I'll O I. KT \ K K C J K I» i; I, A VS K I LIST / V KIISLKČK < JTATKLJK
PROLETAREC
|R|aK¡|o Ju^loiaiiMke Soriailisiiiin* Avc/r in Vrvnvvinv MciitT
OFFICIAL C)IU;AN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL HDHKAU
ÄT. — NO 1836.
toleré •• mi.mhI.vU.. «u.tfr. P»t. ». IW. «» P«*	•« CkkW.
unOri th.- Act ul Cm«"» u< Mwvh 1, »7»
CHICAGO, ILL., 18. NOVEMBRA (November 18), 1943. Mublisheri Weekly at 2301 S. Lswndale Ave.	•«• LETO—VOL. XXXVII.
v Chicagu ic je pr« d zvcsnim scdikem prvič t zgodovini države lllinti» %r»i| vef.*ixt!ajniski proce*" proti »orodnikom in drugim, ki ro bili v zvezi i »acijtkirii »abotainiki. Izkrcali «o »e minulo poletje iz nemških podmornic, eni v Floridi, drugi na severnem obrežju, in se porazgubili po New Yorku in drugih mestih, da bi izvršili nalogo, ki so jo imeli. A zvezni detektivi to jim prišli na sled predno so utegnili izvesti kak svoj «abotašni i acrt. Obravnava proti njian se j« vršila v Washingtonu in šest itiuej ejiS jc bilo obsojenih v smrt, eden, ki je pomagal vladi s tem, da je proti svojim tovarišem pričal, pa je dobil zaporno kazen. Usmrcenih šest so pokopali I 'iiu Washtngtona v oddelku pokopališča, ki je namenjen neznanim in pa *evežcm brez svojcev. Zadnjo soboto je bilo od porote spoznano krivim tud« '»ch šest cbtojencev v Chicagu. Čaka jih smrtna kazen ali -»a dolgoletni aapor.
Vojni položaj se za zaveznike zelo izboljšuje
AMERIŠKA OKUPACIJA FRANCOSKE SEVERNE AFRIKE PREKRIŽALA HITLERJEVE UPE. — FRANCIJA V TEŽKI VLOGI P0RA2ENE SILE. VELIKE ZMAGE AMERIŠKE MORNARICE V Ji I SNEM PACIFIKU NAD JAFCNCI
Kaj je z mednarodnim delavskim gibanjem?
Ko mine sedanji krvavi svetovni konflikt, bo' treba sklenit», kakšen naj bo mir. In <|al e, ah naj bo mir le premirje, da se dežele pripravijo na tretjo svetovno vojno, ah pa tak, da res zavlada red pravičnosti?
Ka» počno v vseh teh letih socialista Ali delujejo za nov red, ah |ih je fašizem zbil lohko, da se 'njihen glas več ne čuje?
fašizem |e poskus starega reda zcijeziti pohod socializmu . Socialisti so bih prvi, bodisi v Italiji, Miato v Nemčiji, v Avstriji, na Češkem, in -zatem v > vseh drugih od faš»zma zavojevanih deželah, ki so morah za svo e prepričanje plačati bodisi z glava-mi, ah pa bih uničeni v koncentracijskih taboriti Nihče ni v fašistični kontrarevoluciji plačal toliko kakor socialttU, z izjemo 2idov Naravno, da v tem položaju njih glas ne more biti toliko mogočen kakor c bil v takozvanih normalnih razmerah, ko j»m glav še mso sekali, da se bi "kotalile po pesku" (Hitlerjeva pretnja, ki jo je izvršiO-
Socialisti nadal ujejo s svojim poslanstvom, dasi ne z vriščem. Vedo, da je zgodovinski razvoj z njimi in da so dobili pomočnike v krogih, ki pomagajo vsak na svoj način za svobodščme, za naš socialni program in za odpravo krivic
Cfc po te vojni ne bo mir ustvarjen na sociali stičnem temelju, potem je še ena svetovna vojna neizogibna Socialisti si prizadevajo, da se odpravijo vzroki zan o sedaj, ne šele v kaki poznejši vojni
Zavezniki dobivajo od Zed. držav veliko podpore v blagu
Ptedsednik Roosevelt je zadnjo nedeljo izjavil, da »o dobili zavezniki meseca oktobra iz Zed. držav živil, strojev in lažnega drugega blaga v vrednosti 915 milijonov dolarjev ali več kot se katerikoli mesec prej, od kar je bil sprejet 1 lend-lease bili", ki pomeni, da rine ameriška vlada poslati tistim deželam, ki so v vojni z c si ¿čem toliko potrebščin na pesodo ali pa "v najem" kolikor jim jih zmoremo dostaviti. V prejšnjih štirih mesecih so dobili zavezniki raznih vojnih in drugih potrebščin na račun Zed. držav v vsoti dve milijardi 713 milijonov dolarjev. Največje pošiljatve gredo v Angli-
