=TRGOVSKI UST—
H ilrMrai	Ani^r	H	m I	A	fenP	H
zemstvo:	B H	^^AA	A Aw	čičeva
90 din, za '/, leta 45 din,	Rokopisov	ne	vračamo.	—
mesečno 15 din. Tedenska v	»	_	_	-	-	. w -	Račun	pri	poštni	hranil.
SK“m»vwwS	Časopis	za trgovino.	Industruo »m. i**** «. ujm.
Irhaia vsak ponedeljek, I2nd|d srcd0 in petek
Ljubljana, ponedeljek 1. avgusta 1938
posamezni 4>BA cena številki din ■
Proslava 20 letnice Jugoslavije
Prav in razveseljivo je, da se po vsej Sloveniji organizirajo številne proslave ‘201etnice Jugoslavije. Vidi se v teh proslavah državljanska zavest Slovencev in njih trdna volja, da tudi v bodoče delajo za napredek svoje ožje in svoje širše domovine.
Ni pa zadosti, če se samo prebivalstvo potrudi, da proslavi pomembni jubilej nastanka Jugoslavije z lepimi in zanosnimi manifestacijami patriotizma, tudi državna oblast mora storiti nekaj, da bo tudi proslava 201etnice povsod v državi pomemben dokaz ustvarjajoče sile nase mlade države.
Manifestacije je treba združiti z začetkom velikih in pomembnih del, ker na ta način bo najlepše dokazana upravičenost teh manifestacij. Seveda bi bilo dobro, če bi se ta dela že pred leti začela pripravljati, ker bi bila potem njih učinkovitost toliko večja. Če Pa se to ni zgodilo, ni s tem rečeno, da so sedaj takšna dela nemogoča in če ni bila lopata zasajena v zemljo že prej, naj se zasadi vsaj sedaj ob priliki 201etnice.
Vse polno načinov je, da se to napravi na zelo efekten, a tudi koristen način. Osnovno načelo pa bi moralo biti, da bi se v vsakem uk raj u odpravilo vsaj eno največje zlo.
Tako bi bilo zelo pravilno, če bi ob 201etnici dobili kraji brez pitne vode svoje vodnjake, da bi se v velikih mestih začele zidati velike hiše s cenenimi in zdravimi delavskimi stanovanji, da bi se z začetkom regulacijskih del ob Muri do kazalo prekmurskemu prebivalstvu, da Jugoslavija misli na nje. Nujno potrebno bi nadalje bilo, da se reši vprašanje bolnišnic, da vsaj ob 301etnici Jugoslavije ne bodo spali na eni postelji tudi po trije bolniki. Tudi z ustanovitvami kulturnih ustanov bi se lepo proslavila 201etnica Jugoslavije.
V vsaki banovini bi se nadalje morala proslaviti 201etnica Jugo-slavize z zidanjem najpotrebnejše moderne avtomobilske ceste. V Sloveniji bi se morala vsaj v jubi tejnem letu začeti delati cesta iz Ljubljane na morje.
Pa še cela vrsta drugih načinov je, da se proslava 201etnice Jugoslavije proslavi na najkoristnejši način, saj so potrebe povsod velike in saj je povsod potrebna pomoč države.
Dejalo se bo seveda, kje vzeti denar, da se vse te stvari izdelajo Mislimo, da tudi to vprašanje ni tako težko rešljivo, kakor morda na prvi hip izgloda. Iz velikega 4milijardnega posojila naj bi na primer država določila znaten znesek za javna dela, kakor smo jih Preje navedli. S tem ne bi bila nobena nova obremenitev, a dela ki se mogla takoj začeti. Poleg tega naj bi država dala vsaki bano-vini posebno dotacijo za proslavo
.letnice, da bi mogla vsaka banovina začeti nekaj najpotrebnejših del.
Govoriti bi bilo mogoče tudi o
6m, da se dovoli vsem banovi nam in večjim občinam, da razpišejo po posebno ugodnih pogojih jubilejna posojila, s katerimi bi izvedle najpotrebnejše stavbe in dela. A tudi državni denarni za vodi bi mogli v ta namen dovoliti
nekaj milijonov din posojil samoupravam po posebno ugodnih pogojih. Skratka, denar bi se že dobil, samo če bi se prav mobiliziral. Na vse zadnje pa niti zunanje posojilo v ta namen ni izključeno.
Vse proslave pa bi bilo nadalje treba spraviti v neki sistem, da bi se nove investicije tudi za propa-
gando državne misli čim bolj izkoristile. Tudi tu veljajo zakoni režije, da se to, kar se napravi, pokaže na učinkovit način.
Ponavljamo: prebivalstvo Slovenije je že pokazalo, da hoče mogočno proslaviti 201etnico Jugoslavije. Sedaj je potrebno, da isto voljo pokaže tudi državna oblast in
daje materialno osnovo za te idejne proslave. Ne bi bilo prav, če bi ostale od vseh proslav le besede, pa čeprav še tako lepe besede, temveč treba je, da ostanejo tudi dejanja, velika in koristna dejanja, da bo kamenje govorilo o velikem dogodku proslave 201etnice Jugoslavije.
Premalo se	stor
podjetnost
Zadnji izkaz Zbornice za TOI o gibanju obratov v 2. četrtletju izkazuje zmanjšanje števila industrijskih obratov za dve podjetji. To nazadovanje samo po sebi ni sicer veliko, toda v agrarno pasivni deželi, kar je Slovenija, kjer morejo samo nove industrije dati zaslužka naravnemu prirastku. Poročilo Zbornice za TOI pa nadalje ugotavlja, da se opaža v industriji zastoj in da so morali nekateri ob-radi znižati število delavstva. To vse dokazuje, da se pri nas premalo stori za dvig domače podjetnosti.
O tem se je tudi že mnogokrat govorilo in dostikrat so bili navedeni tudi že čisto konkretni predlogi, kako bi se mogla domača podjetnost povečati. Toda vsi ti predlogi so bili navadno presli-šani in dejansko se ni prav nič storilo, da se podjetnost poveča. Še tistih par ugodnosti, ki so bile pred leti dovoljene za nova podjetja in za zidavo novih hiš, še ti ste so se preklicale.
