na grobu nepozabljive matere ia kliče v grob: O mati, kako mi je dolgi čas po vas! Kolikrat sem lačen in nimam vas, da bi mi dali kruha! Nim^m vas, da bi me čedno oblekli, z menoj molili, me vodili k H ožji .službi, k spovedi, kaker ste me poprej, ko ste bili živi. — Zdi se mi, da vidim mater s 3 — 5 otroci n;i grobu očetovem britko jokati in v jzr«»b kli-cati: .,Odkar si ti, r če t'!i otrok in .-e Unili d<>tna, oči zatisnil, so \*3-»k dan 1» !j samnp.tšni in m-jjokoriii; starejših tudi v.q na grob nis«-m mogla več opraviti, d.i bi danes tukaj pok! knili i:i molili za t"be. 1'uvs <1 hočejo biti, kjer ka" napačnega: vsvga <■ »gibajo, V.j«*r je
kaj dobrega! Sej jih vender nisva ne ti in ne jaz tako učila! Eden pa je postal do čistega nejeveren in zapelji-vec se druzih ljudi. In zdi se mi, da se oče oglasi iz groba z močnim glasom, da se pokopališe strese in za-kliče: »Zdaj jest vem, kako nesrečni so otroci, kteri na slabe pota zajdejo; zdaj sem skusil kako grenek je odgovor staršev pred sodbo za otroke! Ko bi mi bilo dano, s kervavimi solzami bi jim zapisal: „otroci, varite se hudega; delajte dobro: „sodba bo ojstra in na tanko !*'
Kdo bo popisal misli in občutke vsih, ki hodijo, kleče, milijo po obširnem p kopalisu? Kaj govori pre-serčna mati svojemu detetu; kaj odrašeni in manjši otroci očetu, materi, bratom in sestram v grobih, kaj prijatel prijatlu, kaj ovčice svojemu ljubljenemu duhovnemu pastirju? Pa kaj jim iz groba uni odgovarjajo? O ljubezen, ki ta in uni svet veže, kako si ti sveta vez! Beži s pokopališa, merzli brezverec! Pojdi med zveri in živ.li; tukaj ni tvoj prostor! Ti si brez vere, zato si tudi brez ljubezni! Ti ne \erjješ na sodbo po smerti, zato liudi pohujšuješ! Beži s pokopališa; zate tukaj ni nič, kakor perst in kosti! Beži, ledeni never-nik, ti nimaš tukaj nič opraviti!
Pra-ali bi tudi preljube mertvc, "kako se jim tam godi? Odgovori nam Jezus namesti njih: »Kar je kdo tamkaj -ejal, t«» tukaj žanje: toraj bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure ne dneva, kdaj Gospod pride!' Pa tudi mertvi nam nauk dajejo: hodite v življenji na gr«>:», hodite v vice, in še več : hodite v pekel zdaj s mislimi, da potlej vanj ne piid»*te, kadar umer-jete iY!o ,,bogati mož", ki je pogubljen, bi rad svojim i.a zerniji »c vender naznanil nesrečo svojo, di bi >e jim ne zgod lo tako, kakor se je njemu. Bogoljube 11 neki učeaik pravi: »Ogejj ostraši požrešnega leva od r-.pa. živa misel na peklenski plamen pa odganja grešnik* 1 iti hudobije." In kakor človeka misel na v oni ogenj odvračuje zlasti od smertnih grehov, tako naj nas misel r.a časni ogenj v vicali straši tudi pred malimi odpustljivimi grehi. Smertni greh je naj veči hudo, in za smeriniui grehom je odpustljivi greli nar veči hudo. l*nega čaka večna, tega pa časna kazen.
, Hlapec, ki ie manj grešil, bo manj tepen", tepen pa vender le bo. Ako bi ti ve lil, da zato, ker si nekaj prederz/n v svojih očeh, boš na ero oko za vs3 življenje oslepel, obljubim, da bi oči raji krotil, kakor pa si to nakopal: pa kaj je slepota tudi na obeh očesih in pa vse žive dni proti terpljenju v vicah? Ako bi ti ve-dil, da zato, ker marsikaj zoper bližnjega rečeš, kar bi ne smel, ti bo jezit zastal in ne boš mogel tri leta nič spregovoriti; vem, da bi se sk^rbno tega varoval: pa kaj je to proti terpljenju v vicah, ko bi človek tudi celo življenje mutast bil ? Ako bi ti vedil, da zato, ker včasi staršem ali drugim kaj vzameš, ti bodo persti posekani, ni drugač misliti, razun da bi rajši vse pri miru pustil, kakor terpel te prehude bolečine : toda ko bi ti kdo obe roki in nogi odsekal, se to ne d& primerjati s terpljenjem v vicah. ,,Go3pod bo sedel iu bo srebro topil in čistil," govori prerok (Mal. 33). Srebro, ktero ni dosti čisto, so duše z manjšimi grehi, ktere bo Gospod popolnoma očistil v ognju vic, da bodo vredne gledati in vživati vekomaj neskončno čistega in svetega Boga. Tisti ogenj v vicali pravi sv. Avguštin, bo hujši kot kakoršne koli kazni, ki se zamorejo na tem svetu viditi, misliti ali občutiti. Pravica Božja natanko meri. Tako učijo tudi drugi učeniki. Očiševanje od malih grehov na unem svetu je prav hudo in težavno. Treba je, da začnemo biti modri, da se varujemo tudi odpusti j ivih grehov, in b d j skerbimo za svojo dušo, ker sodba bo natanko, in vse lahko se zgodi, da drugo
leto osorej bo že tudi veliko teh mertvih, ki zdaj to berč.
Kaj pa bomo prinesli svojim ljubim ranjcem, ki jih bomo na njih grobih obiskovali? Za telo jim že nič ne moremo dati. Se sami niso mogli nič seboj vzeti, ko so bili s perstjo zasuti, in njih truplo tudi ničesar ne potrebuje, ker že trohni in gnije, ali pa je že vse strohnelo. Za dušo pa, ako je morebiti še v kraju očisevanja, moremo veliko dobrega storiti. So molitve, in prošnje, je sad Kristusovega zasluženja iu visoke daritve sv. maše, so dušne in telesne dela usmiljenja, so raznotere zatajevanja, ki so Bogu prijetni darovi za mertve in mertvi m rešilni darovi. In kako hladiven je ta spomin za žive, da se vender tudi po smerti zamore preljubim ranjcim še kaj dobrega storiti, jim za njih ljubezen še kaj poveroiti! Mati so cele noči pri tebi prečuli, oče žul jeve roke domu nosili, da si ti kruh jedel in ga ne mara še zdaj ješ iz njih truda; ti pa si bil terd in nehvaležen do njih? Mogoče je, da ravno zato še terpe, ker so le za tebe, za ta svet preveč, za svoj večni prid pa premalo delali in skerbeli.
—	In ti, ki si komu slabe zglede dajal, koga v greh napeljal, ali ti ne prigreva v sercu , da m »rebiti zato še zdaj terpi, če se je na tem svetu premalo pokoril za hudo, kar ne mu ti nakopal V Ce je taka. ali ti je moč oči zatisniti, dr- bi ne molil za take duše V
Pri sv. masi se zamore posebno veliko sprositi za dušo ranjcih. Sv. .Janez Zlatoust pravi: „\ tri dele razdeli mašnik sv. Ilosti;o. Per?i del v znannje, da to daritev daruje v čast if«»žjo in svetnikov, drugi v zvelič »nje živili, in tretji, ki se v kelih spusti, v reše-nje obsevanih v vicah." O kolikrat imaš m .rebiti priložnost pri sv. maši b.ti, ki j i zanemariš iu s to zamudo veliko veliko dobrega zsveižeš. k*r bi lahko dosegel zase in za ran če. Kako ča^itliive in rodovitne so molitve. ki jih vt-ruiki Bogu darujejo o tihih večerih po svetih tempelnih ali pa doma z družinami! Koliko koristi iz njih prihaja tudi za ranjce!