Nekoliko pregleda vsebine Am. druž. koledarja za 1.1943
Število sotrudnikov večje kakor običajno. — Mnogo spisov o Slovencih. Boris Furlan prispeval daljšo študijo bojev našega naroda. — Socialni in razni drugi spisi ter niz podatkov.—Veliko gradiva iz starega kraja. — Tudi ilustracij bo obilo
Prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja bo po gradivu nov uspeh v ameriško-slovenski literaturi. Posvečen je iedanji tragediji našega naroda ki je urejen v tem smislu. Sotrudnikov ima več kakor marsikak prejšnji letnik. Najdaljšo studijo vajij je napisal Boris Furlan peni naslovom -"Slovenija v borbi". To je zgodovinsko važen spis, ki ]m>-daja celo vrsto dogodkov na krrževi poti tega naroda, ki je jo. v Rusijo, na Kitajsko, v j vjled vojne v vseh czirih eden izmed najbolj kruto prizadetih. Egipt, v Avstralijo in v razne | Važen zgodovin, ki prispevek v tem letniku je "stoletnica druge kraje, v katenh so Zed. dp||gega joxenaskegu lista". Avtor tega spisa je Ivan Molek.
On je napisal tudi satiro "Hišica na hribčku" in pa od kod izvirajo imena ameriških držav.
Malt Petrovich je prispeval strokovnjasko razpravo "Kadar kupuješ svoj dom", ki pove, kako lahko je reševati ljudem (v pomenkih) ves svet, a svojih ožjih zadevah, ki se jih tičejo Kolikor nam znano, ro na »e-; ^podarsko in življenjsko, pa niso taki veščaki. Njegovi na-jah v Chicagu bili izvoljeni na sveti jako ko^i^titi in je vredno, da se jih objavi v tako polju-
lovenski narodni kortgres «le-» . . , . _	•
^ . . t	' dno prirejeni razpravi.
Društvo M 1 SNPJ Joškoi	Anton Shular ima lepo skico ¿z zgodovine naših prisJjeii-
Ovcn; Jugoslovansko hranilno! cev v Kansasu. Njegov spis ima naslov "Mine Town".
"Kako so na Calumetu zidali novo (slovensko) tupnišče
je ^pis, ki ga je iz zgodovine ondotaie naselbine priredil Joseph
države v vojni.
Delegati, izvoljeni v Chicagu na slovenski narodni kongres
i»iti
Al
VS JA IMM.01IK0V
\ i \ M svi:n
• _______ ________________
------- — —	--------—	w
• -------------— —'	-----------•
»	•
in posojilno dnuátvo, Jacob Zupan; druš. Narodni Vitezi št. S0, SMM. Vinko Ločniškar: Prosvetna matica in poverjeni-Hvo JRZ, Etbin Kristan; krajevna organizacija Prosvetne matice in JSZ. Anton Gard«i; <:« o pni k JSZ in Proletaria, Frank Zaitz; samostojno dru-
V zveznem senatu so minu-lbili "poMt.ini" zdržema na po--i----------li teden zastopniki iz tipitlh | *¡tnicah.
Vpad ameriške armade v odgovoril, da ga veseli, ker južnih držav, ki se protivijo	Nemci v Nemčiji se čudijo, francosko severno Afriko se je Zed. države Španiji zagotav- j predlogi za odpravo volilnega	kako je mog če, da bi moral zelo posrečil vzlic temu, da so Ijajo, da ne store ničesar, kur davka, ki jemlje državljansko	bežati pred Angleži tako pose ponekod francoski poveljni- bi ogrožalo njen mir. Kajti j pravico desetim milijonom lju-	soben, izboren poveljnik, kaki s svojimi posadkami inva-j frpanija potrebuje miru. pravi d», vprizorili obstrakcijo in c	kur je maršal Krvvin Rom mol. ziji uprli. Ameriškim pred pri- Franco. A če se bi on Upal, bi | njo nadaije\ali čim je bilo ne-	ki poveljuje ne!ii*ki-itaiij*ii>ki pravam gre priznanje, da 00! Izmučeno, izčrpano, gladno delje konec, oziroma ko so se	armadi v Afriki. Ozilvma ii ie zastopniki vlade v \Vashinto-1 Španijo že davno zapletel v senatorji zopet sešli. Kar po-	poveljeval, nu, in pa agenti ameriškega vojno na Hitlerjevi strani, da meni, da je laglje propagirati vrhovnega poveljstva napravi-j bi mu s tem poplačal svoj dolg. demokracijo za druge, kakor li t« ren zrelim za invazijo. Ta-i Kajti z a padec španske repu- pa jo uveljaviti med svojimi
Chesarek. Je to res zanimivo poglavje in vredno prostora v koledarju.