Tako je davčna prostost za nove hiše bila vedno bolj omejevana, da so prišli oni, ki so računali na to ugodnost v največjo stisko in bili dostikrat tudi ob vse prihranke. In vendar je še danes potreba po novih hišah zelo velika, saj je večina starih stanovanj nehigienična. Tako velika večina starih stanovanj nima kopalnice, nima plinske napeljave in drugega modernega konfora. Pri tem pa so dostikrat stranišča v takem stanju, kakor v današnji dobi nikjer ne bi smela biti. Slaba stanovanja so eden glavnih vzrokov, da jetika ne nazaduje in če že iz nobenega drugega razloga, bi morali že zato zidati nova in zdrava stanovanja. Poleg tega pa bi oživljenje stavbene delavnosti silno blagodejno vplivalo na vse drugo gospodarsko življenje. Zakaj torej ne bi olajšali zidavo novih stanovanj z raznimi ugodnostmi? Zakaj ne bi veljala za nove hiše zopet popolna davčna prostost, zakaj se ne bi s cenenimi krediti olajšala zidava novih hiš? V vsakem našem večjem mestu je pomanjkanje- po zdravih in cenenih stanovanjih silno veli ko. Zakaj se ne bi iz novega 4 milijardnega posojila določila tudi večja vsota za zidavo cenenih in zdravih stanovanjskih hiš? Saj bi to bila investicija, ki bi se prav gotovo obrestovala in ki bi prinesla tudi še vse polno drugih indirektnih koristil
Pred kratkim je bil še uvoz novih strojev carine prost, ker se je hotelo s tem olajšati nastanek novih industrij. Dobro preudarjena in pametna je bila ta določba. Se daj je tudi ta ugodnost odpravljena. Zakaj? Ali morda ni v našem interesu, da dobivamo v državo čim več novih in modernih strojev. Vsak nov stroj pomeni pove čanje in zboljšanje produkcije. Saj se na vse zadnje tujemu kapitalu ki ustanavlja pri nas nove fabrike
po vrsti dovoljuje carine prost uvoz ne le vseh strojev, temveč tudi vsega materiala, ki je potreben za postavitev teh tovarn. Zakaj se ne bi ista ugodnost dovoljevala tudi domačim podjetjem? Tudi pri najboljši volji ne moremo razumeti, zakaj bi morala v tem oziru veljati dvojna mera.
Pa tudi na druge načine bi se še moglo pospeševati domačo podjetnost. Ali se res ne bi moglo malo omejiti število komisij, ki jih mora prenesti vsako novo podjet-; e? Ali se res ne bi moglo iti onim pogumnim ljudem, ki tvegajo dostikrat ves svoj denar za novo podjetje, tudi malo na roko, da bi delali še z večjim veseljem. Danes so razmere dejansko že takšne, da se samo še nepoboljšljivi optimisti upajo začeti novo podjetje.
Skrajni čas pa je tudi, da se reši vprašanje kreditiranja novih, a tudi starih domačih podjetij. Danes so večinoma vsa naša -domača podjetja glede kreditov mnogo na slabšem kakor pa tuja, ki imajo v
tujini vedno odprte kredite in ki morejo zato takoj izkoristiti vsako konjunkturo. Tudi domačim podjetjem je treba dati isto konkurenčno sposobnost!
Tudi pri državnih dobavah bi se moglo mnogo več storiti za domačo podjetnost. Še vedno ni povsod uveljavljeno načelo, da se smejo kupiti v tujini samo predmeti, ki se ne izdelujejo doma.
A tudi cena pri državnih licitacijah mora biti malo boljša kakor je sedaj. Z zmanjševalnimi licitacijami se goni domače podjetnike v takšno divjo licitacijo navzdol, da je že za marsikaterega zmagovalca na licitaciji pomenila zmaga njegov gospodarski pogin.
Mnogo bolj ko dosedaj je treba podpirati domačo podjetnost, ker od tega zavisi, da pride naš naraščaj -do kruha. Od tega je pa tudi odvisno, če se ho pri nas v resnici začelo gospodarsko zboljšanje, ki je brez industrializacije dežele nemogoče.
žala. Kadar je dal besedo Ilija Predovič, ni bilo treba napisati nobene pogodbe, ker je bila njegova beseda več ko vse pogodbe.
Pred vojno se je Ilija Predovič tudi mnogo udejstvoval v političnem življenju, zlasti pa je razvil živahno delavnost v času volitev. Marsikatera zmaga narodno-na-predne stranke v Ljubljani je bila zasluga Ilije Predoviča, ki je vedno postavil na najbolj eksponira-na mesta svojo dobro znano gardo. Kot pravi potomec junaških Uskokov je bil tudi Ilija Predovič borben človek in je bil po svoji borbenosti tudi znan po vsej Ljubljani. Bil pa je pri tem mož, ki ni v politiki iskal nobenih osebnih koristi, temveč se boril zaradi stvari same in v ta namen tudi mnogo žrtvoval.
Sploh je bil pokojni Ilija Predovič mož radodarne roke, ki je mnogo daroval za narodne in druge namene, ki je pa storil mnogo dobrega tudi ljudem v stiski. Zato je bil povsod visoko spoštovan in cenjen. Njegova smrt pomeni za. gospodarsko Ljubljano težko izgubo, ki pa je omiljena s tem, da vodita njegova sinova Janko in Rudolf podjetje z enako spretnostjo in marljivostjo ter kljub vsem težavam, ki jih povzročajo razni privilegiji tudi v izvozni trgovini.
Večna slava spominu Ilije Predoviča!
Težko prizadetim sinovoma in hčerama pa naše iskreno sožalje.
Na zadnji poti spremimo Tlijo Predoviča danes v ponedeljek ob 17. izpred hiše žalosti na Poljanski cesti 73.
f Ilija Predovič
V soboto je umrl v Ljubljani v visoki starosti 85 let veletrgovec Ilija Predovič.
Pokojnik je bil eden najbolj markantnih gospodarskih mož Ljubljane, vedno podjeten, vedno delaven, pri tem -pa velikopotezen, da je ustvaril podjetje, ki mu ga ni bilo enakega v Ljubljani. Ustanovil je največje izvozno podjetje v Ljubljani in izvažal prešiče v vse države Evrope. Sezidal je moderno napajališče, kjer je imel naenkrat tudi do 500 prešičev, ki jih je potem izvažal na vse strani. Njegovo podjetje je stalno raslo, uživalo povsod naj večji ugled in -znamka Predovič je nekaj veljala po svetu.
Velike kupčije so prinesle Iliji Predoviču seveda lepo premoženje, ki ga pa je tudi uporabil kot pravi gospodarski človek. Na Selu
pri Ljubljani je sezidal celo kolonijo stanovanjskih hiš s približno 500 stanovanji. Iliji Predoviču gre to lepo priznanje, da ni nihče pred njim in ne kasneje tako pra vilno razumel, kako odpraviti stanovanjsko bedo, ki je bila v Ljubljani že dolgo pred vojno in je tudi še danes. Še bi bil nujno potreben Ljubljani nov Ilija Predovič, da bi po njegovem zgledu dobili zdrava in cenena stanovanja tudi za revnejše ljudi.
Ilija Predovič je bil ustvarjajoč gospodarski človek in kot tak se je uveljavil tudi v ljubljanskem občinskem svetu, v katerem je leta dolgo deloval in vedno s svojimi preudarnimi predlogi tudi prodrl.
Pa -še eno lepo lastnost Ilije Predoviča je treba posebej poudariti. Njegova beseda je vedno dr-
Ob otvoritvi VII. Mariborskega tedna
izda »Trgovski list« v povečani nakladi posebno
»mariborsko številko"
ki se bo po svoji bogati vsebini in lepi urejenosti uspešno uvrstila med druge posebne številke »Trgovskega lista«.
