10. številka.
Trst, v sredo dne 14. januvarija 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST" chaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri popoludne.
Naročnina znaša:
xa celo letn........kron
ca pol leta........12
ca četrt leta........ 6 „
ca en me*«*c........ 3 kroni
Naročnino ie pla«>vati naprej. Na na-ročbe brez priložen*- narornine se oprava oe ozira.
Po tobaka mali v Tr«"tii *e prodajajo posamezne »tevilke po 6 »totink (3 nvč.1; Izven Trsta p* j ki 8 atotink (4 nvč.)
Telefon dtr-. 870.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino io oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia št v. 12. Upravniatvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. nadstr.
Udajat elj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Delavsko gibanje.
n.
V sodbi o Koerberjevi vladi smo v j»o-po'nein in brezpogojnem soglasjH s pozivom »Avstrijske strokovne kom:sije«.
O.I te vlade n> ničesar pričakovati, v*aj ne sistematičnih, v velikem zloga prikrojenih goep hI.-soc. reform. No, jeden moment je vendar glede te vlade možno navest i kakor olajševalno okolnost : taka je, ali vsaj slabšt ni, nego so bile nje predni *e. Pomanjkanje vsake prave inicijative in krepkih impulzov za gospodarsko politične in socijalne ref trme v naši državi — v kolikor bi morala t* iniei-jat:va in ti impulzi prihajaj od državnih či-niteljev — nima vzroka (vsaj v glavnem «ie) v osebah vsakod bnih ministrov. Sterilnost na tem polju zakonodaje ne izvira le iz pomanjkanja prave volje v poklicanih činiteljih. Glavni vzrokje v naravi starega, šabli+nskega vladnega z i s t e to s, ki se ie d y dane* — da si je obsovražen veliki več:ni državljanov — vsikdar izkazal neizkcrenljivim.
Popolnoma herme ti-cno se tudi avstrijske vlade ne morejo obdajati s kitajskim zidom ša'olone, starih tra lieij in predsodkov, da bi ostajale povsem gluhe in slepe »a nove moderne etruje, ki po jele pluti v gospo 1 a rake m in eoeijalnem življenju.
Tudi one d« morejo ker naravnost tajiti, da so se vftiel velike revolucije v gospodarskem in »ocijalnem življenju, vsled tc-like spremembe v pogojih pridobivanja in vsled moderniziranja življenja v obče, spremenile tudi vsakdanje potrebe delavnih mas — bilo induatrijaln h, b lo poljedelskih —, da so torej ž i v 1 j e n s k i pogoji za iste postali povsem drugačni.
Take spremembe v življenju človeštva zahtevajo tudi drugačne uredbe v socijalnem in g' s jodarskem razmerju med ljudmi. Zato pa se moi« dandanes država, ako aep-rira na naslov »moderna«, v visoki meri baviti z zakonodajo za socijalno- in gospodarsko politične reforme.
Tudi najbolj reakcionarne vlade morajo vpoštevati aove ideje, ki z laravno silo ra-sejo iz razvoja in napredka človeštva. Tako tudi avstrijske vlade. A ker ki iste nočejo usvojati teh modernih idej ter nalog, ki jih nalaga o te i ieje, pak skušajo delati jim le
koncesije. Koncesije modernim idejam se pa ravno kažejo le v principijelnom priznavanju in ne dohajajo v praktično izvrševanje!
Avstrijske vlade — in še posebno Koerber-jeva — priznavajo potrebo reform, govore tudi lepe besede o veliki važnosti istih in tudi obljub u jejo reforme! Usvajajo si jih pa vendar ne. Žito ostajajo obljube navalno le — obljuba. Zato je tudi Koerbei-jeva vlada bila zelo radodarna z obljubami glede zakonodaje v povspeševanja interesov delavstva !
Ker pa so t-j obljube le izpiljene koncesije, ki naj pokrivajo pomanjkanje dispozicije za praktično izvajanje, ostajajo tudi— obljube. Tako si morajo tolmačiti gospodje v »Av-■ etrijski strokovni komisiji« dejstvo, da je Koerberjeva vlada mnogo obljubljala delavskim slojem, izpolnila pa od vsega tega malo ali — nič !
Politični pregled.
V Trstu, 14 ^januvarja 1903.
Spravna akcija. Danes treba zabeležiti nekoliko novinskih glasov o sklepih ievrsevalnega odbora mladočeske stranke v Pragi.
Mladi češki »Narodni 1 i s t v*« menijo : »Će tudi veČina izvrševalnega odbora iz ozirov na zložno postopanje z brati na Moravskem ni pretrgala niti sporazumljenja, pa je vendar najodločneje odklonila predloge vlade, katero je označala kakor očitno nasprotnico našega naroda. Zato tudi za časa spravne konference ne odložimo proti njej meča opozicije, marvtč bomo neutrudno vztrajali v odločilnem boju do končne zmage svobode in pravice, in naj se zgodi, kar hoče.«
Staročeška »Politika« je zadovoljna s sklepi izvrševalnega odbora mladočešise stranke. Bolje je — pravi —da sa ni pretrgala nit po gajanja, da se je marveč odloČilo predložiti protipredloge ter da se ni nič sklenilo končno veljavnega glede taktičnega pos.o-panja.
Oeški poslanci so storili svojo dolžnost ob težavnih odnošajib, sedaj naj skrbe dalje vlada in Nemci. Tudi »Politika« nima razuma za obstrukcijo brez kraja, istotako pa ne more umeti, zakaj naj bi bila ravno Čehom zabranjena raba orožja, ki pripada danes že
k normalnim parlamentarnim pripomočkom. In ravno oni, ki so je rabili najbrezobzirneje, zahtevajo sedaj najglasneje, da se to orožje izbije češKim poslancem iz rok.
Će so že Nemci taki fanatični pristaši delavnosti zbornice, potem naj gledajo, da se onemogoči vsaka obstrukcija in — tudi nemška. V tem zmislu je bd umesten sklep izvrševalnega odbora mladočeske stranke, da se češke poslance ne veže v taktičnem pogledu.
Zadovoljna je tudi »Neue Freie Presse«. Seveda je ta zadovoljnost nemškega lista le relativna. Zadovoljen je, ker se je bal hujšega. Bati da se je bilo, da Cehi izstopijo iz spravne konference in da bodo češki poslanci s tem siljeni v nadaljevanje obstrukcije. To dvojno se ni zgodilo in s tem da je veliko pridobljeno. Glavno glasilo Koerberjevo ni izgubilo vseh nad, da bo parlament vendar le deloval v tem razdobju zasedanja, ki se prične jutri.
Čehi in BKač^ari. Madjari so svoj čas ostro napali tajnika češko-slovaške skupnosti, ker je bd izjavil, da bo ogrske Slovake pre-rkrbljeval z jako cenenimi češko slovaškimi knjižicami in ker vrhu tega namerja izdati jako cenen slovaško ceski dnevnik. Tajnik Kalal odgovarja Madjarom, da b> res izda val tak list, ali slovaški renegatje v ministerstvu naj se nič ne boje, ker ta list ne bo izhajal na Ogerskem, ampak kje drugje. »Ako bi mi storili to, kar žele Madjari in Nemci, izkopali bi si grob. Madjari so nam bili vsikdar neprijatelji in tudi tedaj, ko nismo bili v zvezah z ogrskimi Slovaki. Madjari se boje češkoslovaške kulturne zveze«. Neki madjarski list opaža, kako ogerski Slovaki na vsej liniji dobivajo pomoč iz Prage. To je tem verjetneje, ker pritisek 'na Slovake ni mogel preprečiti, da se njihove kulturne pridobitve dvigajo in širijo. Odkar pa je slovaški list v turčanskem sv. Martinu, »Ludove Noviny« začel izhajati po trikrat na teden, Madjari nimajo miru in denuncirajo neprestano, da je bil list razširjen s češkim denarjem.