Katka Zupančič opisuje neveraoga Tomaža, ki misli, da so ,>oročila, ki opisujejo nacijska tolovajstva po Slo v enake m pretirana. Kar ona napiäe. je dobro in prijetno brati.
Fran k Kerže je prispeval povest, kaki snih je bilo še malo Mv » Zarja, Mary Üdovich; v našem jeziku, ako sptofr-kalna. Tiče se	a htšntka, ki
Druž®btti klub Slovenski centi Fiank S. Tauchar; čikaska federacija druš. SNPJ, Frank Alesh; Slovenski delavski center, C ha s. Pogorelec; druš. št. 70, ABZ, Jo-eph Oblak; pevski bor Prešeren, Paul Berger.
ko ji bilo le malo človečkih žr-' bilke se ima zahvaliti v prvi vr-! ljudmi.
tev. ' sti H tlerju in Mussoliniju, in v	.
, . j , . u . •• ! drugI pa Ch«mberlainu. ki je Nemcev v C hicagu,	k«
Oblast sodeluje z okupatorji pcsre(|rrVa, (|a (feTm)krati. \*o bih obtožen, veleizdaje,	je je dne 14 nov
Predvsem se jim je po^re- ¿ne dežele on>irlasilr v borbi	s<>l,ot() 0(1 l>or(>te ko yo s»)ah v >araiVl
god se poročila glas*
čilo; pridobiti celo take reak- ' 7lx -trmoglavljenjo,lSpun*ke re- 'nano
cionarje, kot je francoski vr-1 publike svajo nevtralnost. Zna-hovni poveljnik v Afriki, ad- čilno je, da so sedaj iste demontiral Darían, za pridruženje k kratične države pripravljene zavezniškim silam. Borbenim generala Francá in njegovo Francozom to ni bilo nič všeč, Španijo podpreti in so s tem a v rhovna poveljstva gledajo j prekosile napore odšča Rinile, kako c sovražnika poraziti, j Berlin c slični vlogi, ne glede na metode in sred-1 stva.
Ameriška arma<la je prevze-
krivim in šest <lru-so bili večinoma ne|>o-v zvezi z njimi, pa je bilo že pred
Usoda poražene dežele
Kot že od nekdaj, tako so
,7ih, ki k redno
tedni obujenih \ mrl na obra\navi t VVash-ingtonu in so tam pokopani. Zdi se, da ameriška obla t postopa s hitlerjevci nemškega i h; kolen, ;a veliko bolj strogo
Enajst tisoč delavcev v Z
državah je povrečno v-ak da i poškodovanih pri delu, ali pa ubitih. V neki Katserjevi* lu-djedelnici v \W-hingtonu jih c dem zgorelo. Od dvu-
: dva -
sc.-t, ubitih v tk>plo/iji v oženi na žeV/.nici,'ubiti'v kemični tovanii, zastr ipljeni, itd., itd, A če poslušat j ra:li> komenlHtotje in razne Peg-lerje, bi mislili, da žive delavci kakor pravi milijonarji,
Joseoh Mortinek bo predaval v klubu št. 1 JSZ
K-V o delujejo ameriški Čehi \ «voboditev svojega naroda ped Hitlerjevega jarma? O b;> predaval v petek 27. V.t t mbra po seji kluba št. 1 J?Z Joseph Martinek, tajnik ('•« h» slovaške narodne 7.veze, v kateri so združeni vsi Cehi v t»»j dežcM in večina Slovakov, Martine k je bil do te vojne u-jednik pri socialističnem dnev-niKu v Pragi, pred tem pa urednik če kega socialističnega de-la\s^kega tednika v Clevelan-du. Ima velike .-kvišnje in bo
ima lepo zveneč titeJ "sup",, a v resnici je garač, hišnik stanovanje hiše v New Yorku, v kateri ga dan za dnem nadleguje s tem ali onim kakih sto družin Rojak "sup" je končno podlegel velikim naporom in nasledil ga je tebi nič meni nič drug "sup".