Inserate za to številko sprejemamo samo še do srede opoldne
Kdor ima ali hoče dobiti poslovne stike z Mariborom in njegovo okolico, naj ne pozabi inserirati v
mariborski številki „Trgovskega lista"!
Vprašanje zastopstva nemških firm v Jugoslaviji
Zastopstva nemških podjetij v Jugoslaviji so začeli Nemci v zadnjem času odpovedovati Zidom. — Na njih mesto pa ne imenujejo naših državljanov, temveč v ogromni večini nemške državljane. Zato smo zahtevali, da se namesto Zidov imenujejo le naši državljani, kar bo tudi v interesu nemških firm samih, ker bodo naši državljani z večjim uspehom pridobivali jugoslovanski trg nemškim tvrdkam, kakor -pa tuji nejugoslovan-ski državljani.
Našemu stališču se je sedaj pridružil tudi »Slovenec«, ki enako zahteva, da se namesto odpuščenih Židov imenujejo kot zastopniki predvsem naši državljani. Tudi nekateri -drugi listi so se pridružili tej zahtevi. Upamo zato, da bodo tudi oblasti ukrenile vse potrebno, da bo tej upravičeni zahtevi v polnem obsegu ustreženo.
Maksimalne cene za benciir
Na zadnji seji odbora, ki ima na podl-a-gi pravilnika o kontroliranju in reguliranju prodajnih cen mešanice bencina in alkohola nalogo, da uredi cene bencina v državi, so bile -določene maksimalne prodajne cene. Zajednica jugoslovanskih rafinerij bo po teh cenah prodajala mešanico bencina z alkoholom. Za Beograd in vsa mesta, v katerih so trgovinsko-indu-strijske zbornice, je določena cena na največ 5'25 din, v krajih, ki so oddaljeni od teh mest do 50 km pa na največ 5'30 din. Največja cena sme biti 5'60 din.
Nove maksimalne cene bi morale prvega avgusta že stopiti v veljavo.
Žbor Centrale industrijskih korporacij na Bledu
V smislu čl. 6. pravil Centrale industrijskih korporacij ter v smislu sklepa na seji predsedništva Centrale z dne 10. junija t. 1. bo XXI. redni občni zbor Centrale industrijskih korporacij v četrtek dne 4. avgusta t. 1. ob 10. uri predpoldne na Bledu, Hotel Toplice, s tem dnevnim redom:
I. Otvoritev XXI. zbora.
II. Poročila tajništva Centrale industrijskih korporacij:
a) stanje našega gospodarstva in industrije ter vprašanje gospodarskega programa;
b) skrajšanje delovnega časa, delovni pogoji v kmetijstvu in dr.;
c) minimalne mezde za delavce-začetnike;
č) pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev;
d) dokumentacija obremenitve industrije in zlasti njenega produkcijskega procesa z javnimi bremeni;
e) revizija nekaterih določb novega trgovinskega zakona;
f) finansiranje banovin;
g) finansiranje občin: občinske trošarine na surovine in pomožna sredstva proizvodnje, zlasti na premog in električno energijo;
h) posamezna vprašanja iz področja družbenega davka in skupnega davka (obravnavanje izdatkov iz predhodnega leta; vozarina in osnova skupnega davka);
i) uredba o državnih in banovinskih cestnih fondih;
j) revizija carinskega zakona.
III. Slučajnosti.
Po javni seji bo po potrebi še interna seja.
V smislu § 6. novih pravil imajo vsi industrialci, ki so člani katere koli v Centrali industrijskih korporacij včlanjene organizacije, pravico udeležiti sc zborov Centrale, na njih govoriti in stavljati predloge.
Spričo aktualnosti posameznih točk dnevnega reda vabimo ugledno članstvo, da se v čim večjem številu udeleži centralnega zbora na Bledu.
Vprašanje motornih vlakov iz Beograda do Bleda
»Jugoslovanski Kurir< poroča, da so firme, ki so napravile motorne vlake za progo Beograd Dubrovnik, izročile prometnemu ministru načelno ponudbo uvedbe motornih vlakov tudi na progi Beograd—Bled. Motorni vlaki bi prevozili to progo v 7 urah ter .bi vozili s hitrostjo 100 km na uro. 'Za naše proge bi bila to na vsak način rekordna hitrost.
Uvedbo motornih vlakov na progi Beograd—Bled bi 'bilo le pozdraviti, ker so se vlaki na progi Dubrovnik—Beograd sijajno izkazali in potniki ne morejo prehvaliti prijetnosti vožnje v teh vlakih. S temi vlaki bi se tujski promet na gorenjski progi znatno dvignil. Seveda pa bi bilo treba te vlake tudi nekoliko poceniti, da bi se jih mogli posluževati tudi vsaj srednje dobro situirani ljudje.
ciji so se začeli na podoben način boriti proti Bafi in tudi je pomagala industriji francoska vlada. — Predsednik kongresa je poudaril, da se povsod po svetu strnjeno bori proti Bafi vsa čevljarska in obutvena stroka, pa naj bodo tovarne, čevljarji ali trgovci s čevlji. Na kongresu se je končno razpravljalo o predlogu, da se po vsem svetu organizira akcija proti
Bafi. (Samo v Jugoslaviji ne, ker tu je Bafa dobrotnik časopisja. — Op. ured.)
Nekatere spremembe v železniški tarifi
Na intervencijo Zveze industrij-cev v Ljubljani je generalna direkcija drž. železnic v Beogradu | izvoznem prometu.
vstavila v poz. 1. aneksa k tarifi za prevoz blaga novo vozarinsko postavko za prevoz surovega bakra do postaje Slov. Bistrica— mesto. Nadalje je uvrstila na predlog Zveze industrijcev v Ljubljani postajo Mislinje v postajni seznam redna št. 51 ter se je s tem priznala tej postaji ugodnostna tarifa za prevoz lepenke v lokalnem in
Statistika o gibanju
Priiav več ko odiav
Zbornica za TOI v Ljubljani je izdala statistiko o gibanju obratov za II. letošnje četrtletje. Na kratko smo o tej statistiki poročali že v prejšnji številki, zato naj tu svoje poročilo le na kratko dopolnimo. Vse letošnje leto je število prijav mnogo večje ko število odjav, kar dokazuje, da je nazadovanje trgovine in obrta ustavljeno. Ce pa je to povečanje prijav že tudi dokaz splošnega zboljšanja gospodarskega stanja, še ni mogoče reči, zlasti še, ker se v industriji že kažejo znaki zmanjšanja obratovanja. Treba je zato še počakati na nadaljnji razvoj in šele potem bo mogoča jasna sodba.