Dogodki V Maroku. V Franciji in posebno v Parizu vlada veliko zanimanje za dogodke v Maroku in ravno to veliko zanimanje Francije za te dogodke daje iet m še-le pravo važnost. Francija namreč aspirira po osvojitvi te dežele, a Anglija Li se even-tuelnim poskusom za uresničenje takin aspi-racij najodločnejše uprla. Na stran Anglije
bi, kakor se zatriuje, pristopila .Nemčija, na stran Frcneije pa Š pa n jafc a in Italija. Med Francijo in Španjsko f=e ie namreč sklenila glede Maroka pred kratKim posebna pogodba; kar se tiče razmerja med Italijo in Fraaeijo, pa je Italija prepustila Franciji svobodno roko glede Maroka, Francija Italiji pa svobodno roko glede Tri polisa.
Sedanji marokanski sultan Anglije, vsled Če-ar v Franciji stvom gledajo na listajo, ki je njemu. Bržkone bo to ustajo na tajuem pod-kurili francozki agenti in jo sedaj tudi tajno podpirajo. To bi se dalo sklepati tudi po dejstvu, da ima načelnik ustašev Bu Ilumara na razpol&go mnogo denarja, s katerim ; podkupuje sultanove vojake in pokupuje njih i orožje.
je prijatelj se zadovolj-nastala proti
PODLISTEK. 10
Na rojstni zemlji.
r-pi^ml Ksaver-ftandor-Gjalski; prevel M. C.
—	Hvala boli B >gu. da si le tu — je
rekla siedoj'č -tarka no*-j tem, ko jej je on nežno pomagal stopati po stopnicah. —Tako dolgo — te nisem videla — B >ie moj! Bala sem se že, da me zmanjka in da te ne bom več videla. Oh — deca — dec* — vi ne veste, kako ste nam vedoo na mV.i !
—	A ti, majčica, zdrava ? — jej je segel on v tiesedo, ker je čutil tu li sam, da nikakor ni prav in lepo, da ga preko deset let ni bilo doma.
—	Zdrava — zdrava! Kako to? Kako hočeš da boš v mojih letih z Irav ! Toliko, da se nekako vleče dalje. Eh — trpim ra glavobolu — in nogi sti mi težki — in v ledjih me vedoo b »li. Da ni mojega starega Neupergerja, ie davno bi me ne bilo več. Današnja mladina mu pravi, da je neumen — ali mene drži samo od. Nikakor ne bi hotela klicati tis'.ega giz iulina iz Topli®.
Lev se je mora! nasmehniti sam pri eebi. Še izza otroških let je ptzial starega Neupergerja, navadnega felčerja, -ki je bil
nekdaj v svoji koroški ali t;rolski domovini navaden brivec, a v Hrvatski se je uredil kakor doktor — s pouoČjo neke sosednje groti ^e. Znal je zdraviti vse bolezni, bilo v vratu, ali v prsih, ali v želodcu, ali na nogah, z rebarbaro, vi noto in obložki od gorčice.
Za kmete mu je služ lo poleg tega tudi zdravilo tartaricum.
—	Torej Neuperger, majka? —je rekel
šaljivo.
—	Da, da. Ne smejaj se ! Tudi tebe je bil rešil, ko si bil še majhen.
Gori na hodniku pred zadajo stopnjico je čakala vsa družba. Vrata sobe so bila na široko odprta in na hodnik se je usuvala luč in dim tobaka v tankih razvlečenih meglicah.
—	Živio Lev ! — je vskliknil od zadej neki debeli glas, ko se je L*v z materjo pokazal na gornjih stopnjicah.
—	Oh — »oncle« Tomica ! —seje odzval Lev, izpustil materino roko, pak poskočil v dveh skokih še čez dve zadnji stop-njici. Najbližje je stal oče, star ali po svojem izgledanju še nenavadno krepek gospod. Lahko kretnjo se je približal k sinu in mu nudd roso. Ne da bi mislil, k»»j dela, je ta prijel očetovo roko, se je globoko pripognil ter
jo poljubil. Vsa tista silna moč, ki jo je nekdaj imel oče nad njim. kakor da je zopet oživela i a se je, kakor nekdaj, Čutil pred njim neznatnim in pokornim. In nt se sramoval radi tega in ni mu bilo težko.
—	No, kavalir moj — torej si vendar prišel! je spregovoril oče navidezno Btrogo, šaljivo, a v resu ci je ves sijal od radosti in je skoro drhtel od nežnega ganotja. Ko je davno nevidjenega očeta poljubil, je občutil mokroto na starčevem licu in občutil je, da se starčeva roka trese, ko mu je gladila la-*e in lice. — Ono — čujes-li Levic — nekako kakor da so ti lasje posthli redki. E, Btarček moj ! Glej mene — sedemdeset in štiri leta, a ni ga lasu, ki bi mi manjkal.
Lev ss je le nasmehnil, a vendar ni mogel pogoditi familijarn » porogljivega izraza v licu, s katerim je hotel spremeniti očetovo šalo...
—	Torej — pridemo tudi mi enkrat na vrsto ? — oglasil Be je zopet debeli glas »oncle« Tomice: veliko široko telo starega človeka, silno tolstega in silno rudečega v licu, se je potisnilo naprej. Nekdaj, v otroških letih ni mogel Lev trpeti »oncle« Tomice, ker ga je vedno dražil in je vedno zahteval od njega, da napravi »purcelbaume«. Lev pa je bil tih in mrtev dečko. In tudi
Tržaške vesth
Mestni svet. Mestni svet je imel sinoči pod predsedništvom prvega podpredsednika dra. Veneziana javno sejo.
Prošnjo občinskih zdravnikov, naj bi se jim službovanje od 40 skrajšalo na 30 let, izročili so posebnemu odseku ; prošnjo prodajalcev rib, naj bi «e istrskim, furlanskim in okoličanskim prekupovalcem prepovedalo prodajanje rib na ribjem trgu ter naj bi se prepovedalo prodajanje rib po hišah, so tudi izročili pristojnemu odseku.
Asesor Parovel je poročal o prošnji vodstva socijalistične stranke, naj bi občina dovolila na pokopališču primeren prostor, na katerem se postavi spomenik onim, ki so padli o priliki lanskih februvarskih dogodkov. Municipalna delegacija ni ugodila tej prošnji, ker nameruje občina sama postaviti tak spomenik.
Svet. dr. R y b a f :
Iz lista »Osservatore triestino« smo izvedeli, da je imel slavni mestni svet na predlog svetovalca Benussija v zadnji seji imenitno idejo, da je sklenil ukor onim štirim okoličanskim po*lancem, ker s> si isti usodili imeti drugačno mnenje, nego je j^ imela več;na, in posebno zato, ker so se oddaljili o neKem glasovanju.
Ker pa sem bil jaz, žal, zi-lržan in niBem mogel udeležiti se one seje, moram izjavit, da sem tudi v tej stvari popolnoma solidaren se svojimi tovariši iz okolice, in da bi bil, ako bi bi i navzoč, storil to isto, kar
pozneje v mladeništvu ni mu bil Tomica ravno najljubši človek in vedno se je čudil kako more brat njegove dobre, nežne in fine mamice tako izgledati in biti tak. Tomica je imel namreč strašno hudoben in oster jezik. Nikdo živ ni prošel dobro pri njem. In vendar tudi ni b i slab človek; nasprotno : bil je prav dobrega srca. Pomagal je vsakomur v vsem, kolikor je bilo v njegovih močeh. Ta dobrotnoat Djegova je tudi mnogo pripomogla, da je zašel v tak položaj, da je naposled živel pri svaku in sestri, na pol od njiju pomoči, ne pečaje se z drugim nego lovom in homeopatičoim zdravljenjem kmetov. Seveda — tudi lahkomišljeno življenje, vesela družba, žin3ke, konji in lopovi so doprinesli svoje. B.l je v pravem pomenu besede človek uživanja in dete štiridesetih let in njihovega šumnega in hrupnega življenja. Mladega nečaka svojega je nazival »pater Leo«, ker se v le-tem dolgo ni razvil zmisel za hrupno, veselo zabavo. Poaneje, ko je preživel prva leta na vseučilišču, postal je Lev pristopneji takim zabavam in tedaj sta si bila »oncle« Tomica in on prijatelja. Najbolj ju je vezala pkupna ljubezen do lova. V tem je bil Tomica »silen pred gjspodorn«.