Anten Slabe je zastopan s črtico "Zasenčena pot". Je t > slika družinske tragedije in življenja garačev.
Louis Beniger je napisal članek o slovitem ameriškem pi m-telju in pesniku Karlu Sandburgu. Tudi spet nekaj nov;ga v našem tisku.
Kak^ni so plemenski nagibi Slovencev, Hrvatov in Srbov? To ¿tudi j o je priredil dr. Niko Zupanič in jo preuredil a n*s koledar pokojni Ivan Vuk. Prišla je na vrsto v tem letniku.
Anton Garden razpravlja v članku pod naslovom "Temelii
(Nadaljevanje na 3. strani.)
in da se le sle d njim sedaj 4V!a- njegovo predavanje poučno kakor z mussolinijevci iz ItalH bo godi", vojaki pa trpe, zato posebno za one, ki se udel?že Se ji pač zde nevarnejši, i da delavci prejemajo mastne slovenskega narodnega kon-
je.
la glavno odgovorno.it v vaemv.tudi v sedanji vojni največja ali pa jim priznava večje spo-|čeke, pijejo in stavkajo, tistem delu Afrike, ki jo je ona žrtev poražene dežele in pod- sobnosti tudi v veleizdajniških
okupirala, in njen vrhovni po-1 lai mijena l judstva. Ta usoda in sabotažnih dejanjih, veljnik je ljudstvu zalzotovil,' Je doletela Francijo. Špani ja da se mu ne bo delalo krivic, in ne smatra y.a poraženo, nego da ne bo fladovalo, če bo Zed. t i« ves čas ml pričet ka vojne l\.
I?resa. m za vse druge, ki se in-
Casopis Montreal Gazette v, teresirajo za borbo pod jarm-
14,|ljtnih narodov izpod fašizma.
državam količkaj mogoče pošiljati v okupirane kraje toliko živil kolikor se jih potrebuje.
fept. 1ÍKÍÍ) mesetarila in vpraševala, "kdo da več?", ne da bi se zapletla v metež. Hitlerju na lj-ubo je poslala v vojno pioti Sovjetski uniji nekaj ti-
je
Španija se "potolažila '
Španija, ki je» dolgo okleva- rc* "prostovoljcev", da mu la, ali bi, ali ne bi šla 7.a Hitler-,	•
ja totalno v vojno proti Angliji (Nadaljevanje na 4. strani.)
in njenim zaveznicam, se je na = prizadevanje ameriške diplomacije končno premislila in njen diktator general Franco • «e je minuli teden Rooseveltu '/uhvalil za prijazno pismo in,
Republikanski politiki v II-
linoisu, med njimi govemer i Green in zvezni senator Brook< ter krdelo drugih se sonči v Floridi, da «e odpočijejo od težk<l?a drla, ki so ga imeli z zadnjo volilno kampanjo. A če delavci puste kje delo dan ali dva, je pa veleizdaja. Sicer pa bi ljudstvu koristilo če bi
Kanadi je v izdaji z dne I novembra izra>zil nad ameriško vlado in ameriškim povelj-nikona v francoski severni Afri-ki veliko nejevoljo, ker se ignorira borbene Francoze in poriva reakcionarne na važna mesta, kot je na primer admiral Darían, Za graditev «aupanja take metode ni<o dobre,
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Vstop prost vsem.
Izgube Avstralcev v Egiptu
V angleški ofenzivi proti Remmclovi armadi v Egiptu in I.ibiji je bilo udeleženih veliko Avstralcev. Njihove čete so v teh lh»jih izgubile do 13. novembra 2.000 mož.