Gibanje obratov kažejo naslednje številke:
Industrija:
	prijave	odjave	
I. četrtletje	4	4	—
il. četrtletje	2	4	— 2
Trgovina:			
I. četrtletje	225	188	+37
II. četrtletje	227	137	+90
Gostinstvo:			
I. četrtletje	63	71	— 8
II. četrtletje	104	54	+50
Obrt:			
I. četrtletje	354	256	+ 98
II. četrtletje	285	151	+134
Podrobno karakterizira Zbornica gibanje v posameznih panogah takole:
Industrija,
Kot industrijska obrata sta bila prijavljena eno podjetje za izdelovanje lesnih izdelkov iz bukovine in ena tovarna tkanin iz umetne svile, odjavljeno pa eno podjetje za izdelovanje nogavic, za izdelovanje ovratnikov in perila ter dve tovarni čevljev, tako da se je splošno stanje zmanjšalo za dva obrata.
Obrt.
Najjačji je porast obratov rokodelskega obsega in dosega število prijav skoraj dvakratno število odjav. Relativno največ prijav je pri krojaških obratih, kjer znaša prirastek 24 podjetij, na drugem mestu so brivci s prirastkom 13 obratov, na četrtem kmetski mlini 12 obratov), na petem pleskarji (7 obratov), na šestem z enakim prirastkom pa ključavničarji. V ostalih panogah je gibanje relativno normalno in nosi registrirani prirastek ali padanje obeležje krajevnih in slučajnih momentov.
Fabrikanti Čevljev proti Bati
V Budapešti je bil 3. svetov kongres fabrikantov čevljev. Kongre sa so se udeležili fabrikanti iz mnogih držav. Le Bafa ni bil zastopan na kongresu. Zakaj ni bil zastopan, je pokazal potek kongre sa prav jasno. Na kongresu so namreč industrialci ostro napadali metodo Bafe. Posebno švicarski industrialci so protestirali iproti načinu postopanja Bafe. Konkurenca Bafe je švicarski čevljarski industriji tako zelo škodovala, da so morale tovarne čevljev poslabšati kvaliteto in s tem znižati ce no, da so mogli vzdržati konkurenco. Konkurenca Bafe je bila tako ostra, da je priskočila švicarski industriji čevljev na pomoč švicarska vlada in onemogočila Ba fine izdelke v Švici. Tudi v Fran
izpremembe pri ostalih strokah dosegajo le maksimalno 5 obratov. Znatnejše nazadovanje opazujemo pri trgovini z deželnimi pridelki, ki beleži 7 odjav napram 4 prijavam, medtem ko ima gibanje ostalih strok običajno obeležje.
Gostinstvo.
Med gostinskimi obrati znaša število odjav komaj polovico števila prijav (54 :104). Zal odpada glavni del prirastka na nižje kategorije, in sicer je število gostiln porastlo za 15 obratov, število krčem pa za 28 obratov.
Krajevna porazdelitev gibanja obratov.
Krajevna porazdelitev prirastka pridobitnih podjetij v drugem če-
trtletju je zelo interesantna. Glavni delež prirastka obratov pripada na Ljubljana-mesto ter okraje Gornji grad, Kranj, Radovljica, Maribor desni breg in Slovenji Gradec. Ostanek prirastka se nato razdeli skoraj enakomerno na vse ostale, edino v dolnjelendavskem srezu beležimo znatnejše nazadovanje, deloma tudi v ljutomerskem srezu, dočim ptujski srez stagnira.
V splošnem nudi statistika gibanja v drugem četrtletju vtis po-jačane intenzitete gospodarskega gibanja in oživljanja poslovanja v obrtniških in trgovskih strokah, medtem ko je v industriji le nastopil preokret in se pojavljajo delne redukcije obratovanja proizvodnje ter ponekod tudi zmanjševanja števila delavstva.
Mariborske
Trgovina.
Sorazmerno jačji prirastek kakor rokodelski obrti beležijo trgovinski obrati, katerih stanje se je v drugem četrtletju povečalo za ca 1%. število odjav znaša le 60% registriranih prijav. Na prvem mestu stojijo obrati trgovine z mešanim blagom, katerih število se je povečalo za 23 obratov, na drugem mestu trgovina z lesom, ki je porastla za 18 obratov, tem sledijo trgovina z živili 7 obratov, trgovske agenture 6 obratov, dočim
Obrtno-nadaljevalna šola v Mariboru
Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru bo od 1. do 21. avgusta od 10. do 12. ure, ob nedeljah in na praznik pa od 9. do 11. ure na mestnem magistratu. Vsi vajenci in vajenke, ki še niso 18 let stari in obrtne nadaljevalne šole še niso dokončali, se morajo brezpogojno vpisati. — Novi učenci naj prinesejo s seboj odhodno izpričevalo šole, ki so jo na koncu obiskovali.
Nova avtobusna proga
Gospodarska in prometna zadruga v Makolah je otvorila avtobusni promet med Poljčanami in Rogaško Slatino. V to svrho si je nabavila modem avtobus, ki bo v vsakem pogledu zadoščal svoji nalogi. Voz obratuje zaenkrat samo ob nedeljah in praznikih. Avtobus odhaja iz Poljčan ob 15.10 in iz Rogaške Slatine ob 20.30 zvečer. Zveze z vlaki proti Mariboru, Ptuju in Celju so zelo ugodne.
Nova prometna žila v Mariboru
Menda že v par letih dobi Maribor novo široko cesto, ki bo ena glavnih prometnih žil in ki naj v prvi vrsti razbremeni Tržaško cesto, glavno dovozno cesto z juga Evrope proti severu. Mestni gradbeni urad je sedaj končal tudi podrobne načrte za ureditev Jadranske ceste, ki naj v bodoče prevzame ves promet skozi južni predel mesta. Sedanja Jadranska ulica, ki je večinoma še nezazidana, se odcepi od Masarykove ceste za Mariborskim dvorom na desno in poteka mimo Magdalenskega parka in artilerijske vojašnice. Ta ulica se spremeni v 18 metrov široko cesto, ki se od artilerijske vojašnice nadaljuje v južno-vzhodni smeri in doseže Tržaško cesto ob začetku Ptujske ceste. Nova promet na žila bo po svoji dovršitvi naj boljša in tudi najkrajša zveza z
državnima cestama proti Celju in Ptuju.
Takoj ob svojem začetku se ce sta poglobi, ker bo vodila pod koroško železnico, kjer gradi železniška uprava enak podvoz kakor v Frankopanovi ulici. Cesta bo i vsej svoji dolžini tlakovana z drob nimi granitnimi kockami. Stroški bodo znašali več milijonov dinarjev. Cesto gradi država, kanalizacijska in druga dela pa izvrši mestna občina. Stroški za podvoz gredo v breme železniške uprave Načrti bodo v kratkem potrjeni Ker je del sredstev za zgraditev ceste že takorekoč zagotovljen, je računati s tem, da bo Jadranska cesta gotova najkasneje v par letih.