(Pride še.)
so storili o«i. Tako menim, da sem tudi jaz vreden taloga tamoznega ukora. Postopanje većine v tem slučaju je izzvalo začudenje po mestu in značilno je, da je en sam l.st imel poguma la odobravanje tega postopanja- Mi seveda ne zavidamo večine na moralni podpori, ki jo daje »II iiazzettino«, ali dovoljujem si opazko, da tako postopanje ni bilo ne logično, ne liberalno, najmanje prt je odgovarjalo statutu, oziroma parlamentarnim običajem v obče.
Spoštovani gospod Benussi, od katerega ne bi bil u kdar pričakoval tako čudnega predloga, je izrazil svojo globoko indignacijo, ker je astensija manjšine spravila občinsko administrae;jo v nevarnost.
Spoštovani Benmsi j« očevidno pozabil, da so njegovi tovariši iz večine tifcti, ki — kolikor j m dopuščajo moči — izključujejo mani šino vsacega in kakoršnjega si bodi sodelovanja Da upravi. Vi ste bili tisti, ki nas niflt** pustili v delegacijo i<» Bkoro v no beno komisijo; vi sle tisti, ki nam vse važne predloge pnobčnjete še le zadnji dan pred sejo, in iti a pravim entuzijszmom odklanjate skoro \>e uaše predloge — a sedaj, ko vas je manjšina rep enkrat pustila same, pa zopet niste za d o volj nji.
Ali mislite morda, da smo mi tu le za to, da sp«.polnjujemo število, da delamo usluge omm gospodom iz večine, ki ie same komoditete ne prihajajo v seje ? ! Ne, gospodje, m t nismo vaši sluge, mi nismo pod vašim poveljstvom, zato tudi nimate nikake pravice, da bi cenzurirali naša glasovanja.
Ako gospodje hočejo dati odduška svoji nevolji radi nastopivše hipne i mpotence svoje večine, se morajo obrniti proti svojim tovarišem, ki stoje pod njihovo diktaturo in ki so ostali doma. ne da bi se bili opravič li, ter so pokazali s tem, kako malo so se uglobili v važnost dotičnega glasovanja.
Graja, izrečena onim členom večine, bi bila tudi prehud parlamentaren čin, ali vsaj logična bi bila.
Manjšini seveda ni oni ukor provzročil ni vroče ni hladno, ali v obrambo svobode glasovanja in prepričanja moramo protestirati proti post panju, ki se vidi vse prej nego liberalno.
In ne morem zamulčati svojega začudenja na dej-tvu, da se oni večer v v^em mestnem nvetu ni našla ni ena oseba, ki bi bila predoči.'a tovarišem, kako neumesten je predlog za izrek ukora.
T* predlog je bil tem neumestneji, ko je isti mestni svet, sklican kakor dež. zbor v letu 11*10, na predlog poslanca Zinolla, sklenil, da se izreče priznanje trentinskim poslance*®, i u to za nič druzega, nego za njihovo trajno astenzijo od deželnozborskih sej. To isto, kar je bilo tedaj velika zaslugi, zaslužuje sedaj grajo, in to zato, edino zato, ker so se nasprotniki poslužili — istega orožja.
Nočem delati daljnjih cpizk, ali potrebno se mi zdi, da izjavim še enkrat v imenu evojim tovarišev, da mi v zmislu
pravilnika pripoznavamo le go«p. županu pravico rii^cplmiranja giede obli ke naših govorov in naših izjav, da pa glede naših glasovanj mi ne pri[>oznavamo druzega Bod-nika poleg svoje vesti in svojih volilcev.
Svet. B e n u s s i je skušal odgovarjati na izvajanja dra. Rvbaf* ter opravičevati postopanje večine v tej stvari, a njegov govor je bil tako neslan, tako prazen, ker govornik ni mogel navesti niti jednega argumenta, ki bi vsaj navi lezno pobil kako točko Ryba'revega govora. Tako nesrečen v polemiki, kakor sinoči, ni bil Benussi že davno.
Na to ft se me-st lem i svetu preiložili bilanci očinske zastavljalnice o poslovanju v L 1900. in 1901.
Svet. R i c c h e 11 i je povdarjal, da je treba koren, to spremeniti upravo mestne zastavljalnice, k» r je imela ista leta 19O0. okoli 8000 kron zgube, leta 1901. komaj 493 kron dobička.
Svet. Bernardino je v imenu oad-zorovalnega odseka občinske zastavljalnice izjavil, da se študira načrt reorganizacije, ki se izvede o priliki preselitve zastavljalnice v novo poslopje.
Po javni seji je imel mestni svet tajno sejo, v kateri se je izvršilo nekaj imenovanj.
Volitve v mest o i svet tržaški. Včerajšnji »Piccolo« je sporočil, da je namest ništvo pozvalo mestni magistrat, naj prične s
pripravljalnimi deli za volitve v občinski za-stop. V i*t*j notici je »Picaolo« sporočil, da bodo volilne liste izpostavljene na ogled pri-
hodnjega aprila. Politično društvo «Dome-nico Kossetti« je vsled te vesti takoj odposlalo protest na nameBtništvo. V tem protestu, katerega smo prejeli danes zjutraj, se pov-darja. da koDČ* volilna doba mestnega sveta že v aprilu, vBled česar se morajo volilne liste izpostaviti že meseca februvarija in te zahteva od namestništva, naj mestni svet opozori na njegove dolžnosti.
Današnji »Piccolo« pa pojasnjuje to stvar tako, da bodo volilno liste izpostavljene že v februvarju in da se bodo volitve vršile meseca aprila ; v njegovo včerajšnjo notico da se je urini la le tiskovna napaka. Nam se pa vse dozdeva, da je bila ta napaka namenoma storjena in da bi je ne bili nikoli popravili, da ni prišel protest društva » Domenico Rossetti *. Magistrat bi že bil po par lepakih pravilno naznanil datum izpo-stavljenja volilnih list, a kdo se briga za take lepake?! Laško prebivalstvo v mestu se itak skoraj izključno iaf*rmira v »Piccolu« iu bi bilo vsled falsificirane vesti v tem listu zamudilo rok za reklamacije. Na magistratu bi si pa bili prali roke, češ: mi m smo odgovorni za to, kar piše »Piccolo«.
Dogodki v tržaški škofiji. Ozirtm ca notico v včerajšnji številki, priobčeno pod gornjim naslovom in posneto po »Slavenski misli«, Bmo prejeli nastopno pojasnilo :
Nemška prepoved na zadnji dnn leta je bila uvedena že leta 1900. Letos pa je bila uvedena tudi slovenska prepoved in zahvalna maša s slovenskim petjem. In vse to je bilo razglašeno na cerkvenih vratih v italijanskem nemškem in slovenskem jeziku.
Res slovansko misel razvija »Slavenska Misao« tako-le:
Bratje Slovenci so nam najmcčaeji ščit in predzidje pred silnimi valovi tevtonšČine. Mi jim moramo biti hvaležni za to, mi jih cel<5 moramo sokoliti in jim pomagati v borbi, kajti, kjer gre za njihovo kožo, gre tudi za našo. Mi ne smemo gojiti nasproti njim ni-kakega osvojevalnega čutstva, ampak prepustiti s li okolščin in prirode, potrebi evolucijskih zakonov ljudskega življenja, da Be čim bolj približajo Hrvatom in Srbom, da se oslonijo naDje, kakor na močno zaledje, ki jim bo dajalo moralne in materijalne moči, da se vspešno upro nasilnemu orjaškemu nemštvu in italijanatvu ter da bodo j e-dinov zbližanju in zlogi se svojimi brati iskali rešitve. Naše globoko prepričanje je to, da Slovence, Hrvate in Srbe, in morda tudi Bolgare, more resiti jedino zloga, in da iz tega vzklije tudi ljubezen, ki spaja, jači, dela velikim, in da potem vsakega od njih čaka srečna bodočnost.