C. I. O. V NOVI FAZI SVOJEGA RAZVOJA

PEVSKI ZBOR
Êa \ K J A "
V CLEVELANDU
> -úredi na Zahvalni dan v če
Unije CIO so zaključile svo- na. Ko je Lewis izjavil, da ne on glavni ustanovitelj, izpod-	Lewis je storil drugo dremajo peto redno konvencijo v so- bo več prevzel predsedniitva bil tla. Ena najbolj dramatic-	tično potezo, ko je sklical to boto 14 novembra. Vršila se je CIO, če bo Roosevelt (leta nih potez v teh prizadevanjih	jesen konvencijo svoje unije v Bostonu. Burnih prizorov je 1940) znova izvoljen, je bese- je bil njegov tajni dogovor s	iste časno kot se je vriila kon-bilo malo. Manifestacija, ki so do držal m si poiskal za na- par vodji AFL za pridruženje	vrncija AFL in teatralno pred-jc delegati priredili predsedni- mestnika Murravja. Pričako- CIO k Greenovi zvezi, v kateri	lagal izstop UMW »z CIO, Do-
Murray jt __________________ _
ku Murrayju, pa je trajala več val je, da bo deloval po njogo-	l i na podlagi te zaupne pogod- žive I je med delegati premo-minut. Bil je za predsednika vih navodilih. A v novi sluibi	t e le Lewisova unija kaj štela, farjev ovacijo kakor jo je mi-roglasno izvoljen. Prvič je po- je Mutt-ay uvidel, da če hoče	diuge unije CIO pa bi postale nuli teden Muray, kar ni vestal predsednik po prigovarja- vnijam CIO kaj koristiti, mora	nekake pastorke, podrejene žno. Tragično je, da je ameri-nju in na ieljo Johna Lewisa. stati na svojih nogah. Tako je	vodstvu, katero je industrialne iVo unijsko delavstvo sedaj
ti Jk 26. novembra koncert.	Sedaj je bila zanj iskreno vsa	nastal »por med njima. Najpr- unije vedno «am«?tavalo. razdvojeno bolj ko kdaj prej. Prične se ob 5:30 popoldne v	konvencija, ker so* delegati u-	vo po malem, potem vsled raz- Murray je t ostalimi člani A Murray in ves odbor CIO je Slo v. nar. domu na St. Clair	V€rjeni. da bo on kos Lewis?-	lik v njunem miiljenju gledccdbora CIO takrat tisto Levi- delegaciji v Bostonu zagotovil, j Ave. Vstopnice v prdprodaji	vim spletkam proti CIO.	vojne in odnosajev do predsed- sevo potezo spoznal za takšno da bo deloval za zdruienje ta. so po 50c.	Lewis in Murray sta hila dol-	nika Roosevelta. kar je pomenila m jo prepre- ko, da bo v korist delavstvu» ne ________ . —	I® oijm prijatelja. V unijo	Lewis je storil kolikor je mo-1 čil. Ni pa zaprl vrat pogajanju pa kakemu^posamezniku oseb-
.....
....
UMW sta bila kakor prirašče-¡ gel, da bi CIO, kateremu je bil z AFL za slogo in združenje. nih ambicij.
Kaj bo z našim delom na prosvetnem polju?
Vojna posega s svojimi posledicami in učinki v milijone življenj, v nešteto podjetij in v delovanje društev ter raznih drugih organiziranih skupin.
Tako je vsled nje in pa zaradi raznih drugih vzrokov več ali manj zelo prizadeto tudi delo na kulturnem polju vseh narodnosti v tej deželi.
Slovenci niso izjema. Zato je potrebno, do si vzlic vsemu ohranimo saj ogrodje teh aktivnosti tudi v takih naselbinah, ki so s slovensko dramatiko in petjem skoro čisto prenehale.
In dalje je treba skrbeti za našo književnost.
Prosvetna matica, ki je dosedoj izdala nad dvajset knjig in brošur v okrog 40 tisoč izvodih, si prizadeva ostati na odru naše kulture, in trudi se, da se goji po naselbinah tudi slovensko dramatiko in petje.
Uspela bi boljše, ako bi imela vec dohodkov. A tako pa ji pripada le do blizu 200 društev ter raznih druqih slovenskih ustanov, ki ji prispevajo do tisoč dolarjev na leto.
Meseca decembra letos in januarja prihodnje leto imajo vsa društva, slovenski domovi, klubi, pevski in dramski zbori ter zadruge seje, na katerih se bo sklepalo o takih rečeh.	<
Vsi, ki se zavedate, kolikšne važnosti je delovanje na prosvetnem oolju, in kako potrebno je, do imamo v ta namen centralno organizacijo, poskrbite, da pristopijo v PROSVETNO MATICO tudi tiste organizacije, ki se njenih nalog in deta zavedajo, a jo ne podpirajo in še niso v nji.
\
FROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Uda ja Jugoslovanska DtUvilu Tiskovna Druiba, Chicago, 111.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenlh driavah ta celo leto I3.0U; ta pol leta $1.7*:
. aa ¿etrt leta $1.00 Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
VhI rokopisi in Oglasi morajo biti v naiem uisdu najpozneje do pondeljks popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PR O LE TA K E C
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1006.