Politične vesti
Kmetski zastopniki o organizaciji sadne trgovine
Kakor poroča zadnji »Orač«, so bili na seji okrožnega odbora KZ dne 3. julija v Mariboru sprejeti glede organizacije sadne trgovine naslednji sklepi:
Za sadno kupčijo in poročeval sko službo se ustanovi posebni odbor;
za izvoznike sadja se mora za htevati najmanj 31etna praksa sadni trgovini;
da se napravi tečaj za kontrolorje in pregledovalce sadja;
pregledovalci morajo biti strogi ter naj ne puste izvažati nezrelega sadja;
da se po vaseh zgrade sadna skladišča in zbirališča za sadje;
da se na železniških postajah postavijo pokrite lope, pod katerimi se bo lahko sadje ne glede na vreme nakladalo in sortiralo;
da se v sadnih centrih ustanove posredovalnice za vnovčevanje sadja;
da se v Mariboru ustanovi zavod za izvoz sadja z vsemi pripravami.
Konknrzi - poravnave
Samostojen trgovec
se nudi resnim industrijam kot
potnik in zastopnik v tekstilni in pletilni stroki
za Bačko, Banat in Beograd Ponudbe pod štev. 16.638 na uPUBLICITAS" d. d.. Beograd
poštni predal 60
V Solunu sta v nedeljo podpisala bolgarski min. predsednik Kju-seivanov in grški min. predsednik kot začasni predsednik Balkanske zveze sporazum, s katerim je vstopila Bolgarska v Balkansko zvezo. Sporazum pravi, da so se države Balkanske zveze in Bolgarska v isti želji po miru ter prijateljskem sodelovanju zavezale, da se odrekajo uporabi sile za poravnavo sporov in da se vse balkanske države odrečejo v korist Bolgarske vseh omejitev, ki sta jih nalagala neuillska in lozanska pogodba Bolgarski. Vse balkanske države so prepričane, da se je s sklenjenim sporazumom začela nova doba varnosti in sloge na Balkanu.
Papež je sprejel v svoji letni rezidenci gojence kongregacije za propagando vere. V svojem nagovoru je sv. oče ostro obsodil zmotnost plemenskih naukov, ker je bistvo katoliške cerkve v tem, da je univerzalna in da uči, da so vsi udje enega velikega človeškega plemena. Napačno je deliti narode med boljše in slabše narode.
Mnogo pozornosti je vzbudil oni del govora angleškega zunanjega ministra. Halifaxa, da Anglija nikakor ni pripravljena, da bi pustila teptati svojih interesov na Daljnem vzhodu. Anglija hoče imeti od Japonske zadostna jamstva, da se bodo njeni interesi spoštovali. Vidi se, da je moralo angleško oboroževanje že silno napredovati, da si je Anglija dovolila prvič grožnjo na naslov Japonske. Ali pa je morda Japonska že tako oslabljena?
Druga etapa pogajanj čsl. vlade zastopniki sudetskih Nemcev se je začela. Te dni se sestanejo zastopniki vseh čsl. strank in predsedniki vladnih poslanskih klubov k skupni konferenci, na kateri bo poročal min. predsednik dr. Hodža o vladnih načrtih za rešitev narodnostnega spora na češkoslovaškem. Zrni. min. dr. Krofta pa bo poročal o zun. političnem vprašanju v zvezi z narodnostnim vprašanjem na češkoslovaškem. V torek bo nato seja parlamenta, na kateri bodo vladni predlogi odka-zani posameznim parlamentarnim odborom. V sredo pa bo min. predsednik dr. Hodža sprejel zastopnike sudetskih Nemcev.
Lord Runciman prispe s svojimi svetovalci in tolmači v Prago ta teden. Praška vlada mu bo predložila v angleščini svoj načrt narodnostnega statuta in pa spomenico sudetskih Nemcev. Hkrati tudi svoj komentar k obema dokumentoma. Prav tako pa bo tudi Henleinova stranka predložila svoj komentar. Ko bo lord Runciman' vse te spise proučil, se bodo začela pogajanja.
Veliki manevri italijanske vojske se začno dne 7. avgusta v Abruzzih in bodo trajali tri dni. Manevrov se udeleži tudi nova motorizirana divizija »Torino«.
Dunajski kardinal Innitzer je po trditvi »United Press« poslal nemškemu nadškofu kardinalu Bertramu pismo, v katerem sporoča, da bodo skušali avstrijski škofje doseči sporazum z nar. socialisti in da se zato tudi ne udeleže škofovske konference v Fuldi (kamor pa itak niso bili povabljeni).
Med ruskimi in japonskimi četami je že prišlo do velike bitke ob korejski meji. Kakor zatrjujejo Japonci so njih čete po šestunni bitki znova zavzele hrib čang-kufeng. Japonci trde nadalje, da je v bitki padlo 200 sovjetskih vojakov. Japonci so baje zaplenili 11 tankov, 2 topova in 2 stojnici.
Položaj na kitajskem bojišču postaja vedno bolj nejasen. Tako Japonci ko Kitajci poročajo o velikih bojih in o svojih zmagah, ne eni in ne drugi pa ne povedo, kje naj bi bile te zmage dosežene. Vendar pa priznavajo Kitajci, da je Hankov zaradi stalnega napredovanja Japoncev ogrožen.
Tuji opazovalci na Kitajskem skoraj soglasno izjavljajo, da se vojaška moč Kitajske stalno veča in da se položaj Japoncev slabša, čim dalje traja vojna. Vedno bolj pogosta so tudi poročila o nepopularnosti kitajske vojne na Japonskem. Japonska kaže vedno večjo utrujenost od vojne.
2472 japonskih letalskih napadov je bilo dosedaj na kitajska mesta. Teh napadov se je skupno udeležilo 16.710 bombnikov, ki so vrgli 33.192 bomb. Od teh napadov je bilo ubitih 16.532 ljudi, ranjenih pa 12.752. Skoraj vsaka bomba je
Končan je poravnalni postopek
tvrdke Goli Robert v Ljubljani.
Potrjuje se	pa iz.voz. oaoiaj V6a*a	^
sklenil trgovec Josip Vidmar v	enega	človeka	ali	ubila	ali
Kranju s svojimi upniki.	|	ranila.
Prihodnja številka »Trgovskega lista« izide v četrtek kot posebna mariborska številka »Trgovskega lista«« Zato v sredo in v petek »Trgovski list« ne izide.
Denarstvo
Uradni tečaji za avgust
Finančni minister je predpisal za avgust naslednje uradne tečaje:
1 napoleondor . . 1 zlata turška lira 1 angleški funt 1 ameriški dolar . 1 kanadski dolar . 1 nemška marka .
1 zlot................
1 belg................
1 pengo .... 1 braziljskl milreis 1 egiptovski funt . 1 palestinski funt 1 urugvajski pezos
din 298 50 „ 33970 „ 238 -„	43‘30
„	4310
„	15-
820 „	7-40
„ 860 „ 2-60 „ 240-„ 237-„	15 —
1 argentinski pezos .	„	11'60
1 čilski pezos................ 1'20
1 turška papirnata lira	„	3450
100 albanskih frankov	„	1410’—
100 francoskih frankov	„	132'—
100 švicarskih frankov	„	1000"—
100 italijanskih lir . .	„	227'—
100 nizozemskih gold. .	„	2400'—
100 bolgarskih levov .	„	44'50
100 romunskih lejev .	„	3240
100 danskih kron	.	.	„	990'—
100 švedskih kron	.	.	„	1110'—
100 norveških kron .	.	„	1075'—
100 pezet..................... 250‘—
100 drahem.................... 39-—
100 češkoslov. kron . .	„	150’—
100 finskih mark	.	.	„	95'—
100 letonskih lat .	.	.	„	810'—
100 iranskih (perz.) rialov 100 —
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim.«).