Da se vsi Slovani katoliškega veroizpo-vedanja morajo čim vspešneje upreti navalom megalomanskega in prisvojevalnega egoizma Nemcev, Italijanov in Madjarov, v to, menimo, najdejo najvspešneje orožje, ako T vse svoje cerkve uvedejo staroslovensko službo božjo, da jih tako ista prošnja do Vsevišnjega združi v močnejo mejsebojno ljubezen, v močneje zavedanje slovanske vzajemnosti. Staroslovenska beseda v cerkvi, toli podobna oni, v kateri molijo iBtegaBoga naši pravoslavn Ura tj e, zbliža se svojo siičnostjo v duševno sličnost Slovane obeh ver ter odstrani latinščino, kijih je o d t u j e v a 1 a se g v o j i m t u j i n s k i m duhom, in se bodo močneje zavedali in v najsvetejih tre-notkih človeškega duha, to je, kadar se zatekajo k Bogu za zaščito, da jih je razvejil od istega debla, da so vsi Slovani sorodne veje istega velikega debla, največega človeškega debla, kar jih je Bog v. adil ca zemlji, ter da se bodo tako vse te veje jednako zavedale svoje jakosti, ker vse dobivajo Boka iz istih žil, in da bodo procvitale vse jednakim cvetjem, da se bodo bale istega mraza in se veselile istega solnca.
Staroslovenska služba božja doprinese mm go k t°mu, da bodo Slovani katoliki ljubili brate pravoslavne Slovane in da bodo pravoslavni bratje, ko De bodo čuli več latinščine, ampak slovensko besedo v cerkvah svojih bratov, zaljubili katoliške Slovane, ker bodo s tem uvidjali tudi manjo razliko v ver, ker nas ločuje bolj obred, nego pa versko bitstvo, katere razlike bi se po milosti božji mogle ečasooia premagati, tako, da bo na verskem polju med Slovani jedna čreda in jeden pastir.
Živela e. k. enakopravnost! V včerajšnjem »Ojeervatoru« čitamo rarpis neke službe za Kojsko, ali kakor bi rekli Lahi
»C^uisca«. Ta »Avviso di concorso« je objavljen v samolaškem jeziku ! In to menda z ozirom na to, da je Kojsko — v Ka-labriji !!
Bravi !
Korak naprej. Do sedsj je više deželno sodišče vTretu v slov. pravdah izdajalo nemške ali laške izvirne razsodbe, katere je vstriČno spremljal slovenski prevod.
Sedaj pa so na tem višem deželnem sodišču začeli izvirne razsodbe izdajati v slovenskem jeziku, kar vsakako pomenja korak naprej do enakopravnosti v sodni stroki.
Tem nujneja dolžnost bi bila sedaj deželnemu kakor kazenBkemu sodišču, da bi isto posnemalo izgled višega dtželnega sodišča. Principijelnemu pravu našega jezika do enakopravnosti menda tudi to deželno sodišče tržaško ne bo hotelo oporekati. Po izgledu, ki ga je dobilo ravnokar cd višega deželnega sodišča, ne more prigovarjati več tudi praktični izvedljivosti. Kajti jezik, ki je pripoznan uporabnim tudi za včasih zelo zamotane civilne pravde mora biti poraben tudi za kazeaske pravde in razsodbe.
Ta vspeh je pripieati doslednosti in odločnosti naših slovenskih odvetnikov. A v izgled in in vepodbujo naj bo tudi rojakom v drugih pokrajinah, kako se vendar kaj doseže, ako se resno in vztrajno zasleduje postavljeni si cilj.
»Piccolova« i^noranca. Današnji »Piccolo« priobčuje poreč lo o kazenski razpravi, ki ee je vršila včeraj na tukajšnjem deželnem sodišču proti gospodu Antonu Jakiću, voditelju lista »La Pentčs Slave«, ker je ta list priobčil neko vest o smrti znanega iredentista Mateja Renata Imbrianija. Obtoženca je branil odvetnik dr. Otokar Rvbaf, ki je obrambeni govor govoril v slovenskem jeziku.
V	njegovem govoru je bilo seveda večkrat ponarljeno Imbrijanijevo ime in »Piccolo« se norčuje iz branitelja, ki da je med drugim rekel: Mateja Renata Imbriani ja, češ, kakor da bi bil dr. Rvbaf spačeno izgovarjal Imbrianijevo ime.
V	tej »Piccolovi« opazki zrcali Be VBa velika ignoranca njegovih urednikov, ki ne morejo pojmiti, kako da se tudi laškim priimkom v druzih jezikih o sklanjanju menjajo končnice. Saj ima to lastnost cek> latinski jezik, ki je ( če sedanjemu laškemu jeziku in v » Piccolovem« uredništvu sedijo tudi doktorji, ki bi morali vsaj površno poznati latinščino. Tu je pač na mesu Gogoljev vsklik v »Revizorju«: »Čemu se smejete? Sebi ae smejte!« — in svoji veliki ignoranci !
Povečanje tržaške luke. Včeraj Be je na trgovinskem ministerstvu vršila več ur trajajoča seja glede del za povečanje tržaške luke. Razpravljalo se je o vprašanju parcijalne spremembe prvotnega načrta.
Partiture novih narodnih pesmic. Od prihodnje nedelje naprej bedo v »Delavskem podpornem društvu« na prodaj partiture vseh, ali pa tudi posamičnih, letošnjih narodnih pesmic. Iste se more dobiti vsaki delavnik od 8. do 12. ure zjutraj in od 3. do 7. ure z/ečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure zjutraj.
Ker je sedaj najprimernejši čaB za širjenje slovenske narodne pesmi, priporočamo slehernemu pevskemu društvu, naj si oskrbi vse ali vsaj nekatere teh ljubkih in lahkih narodnih pesmic.
Za nakup ali pojasnila se je obračati na gosp. Frana Kravosa, blagajnika pevskega društva »Kolo« (kateremu sta društvi »Slava« in »Velesila« poverili razpečavanje), ulica Molin p'c solo št. 1.
Božićnica v Roj a u u Sltherni rodoljub, ki je pohitel na veselico tega otroškega vrtca, čutil se je res zadovoljnega, ko je videl našo malo deco deklamovati in peti tako precizno.
Najbolje so se odlikovali : A. Griženič z deklamacijo : »Ti moj oče«, M. Umek, E. Grmek, R. Jurjavčič, z živo sliko »Večna n< č«, Danica Zega, katera je prav lepo pozdravila narodno zastavo, Ljub ca Trošt, ki je deklamovala : »Pri jaslicah«.
Požar na Kontovelju. S Kontoveija nam pišejo : Danes zjutraj je naznanjal gla s zvona, da v bližini gori.
Takoj je bilo videti, kako so se zsčali valiti oblaki goatega dima, je švigal plamen iz poslopja g. Alojzija Guština, ki se nahaja na Ktntove'jako Proseški mej>.
Ljudje so se ztčili takoj zbirati, prinašati vodo ter gasiti. Posebno sta se trudila gg. orožniški načelnik in Sovdat s Prošeka. Pr hiteli so tudi gasilci iz Trsta, ker sami
domačini brez prakt čnih priprav ne bi mogli zadušiti ognja, posebno ne ob taki burji.
Sreča je bila, da se poslopje nahaja na samem. Bog ne daj, da bi začelo goreti sredi kontoveljske ali proseške vasi, posebno ob takem pomanjkanju vode.
Naš magistrat nam sicer veduo oblju-buje, pa le obljubuje, novih potrebnih vodnjakov, vode pa le ni !
Obljubiti in dati je preveč!
Vsem gospodarjem in posestnikom pa bodi priporočeno, naj zavarujejo svoja posestva proti požaru, da se ne bo kdo jokal, ko bi bilo prepozno.
Poslopje g. Guština je zavarovano.
Čuden »mrlič« ! Oni J. V., o katerem smo poročali \ čeraj, da sije poskusil pretrgati nit življenja, je sedaj v tukajšnji civilni bolnišnici in se počuti — kakor nam poročajo — prav dobro !
Ta človek, ki ae je sam proglašal že za »mrtvega«, ko je pri »Francu« klical vse navzoče, naj mu dajo roke v slovo (!) — ta človek ni normalen.
Ves čin poskušenega samomora, kakor tudi njega prejšnje vedenje opravičuje misel, daje »nesrečni« Jakob res nesrečen!
Omeniti moramo tudi, da se nam od več strani zatrjuje, da Jakob V. ni bil zaljubljen, pa da je imel navskrižje s svojimi roditelji.