Editor------------------------------------------------------Frank Zaitz
Business Manager.........................................Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES:
United States: Ono Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2JU1 S. Lawndale Avenue	CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Folilika
cxiiikoi
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
in povojni program
Sedanja vojna ni nastala zato, ker je bilo na svetu premalo demokracije temveč vsled sedanje gospodarske uredbe. Ta uničuje tudi demokracijo. Zla sedanje uredbe so porodi-Ja prejšnjo vojno in prignala so fašizem iz bolnih tal.
Dokler bo na .-vetu tak sistem, bodo vojne, krize in po-mankanje, pa če se toliko govorimo o demokraciji. Lahko poudarjamo, da imata revež in bogataš tba vsak samo en glas in oba pravico glasovati. Torej sta teoretično pred zakonom enaka.
Vendar pa so med njima silne razlike. V zadnji krizi na primer jih je moralo mnogo živeti na smetiščih, drugi so si morda ohranili kaj borne strehe nad sabo, a bogatin se je vozil se nadalje v limozini, živel v vili, ali kjerkoli v deželi se mu jo poljubilo, in povsod so mu stregli.
Časopisi, ki ljudi blufajo z njegovo propagando, so bogataševa svojina. Cerkev je z njim. V političnih kampanjah večinoma on izbere kandidate, volilci, ker »o tako naučeni, pa le potrdijo njegove ljudi.
Tak je ta sistem v veliki večini dežel, in demokracija ima le v tistih veliko vrednost, kjer je večina, ali saj velik odstotek volil cev prežet s socialno znanostjo, kakršno uči socializem. Namreč ne kak izmaličen, nego tak, v kakršnega verujemo t*ti, ki smo ne samo za politično, nego tudi za ekonomsko demokracijo in s tem za preureditev svetovnega gospodarstva na socialistični podlagi.
Vlade, v katerih prevladuje kapitalistična ideologija, niso za take spremembe. Sicer oznanjujejo nauk, da naj ima vsakdo enake priložnosti in v Ameriki naj to pomeni, da ima tu vsakdo priložnost postati bogataš, kakor so postali tisoči drugi pred njim. In ko je človek bogat, smatra, da je vlada, sodišče in zakonodaja tukaj zato, da mu ščiti njegovo svetost — njegovo privatno lastnino, pa tudi če je treba pri tem šikanirati, zapirati, odslavljati iz služb, ali tu in tam celo ubiti koga izmed onih, ki so jim jo nagrabili skupaj.
Posedujoči sloj je za demokracijo samo dokler mu ne ogroža bogastev. Ce pa so ta v nevarnosti, je zoper vsakega, Ki mu izpodkopava njegov "živi j enaki prostor".
Tako vidimo, da se v sedanji vojni borita tudi v demokratičnih deželah dva svetova med sabo. V vodilnem so imo-viti sloji in njihovi trabanti, ki pa so razdeljeni. Eni so v strahu pred socialnim preobratom toliko, da se boje zmage demokratičnih sil in so za pobotanje s fašizmom. I>rugi so za zmago zaveznikov, toda za povrnitev v stare razmere 4'svobodnega razmaha" in s tem za stari kapitalistični sistem, katerega se naj le prilalgodi sodobnosti, ne sme pa se ga odpraviti.
Tudi imperializma ne mislijo .'zbrisati. Churchil je to jasno poudaril z izjavo, da on ni načelnik vlade njegovega veličanstva zato, da bi predsedoval likvidaciji imperija Velike Britanije. Torej se bo boril, da se ga obvaruje.
Nizozemski bogataši z dinastijo na čelu bi radi nazaj na prirodnih zakladih velebogato vzhodno Indijo in druge kolonije. Južnoafriški premier maršal Jan Smuts jim je v angleškem parlamentu obljubil, da jo dobe.
Angleži ne bi tako krčevito držali v svojih rokah Indije, če ne bi bile v nji milijarde angleškega kapitala in od Angležev posedovanih bogastev.
Zatrjujemo, kako odločno smo za demokracijo in za štiri svobodščine. Obetamo ustvariti tak mir, v katerem bo pomanjkanje odpravljeno, vs&kdo bo smel svobodno moliti svojega Boga in odpravljen bo strah, ¿i sedaj visi nad svetom.
A ob enem vidimo, kako isti ljudje ljubimkajo z dvorno aristokracijo, ki nima za demokracijo ne samo nikakršnih zaslug, nego je bilo treba od nje priboriti vsak kovček svobode z veliko mujo, marsikaj s krvjo.