*
Pravilnik za izvajanje uredbe o 4milijardnem 6% nem posojilu za
javna dela in narodno obrambo se v finančnem ministrstvu že izdeluje ter bo najtorže v desetih dneh gotov, da bo sredi avgusta že objavljen v »Službenih novinah«.
Pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice se je izbrisal pooblaščenec Avgust Kuster.
Vseh pet romunskih denarnih zavodov v naši državi je ustanovilo sindikat, čigar svrha je, da se da po možnosti čim več kapitala, s katerim razpolaga teh pet zavodov, romunski manjšini na razpolago.
Kanada proizvaja že več platine ko Rusija. Lani je proizvela Rusija
100.000 unč platine, Kanada pa
260.000 unč.
Zunanja trgovina
Narodna banka je izplačala dne 29. julija po italijanskem kliringu nakaznice (po novem računu) do št. 15.137 z dne 29. marca, po bolgarskem kliringu nakaznice do št. 4315 z dne 16. maja 1936., po Poljskem kliringu nakaznice do 1225 z dne 21. marca 1938. in Pp turškem kliringu nakaznice do st- 1657 z dne 4. decembra 1937.
Naša vlada je pristala na to, da se izvozi v Italijo 1000 vagonov pšenice, ki bi jih Italija plačala po kliringu, in nadaljnjih 1000 vagonov, ki bi jih pa morala Italija plačati v devizah.
Naš Izvoz v Anglijo se je v letošnjem I. polletju v primeri z lanskim povečal za 69'5% ter je dosegel vsoto 332'9 milijona din. Naš uvoz iz Anglije pa je znašal samo 264'3 milijona din.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je sklenil, da znova uve-de na izvoz prašičev v Avstrijo takso v višini 100 din za žival. Ce se bo ta taksa v resnici vpeljala, potem bi padel zaslužek izvoznikov v tej meri, da se izvoz prašičev v Avstrijo sploh ne bi več izplačal. v Nemške državne železnice so znižale tarifne postavke za izvoz nem-!s!1J?ienOV v Jugoslavijo, Ma-in Bolgarsko. Znižane tarife veljajo do 30. septembra. če se bo medtem izka^io da se je zaradi novih tarif izvoz dvignil, bodo ostale še nadalje v veljavi.
Stanje koruze se je po zadnjem aezju zelo popravilo ter se računa, da bo letošnji pridelek koruze prav tako velik ko lansko leto.
Turčija je ustanovila svoj žitni zavod, ki bo kupoval žitarice, zlasti pšenico po cenah, ki jih bo do-
ločevala turška vlada. Novi zavod bo deloval podobno kakor naš Pri-zad.
Na češkoslovaškem bodo veliki premogokopi, železnice in Zivno-stenska banka ustanovili konzorcij, ki bo začel pridobivati sintetični bencin iz premoga.
Ta teden se začno med Grčijo in Nemčijo trgovinska pogajanja za
sklenitev nove trgovinske pogodbe, ki naj bi povečala trgovino med obema državama na podlagi kompenzacij. Grški uvoz iz Nemčije je narastel od 2174 milijonov drahem v letu 1936. na 4134 milijonov drahem v letu 1937.
Promet v poljskem pristanišču _ Gdansk raste neprestano. Tako se j je izvozilo v lanskem I. polletju
skozi Gdansk 395.995 ton železne rude in pirita, v letošnjem pa že 621.089 ton, torej za 56'8% več.
Pred izbruhom državljanske vojne je Anglija skoraj izključno dobavljala Španiji premog. Sedaj pa je Nemčija Anglijo popolnoma izrinila. Tako je dobavila lani Nemčija 550.000 ton premoga, Anglija pa le 60.000 ton.
Obiščite
7. MARIBORSKI TEDEN
od 6. do 15. avgusta 1938
Polovična vožnja na železnicah od 4. do 17. avgusta 1938
VELIKI NARODNI TABOR DNE 14. AVGUSTA 1938 — JUBILEJNA KULTURNA RAZSTAVA ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije v Mariboru
Velika gospodarska in kulturna reviia
Industrija — Tekstil — Trgovina — Obrt — Kmetijska razstava
— Razstava cest — Tujskoprometna razstava — Fotoamaterska razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Zenska ročna dela
— Razstava narodnih noš iz vseh krajev države — Razstava »Nano6« — Čebelarska razstava — Razstava malih živali —
Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd.
Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji...
Zeleno, romantično Pohorje ...
Vinorodne Slovenske gorice...
Gostoljubni, lepi Maribor — Vas vabijo!
Ameriška
Ameriško gospodarstvo preživlja od druge polovice lanskega leta tako težko gospodarsko krizo, kakor je že dolgo ni imelo. To najlepše dokazujejo številke o nazadovanju ameriške proizvodnje. Posebno zgovorno pa priča o krizi tudi veliko povečanje števila brezposelnih od 6 na čez 10 milijonov. Naslednja tabela kaže višino ameriške krize prav nazorno.
1. pol. 2. pol. 1. pol.
1938.	1937.	1937.
brezposelni
(v tisočih) 10.310	8.915	6.082
visoke peči v obratu (ob
koncu polletja) 70	93	181
proizvodnja surovega železa
v 1000 tonah 7.872	16.894	19.596
proizvodnja surovega jekla
v 1000 tonah	10.819	20.749	28.759
proizvodnja
avtomobilov
(v tisočih)	1.190	2.020	2.738
doma prodanih avtomobilov
(v tisočih)	498	723	871
Gen. Elektr. poslanih naročil
(v milj. dol.)	128	162	217
borzna vrednost delnic (v milj.
dolarjev)	41.962	38.369	62.618
Te številke	jasno	govore	o ve-
ličini krize, ki je zadela Združene države Sev. Amerike. Nenaden in
silen nastop krize pa ima tudi svoje dobre strani, ker upravičuje upanje v skorajšnji preobrat na boljše, zlasti, ker je zavzela kriza tako velik obseg. Sicer pa to upanje tudi že dobiva konkretnejše oblike. Na newyorški borzi so se začeli tečaji papirjev že dvigati in tečajna vrednost na borzi noti-ranih papirjev je znatno narasla. A tudi gospodarsko življenje kaže znake zboljšanja. Tako je še pred tremi tedni mogla ameriška jeklena industrija izkoristiti le 22-4% svoje kapacitete, sedaj pa more izkoristiti že 36'4%. Znatno so k temu pripomogla seveda tudi tuja naročila vojni industriji. Vendar zboljšanje je tu in splošno se že računa z novim dvigom ameriškega gospodarstva.
Štab mornarice v Zemunu sprejema do 10. avgusta ponudbe za obnovo akumulatorske baterije, do 29. avgusta pa ponudbe za dobavo fitingov za vodovodne cevi (holen-derje, zamaškov za vodov. cevi).