Draibe premičnin. V četrtek, dne lo
jan. ob 10. uri predpoludne se bodo vslatf •ar'd >e tuk. c. kr. okrajnega soiišča za civilne stvari vršil« slerleČ« dražbe premičnin : ulica Galileo 4, konji, koši) s in razno ; v Rccolu 50x in ulica Tesa, kočije ali voz; ulica Barriera 5, 200 vilie in noži; ulica Stazione 5, hišna oprava; ulica Paolo Dia-bono 6, oprema v zalogi ; trg Nuova 2, železna blagajna; ulica . Poncian« 12, hišaa oprava; v Skednju 495, hišna oprava; v ulici della Borsa št v. 1, oprema v zalogi in
razno.
Društvene vesti.
Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija je nabrala gospica Meglic med rodoljubi v hiši ulica Fabio Severo št. Š 3 K 20 etot., sama dedala 2 K. Povodom izleta v Bazovico se je nabralo v ve seli družbi pri gosgodu Urbančiču 5 K 50 stot., in sicer je darovala družba 4 K 50 st. in gosp. Urbancič 1 K. Pevsko društvo »Kolo« nabralo med seboj in gosti pri »Francu* 12 K, »Delalsko pndporno društvo« mesto venca pokojnemu Franu Zitkotu 10 K. G. Joaip Turk, posestnik v Škorklji in njegov zet 40 K. — Srčna hvala !
Plesni venček. ki ga priredi odbor tržaških gospa v soboto dre 17. t. m. v »Slovanski Ć talnic «, bo res velezabaven, kajti zanimanje je veliko. Pa kaj bi tudi ne i Saj bo ta plesni vecčak nekak eestanek dra-žestnih gospa in gospic, na katerem se po-razgovore o drugem še imemtnejšem kosti-miranem pleni, ki bo prihodnji mesec. — Upamo, da se ne vstraši nobena cenjenih dam in gospodov, če bi tudi burja brila in če bi snežilo z vseh vetrov, ter da pr dfjo vsi tja, kjer bo združeno koristno z zabavnim. Kdor želi vabilo, naj se oglasi za isto pri g. dr. Ryb*re/i, ul. S. Spiridione 2.
Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu
priredi v nedeljo doe 8. februvarja svrjo letošnjo pustno veselico s petjem, igro in pleeom v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Pevsko društvo »Kolo« priredi dne 15. marca t. 1. svoj prvi letošnji koncert. Toliko na znanje bratskim društvom. Druge podrobnosti pozneje.
Zahvala. Vodstvo zasebnega otroškega vrtca v ŠkeJnju se v imenu staršev najsrčnejše zahvaljuje Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Meto lija za sadje in obleko, s katerim so bili otroci obdarjeni.
D^lje srčna hvsla vsem onim, ki so pre-plačali vstopnino na »Božičnici« zgoraj imenovat ega vrtca, in sicer gg. :
Marija Sancin Cacek 1 K, Zefied 1 K 20 stot. ; N. N. 60 stot., N. N. 60 stot., Ivan Miklavec HO stot., Marija Sancin Oraš 80 stot., Josip Sancin Slovene 60 stot., Josip Oblak 60 stot., Anton Nardin 40 stot., Ant. Sancin Levičar 40 stot., Fran Šuman 1 Iv, Ivan Godina (Berdon) 40 stot., ga. Jos. Flego (Mezo) 40 stot., Ivan Sancin (Lulič) 20 stot., N. N. 20 stot., N. N. 20 stot,, Ivan Godina (KudriČ) 20 stot., Maša Grom 20 st., Ant. Grmek 20 stot., Ivan Flego Lazar 20 sL
Vodstvo.
Za »božičnicot otroških vrtcev na 4ireti in v Bojana »O darovali sledeči go-sjx»dje in gcejie :
Župnik Kjuder i Kt kapelan Jakob fkmar 2 K, Terezija MarteUnc, Neimenovana, Andrej Pertot, Kupnik, Fani Naber^oj, Novak, Marija Mikeli«, Pertot, Pertot, Peč-nik, Martin Krže, Fran KlemenSič, N. N., Petelin, Klobčavar, Kerluga Marija, Fran Barič, Ana l'mek, Jurjevšič, Rink, Kupel Elvira, Dragotinka Naehtigall. Elizabeta K., Ivančič po 2 K ; Zinka dr. Rvbtr 10 K ; -Josip S rk :» K, Ante P »gr,relec o K ; G. Ščuka, Fran Štrukelj po 4 K ; Jakob Bole, Marija Žeea, Candolioi po 3 K ; Antonija Stare, S. Ladovac, Marija Martelfioe, Cvetka Mar te! a« c, Julija Levrercič, Fran č?čuka, iergolj, Švagelj, Marija Bole, Lenassi, < »grizek M , Grmek M., Piščane Josipina, Pišeanc Amalija, Žnideršic Mat ja, Jakob Volk, Mare, Čotar, Bandel, Amalija KrJe, Majcen, Obrsnel, Neimenovana. Kocjančič, Lina Sporn, fvančič, Bratoš Terpza, \Veiss, NVartbuchler, Semu'i* po 1 K ; Ž®tko, Scf, Horva, Š-tilavaj, Nekdo, L-»gar, Kljun po 2*» stot.; Mar ja StudniČka *0 stot. ; Katalan Fran, Kerkoč N., Toro e, Gcrbec Josip, Poh, Knaj tele. Mlać po 30 stot.; Nabergoj, An ton Loz» j, (iorjup, Milka Pertot, G. Rebek, Antomja Guštin po 40 st >t. ; N. N., Korošec po 50 stot.	(Pride še.)
Vesti iz ostale Primorske
X Občinska volitve v Tinjanu. Ker
se je lilo tudi tu zgodilo, kar se kaj rado dogaja, kadar je italijanska stranka na kakih volitvah propala, ker je namreč slavna vlada razveljavila občinske volitve, ki so se vršile nedavno temu, so morali volilci vnovič na volišče, se je moralo prebivalstvo te občine vnovič izpostaviti vsem mukam, žrtvam in razburjenju, neizogibno spojenemi z vsako volit v i jo v I-tri. Nove volitve so se pričele predvčerajšnjim 8 tretjim razredom.
Ker snao izvedeli iz poroČ.l, bako s Ino agitac.joje uprizorila stranka italijanašev in njihovih ?aj e, kakov grozen terorizem da razvijajo znani krvosesi ;n kako jim je tudi to |>ot p služno cb strani tudi mana dobra prijst?lj ca. smo seveda včeraj z največ) napetostjo pr čakovali p »ročila o izidu volitev v III. rjzredu. Ali brzojavka nam je došla prekatno zj ninočnji iist. Glasi se pa : »V tretjem razredu naših 20», nasprotnih 167 ukljub vsemu brezobr.iznemu vp'ivanju političnega uradnika, »ne za^tupajočeg vlade«, ter najvišemu pritisku ital'jan«kih kapitalistov.«
Danes voli II.. jutri bo volil I, razred. Dal Bog, da bi tuli voldci teh dveh razredov istotako odbili peklenski napad peklenskega nasprotnika !
Slava vFem zvestim in poštenim volilcem III. razrfda !
< Ptiček v pasti. Na Misličah, vasici ob goriški meji, je bil nekdaj premožen posestnik. Po njfgDvi smrti eta se tožarila dvt dediča za premo ženje že 15 let. K izume se, da sta bila v velikem Fovražtvu. Jeden izmed njiju stanuje v hiši, katera je v neposredni bližini ma'e h > ce njegovfga sovražnika, v kateri pa ne stanuje nihče. Ta hišica je b la pokrita s slamnato streho. Dne 12. t. m. po-poludie je močno deževalo; žive duše ni oilo na vts . Ta priložnost je ze <5 mi k a'a Mihaela Cergolja, da bi se maščeval. Vzel je sekiro in smukn 1 v h š:co svojega pro tivnika in hajd na delo! Rizaekati je hotel namreč strehi vezi, da bi se 8*a»oma podrla. Ali nesreča je hotela drugač*». Ko je pre sekal stresu > vez, podrla se je hkrati slamnata streha in pritisn la k tlom maščevalca tak<j, da ni mogel uiti. Poskušal je eam na-tihoma p-pihniti, pa ni bilo mogoče, ker je bila teža strehe pre/e iia. Prisiljen je bil torej vp ti na pomoč, na kar so pritekli sosedje. ki so z veliko težavo osvol>odili uje tega pt čka, ki je že precej poškolovan po bral jo v postelj. z«pustivši sekiro na m«stu nezgode.