Nekega posebnega darii, ki so ga živi dolžni mer-tvira, ne smemo pozabiti. Velikrat umirajoči krivice ali pa pogrešite za seboj na zemlji zapustč. O koliko vendar s"5 krivic zgodi na zemlji! Prašaj.no pa ali sv. pismo, ali sv. očete, ali svojo lastno vest in pamet
—	v?e nam kliče: »krivica se mora popraviti! Dj3tikrat bolniki svojim naroče, da naj to in to za njimi popravijo. Utegne se velikrat zgoditi, da se bolnik na zadnje svoje krivice spove, skesa, pa popraviti je več ne more, morebiti še naročiti več ne, da naj drugi poravnajo. Kakor že je, popravljati morajo drugi, svojci, dediči. To je dostikrat težavna reč, je pa delo posebno velikega usmiljenja za ranjce in Bogu močno prijetno, ker je delo pravice in ljubezni.
Kako pa se ta ljubezen zamore opravljati namesto ranjcih? Častitljiva blagoserčnost je, ako poškodovani sami, kjer vidijo, da se lahko povračilo ne dobi, usmiljeno odpuste škodo ranjcim, n. pr. s storjenim dobrim namenom: »umirajočim in ranjcim vse odpustim, kjer ni plačila upati, da bi zato kaj ne terpeli." — Kako pa naj živi za mertvim povračujejo ? Postavim tako- le: „Tv.»j oče je bil kupec, tergovec, imel je goljufno vago, mero, ter je velik del dobička prigoljufal, posebno ker je tudi staro, preležano robo za dobro in za novo prodajal. On bi bil morebiti rad popravil, pa ga je smert prehitela. Ti sin, hči itd. popravljaj za njim, dajaj njegovo robo tistim kupovalcem bolj po ceni, razdeli primeren del njegove zapuščine ubogim tistih krajev, kjer pa posebej osebe veš, ki so škodo terpele, jim poverni posebej; kjer ne veš, kako vravnati, posvetvaj se z umnim in keršanskim človekom, posebno z duhovnim pastirjem. — Tvoj stric, sa kterim si ti dedič, je s pre-
siljenimi obrestmi pri poBojevanji marsikoga preveč ožu-lil; daj ti nazaj, kar je on preveč jemal. Tvoj brat je brazdo prioral, nekej tujega svetd vgradil, nektere mejnike prestavil v logu in na polju; to ti popravi, ki si oskerbnik njegovih posestev za njim.
Tvoj mož je imel namen, za kako ubogo siroto kaj odločiti, ali kako drugo dobro delo storiti, pa ga je smert prehitela; stčri ti žena to za njim, da se njegova volja spolni.
Tako skerbimo za ranjce in jim ljubezen skazuj-mo. Pomnimo ob enem, da grob se bo tudi nam od-perl, tudi za nas se bo jama izkopala, in morebiti že prav kmali, morebiti marsikomu že v tisto versto, kamor se ravno zdaj pokopuje. Cas naglo teč?. Letos na smert še ne misliš; k letu ta daq te morebiti že med živimi več ne bo. Letos hodiš papuhnjen, glava se noče k molitvi odkriti, koleno ne poklekniti, serce ne se ponižati pred Bogom ; drugo leto osorej utegne biti že vse to napihnjeno telo živež Červov. Letos psuješ svojega duhovnega pastirja in ga gerdo zmerjaš; drugo leto utegneš med tistimi biti, ktere je on k grobu spremil in na nje persti vergel. Letos še sv. Cerkev preziraš, nji nasprotuješ; drugo leto bode nc mara ona že sate molila na tvojem grobu. Letos greš Še sam na (ljubljansko) pokopališe, pa le zato, ker drugi gredo, in še očenaša morebiti ne zmoliš; drugo leto znajo že drugi na tvoj grob prihajati, pa kdo ve, Če bo za-te pomagalo kaj moliti? Danes si zakopan v smertnem grehu, pomisli dobro, kje boš ta trenutek drugo leto, če v grehu umerješ? Ti vse bolj ljubifi kakor Kristusa, vender bol nazadnje za vselej nesrečen, če ti Kristus ne bo pomagal. Ojstre besede, pa veljajo le terdovrat-nemu, kterega pa tudi Bog še vabi k pokori in k sve-ličanju.
Da pri tem premišljevanji svojih ljubih ranjcih ne pozabimo, prosimo zanje s sv. Cerkvijo na tihem pokopa-lišu: „Ti Gospod, ki si Lazarja obudil iz groba, daj jim mir... Zmot njih mladosti, in njib nevednost nikar ne pomni , o Gospod! . . Daj jim večni mir, in večna luč naj jim sveti!
JLaznfiri liberalizem9 la£i-libera-
lizem.
I Dalje.)
V	Nemčiji, v kteri se je nesrečno luteranstvo pričelo, je kmalo tudi svoj sad pokazalo. Vnelo je hude razpertja, upore in punte kmetov zoper grajšake, v kte-rih je bilo i ad 100.000 kmetov usmertenih. Vžgalo je tridesetletno vojsko 1618 - 1648, v kteri luteranske druhali niso le cerkev, škofijskih, samostanskih poslopij, ampak cele mesta in vasi ropale in požigale. Mesta, vasi in hiše, v kterih so prebivali katoličani, so jim je te druhali nad glavo zažigale, in če je kdo hotel ognju uiti, so ga vstrelili. Duhovne in redovnike so pregnali ali pa pomoriii, druzih gerdih in nesramnih početij se še imenovati ne spodobi. Nemčija je bila v tej vojski vsa poteptana in odljudena. To je bii sad Lutro-vih laži, zmot in krivih naukov. — Le katoliški knezi so jo bilj iz r6k Svedijanov rešili.
V	Švici je nečistnik Cvingli raztrosoval svoj krivi nauk, ki ga je ,,čisto besedo" imenoval. Zavergel je Božjo službo, daritev sv. naše, ss. zakramente; učil, da možje naj se ženam, in žene možem spovedujejo. Zato je pometal iz cerkva altarje, leče; spovednice, križe, svete podobe je požgal. Podpihoval je svoje priver-žerce zoper zveste katoličane, da se je vnela med njimi huda vojska, v kteri je Cvingli s sekiro v roki na bo-
rišu mertev obležal. Švica je žalostne nasledke dolgo čutila.
Na Francoskem so se bili vselili kalvinarji (s sramotnim priimkom Hugenoti ali ponočnjaki, ki so po noči svoje snide imeli). Začeli so bili upore kuhati zoper kraljevo oblast, duhovne in minihe moriti, cerkve podirati, katoličane iz mest izganjati. Iz tega so se vnele hude verske vojske 11. 1562, 1567, 1569. Pa strup kri-voverstva po vojskah ni bil zatert, temuč širil se je iz perva bolj skrivaj in tiho, potem pa tudi očitno me<d vse stanove, in vjedal in pačil je ljudi po letopisih, romanih, pratikah, gledišnih igrah, časnikih, brošurah, bukvah, posebno brezbožnih „enciklopedistov", kakor je bil Volter, Dalembert, Kousseau, in drugi. Ti so papeža, duhovne, sv. vero in Cerkev na vso moč zasra movali in obrekovali z namenom, da bi sv. Orkev za-terli in z njo poderli tudi prestole. Pa tudi p > zborih, šolah, vradnijah in vladah se je krivoverstvo in never-Btvo trosilo med ljudstvo, in tako je sv. vera čezdalje bolj pešala in zginjala; nasproti pa je razuzdanost in brezbožnost strašansko narašala dotlej, da *«• je vnela in razpočila tista velikanska revolucija, prekm-ija. ktera je vso Evropo pretresla in znepokojila.