Borbeni Francozi se ču<iijor>kako so mogle zavezniške vlade priznati za svojega zaveznika^ francoski severni Afriki admirala Darlana, ko vendar vedo, da jim je bil ves čas ne-prijateljski in včasi naravnost sovražen. Vedo, da, ko je bil pod Petainom na čelu francoske vlade on ni propagiral demokracije, nego spravo s Hitlerjem in sodelovanje z njim proti "angleškemu imperializmu."
• Ni ga, ki bi mogel trditi, da je bil Vatikan kdaj prej, ali da je sedaj trdnjava demokracije, a vendar vidimo, da ima posebno med ameriškimi vladnimi krogi veliko zaslombo.
Kaj smo storili v pomoč Španiji, ko j* bila republika in demokratična v najširšem pomenu besede? Nič drugega kot to, da smo bili nevtralni na tak način, da je bila to* pomoč Hitlerju, Mussoliniju in Francu — pa Vatikanu, če hočete, ki .10 bili za zrufrenje španske republike in jo pokončali z neposredno podporo demokratičnih držav. A sedaj pa Francu obljubujemo živila, turiste, in Še celo španske spomenike in zgodovinske stavbe mu bomo znova zgradili.
jh in
Prizor is Guzdalkznala. Med palmami vidite ameriške tank« in vojake. Spredaj ubiti japonski vojaki. Za posest tega strategičnega kraja in za Solomonske otoke se vri« ze več tednov silovite bitke, v katerih »o udeležene kopne čete, letalci in bojna mornarica obeh strani.
"Zarjin" koncert na Zahvalni dan
Cleveland, O. — "Kjer kol', in pri blagajni 55c. Dobi se jih se zbira ta naš rod, vesela pe- pri pevcih in prijateljih zbora, sem krož' povsod."	Naša javnost je prijazno
Tako kroži splošno priljub- vabljena na Zahvalni dan med Ijeni Strausov valček "Ženska, \ "Zarjane". Posebno sedaj, ko vino in spev", katerega "Zar- odhajajo naši fantje na boji- močmi in s sodelovanjem'drug ja" prvič podaja na Zahvalnima, ko je ves svet prizadet od dan z drugim pestrim pevskim irrozot, ki jih prinaša vojna, ko sporedom in opereto "Beli te- 90 prizadeti tudi naši zbori in
| da kadar vam naročnina poteče, jo obnovite direktno, ako ni zastopnika v naselbini, še bolj-še pa bo, če kdo izmed vas postane zastopnik in pomaga pri širjenju tega lista, ki je naša last in naše delavsko glasilo. Tako bomo torej s skupnimi
lovr.ik". S tem bo ta zbor predvajal že četrto Straussovo delo
so utihnile pesmi v domovini, se posebno apelira na vse stare
v našem jeziku. Do sedaj so | prijatelje, da se odzovejo in
bile podane: "Ob lepi, modri Donavi", "Pravljice dunajskih gozdov" in "Naša pesem" (Netopir). Tudi temu četrtemu valčku ne krati naš jezik prvotno originalno vrednost, temveč jo celo predstavi v popolnejši obliki. .
Za v četrtek 26. novembra ima "Zarja" pod klobukom poleg omenjenega znamenitega svetovnega dela več prav mičnih novih skladb. Zastopan bo V. Vodopivec z "Rožmarinom" in "Prstanom", Dr. Do-linar z "Venčkom", dr. Kimo-vec z "Gorenjsko narodno koračnico", Venturini z - "Mel «m ljube o slepo" in "Srečno ljubca moja", dr. Ipavec s "Slovenska dežela" in Gerbič z "Mojim domom" ter "Bratje Slovenci smo". Poleg teh bodo v tem sporedu še razni drugi komadi. Ni res, da "Zarja" ve*-dno ponavlja eno in isto in ne doprinaša javnosti ni< novega: Ta pevski spored nam je priča za to. In ker vsebuje ta spored pretežno nov materijal, tako so sestajali tudi prejšnji. Z borove natrpane omar p in r^j^e izpetega arhiva potrjujejo to. Zbor je vedno posegal za novimi najbolj posrečenimi skladbami naših in drugih skladateljev in jih skušal predstaviti v najpopolnejših oblikah.
podprejo zbor, da bo pesem še donela v ti novi deželi in prenašala žarek lepote za lepše dni.	Leo Poljšak.