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 11. avgusta ponudbe za dobavo krompirja, razne soli, kisa, do 25. avgusta pa ponudbe ladijskih palubnih svetilk iz medi, stropnih svetilk iz majolike, ladijskih stropnih svetilk iz litega železa, izolime vrvice, svinčenih akumulatorjev, kalijevega luga, cevi iz platna, platinaste žice, volnenega ripsa, tkanine za preproge, damast-platna, sukanca, usnjenih gumbov, stekla, steklenih Plošč, medene pločevine, medi v Palicah, kondenzatorskih cevi itd.
Direkcija drž. rudnika v Vrdni-ku sprejema do 18. avgusta ponudbe za dobavo tablic iz žel. plo-
LIPIKI JESENSKI SEJEM 1938
Zafetek: 28. avgusta
5°70 popusta na nemSklh beznicah, znatni popusti v drugih državah
VSA POJASNILA DAJEJO: Zv*niini biro lajpciikog sajma, POGRAD. Knez Miha|lova 33/1.
in častni zastopniki :
Ing. G. TDNNIES. LJUBLJANA. Tvrieva testa 33. Telefon 27-62
in
J0S. BEZJAK. MARIBOR. Gosposka ulita 25. Telefon 20-97
v	barva, plesira in
7p	v	9A	urah	ken,ičn° snaži
LG	I	4**	Ul 011	0hleke. klobuke
itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
čevine, osnih ležajev, žarnic, Spiralnih svedrov in ročnih žag za kovine.
Komanda povodnega orožja v Kumboru sprejema do 18. avgusta
ponudbe za dobavo zakovic, pocinkane železne pločevine; do 22. avgusta pa ponudbe za dobavo matic in podložnih ploščic.
Intendantura komande pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 16. avgusta ponudbe za dobavo akumulatorja, volt - ampermetra, zračnega kompresorja, oksilnega nltroceluloznega plavega laka, brusilnega papirja, žarnic; do 20. avgusta sprejema ponudbe za dobavo pnevmatike za avtomobile in bi-cikle; do 27. avgusta sprejema ponudbe za dobavo morskih gob, mila za čiščenje kovin, vate in praška za čiščenje srebra, raznih krp, stearinskih sveč in mila.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 10. avgusta ponudbe za dobavo jelovega jamskega lesa.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 11. avgusta ponudbe za dobavo jelovega materiala.
SICITACIJE
Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za izdelavo 600 kap, 530 zimskih bluz in 580 hlač. Licitacija bo 5. septembra t. 1. ob 11. uri v pisarni ekonomskega odseka, Sv. Jakoba trg št. 2. Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5% kavcija v pisarni direkcije pošte v Ljubljani, soba št. 41. Pogoji po 40 din v pisarni direkcije.
Pri štabu moravske divizijske oblasti v Nišu bo dne 16. avgusta licitacija za dobavo fižola, makaronov, olja, zdroba, riža, ješpren-čka itd.
Pri Upravi smodnišnice v Kamniku bo dne 18. avgusta ofertna licitacija za dobavo aluminija.
Pri Štabu IV. armijske oblasti v Zagrebu bo dne 16. avgusta licitacija za dobavo pšenice.
Pri skladišču Vojno-tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skopi ju bo dne 22. avgusta licitacija za dobavo bencinske mešanice, gipsa, cilindrskega olja, asfaltnega laka, črne barve, karbida itd.; 24. avgusta pa bo istotam licitacija za dobavo razne pločevine in žice.
Dne 26. avgusta bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 17.500 kg žebljev.
Dne 30. avgusta bo pri Centralni direkciji drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu licitacija za dobavo bakrene vrvi.
Štab IV. armijske oblasti v Zagrebu razpisuje naslednje licitacije: Pri intendanturl IV. armijske oblasti v Osijeku bo dne 4. avgusta licitacija za dobavo ovsa; dne 6. avgusta pa v Intendanturl div. oblasti v Ljubljani licitacija tudi za dobavo ovsa.
Pri štabu mornarice v Zemunu bo dne 17. avgusta ofertna licitacija za dobavo pocinkanih vrvi.
Pri direkciji drž. železnic v Sarajevu bo dne 18. avgusta licitacija za gradnjo vodnjaka.
Ministrstvo vojske in mornarice je razpisalo za dan 22. avgusta licitacijo za dobavo fotografskega materiala.
(Predmetni oglasi so interesentom v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Doma in po svetu
Pokroviteljstvo nad proslavo 201etnice osvoboditve Maribora je
prevzel Nj. Vel. kralj Peter II.
Notranji minister dr. Korošec, ki ga je pred 14 dnevi izvolil mestni svet mariborski za častnega meščana, je poslal županu dr. Juvanu pismo, v katerem se zahvaljuje mestnemu svetu za počaščenje in obljublja, da bo še nadalje posvečal vso skrb napredku in razvoju obdravske prestolnice. Hkrati je novi častni meščan nakazal 10.000 dinarjev za mestne reveže.
Veliki tabori so bili v nedeljo v Sloveniji. Največji je bil v Šoštanju, katerega se je po »Panedelj-skem Slovencu« udeležilo 8.000 ljudi. Na taboru je govoril tudi minister dr. Anton Korošec. Uvodoma svojega govora se je zahvaljeval svojim pristašem, da s proslavami 201etnice Jugoslavije tako mogočno manifestirajo za Jugoslavijo, kralja in dinastijo.
Na koncu svojega govora sc je tudi dotaknil bližnjega potovanja dr. Mačka v Beograd. Upa, da bo dr. Maček svoj vlak v doglednem času ustavil na pravi postaji, kjer ga bo čakala večina Srbov, večina Slovencev in večina muslimanov.
Drug velik tabor je bil v Komendi, katerega so se udeležili tudi ministri dr. Korošec, Cvetkovič in dr. Krek. Vsi so imeli pomembne govore.
V kratkem bo razpisana licitacija za »Umetnostni dom« v Ljubljani. Banovina je darovala za ta dom stavblšče. Dom je omogočila rodbina Hribar, ki je darovala v ta namen 3 milijone din. Gradbeni stroški pa bodo znašali 4 milijone in bo potrebni denar dodala banovina. Posebne zasluge za ta dom ima naš argentinski poslanik dr. Izidor Cankar.
Danes 1. avgusta je začel delovati v Ljubljani Zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb (zlasti raka). Zavod je naj moderne j e urejen ter je bil ustanovljen po zaslugi banske uprave in Hranilnice dravske banovine, šef zavoda je docent dr. Josip Cholewa, ki se je celih 17 let trudil, da se ustanovi takšen zavod. Novi zavod pomeni veliko pridobitev ter smejo biti po pravici ponosni na svoje delo vsi, ki so zavod omogočili.
Prosvetni minister je podpisal odlok, s katerim se odpno z novim šolskim letom klasični oddelki na gimnaziji v Celju.