Kralj Ljudovik XVI bi bil rad nesrečni stan svojega kraljestva b«.lje vravnal. ter je sklical I. 17*9 deržavni zbor vsih treh stanov, duhovskega, pleiueniikega iu mestnjanskega. Pa tretji stan, izni«*i srednjega in nižjega ljudstva zbran, po hudobnih naukih ves popačen in za prekucijo ves vžgali, se je obnašal ošabno kakor edini postavni zbor in je kralja privoliti prisilil, da so se vsi trije stanovi v eno združili. — Sedaj je prekucijska stranka kermilo v roke dobila in je jela stare pravice napadati. Pričelo se je, kakor jc bilo nar bolj podpihano, „a domo Dei", pri hiši Božji (1 Petr. 4. 17).
Perve so bile zadete pravice duhovšine in pose stva katoliške Cerkve, desetine so bile naravnost odpravljene in nasproti davki po vsi ojstrosti naloženi; kmalo je prišel hudobni sklep na dan : vse cerkveno premoženje se za deržavo oberne, da se deželni dolgovi splačajo. — Preden je bilo leto pri koncu, bilo je že za 200 milijonov lir cerkvenega posestva na prodaj. Tudi vsi miniški redovi so bili z enim potom zaterti in posestva samostanov med deržavno lastnino potegnjene. Duhovnom in mnihoin je bila iz deržavne bla-gajnice slaba plača obljubljena in še slabji izplačevana.
Pa pri tem še ni ostalo. Prekucijski deržavni zbor ni le overgel viših starih pravic in postav posamskih francoskih dežel ter vsega po svoje abotuo prenarejal; ampak lotil se je tudi cerkvene vredbe, ktero vso je hotel podvreči deržavni oblasti. Namesti 136 poprešnjih škofij je bilo odločenih le 83 novih in njih sedeži so bili razdeljeni po departementih; Škofijske korarstva so bile odpravljene, vse posebne duhovne službe overžene, šole izročene brezverskim učiteljem, sklepi zakonov vrad-nikom — rnerom — volitve škofov in fajmoštrov zborom deželskih oddelkov, in papežu je bila odpovedana vsa oblast v cerkvenih rečeh.
Na to brezversko deržavuo vstavo bi bili imeli vsi škofje in mašniki priseči, ali pa svoje duhovne službe zgubiti. To je bila huda skušn ja za francosko duhov-stvo; pa večidel je Bogu in Cerkvi zvesto ostalo. Izmed škofov so bili trije: Talejran, Gobel in Lomenie na deržavno vstavo prisego storili, in z njimi nekaj malo duhovnih pastirjev in minihov. Vsa druga duhovščina ar »e stanovitno branila priseči. : Konec nasl-l
Deri ar ne postave in vestna prostost•
Na Nemškem, Švicarskem, Laškem kipi boj med der-žavo in Cerkvijo, ali bolj prav govoriti: deržava Cerkev zatira, in Cerkev se pogina brani, ker smilijo se ji njeni verniki. Katoličani ne ljubijo železa in kervi, ljubijo mir. Ako se jim pa vojska posili, jo sprejmejo, ker sicer bi bili izdajavci naj svetejših reči. Boj je nastal po Cerkvi sovražnih postavah. Ako se postava na zemlji razglasi, zato še nima dosledno postavne veljave
Sri večnem Postavodajavcu. Gorje posvetnemu postavo-ajavcu, kteri je s svojimi postavami v nasprotji s postavami večnega Postavodajavca in Sodnika! Kako žalostno je, kadar si v boju nasproti stojite obe oblasti, kteri bi imeli skupno delati! Pa če bojevalca čut nedolžnosti navdušuje, navdušuje zavednost, da se bojuje za Boga in pravico; je on mučenec, ako v vojski pade.
Kaj je ta vojska? Bojuje se za obstanek pravice, za prostost sv. Cerkve. Brez teh dveh reči ni Cerkve! Bojuje se za vestno prostost.
Vestna prostost je naj dražji, naj imenitniši reč. Prostost je toliko veči, kolikor veči je blago, ki se ima po nji varovati. Naše naj boljše blago je vest, in tako je med vsimi prostostmi vestna prostost na naj visi stopnji, in za njo se nobeden boij nc poganja, kakor katoličani. Ako bi bilo nam na izbiranje, kaj bi hotli zgubiti, bi se rajše vsemu odpovedali, kakor pa vestni prostosti. Vest je naj visi vrednost človekova. Ravno zato, ker Bog v človekovo vest govori, je človek tako velik : s tem se odlikuje od nezunine živali.
Po vesti bo Bog človeka sodil; Bogu bo treba odgovor dati, in ako večni Sodnik reče: Kje si pustil svojo vest? potem ne pomaga izgovor: V Berolinu, v Švici sera jo pustil.
Pa tako imenitnem posestvu, kakor je vestna prostost, se ne sme mahati s policijsko palico. Vest je sveta zemlja, kjer Bog s človekom govori, ona je sodnji stol, kjer Bog sam sodi. Ces svoje notranje življenje človek ni dolžan nobenemu človeku odgovora. Prav pogosto se sodba notranje sodnije drugač glasi, kakor zunanje; ako pa nas Bog opraviči, potem naj nas obsodijo vse oblasti.
NovoŠegna deržava ne spoznava iraenitnosti in vrednosti vesti v človeku. Ta deržava velikrat meri na jjvsemogoitvo" (oranipotenclerstvo), ker je preveč navajena zgolj parlamentarnih obredov, in nikogar ne pusti govoriti, ako nima dovoljenja, — tudi Bogu ne dovoli, ako hoče vmes govoriti, zato pa ne pride več do tolikanj pogrešanega miru.
,,Liberalizem" ima ime od prostosti (prostomisel-nosti, pa je vender naj veči sovražnik vestne prostosti, ker je lažnik in hoče jo le vničiti. Ako vest obmolkne, potem ima mir. Toda kakšen mir? Pokopališki mir, v kterem o: cz beganja po svoje delajo vsegaoblastni liberalci, in hvalo krikajo derhali, ktere so zgubile vest.
Opomnimo samo meraogrede, da je zdrava vest, pa tudi zbegana, in da tukaj je govor le o pravi vesti. Novošegni liberalizem posebno s tim trinoži katoličane, da jih hoče zoper vesoljnega in od Kristusa postavljenega poglavarja njih vere spuntati.
Ni pa je postave na svetu, ki bi nas zamogla lo čiti od sv. Očeta v Rimu, zakaj Kristus ga je postavil pastirja vesoljni Cerkvi, na njega samega je zidal vesoljno Cerkev, ne pa na pesek.
Ali bodo toliko milijonov katoličanov na Švicarskem, na Nemškem s silo ločili od sv. Očeta? Tega ne doseže ludi naj bolj triooška oblast.
Bojevati se morajo v tacih okolišinah katoličani, ne z železnim orožjem, ampak s terpnim (pasivnim) uporom, kterega so aposteljni oklicali, in mučenci s
svojo kervjo blagoslovili. Odgovoriti morajo trinogom: „Non possumus". — Ne moremo, no smemo. Ko so v začetku hotli z železom in s kervjo Cerkev potrebiti, ni poginila. Premagala je takrat, in zmaguje dandanašnji. Toda njene zmage imajo posebno lastnost, niso pridobljene na kervavih bojiših. Ona zmaga osebe s tem, da jih preživi ; zmaga lažnjive uke in vodila s tem, da se priverženci sami s svojim sadom osramotč. Kam so prišli vsi preganjavci sv. Cerkve? Zginili so z zemlje. Koliko jih je sv. Cerkvi jamo kopalo, in so nje same vanjo položili; tako silovito stiskana Cerkev še vedno v vsi svoji polnosti in moči živi.