Ta dogodek je pr« vzročil mn >go smthu med tamošnjim prebivalstvom ter je dokazal zopet risničnost pregovora, ki pravi: »Klor drugim jamo koplje, sam vanjo pa ie«.
V a š č a n.
X V Polju je umrl predsinočnjim po veljnik tamošnjega pomorskega arzenala, kon tre admirtl pl. Pott.
Vesti iz Kranjske.
* Pomanjkanje ljudskih učteljer na kranjskem p »stija — kakor nam pišejo iz
učiteljskih krogov — vedno občutljiveje in ako pojde tako naprej, bo kmalu na Kranjskem vee ljudsko šolstvo v rokah ženskih učnih moči. — Da, ceY> voditeljska mesta Da mešanih eno- in veSrazrednicah se v poslednjem času oddajajo stalno učiteljicam. V tem pač dela Kranjska dežela 'zjemo v Avstriji. Deželni šo'ski svet kranjski bi vendar moral gledati, da se veaj na voditeljska mesta pri deških mešanih ljudskih šolah namestijo edino moške učne moči.
* Ljubljanski »Soko « je imel v soboto 8Vf j 39. redni občni zbor. Iz tajniko-vega poročila je bdo razvidno med drugim, da je lekarnar g. Trnkocrv podaril društvu celo lekarno. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je imelo društvo v minolem letu prt bitka 1540 K. Starosto je bil zvoljen z večino glasov brat dr. Kušar. Dosedanji starosta brat dr. Tavčer je bil izvoljen častnim členom. Ker pa je dr. Kušar izjavil, da ne vsprejme volitve, ker nima zaupanja vseh členov, se je volitev vsega odbora odložila na prihodnji o^čni zbor.
Vesti iz Štajerske.
Vprašanje celjskega gimnazija. Te
dni je provzročila precej vzgledovanja ve-t, ki jo je prn®sel »Slovenski G ispodar«, di se namreč g. državni poslanec vitez Berks pHeza sra neko nepripravno stavb šče izven mesta. Sedaj pa zatrja »D movina«. da ta trditev glede g. BerkBa ne odgovarja resnici m da ni podprta po dejanskih dogodkih. In potem piše celjski list dalje :
»Glede stvari same pa pritrjujemo, da bi od celjskega mesta preoddaljena gimnazija potrebam slovenskega prebivalstva ne ustrezala in da bi Slovencem nikakor ne mogla b.t po volji. Z vso vnemo in resnobo maramo o tej priliki vnovič pros ti in rotiti vse prizadete činitelje, naj nastopajo edini, posebno nt=ši poslanci!
Dolžnost, skrbeti za Slovencem ugodno rešitev celjskega vprašanja imajo vsi sloven- j 40.000 kron znaša glavni dobitek loški poslanc;, v prvi vrsti seveda štajarski in terije dunajskega društva za umetne obrti posebno ti goppodje: vitez Berks, Rol ič in , Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bo
Žičkar se bodo potegovali za stvar pred ! mečkanje nepreklicno dne 15. j a -
,,-vr	, , . . 'n a vari a i 903.
vlfcdo m .Nemci — sporazumno med seboj in j	J
s svojimi volilci. Sodba o poslancih pa gre v i
prvi vrni volil« m,	v™» narodu, ft^ (, ^ 10 V G t Q l rOMlM
m ako bi treba bilo, da kak poslanec brani
IVško spisal Ignat Herrmann.
(Iz knjige ..Ztfestini hisfcorkv". — Provela A. K. > (Dalje.)
Te rokavice so bile razglašene ne same kakrr »Haute nonveRute« za na ulico, za obiskovanje gledališč, konceitov in za salon, ampak so bile tudi priporočane v zdravljenje, kakor vspešno zdravilo za cele vrsti
drobnosti; tako d. pr., daje moral Lodvbv svojo soprogo vedno nagovarjati z »visokost«, medtem ko ga je ena klicaia le po imenu.
Možno pa je toliko prvo t. j., da je med grofom Loovavem in Štefd m j o res na vstal spor, ker se zadnje čase z neverjetno naglico množijo pikantni slučaji na dvorih, možno pa je tudi, da so se te vesti porodile v glavah židovskih »šornalistovc, da na ta način še bvlj obogate pikantne vesti zadnjih dni.
Knjižnica za slepce. Na Dunaju so otvorili knjižnico za slepce, v kateri bodo v lepem številu zastopana ona dela, ki jih je napisal Braille s pikastimi črkami. Ta knjižnica bo velika dobrota za slepce, ker so take knjige jako drage.
Kako se ŠČUVa ! Te dni so razni listi — mej njimi se je seveda tudi tržaški »Piccolo« ustil prav Da široko — raznesli vest o novem krvavem spopadu med Srbi in Hrvati v Zagrebu.
Po poročilu v »Agramer Tagblattu* se pa vsa stvar reducira na ta le dogodek:
Neki mlad človek pravoslavne vere se je v Ilici, najživahneji ulici Zagreba, pohuj-šljivo vedel. Ker so pa mora'e tam mimo tudi ženske, si nekateri mimoidoči opozorili dotiČnika, kako škandalozno je njegovo vedenje. Na to je posvarjeni potegnil nož in je enemu navzočih malo opraskal kožo na palcu roke. Potegnil je tu li revolver, s katerim je mahal okolo sebe.
Jasno je torej, da ves dogodek ni bil prav v nikaki zvezi s hrvatsko srbskim sporom. A na tem, da se tudi malenkostni in politično brezpomembni dogodki od drugo-rodcev s tako slastjo razpihavajo v grozne afere in krvave spopade, da se tako hujska in ščuva o dogodku nepoučena hrvatska in srbska javnost, morejo rasvideti naši bratje na tej in oni strani, kdo se veseli in kdo ima dobiček od spora, ki zastruplja njih medsebojno razm erje.
ali razjasnjuje svoje delovanje, tedaj si ne bo noben pošten poslanski tovariš osvajal sklicevanja shodov, ki bi Daj sodili o drugem poslancu, ampak take shode bodo vedno skl'cEvali, ako ne dotični poslanci sami, zaupniki volilnih okrajev, in ti so glede celjskega volilnega okrajs, »celjski prvaki«, ki so dc-sedaj zaupanje volilcev imeli in tudi zaslužili, ker so, posvetujoči se med seboj in z veljaki bolezni.
okraja, vedno še pravo pogrdili. Iščimo, kar ' Tako da pomagajo posebno, naravnost nas družuje! Enotnega nas-tipa nam je treba čudovitno, proti ozebkem na prstih, proti tr-bolj ko kedaj ! To velja eminentno za celj-' ganj", Proti zhidanju, proti drgetenju in — sko vprašanje, pa tudi za vsak« dnevne vladne ! Proti srbenju oa konceh prstov, ukrepe, ki Das p t skajo v stran, kjer le! Valentin Papagaj ni v«ččital dalje, ko morejo, kakor so tudi poba:ala za Inja ime- Je Prištl do ,eh besed. Iztrgal je iz knjige novanja sodnikov za Spodnjo Štajarsko«. | k<»* P*Pirja» Pipal nanj in naročil dva para ftoriško gradiščanska prizivna ko- tth čudotvornih rokavic; letel je na pošto misija za osebno dohodarino je pod — in potem ves vznemirjen dan na dan pri-
Brzojavna poročila.
Karantena v Carigradu.
CAIliGKAD 14. (B) Zdravstveni svet je sklenil, da se petdnevna karantena za provenijence iz Aleksandrije zniža na 48 ur, a karantena za provenijence iz druzih egiptovskih pristanišč se odpravi.
Iz južne Afrike.
JOHANESBURG 15. (B.) Mej ministrom za kolonije Chamberlainom in ravnatelji najvažnejih rudnikov se je sklenil dogovor glede uravnave finančnega položaja. Po tem dogovoru se prispevek Transvaala za vojne troške poviša na 30 milijonov funtov. — Na drugi strani pa bo angležka vlada ge ran ti ral a posojilo 30 milijonov funtov za izvedenje javnih del v južni Afriki.