Gozdno ministrstvo je sklenilo, da se popolnoma reorganizira statistična služba o naših gozdovih. Napovedujejo, da bo nova statistična služba osnovana na najt-modemejših ^statističnih načelih.1
Obrtniška razstava je bila v nedeljo pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena v št. Vidu slovesno otvorjena. Razstava je zelo okusno aranžirana in priča o odlični strokovni sposobnosti šentvidsklh obrtnikov. Obiščite jo!
Vsak napreden trgovec
prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi!
Umrl je dekan in banski svetnik Jože Anžič, župnik v št. Jerneju. Za versko življenje med Slovenci si je pridobil velikih zaslug, uspešno pa se je udejstvoval tudi na gospodarskem polju. Slava njegovemu spominu!
Pri finalnih tekmah evropske cone za Davisov pokal v Berlinu je podlegla naša teniška reprezentanca v razmerju 2:3.
Na letališču v Beogradu se je smrtno ponesrečil znameniti ameriški letalec Gordon Mauth, potem ko je napravil v zraku zaporedoma nad 20 lopingov. Pokopali so ga z vsemi vojaškimi častmi.
Mestna občina v Virovitici namerava s posojilom 3 milijonov dinarjev, ki ga je dobila od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, postaviti električno centralo.
Tekstilna tovarna Ehrlich v Mariboru je popolnoma pogorela. Ogenj je nastal zaradi kratkega stika. Vnel se je bombaž, ki ga je bilo več vagonov. Požar je bil tako silen, da so ga mogli le lokalizirati. škoda znaša več milijonov din. 200 delavcev je sedaj brez posla.
Skupina 400 oboroženih ljudi je vdrla v Kanijo, glavno mesto otoka Krete ter se polastila vseh glavnih točk v mestu. Grška vlada sporoča, da je bil upor takoj nato zadušen.
Sijajno gre posel nabav-ljalnim zadrugam
V Zenici je bila konferenca rudarskih nabavljalnih in kreditnih zadrug. Konference se je udeležilo 35 delegatov od 11 rudarskih zadrug. Konferenco je otvoril predsednik zeničke zadruge inženir Branko Šajn, nakar je bil izvoljen za predsednika konference Miloš Štibler, predsednik Zveze zadrug. Predsednik Štibler je poročal o stanju rudarskih nabavljalnih zadrug in med drugim navedel naslednje podatke: Samo 12 rudarskih zadrug je imelo 1. 1937. 7497 članov. Najmanj članov je imela zadruga v rudniku Ugljevik, namreč 202, največ pa zadruga v Zenici, ki je imela 1835 članov. Vse rudarske zadruge so imele koncem leta 1937. 396.397 din gotovine, blaga v vrednosti 5,264.486 dinarjev, dolžniki so bili dolžni 5,322.042 din, nepremičnine zadrug so ocenjene na 719.221, čisti dobiček zadrug pa je znašal v letu 1937. nič manj ko 1,621.649 din. Skupno so v 1. 1937. prodale vse rudarske zadruge blaga za 38 milijonov 824.298 din. Največ blaga je prodala zadruga v Zenici, ki je prodala blaga za 7,151.365 din, zadruga v Ugljeviku je prodala blaga samo za 761.377 din. Po teh podatkih se torej jasno vidi, da se godi nabavljalnim zadrugam naravnost sijajno.
In še niso zadovoljne, še bi hotele imeti še večje privilegije.
Radio Ljubljana
Torek, dne 2. avgusta. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Šramel »škrjan-ček« — 19.00: Napovedi, poročila
— 19.30: Nac. ura — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Plošče — 20.10: Baročno slikarstvo (Jože Gregorič) — 20.30: Slovenske narodne: g. Ferdo Lupša in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče
Sreda, dne 3. avgusta. 12.00: Plošče -• 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester
— 18.00: Plošče — 18.40: Avgust v naravi (Miroslav Zor) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura -- 19.50: Kalman: Fortissimo (ploščei — 20.00: Slovenski vokalni kvintet — Zdravice in napitnice — 20.40: Radijski orkester — 22.00. Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik.
Državna razredna loterija
Žrebanje V. glavnega in zadnjega razreda tekočega 36. razreda srečk se bo vršilo po loterijskem načrtu v času 11. avgusta do zaključno 7. septembra 1.1. in to:
V Beogradu: 11., 12., 13., 15., 16., 17., 18., 19., 20. in 22. avgusta in
v Skoplju: 26., 27., 29., 30., 31. avgusta in 1., 2., 3., 5. in 7. septembra 1.1.
V tem žrebanju bodo 7. septembra 1.1. izžrebane štiri premije in to:
od din 400.000'-,	500.000'-,	1,000.000'-,
Poleg teh premij bo izžrebano veliko število dobitkov
od din	200.000'-,	60.000'-,	35.000'-,
100.000'-,	50.000'-,	30.000'-,
00.000'-,	40.000'-.	25.000'-,
in drugih manjših. — Skupen znesek dobitkov v tem žrebanju znaša
2,000.000'
20.000'
15.000'
12.000'
10.000'
din 56,927.000''
ki se bodo izplačali brez vsakršnega odbitka. — V najsrečnejšem primeru z možnim združenjem premije in dobitka lahko zadenete na tem žrebanju na eno srečko
din 3,200.000.
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. — Osebam,	ki se že udeležujejo v igri	36. kola, je treba
samo, da svoje srečke IV. razreda	zamenjajo s	srečkami V. razreda najdalje do	6. avgusta 1.1. —.O*« pa,	ki nimajo srečk,
a bi se želeli udeležiti na igri v V. glavnem razredu, jih morejo nabaviti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki so skoro v vsakem večjem kraju, a za doplačilno ceno in to:
za eno celo srežko din 1.000'—, za eno polovico sreike 500'—. za eno fetrtinko srečke din 250'—.
Pobližja pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. — Radio-posfaja v Beogradu bo objavljala poleg dnevnih vesti vsak dan tudi rezultate žrebanja za dobitke od din 5.000’— navzgor. —	Z nakupom	srečk državne razredne loterije	vsak posameznik poleg osebnih koristi, ki
jih more doseči, pomore obenem	narodnemu	gospodarstvu, obrti, industriii in	vojnim invalidom, ker se	čisti dobiček od
prodaje srečk sorazmerno razdeli v prej omenjene svrhe.
Brez posebnega obvestila!
Naš ljubi oče, stari oče, tast in stric, gospod
Ili) a
trgovec In posestnik,
odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje,
nas je dne 80. julija 1938 ob 4. uri popoldne v 85. letu svoje starosti za vedno zapustil. Nepozabnega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v ponedeljek, dne 1. avgusta 1938. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta štev. 73 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. ŽALUJOČI OSTALI:
Janko, Rudolf, sinova, Danica por. Milovanovič, Zora, hčeri, Pavla Predovič, roj. Oešnovar sinaha, Spasoje Milovanovič, zet
vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo
Ljubljana, dne 30. julija 1938.
\ Izdajatelj .Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Hess, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar MUialek, vsi v Ljubljani