Kakor nad osebami, tako zmaga sv. Cerkev nad napačnimi vodili. Prišel bo zopet čas, bodo sedanje načela sad rodile, svet se bo zopet streznil, potem se bo sklenil mir s sv% Cerkvijo. — In kaj je njeno maševa-nje? Krivice odpusti, zagrešene z Bogom spravlja, odpadle zopet sprejema v svoje materno naročje, vse uči srečno živeti in blaženo umreti, kakor vselej. Edina rešitev tedaj je: odkritoserčna sprava 3 sv. Cerkvijo.
Ali res r katoliški Cerkvi ni napredka ?
Med mnogimi rečmi, zavoljo kterih katoliško Cerkev grajajo njeni nasprotniki, se ji tudi očita, da nič ne napreduje z duhom časa, da se terdno derži le svojega starega nauka, in tudi za dlako ne odstopi od njega, ga noče času primerno razlagati, popravljati, da se v tem kakor v marsikakem drugem oziru ne da preveriti itd. Res je, da Cevkev nobenega svojih naukov, ktere vernim oznanuje in brez razločka verovati zapoveduje, od svojega začetnika Jezusa Kristusa do današnjega dne ni pustila spremeniti ali preurediti, da ne enega ni zavergla in ga ne bo, in da pri tem terdno ostane, če bi imelo biti zavoljo tega tudi sveta konec. Kako bo neki Cerkev to predelovala in prenarejala, kar je Bog razodel? Mar^Bog ni precej v začetku bil tako moder, kakor zdaj? Se misliti je prederzno, da bi kdo to predeloval, kar je Bog sam dal in učil. Ako se toraj kdo, ki hoče biti katoličan, tudi le enemu samemu nauku sv. Cerkve terdovratno ustavlja, ga Cerkev ne more in ne sme spoznati več za svojega otroka, za katoličana, taki ji je kakor tujec, kterega ne more več v naročje sprejeti, ak;> vsega ne veruje. On nima deleža pri njenih zakladih, milostih in blagrih. — Zato je ostro predovedano takemu deliti ss. zakramente, bodi si zdravemu ali bolnemu, ako je terdovraten, in odreka mu po njegovi smerti cerkveni pokop, ako se ni pred smertjo spreobernil. Vse to pa zato, ker nikakor Cerkev ne sme drugač delati, ne sme takim duhovnih dobrot deliti, ki niso udje sv. Cerkve in bi se toraj svetosti oskrunile, prejemniku pa bi nič ne pomagale; še le kazni bi mu zvikšale, ker bi svetosti prejel božje-ropno. S svojo terdovratno nevernostjo se namreč taki človek loči iz naročja sv. Cerkve in očitno kaže, da ne spozna v nji od Kristusa postavljene, nezmotljive uČenice vsih katoliških resnic.
Ali bo kdo Cerkvi to djanje v zlo jemal, in očital? Kdor reč brez predsoj prevdari, mora odgovoriti, da ne, ako bi bil še tako brezveren. Sej še vsaka postavna svetna družba, v kteri se med seboj zedinjajo ljudje za kaki namen, ima pravico staviti pogoje, kte-rim se mora brez izjemka vsak podvreči, kteri hoče njen ud biti in ostati in njene koristi vživati. Ako tega ne stori, ima družba pravico, ga izločiti izmed udov iu mu odtegniti dobrote, ktere je kot ud vžival. Katoliška Cerkev je po vesoljni zemlji razširjena naj imenitniši in naj potrebniši družba, prava Božja družina, ktere
preblagi namen je, pridobiti vsem udom srečo večnega življenja, ako spolnujejo njene postave in vodila. Kdor hoče biti tedaj njen ud in deležnik njenih dobrot in pravic, se mora pedvreči njenim zapovedim; če ne, se ne more pritožiti, ker se zavoljo svoje nepokoršine izobči, in se mu cerkvene dobrote uzamejo. Cerkev je terdno prepričana, da so vsi njeni nauki od Boga raz-odete resnice. Resnice pa ostanejo vekomaj resnice in Be ne dajo spreminjati in popravljati, ter se ne smejo opustiti. V tem oziru toraj Cerkev ne pozni nikakorš-nega napredka, derži se le terdno razodete resnice, in to ji je v naj veči Čast. V protestanstvu, se ve da, tu je vse drugač. Skor vsak že veruje, kar mu je drago; mnogi novošegni protestantje že taje Kristusovo božjo naturo, tudi neumerjočnost človeške duše, nebesa in pekel; tu celo lahko kdo nič druzega ne veruje, kakor to, kar z očmi vidi in z rokami ošlata, ali pri vsem tem ostane protestant, in še veliko velja, ako le znd prav psovati papeža, Rim in sploh katoliško vero. Tu je toraj napredek, da se Bogu smili, in ravno ta na-
Sredek je staro luteranstvo že tako razdjal, da morebiti veh ali treh protestantov ne najdeš, kteri bi vse enako verovali.
Pri vsem tem se pa moti, kdor bi terdil, da katoliška Cerkev nič ne napreduje. Ona resnice, ki jih je imela in verovala od začetka, bolj natanko razlaga, pojasnuje, in zlasti v vesoljnih zborih določuje. Marsikaj, kar poprej ni bilo vsestransko pojasnjeno, pojasni in določi; tako se določi, zlasti ako prepiri vstanejo, n. pr. neomadežano spočetje M. D., nezmotljivost namestnika Kristusovega v nauku sv. vere, in dosti druzih resnic že v poprešnjih stoletjih. Ravno tisti pa, ki Cerkvi očitajo, da ne napraduje, so dostikrat naj veči sovražniki njenega napredka.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Nekoliko o šolali sploli in gimnazijskih posebej.) Brati je bilo, da je Gjurski (Rabski) škof rekel ogerskemu ministru, da smo zastran šol po novih postavah v stanu, v kakoršuem so bili Izraelci po sužnosti; z eno roko se nam je braniti, z eno nam je pa zidati, sicer razpade še to, kar je. Nekteri so mermrali o teh besedah, pa sj le preresničue. Katoliškemu učitelju se je braniti proti liberalcem, k^r le-ti hočejo popolnoma v oblast dobiti vse šole; zidati pa je treba tim bolj, ker se ne manjka staršev, kteri ne zidajo ali pa še celo podirajo. In kaj malo ve<ele so sporočila, ki prihajajo z dežele, kako pešajo šole, kako slabo »e obiskujejo, k?Jso se podučuje v njih itd.
Ker so v cerkvenem oziru posebej pomenljive gimnazijske ali latinske šole, naj povemo o ljubljanskih, kar smo mogli pozvediti. Stopilo je vanje letos 10—12 učencev manj mimo lani, kedar jih je bilo v začetku sprejetih 434 ; pred desetimi leti še 636. Kolik razloček ! V osmem razredu jih je neki le 29 vseh skupaj. Znano je, da po novi naredbi spričevala iz malih ali ljudskih šol ne veljajo ter da morajo vsi, kteri hočejo v srednje šole, prestati posebno sprejemno preskušnjo. Na gimnaziji so zvergli jih o tej priliki letos sedem: dva iz I., dva iz II. mestne šole ljubljanske, dva iz Loke in enega iz Teržiča. Prigodilo se je, da sta dva se sprejela, ki sta na vadnici ljubljanski imela trojko, eden pa se je odvergel, ki je imel v I. mestni šoli prav dober red. Pravijo, da so te preskušnje precej nezanesljive in da se še le pozneje, zlasti konec šolskega leta pokaže na gimnaziji, koliko prav veljajo posamezni učenci iz raznih učilišč.