Družbi sv. Cirila in Jletodija so od
30. dec. do 8. jan. pos'ali prispevke p. n. gospoda in društva : Upravništvo »Slov. Naroda« 534.32 K, uredništvo »Slovenca« 70 K, uredništvo »Soče« v Gorici 16'60 K, prt f. Fr. Novak v Ljubljani 2 K, profesor li. 1'erušek v Ljubljani 10 K, žup. Ljud. 'jtnko pri Sv. Duhu 5 K, kapi. Jos. Le-jnaičč pri Sv. Petru ob Ridgoni za »Orm. i spom.« 2 K, žup. Jos. Novak v Povirju 20 'K, neimenoven v Ivankovcih isto 1 K, kapi. Fr. Gomilšek pri Sv. Barbari ob Mariboru 'dar Mohorjsnov 10 K, Marica Bonač v Be-' gunjah iz nabiralnika 4 K, dr. K. JanežiČ v Voloskem 40 K, dež. poslanec Iv. Mar. j Vatovec v Trstu 200 K, Pavlinka Kesman 5 K, pr< f. S. Rutar 5 K, dek. Fr. Zuža na Laškem volilo -J- žup. Jak. Smole Čistih 357 K, tajoik Moh. družbe Jos. Roz-nan v Celovcu 200 K, adj. Drag. Dolenc na Dunaju
1	K, kapi. Nik. Stazinski v Stari Loki 5 K, načelnik »bral. društva« Bož. Dedič v Bočni zbirko 5 20 K, Milka Oerin v Zagorju pokroviteljnino »Zveze zagorskih Slovenk« 200 K, neimenovan dobrotnik v Ljubljani 100 K, naduS. Jem. Ravnikar v Trnovem v zmiđlu sodne poravnave 20 K, učiteljica Janja Miklavčič v Kranju zbirko 6 60 K, prof. dr. Jos. Dolenc v Ljubljani 20 K, kapi. A. Poljšak v Naklem dar M« horjanov
2	K in za-se 2 K, družbeni prvome3tnik neko ostalino 4'16 K, F. Ž. v Ljubljani 20 K, žup. Ivan Sakser v Hotedršici 5 K, giran. Ivan Letoar 5 K, učit. Bojaoa Bolter v Bovcu zbirko 15 07 K, nadučitelj Leop. Pavlin v R činju zbir:o 12 K; podružnice: možka v Po toj ni 72 K, akad. v Gradcu 50 K, mržka v R bnici novoletni dar 46 K in udnine 106 K, možka v Ormožu 30 K, možka v Krškem 13 K. ženska šentjakobsko-trnovska novoletni dar 20 K. v Šiški 48 K (po »Slov. Narodu«). — Družba je sklenila leto 1902 s primanjkljajem v znesku 1009.69 K.
XX* XXKKXKK» ***** X X X X X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
predsedstvom dvornega svetlika in finacč-nega ravnatelja viteza Otona pl. Zimmermanna dne 12. in 13. t. m. imela feji, v katerih so se rešili osobito prizhi proti odmerjenju oBebne dohodarine za leto P.K)2.
čakoval pismom š".
Ta je prišel tretji dan in mu izročil zavitek s povzetjem od 6 goldinarjev in 80 novčičev.
Valentin Papagaj je dal pismonoši sedem
Po dovršen h posvetovanjih se je pred- goldinarjev, daroval mu ostali' dve desetici,
sednik zahva il členom komisije za njih vsp« šno in marljivo sodelovanje na razpra-\ah, kajti le tiko je bilo mogoče, da je prizivna kombija zadosti'a tudi v tem zase-dsoju svoji težavni, po zakonu pripadaj« č i jej nalogi.
Na to je pred zaključenjem zasedanja še člen Sellinger pohvalno omt nil objektivnost in stvarnost predsednikovo v sodstvu Tazprav, člen Ca=agrande pa ee je v pril rnalmh besedah spomnil delovanja poročevalcev.
— Nenavadna plodovitost. Neka mati v vasi Maitel na išlajarskem je te dni porodila šest ndvajsetega ot'oka. Devetnajst otrok je živih.
Razne vesti.
Spor med zakonskima Lonyay ? Danes
je zopet vse polno novih vesti o tem sporu. Jedne odločno zanikajo, da bi bil med grofom Lodv&\ em in njegovo soprogo, nekdanjo avstrijsko presto lonabb dnico Štefanijo, nav-Btal spor, druge pa t-dijo še vedno, da spor obstoji v resnici in pripovedujejo še nove po-
zaprl se v svojo sobo in zapečatil zavitek ves zasopljen.
Odvil je deset ovitkov ; o tem je postajalo svetlejše in svetlejše v njegovi sobi, a ko je padel zadnji papir, je Valentin Papagaj vzdihnil globoko.
Potem pa je, višeči slovesno med upom in strahom, nategnil en par tth čudovitnih
kengurijevih rokavic na rok'.
*
* *
Sicer je skoraj vsaka povest brez politike, ali v imenovanem kraljev.-tvu so bile same polit čne razmere; posebno pa v čisu, v katerem se je vršila naša pove t, je bilo na mnogih kraj h vse zamotano.
Kraljevski guverner, kateri je stanoval v visoki palači za rekof ki je tekla po kraljevstvu, ni šel nikdar ir hiše proti večeru — kakor je to delal pokojni kal f Ha-run Alrašid — da bi poslušal pod okni in po ulicah, kako prebivalci žive in česa potrebujejo ; in je :mel torej o nj hov.h potrebah jako malo znanja. Njegov pomočnik in podguvtrner, katero mu je bila izročena skrb za mir in red, je ircel v tem de manje znanja.	(Pride še.)
n n
X
x x x x
x
s
X X X
s
X X X X X
i
X X
dobro poznane
tovarne mizarsfce zadruge y Gorici (Soltan)
vpisane zadruge z omejenim poroStvom
prej ^nton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Naifečja tovarna pohištva primorste iežele.
Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-y peraturo 60 stopinj. — Najbolj udofeM, mo-derni sestav. Konkurenčne cene.
y >r Album poMAtev brezpla&an.
XXMXXXKXXXXXXXXX
G	s
gAloksamler Lun um J
Prva !■ aaJveSJa tovarna p oh litra gp
vseh vrat.	^
(O-*t TRST S«- gf
^ TOVARNA:	I	ZALOGKj
i Piazza Ratari* (L 2 g) I (šolsko poslopja) | In Vit Riteri« it 21 jg
Sf
Velik tebar tapecarij, srcml la aUk. U-vrtaj« uw£bf tadi pa posebnih a*£rtfh.
OtM biti ktnknrtatt. 0
mrmorili ciiik zisroii ii rtiiis ®
Prtdmttl postavio se na pa. obroci Jj
ali železnico rrantco,	^
®
Vla Tona,
vogal Vit LMtattn
Talafaa it. 670.
--
t
Srećkanje že jutri!
m
PođpiMna jivlja'a »ti potrtim Brcem forodnikt m in |>ri:s»«lje*»f Ha j ma je rjju preljullrsa pneiefcfnn hčerk i r«
Danila
dane? ol> 4. in p 1 uri jtjntraj po kratki n miKsi bolemi i/d l.nila ojo cedolžno
Z-m^ki oatanki nepozabnega jima deteta
ae bo \ r*il v \ e'*k ob 10. uri pred p. V Trstu, 10. januvarja
1903. Olga in Ivan Černe.
V manifakturi vešč drug z glavnico 6 do 8000 kron se takoj vsprejme za neko dobro upeljano trgovino v Dalmaciji, katera nosi povprek gotovih 25" 0.
Ponudbe pod „S. D. 4000" poste restante Spljet CDalmacija).
„Edinost"
se prodaja
razven v že znanih toliakarnali ! v mestu in okolici tudi pri
Josipu Danev
na Opčinah 204
Srečkanje nepreklicno
15. januarja 1903.