Precej šumelo je po slovenskih časnikih letos tako imenovano vrečkovanje, t. j. ukazanje, da se celo v nižih razredih po nemški morajo spet učiti tisti nauki, kterim nadzornik je dr. M. Vrečko. Tako se mora koj v I. slovenskem razredu po nemški učiti zemljepisje in računstvo, verh nemščine v II. tudi naravoslovje, in v III. razuu keršeanskega nauka in slovenščine se imajo po nemški razlagati vsi nauki. Vsled tega je prišel v I. slovenski razred za zemljepisje učitelj, ki tega nauka ne razlaga po Jesenkovi Zemljepisni Začetnici ali po „Občnem Zemljepisu", temuč narekva ga jim nekako z vprašanji in odgovori po nemški. Rad bi človek vedil, čemu so v srednje šole dopustili ali dovolili za naučne knjige Jesenkovo Zemljepisno Začetnico in Oo-čno Zgodovino, Erjavčevo Rudninoslovje in Živalstvo, Tušekovo Rastlinstvo itd., pa se zdaj po njih učiti ne sme. Pravijo, Slovenci nimate šolskih bukev; kadar so gotove, se pa prepovedo! Bore Kljukec naj si potem pomaga sam !
Pripovedovalo se je po me3tu mnogo, kako so *e slovenski učenci pregovarjali v nemške razrede, in da bi jih bolj mikalo in povzdigalo, so se že dosedanji slovenski razredje a umakniti mogli nemškim tako, da so zdaj pervi ali a nemški, drugi ali b pa slovenski. Po nemški — to je — po gosposki. Nemščina, v kt »ri se že tako razlagajo skor vsi nauki, ima po tri ure posebej na teden v vsakem razredu, slovenščina pa le ua niži gimnaziji po tri, na visi po dve, in še tu naj bi služila drugim jezikom !
Večina učiteljev je bila lausko leto, to vemo iz gotovega vira, zoper predlog ravnateljev, naj se četer-tek porabi spet za š>lo, in naj se prosto pusti učencem v sredo in soboto popoldan. Ali letos so je v začetku koj narekvalo, da v četertek je šola, v sredo in soboto popoldne pa prosto. Prav, kakor povsod! Ko bi človek smel, bi prašal le-tega vravnalce: Zakaj pa ue v torek in četertek popoldne? Zakaj v sredo in saboto, ker si v nedeljo, ktera je po Božji postavi dan p >čitka, že poči jejo tudi dijaki? Zakaj naj je prosto ravno v sredo in saboto, kadar je največ postov, naj veo val»il v gledišče, na plesišče itd.? Xa realki 30 ostali še pri prejšnji navadi. — Ali — sedaj imajo več šolskih ur, ki se drugač razdeliti ne dajo. Ites jih imajo v nizih razredih brez posebnih ali prostih naukov po 25, v vi šili po 27—28 na teden, in še vedno se poje, da je premalo, da bi teden imeti moral S dni itd. Vse premalo se pomisli, da 3e razlaga in naklada lahko, da se pa ne mire koj povžiti vse; povžiti pa se mora, če hoče tekniti. Samoradna delavnost se vse premalo pospešuje, na telesno zdravje premalo ozira; t »raj h:ra toliko mladine in usiha prerano. Po tej naredbi ga dijak nima spomladi prostega jutra ined tednom, kar je tolikrat dobro in koristno v dušno in telesno razvese-ljevanje šolski mladini.
Izmed učiteljev je prof. Fr. Kandernal šel v Terst, na gimnazijo v Ljubljano pa prišel prof. V. Kermavner iz Celja; g. J. Podgoršek je vstopil na učiteljsko pripravnico in na njegovo mesto ima priti Rusnjak J. Ogorek. G. prof. S. ^epič, kteremu ni bilo moč priti v Ljubljano, jo je pobral na Hrovaško nazaj iz Novega mesta, in sicer na gimnazijo v Zagreb.
— Vnanje dobrote in časti sedanji čas učencev iz srednjih šol sicer ne vabijo v duhovske in bogoslovske semenišča, in nemilo je, kar se sliši v tej zadevi letos o nekterih bližnjih škofijah ; je pa toliko častitljivše za dobre mladenče, ki se sedanji Čas v duhovski stan podajo, ker je več upanja, da store to iz pravega poklica in
bojo pošten i aposteljni sv. cerkve ob časa njenih terdih poskusenj. V ljubljanski škofiji je v vseh štirih letih bogoslovcev 42. V I. leto se jih je bilo sprejelo ceio 14 ; vendar sta jo dva v kratkem pomaknila drugam; dva sta sedaj še zarad bolehnosti, eden pa zarad vojaščine zu naj semenišča. V I. letu so zdaj v semenišču naslednji gospodje bogoslovci; Bizjan Janez iz Dobrove, Borštnar Jožef iz Mokronoga, Jenko Janez iz Cerkljan, Jerse Alojzij iz Terboj, Kilar Jernej iz Škofje Loke, Kuralt Janez iz Žabnice, Piskar Janez iz Motnika, Suš-nik Janez iz Škofje Loke, Verhovnik Janez iz Ljubljane. Razun teh: Smidovnik Anton iz Tunjic, Cerov-šek France iz Smarije in dlakar Janez iz Kamnika. Vsih skupaj v semenišču je toraj sedaj le 39. Sicer malo kerdelo proti nekdaj navadnemu številu. — Vendar med tim malim kerdelom se pričenja novo duhovno življenje, kar je semenišče postalo v pravem pomenu svetišče, kar namreč imajo, kakor po druzih duhovskih semeniščih in tudi v Alojznici, v domači kapeli presv. ReŠ-nje Telo, in celo sv. Križev pot, kterega jim je v cerkvenega posvečenja nedeljo blagoslovil preč. vikarij P. Tadej. Umetno preravnana in okinčena je kapela v Alojznici, ki št«je letos 47, več prav verlih gojencev; pa tudi secceniška kapela je lično prenovljena in olepšana, zlasti {.o posebni vsedarni prizadevi duhovnega voditelja g. K. Heidriha. Kakor ondi redka svetloba človeka ponižuje v skrivnostno premišljevanje in tiho pobožnost: tako ga tukaj obilno razsvetljuje in vnema ter ljubo \ ovzdiguje k Njemu, ki nam prav govori sam o sebi: „Jaz sem pot, resnica in življenje." (Jan. 14, 6.)
— Za Stran volite?. Da so na Kranjskem volitve v deržavni zbor malo vgodne, tega krive so po misli nekega priprostega politika verh osodne nesloge slovanske tri napake, ki so se storile pri nas, in sicer a) da politično društvo Slovenija ni koj s perva očitno spoznalo, da hoče biti skozi in skozi katoliško; b) da se po mnogoterem opominjevanji vendar niso poleg besed-niče ljubljanske osnovaie politične katoliške družbe po mestih in tergih, kjer naglo kot goba raste liberalizem; in c) da se je prepozno vstrojilo društvo podporno du-hovstvu in da celo nič ni opoviralo Stremajerjevih gro-šcv. To bi bile mrrebiti tri tvarine, ki naj bi se Slovencem v prid posebno obravnavale v omenjenih treh društvih, ktere naj bi se pa vse djansko strinjale v prihodnje v slavnem geslu: Vse za vero, dom, cesarja!
Iz Štajerskega, 12. okt. — Zlata sv. maša ali 50. duhovniška obletnica že je sama po sebi zanimiva svečanost , ker jo malokter duhovnik doživi in rnalo-ktera fara obhaja. Dokaj mična in milovesela zlata maša se je 12. t. m. obhajala na Breznem više Mari bora.
Že prekrasen jesenski dan je budil veselje, bolj pj. še ginjeni pogled na ovenčanega zlatomašnika, ki si. bili po svoji telesni in dušni kteposti skoro podoben r ovomašniku. — Navdušeni govor pod milim nebom in za njim zlatomašnikov jasni in priserčni ogovor sta ne-Številni množici povišala pobožno veselje; v cerkvici pa ga jc milo blažila kaj primerna pesmica brez vse glasbe nežno spevana.
Zraven sv. veselja je vsem serce navirala iskrena zahvalnost. Kajti domači in sosedi so že dolgo dolgo vedili, koliko d« brega so jim storili blagi zlatomašnik prečast. gosp. Matija Gro-kopf, ki so bili 32 let evojim ovčieam zvest in previden pastir, vsim ubogim miloserčen oče, lepo ozališane cerkvice in prezidane duhov šnice moder oskerbnik, sosednjim sobratom zve den prijatelj ter v umnem gospodarstvu sloveč, izver-sten izgled. Naj le dvojega velikega dela omenim. Raz župniških njiv, pašnikov in travnika so nad stotine in
stotine sežnjev pečevja težavno skopali in izstreljali ter ž njim to zemljišče obrobili do 4—5 čevljev visoko in široko, in to do 2000 sežnjev daleč, da ga ne bota nikoli več podjedala in odplavljala grozni hudournik in dereča Drava. „Et hic saxa lcquuntur". — In ker po-pred tu ni bilo nič sadnega drevja, so ga vsake verste nasadili več stotin — dosti v izrovane in mudno spet zasute skalnate jame, — da so po takem pusti kraj renaredili v cveteč raj, v blagor in podbud nasledni-om in vesoljni okolici. —
Kar pa so vedno v Jezusu Kristusu posebej ljubili, je bilo tudi pri njihovi zlati svečanosti naj bolj ginljivo, namreč: vsem povabljenim farnim in še popotnim siromakom oDilno pogernjena miza, ktera je imela več gostov, kot gornja gosposka. — Zavolj tako blagega serca in neumornega modrega duha so vživali ljubi zlatomašnik občno globoko spoštovanje. Zato so jih preveseli počastili na njihov zlati dan skoro vsi duhovni sosedje — njih 19, in sosednjih vernih nad 4 tisoče.
Primerno je tedaj bilo, da se je ta lepi dan njihovo ime svetilo v zlatih čerkah v slovenskem letopisu, ki je bil nad cerkvenim vhodom v zlatem okviru, okin-čan z zlatim kelihom nad masnimi bukvami, in lepo ovenčan, namreč:
Čast In zahVALa MatUV pri sLaVnl obLetnICI petDesetl.
Iz Amerike nam je pridni učenec, ki je undan z gosp. misijonarjem Cebuljem sel v Ameriko, naslednje prav mično pismo pisal.
Visokočastiti gospod!
Ker sem Vam ko sva bila z gosp. Cebuljem pri Vas obljubil, da Vam bom kaj pišal, se prederznem toraj danes pisati Vam nekoliko čertic o misjonu gosp. Cebulja, ki obsega vzhodno-severne pokrajine Wiškon-ske deržave.
Dospela sva 8. septembra srečno v Savano , zadnjo naselbino belih, ki je precej velika vas, ali tako rekoč pričeto mestice. Tu stanuje nad 1000 večidel protestantovskih prebivalcev. Katoliškega duhovna tukaj dosedaj še ni bilo nobenega, da bi bil kaj časa tu ostal. Čakali so ie na gosp. Cebulja, ki so bili vlansko leto tukaj in so obljubili, da bodo prišli sem, ko se vernejo iz £vrope. Samo po sebi se lahko razume, kako zelo da so bili veseli, ko je prišel k njim zaželeni katoliški duhoven, ki bo, kakor pričakujejo, ostal pri njih. Postavili so v ta namen že pred dvema letoma nedodelano cerkvico, ki ni nič veta kot kaka kmečka hiša na Kranjskem. K zidanju te cerkvice so pripomogli nar-več tukajšni protestante iz prijateljstva do katoličanov. Altar v nji je naredila neka prav čversta Francozinja s svojim otrokom. Ko so gosp. Janez v pervo pridi-govali, se ve da le pred oltarjem, sem se jaz prav bal, da bi se preveč nazaj nanj ne naslonili, ker utegnilo bi se bilo vse podreti. Nedoveršeno cerkev bodo morali gosp. Janez končati in vse potrebno napraviti. Vsih belih skup v celi Savanski pokrajini, ki so katoličani, je kakih 47 družin, in sicer 15 irskih, 8 čeških, 6 frtns coskib, 10nemških, 5 škotiških in 2 poljski, 1 holand-ska družina, ki so daleč vsaksebi. Ko so gosp. Janez tukaj nekoliko vredili, šli so v Kešino, indijansko der-žav,,, ki se prične kaki 2 uri hoda od Shavvana. Indijani so bili že peprej zvedeli, da bo prišel k njim znani černosukmž. Zbralo se jih je toraj mnog i in pričakovali so gosp. Janeza, ko so imeli priti. Silno so jih bili veseli, ko so se pripeljali, in vsi so pokleknili okoli voza, ter profili blagoslova.