Glavni dobitek
-40.000-
Srečke flmštva za nmetso obrt
(Kunstgewerbe-Verein)
po 1 krono
priporočajo :
Josip Bolaffio. Handl & C.o. Merenrio Triestino. I?. Neumanu. Henrik Solilff* mami, S. Tavella, Kisli di 0. Zitenlin t Trstu.
OOOOOOCOOOOOOOOO
Pekarna in siasčičarna
Antona Peternel
v ulici Solitario št.
Podpisani priporoča svojo pekarno in slaščičarno, v katerej se dobiva ir krat na iliii svež kruh in sissčiue vsake \ r-te. Pro-daja tnd» : vpakovrctie moke iz < jjrskdi mlinov po najnižim ognili, in pristni najfineji tfi-šk v Kteklenieah.
Sprejema se tudi d rn «č k»- ih v pecivo
1'dani
Peternel.
Najstarejša wloven»ka tovarna ti» zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv- Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
• rip<-r:>ča svojim c*njen;m rojakom svoje nH|l>"lise in trpežn«« pohištvo, borlipi svetlo i i tm i.o p« litirano, kaKor za spalu«-, jedilne in vizur.e sobe. Sprejema tudi iiiiiočbe za vsako\intn«- toieKe po uuftrui ali poprav*, krtere izviši v t.ajk rajsom ča«u in v polno /.a lovoljnost naročii«-lja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe nt- Toplo pnp«»ro<*a svoji u rojakom v mestu, okolici iu o« dežel: v Linislu gesla : Svoji k svojim !
-oo—oo
•ooo—
o M. Aite
0 trsovfna z manifaktnrnim blasrom
0 o o
ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5.
000000000]$%
in
Benjaminu Podboj na Verfleli št. 170 (Joskct).
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo »e pla<*a po 2 stot. za benedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno i niža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter ae plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava HO stot.
V Trstu.
„Zržaška posojilnica in hranilnica"
naznanja, da odda pri svoji stavbi Piazza Caserma št. 2 mizarska, kleparska, ključavničarska, steklarska, pleskarska in slikarska dela kakor tudi postavo strehe iz lesnega cementa.
Ponudniki naj se oglasijo do 31. t. m. pismeno v pisarni ulica S Francesco štev. 2. kjer se dajajo pojasnila v stavbinskih zadevah od It —12 dopoludne.
Zmloea likerjev v sod H h in budilkah
Perhauc Jakob
vin in butel k. Postrežba točna, cene zmerne.
w Kavarne.
SS§§g8goBgo8o8§8 m
si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. Q odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo
O kakor tudi povečala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, Q da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam Q cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najboISe kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za inolke in žeDske obleke, srajce, o\ratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blagi, prtov in prtičkov ter vsake vrste peril r bo«ii od bombaža, ali pUtua. Pletenine, svile-uine raznovrstni okraski za Šivilje in kitnićarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
O d
0 O O
o <0 o
jp^*" Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočueje in najoatan-ueje po cenah, da se ni bati konkurence.
Poskušati, za se prepričati I
OO—oo
o o o
ooo®
Hiša na prodaj.
Primerna hiša na lepem kiMju v bližini Sv. Justa je takoj ita prodaj. Pobliže se izve v naši tiskarni, ulica Carin ti a štev. 12.
Čaflt mi je naznaniti p. n. s', občinstvu noe^a Tr^ta in okolice, da sem te dni otvoril zalego dalmatinskih naravnih vin. Pro-, b	dajnm po zm rnih cenah na d-IHo in v
Anton Sorli P"?0™* 6T°j° kavano 3tekl*noah. Z-»U>ga se nahaja v hiši Emila
n	«■ »Commereio« kjer je -ha- grofa Alberti-ja. ulica Ghegašt.8
jaiiAče Slovencev, razpolago so vsi slovenski in * 7flrjej na dvorišču. n>»ogi drugi časniki.	j
Hiša naprodaj^^""7* Namizna vina, črna, Ma „Opollo" (sclilcher).
|,ri t?v. Ivanu št-
ali razia stanovanj* se dajajo v najem
O B U V A L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
Prodaiam tudi nabaven in pristen tro p i n j e v e e in olje.
Ker so naša dalmatinck» vin* re camo na erla«u kakor izvrstna, smpak s*» zi*nm<»rita, tudi kakor okrepljajo^aza bolnike in roalokrivnikc, nadejam sc za trdno,
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod Ijud. šolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Poštne naročbe se izvrše takoj. PoSiljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako deln na debelo in drobno ter se izvrSuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe ae toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster. Zjtlag&telj uradnikov in uslužbencev konsum-
da mp l»o s*, občinstvo naj mnog »števil neie nepa g^ia^gča c. kr. glavnega carinskega urada in posaščalo a; svoiimi n^rocbami ter st,om vrš'lo c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. naše narodnn cre«lo : Svroii k ivoiim !	straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr.
Svetujem Vam, da greste f naše narodno geslo: Svoji k svojim !
ulico Rihorgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obu- , valo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
sram
za domačo rabo in obrtnike.
O llicnira spoštovanjem
Mat ko Paić.
javne piiv. avstr. Lloyda.
5 letno jamstvo
Msianit-suecijalist za popmljaiije stroje? vseli m\
RUDOLF BOTTI.
TRST. — Piazza (aterina str. i. — TRM
100 do 300 goldinarjey
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d*,»uijenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8.
Wmn slovenske gospodinje
Zahtevajte pri svojih trgovcih novo
Ciril-)fetodijevo -m
cikorijo.
Assicurazioni generali
V	TRSTU.
(Društvo ustanovljeno leta J-Sil.) To društvo je r:.zte<»nolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne
31. decembra 181»:>.....gld. oS,071.(»73 S4
Premije za poterjati v naslednjih
letih . . ......... :J0.">iI.7(Xm
Glavnica za zavarovanje živenja
do 31. decembra 1894......625-03
Plačana povračila:
a)	v letu 1894........ 9.737.t;i4-48
b)	o.l začetka društva do 31.
decembra 1894........ 292.401.706-nl
Letni računi, izliaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife iri pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Stazi one št. 88.81 v lastnej hiši.
FILIJALKA
BANKE UNION
V	TUSTU
e pera /. vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor:
al Vsprpjema uplačila na tekoi'i račun .ter se obrestuje:
Vrednostne papirje:
po 26„°„ proti 5 dnevni odpovedi
<> i •>
1 — . H 8 "I	"
_ 3, 4°0 „ 4 mesečni ^ 3V„	8 „
3s70 „ 1 letni
Napoleone:
po 2 °„ proti 20 dnevni odpovedi 40
— i o
•> mesečni
STROKOVNE KNJIGE
za krojaštvo.
1.	Knjiga krojaštva /a mi ško obleko 6 K
2.	Krojni uzorci „	„ 3 -Obe knjigi ob jeduem naročeni S K.
1.	Toaleta /a žen ko f-troko .... 3 K
2.	Krojni vzorci ^a perilna oblačila . 3 „
3.	Krojni vzorci za otroška oblačila . 3 ..
Vse tri knjige ob lednem naročene « K ■ Budimpešto in v drugih glavnih mestih: jim izdaja .	.	.	nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne
~	papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske bauke. plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznicmenjice in kupone prot ri merni proviziji.
Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od e oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto »laje 23/4°, u do vs:i'ci /.:le^k 4 zplačuje se do 20.0 gld. a cheijus; z i v.*-i zn-Mk trebil avizo pred opoldansko horz ». Potrdila se d ijijo v posebni uložni kujižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejemu za svoje conto - correntiste, i u kase in 5 račune no tukajšnjem trgu, menjice z i Trst, Dunaj
Knjižice za vpisovanje mer %a m< Ške ali
ženske 1 krone.
Naslov:
M. KUNC, Ljubljana.
Polno vplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vr»te rent, ustavnih pisem, prijoritet, kom aialnih
obligacij, srečk, delnic, valut, novcev iu deviz |||;
PiuiMOfi izdaja k vsakemu žrebanju.	^
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Spitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptnje
izžrebane vrednostne papirje in novčuje zapale kupone
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni izgubi
Vinkuluje in divinkujuje vojaške ženitninske kavcije.
Eskoapt ln lnkasao menic.	Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti en. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do dne vzdiga,
Promet s čeki in nakaznicami.