V Kešini je katoliška cerkev, ki je precej veča kot una v Shavvanu. Postavili so jo Indijani s pomočjo neke katoliške am^rikanske gospe, ktera je po ebno
veliko k nji pripomogla. Imenovala se je Davsmann. Naj bolj znamenito od nje je pa to, da je po nji tako rekoč zasvetila luč sv. vere menomenejskim Indijanom, kterih je veliko zanjo pridobila. Znala je govoriti očipvejsko, kar tudi gosp. Janez izverstno govorijo, ki je pa zelo različno od menomenejskega. Očipvejski jezik pa odraščeni Menomenejci vsi razumejo, ker zelo z Očipvejci občujejo. Tudi gosp. Čebulj z njimi le po očipvejsko govore, in pridigovajo jim le v tem jeziku. Katoliških lndijanov je nekoliko manj ko 2 tretjini, drugi so pa še ajdje. Vsih skup je kaka 2 tisoča, ki daleč vsaksebi po gozdih stanujejo. Sploh so katoličani prav dobri in veliko različni od ajdov. Katoličani so veliko bolj pohlevni, priljudni in prikupljivi. Tudi Jaz sem si pridobil že 2 prijatelja med njimi, in gosp. Če -bulj so mi pravili, da Indijanom ni všeč, da bom jaz proč šel, or.i hočejo, da bi celo zimo pri gosp. Janezu ostal. 6. oktobra bom namreč Šel v Greenbay, kjer bom potem morebiti nekoliko tednov ostal. Posebno lepo je to, kako da duhovna spoštujejo. Mislijo se popolnoma nevredne, da bi se njegove roke dotaknili. Ako pa Indijan sreča duhovna, ga ne nagovori on, ampak čaka, da spregovori duhoven pervi, še le potem si upa govoriti. Noben Indijan, bodi si ajd ali kristjan, si ne bi nikoli upal le besedice teči zoper duhovna.*) Prav ginljivo je videti Indijane pri slovesu, ko gre duhoven od niih. Bila sva nekega dnč v daljni indijanski vasi Pihkvahkana, ki je 24 milj daleč od Sha-wana. Ko sva šia nazaj v Kešino, šli so Indijanje ravno tako za vozom, kot prave ovčice za dobrim pastirjem, ali ko otroci za stariši, ako se ti podajo na kako daljno pot. Dobro se še spominjam stare Indi-janke, ktera je, ko jc vidila, da gremo memo njene koče, priletela ven, in od daleč podajala roko gosp. Janezu in vpila: ,,Božo, božo,4' kar imaio Menemenejci, kot tudi Očipvejci, za pozdravilno . ali pa poslovilno besedo. Žive se Menomenejci od divjege sadja, ki ga po gozdih dobivajo, od divjega rajža, od borovnic, od lova in od rib, ktere znajo posebno spretno loviti. Sama z gospodom sva bila pričujoča, ko so jih lovili. Hitro znajo nasajati ribe, ki ali pri dnu vode mirno stoje, ali pa tudi sem tje plavajo, na svoje droge, ki imajo na konci železne rogovilice, in mečejo jih potem v svoje čolničke, ki so iz brezove kože, ali pa iz celega drevesnega debla narejeni. Tako si nalovijo Indijani t kratkem času rib dovolj. Govejega mesa ne jedo dosti, ker nimajo veliko goveje živine, temuč večidel le konje. Tukajšni Indijani so vsi prav dobri jezdeci. Posebno lepo jih je videti, ko jih cela tropa vkup jezdari. Človeku se ravno tako zdi, kot da bi bili možje k konjem priraščeni. Polja tukajšni Indijani še nič kaj ne obdelujejo. Le kak bolj izobražen ima kaj malega turŠice ali krompirja vsajenega, za kar je tukaj posebno dobra zemlja. Možaki indijajaski so čverste, ravne in junaške postave, ženske so pa zlo napripravue, nesnažne in zatelebane. Ko so gosp. Janez nekega dne ali k bolnemu Indijanrt, srečali so med po.jo naj večega indijanskega poglavarja, ki je pa še ajd. Prav zelo jih je bil vesel, in rekel jim je pogovarjaje se z njimi med drugim tudi to-le: „Moj stričnik, prav zelo me veseli, da si prišel k nam. Obljubim Ti, ako boš pri nas ostal, da se ne bom le samo jaz kerstiti dal, ampak tudi vse svoje junake (podložnike) bom nrimoral, da se bodo spreobernili. Pervo nedeljo, ko sva bila prišla sem, imeli so gosp. Janez dopoldansko službo Božjo tam v Shawanu, kjer so pridigovali v angle-
*) ,,Narod" bode pri teh besedah hudimansko pisano gledal. Nemara pošlje celo evoj „Tednik" tje na „omikova-nje," kakor Slovence „omikuje.((	Vr.
škem, nemškem in francoskem jeziku. Popoldan sva pa šla v Kešino, in pridigovali so tam Indijanom po očipvejsko. Kerstili so v tem času gospod Janez blizo 40 lndijanov, med kterimi je bilo že 10 odraščenib. Med belimi pa so kerstili tudi že 4 češke otroke, 2 irska in 1 nemškega. Tako se spolnujejo Zveličarjeve besede, ki pravi: „Pojdite in učite vse narode, in ker-ščujte jih v imenu Očeta, Sina in sv. Duha." Najperva sitnost, ko so gosp. Janez k Indijanom prišli, je bila ta, da je bilo veliko zakonskih ločenih, s kterimi so imeli dosti opraviti, da so jih zopet skupaj spravili. Druge težave indijanskih misijonarjev so Vam sploh znane. Narhuje za gosp. Janeza je pa to, da nimajo nič svojega domovja in nobenega pravega stališča. Lahko si je misliti, kako težko si je svojega ž:veža od hiše do hiše, ali od koče do koče iskati, posebno pa pri tacih ljudeh kot so tukajšni beli katoličanje, ki niso nič prav vneti, da bi pomagali duhovnu. Oni bi blezo nar raji videli, da bi se njihov duhoven z vsem potrebnim le sam preskerbel, kar bi gosp. Janez prav radi storili, ko bi denarja dovolj imeli. Ali kaj, ker ga tako malo dobe, in še tega, kar ga imajo, bi radi, kar je tudi zelo potrebno, za cerkev porabili. Menomenejci so v tem obziru veliko bolji, oni bi za duhovna radi vse storili, in mu vse dali, ko bi le sami kaj imeli. Kakor povsod tako so se tudi tu trudili protestantje, da bi zapeljali uboge Indijane. Prišel je bil lansko zimo tudi k Me-nomenejcem protestantovski pastor s svojo ženo. Oba sta se bila namenila pripeljati Indijane od luči prave katoliške vere v temo protestantovške nevere. A, ni se jima bilo posrečilo; dobila sta jo po nosu. Indijani vedo dobro, kaj je pravo za nje, in kaj ne. Vedeli so tudi, kakovo mazilo prodajata ta dva, zato so jima pa že v dveh dneh ukazali, naj svoje kopita pobereta, in gotovo več ne prideta nazaj, ker sicer bi jima ne šlo dobro. Tukaj je že sedaj tako mraz, da ljudje morajo celi dan v peč kuriti, kaj bo neki še le po zimi. Da bote vedili, kako hitro mesta v Ameriki rastejo, naj Vam povem le toliko, da je Shavvano v tem času, kar sem že jaz tukai, za dvajset hiš veči.
Sedaj Vas prav lepo pozdravljam in ostanem vedno Vam vdani	Peter Jeram.
V Shawanu 3. oktobra 1873.
Ps. Tudi gosp. Janes Vas prav priserčno pozdravljajo in radi bi Vam kaj pisali, ko bi ne im-di vedno toliko opraviti. Ravno danes je prišla neka Francozinja 30 angleških milj, t. j., 10 ur hoda daleč k spovedi v Shawano.
kralj in berač.
Na cesti najde slavni kralj berača, Se smili ga, dari mu biser zlati, Obleče reveža in obogati, Potem ko dolg v ljubezni zanj poplača.
Berač nehvalno pa mu to povrača, Obleko krasno koj zavalja v blati, Za biser pa počne bedak igrati, Ga verže v kot, češ: prazna je igrača!
Je Kristus kralj, berač ti, nehvaležni! Si biser — vero, krilo — čednost lepo Ko nepotrebne iz serc£ zadegal.
So verski uki za-te, ah, nadležni! A liberalstvu le veruješ slepo; Povem ti pa: ti si se z umom skregal.
Radoslav.
lz Ljubljane. O bivših volitvah je »Slovenski gospodar" pojasnil, kako so dokazale volitve na Štajer-sKem, da narod slovenski hoče katoličane, ne pa liberalcev. To so pokazali volivci Hermanovi, ki so ga s toliko večino izvolili. Prepričal sa je pa tudi dr. Voš-njak, da je s svojim liberalizmom mnogo zaupanja zgubil v Celjskem okraju, in tudi pismo iz Skališke doline priča, da ljudje nič ne marajo, za njegov liberalizem, odkar so ga po »Tedniku" spoznali. Prišla je za dr. Vošnjaka (Pač tudi za druge. Vr.) zdaj odločilna doba, in bode moral popustiti brezverni liberalizem, ali mu bo pa ljudstvo za vselej slovo dalo.
Taka je tudi po drugem Slovenskem. Komaj senco tega, česar so se naprej že toliko hvalili, so dosegli z vsim svojim počenjanjein. Akoravno so bile volitve o času, ko je bilo ljudstvo neznanskem počenjanji »mla-doslovencev" in liberalnih časnikov tako zbegano, da po nekterih krajih ljudje niso vedili, pri čem da so, vender je slovensko ljudstvo ddr. Lavriču in Zamiku slovo dalo, najberže za vselej, ako se oba na pravo pot ne verneta. Ko bi bile volitve kacega pol mesca pozneje, menda bi se bila zmešnjava med tem polegla, ljudje bi bili sprevidili, kdo jih lovi na limanice, in »mladi" bi še tega ne bili vjeli, kolikor se jim je zdaj posrečilo.
»Narod", ki med Slovenci ni nič več razdjul kot kolikor je mogel, se zdaj jezi nad ljubljansko mestno volitvijo. Toda, ako se tako počenja, kakor so »naro-dovci" poslednji čas, ako kdo bere »Narodovo ' vdelo-varje po domačem taborji in njegove pošastnosti verjame, si utegne misliti: „to so divjaki"! in lahko se zgodi, da mnogi obupajo in vse pustijo. Zdaj »Narod" v novo mahf. po duhovstvu, po dr. Kostu itd., češ, da so ti krivi tega, kar je on zakrivil. Če misli s tim svoje lastno razdjansko delo zagerniti, se je pač okanil. Zastonj se umiva tudi pred češkimi in hervaškimi listi, ki mu po pravici očitajo njegovo razporno delo; zakaj vsak, ki le malo okolišine ve. mora priznati, da volitve bi se bile bolje obnesle, ako bi ne bili prilomastili ,,na-rodovci" v deželo, ktero so raztergali, kakor luteran-stvo svoje dni.
Pa sej tudi zdaj »Narod" vedno rogovili zoper R;m, in kteri koli njegov list vzamete v roko, iz njega vidite, da duhovstva nikoli ne more zadosti ogerditi in optovati. Ravno zadnjič je zopet klobuštral, kako se pri nas „v pervi versti le rimljani, papežuje, kapla-nuje!" In da bi kdo več ne bil v dvomu o njem, se je čisto izpovedal tako le. Povedal je, da se je ločil od klerikalne stranke, rekoč: ,, ... nrČemo biti členi one verige, s ktero namerava klerikalni in legitimistični fa natizem udušiti kulturo ^naj bi rekel raji: »poganstvo") našega veka! Spominjamo sc, da je bil naš narod že pred tremi stoletji energično otresel jarem cerkveni, predno mu ga niste jezuitska prederzn« st in Ferdinandov kervavi despotizem zopet naložili. .. Naša stranka ?) lahko reče o sebi možate (?!) besede Lutrove: »hier steh ich und kann nicht anders, so wahr mir Gott helfe."
No Slovenci, ali ga zdaj poznate ? To je tisti list, ki vam je ravno uudan zaterdoval: »Vero mi spoštu jemo; duhovnov ne sovražimo!" Zdaj veste, kakošni ij-idje vas imajo v jarmu vklenjene, kteri ste se jim vdali. Kako.-en jarem pa so ravn«> Iutrovci pred 500 leti ljudem ra vrat obesili, gl< j v današnjem listu spis: Laži liberalizem ..."
Svoj odpad od pravih Slovencev pa išejo s tim opravičiti, da nas psii|ejo z ..tiazadnjaki", z nasprotniki napredstva itd. Mi pa pri njih do daj še v ničemur nismo vidili Vi.ai»ivdstva", razun v »zasramovanji", v čimur plavajo vsi . Narodovi' li-ti.
Sicer je f-a ta li>t take moke, kakor Tagblatt in vsi, ki po aaverienji sv. Cerkve podlage nimajo. Zato
le opazujte: kadar jim n. pr. »Danica" ali drugi list kake gorke resnice nadrobi, da bi se občinstvo vedilo varovati njih laži in zanj k, kaj takrat storč? Ker niso zmožni umiti in opravičiti se, veržejo torbico ali pa celo torbo neslanih psovk na pisavca, na vrednika, pa je njih dokaz gotov. V osebe blato berskati je njih bramba. To pa so le dokazi za puhlo glave, za može nikoli ne. —
— Grof Hohenwart se v »Slov." in »Nov." zahvaluje verlim Gorenjcem, da so se tako moško obnašali pri njegovi volitvi, in pravi, da se bo raji poslanstvu odpovedal, ako na to pride, kakor pa da bi podpiral stanje, ktero bi imelo obstoj Avstrije v nevernost spraviti.
Kiazfffeti po *retu.
Razne novice. Na Laškem so celo vradne časništva prisiljene spoznati, da tergovski in denarni polom gre na verhunec. Nadavek raste s strahom vred, zaupanje pada od dne do dne. 25. oktobra je prišlo tergovsko poslanstvo iz Florenca k Minghettu v Rim pomoči iskat. Minghetti ie odgovoril, da bode študiral to vprašanje, ali pomočka ne ve tolikemu hudemu. Lahi, vlada namreč, so že po precej, zapravili svoje in tuje premoženje, zato se jim tako godi. Zopet so šli na rop v klostre: toda če bojo bolj grabili, bolj bojo stradali!
Ker se bliža čas, da na Francoskem stopi postavni kralj na svoj prestol, toraj prekucuhi povsod žugajo, strašila razpenjajo in klepetce nastavljajo, kakor so navajeni. Napovedujejo celo še »strašno deržavljansko vojsko." — Časnik »Decentralisation pravi, da vsi fran-conski ministri so za monarhijo. — »Francais" nazna-nuje, da ni res da bi se bili bonapartovski poslanci ločili od konservativne večine, le samo njih majhno število je storilo zavezo z levico zoper kraljestvo. Kaj bi katoličani imeli od mavtarskih republikanarjev pričakovati, to se razodeva na Švicarskem, kjer ti krivič-niki katoličanom cerkve ropajo, škofe in duhovne pastirje preganjajo, terpinčijo in počenjajo z njimi kakor turki. Kj^r koli je repubjikancev, povsod se kažejo sovražni do katoličanov. V Švici morajo ob koncu oktobra tudi namesniki 69 juraških fajmoštrov svoje stanovanja zapustiti. — Tako imenovana Italija bode za leto 1874 imela čez 109 milijonov lir primanjkljeja. —
— Za ribniško-laški in kočevski okraj bode 7. novembra voljen poslanec za g. Svetica, ki se je odpovedal. Naj bi se volilci zedinili in posvetovali, da volijo pravega moža. Potrebni so v taki namen shodi volilcev, da zarad razpora ne pride poslanski sedež nasprotnikom v roke. — Tergovska zbornica bode pa 8. nov. izvolila poslanca v deželni zbor namesto V. C. Zupana, ki se je odpovedal poslanstvu. —
M Mu Si o r * h r sfire*e> en t toe.
V	Ljubljanski Škofiji: P. g. Mlakar je dobil faro v Mirni peči. Č. g. K ura nt gre iz Vač vHrenovico, g. Jan čin g ar pa iz Hrenovice na Vače.
Y	Goriški nadškofiji: Č. g. F r. Tomšič, seme-niški duhoven, je postavljen za kapi. in kateheta pri gospeh Uršuli naricah; č. g. V. JStubelj, subsid. v
Štverjanu, gre za duh. pom. v Cerniče.
ii< f»rtttrii tfttrori.
Zu sv. Očrta: Mati 3 gl. (V predzad. listu je po zmoti stalo 2 gld.j G. V. Bernard 1 gl. s serčno željo, da bi jiru Bog dal doživeti zmago nad sovražniki.
Zu afrikanski misijon: C. g. F. Iludovcrnik 4 gl. (Unkrat je po zmoti stalo '2 gl.)
Z<i Dolence a t>jčo poškodovane: Iz Borovnice 5 gl. — Iz Ornega verha 3 gl. — Iz Hotederšice 2 gl. 50 kr. Iz Dupelj č. g. duhovni pastir z verniki o gl.
(Drugi daro\i prihodnjič J_
Odgovorni vrednik: Luka Jerau. — Tiskarji in založniki: Joiel BkzirtMi dediči v Ljubljani.