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Seja kluba "Naprej" |t. 11 JSZ v nedeljo 8. novembra je bila zelo živahna. Tako prijetne seje še ne pomnim. Diskuzije so bile vse stvarne. Skrbeli bomo, da obdržimo naročnike Proletar-ca, ki jih je dobil Anton Zor-nik pri nas, »n raz peča val i v tej okolici Ameriški družinski koledar. Izvolili smo delegata, ki bo zastopal krajevno Prosvetno matico in klub Naprej
z drugim lahko izvršili toliko ali pa še več za našo delavsko stvar, za Proletarca, za A m. druž. koledar, Majski glas in Prosvetno matico kot prej, ko se je dobilo gasolina kolikor iga je kdo hotel in dokler Japonci še niso okupirali krajev, iz katerih smo dobivali gumij.
Joseph Snoy.
Nič posebnega pri nos
Kemmerer, Wyo. — Morda bi kdo vprašal, "kako kaj drugače pri nas", a odgovor itak lahko že sam ve.
Zaposleni smo zelo. Včasi smo se pritoževali, ker je bilo dela malo, ali pa smo bili celo brezposelni, a v današnjih časih pa je dela čez glavo in marsikje so delavnik potegnili tako da ni no praznikov ne nedelj. Pri nas, ko imamo le maj-ne, je delavnik boljše reguli-
št. 11 JSZ na slovenskem na- ran. Kjer imate pa tovarne, ki
obratujejo noč in dan, ali kjer grade vojaška taborišča, pa delajo dokler kdo zmore.
Vse to nam je prinesla vojna in vsakdo se v nji na en ali drug način prizadeva, da je bo
okrog na obiske in vse kaže,jčiml>rej kanec- «eveda z zma-da bomo naročnike Proletarca združenih narodov, od ka-
rodnem kongresu v Clevelan-du. Delegat je s. Joseph Skoff iz Bartona, namestnik pa Fr.
Mihelčič iz Blaina.
*
Nedavno sem šel nekoliko
obdržali, ki jih je sedaj petnajst v tej naselbini. Novi na-
ročnik Vine. Cerchar mi je re- letih xnova v klanje.
terih pričakujemo tak mir, da svet ne bo pahnjen po nekaj
kel: "Jože, Proletarec je pa re* fin list!" Tudi več drugih mi je reklo, da se jim ta list priljublja. In čemu ne, ker je to list, ki ne gre za grm, nego piSe resnico in jo pove vsake-Opereta "Beli telovnik" jeimu v obra^. Tak list je ljudem
nadvse živahna pevska komedija, polna humorja in prav lepih melodij, katerih se ne dobi vedno v operetah. Slovenski prevod je oskrbel požrtvovalni pevski vodja John Berlizg iz Detroita, in l£ia podaril "Pro-
Zato delamo mi tu, fantje pa na bojiščih, vsi v nadi, da .bo tej krvavi vihri res sledila doba miru in pravičnosti.
Iz tega kraja se je preselilo precej družin drugam, med njimi tudi nekaj slovenskih.
potreben še posebno v takoisli «o "a vladna dela v razne
resnih časih, kakor so sedanji. Kdor začne ta list enkrat čitati in spozna razliko med njim in
drugimi, ga ne bo nikoli pustil. *
Na rojake v sosednih nasel-
svetni matici", od kjer smo to	binah, kot so Powhatan Point,
delo mi prejeli. Vloge v ti ope-	0hj0, FJm Grove, W. Va., itd.,
reti imajo Josephine Turk. So-	apeliram, da si naroče Ameri-
phie Turkman, Alice Vidmar,	ftf družinski koledar, če ga še
Jennie Fatur, Victoria Poljšak, Ivan Ceh in zborove pevke. So-
niso. Zelo priporočljivo je, da ga naroči društveni tajnik, in
listi dneva so prejšnje poznane Ra razpeča mexl člane. In če ne pevske moči. |||||j|||¡|j^
Pričetek koncertnega programa, kateri se vrši v Slov. naT. domu na St. Clairju, .se prične točno ob 5:30 zvečer. To pa radi obrambnega .dela pevcev in publike in njihne zaposlitve. Prošeni ste, da pridete ob času, da nam ostane dovolj časa za drugo zabavo. Za ples bo igral Peconov orkester. Vstopnice Vpredprodaji so 50c
kraje. Naša naselbina se redči. Sicer pa samo še životarimo. Nekaj je toliko brezbrižnih, da jim ni ne za delavske časopise ne za sodelovanje v kaki napredni stvari. Včasi je bilo veliko živahnosti v društvih, sedaj tudi to izginja.
So pa tudi rojaki in drugi, ki se zavedajo važnosti sedanjega časa in naprednih listov, zato bomo pomagali vse to o-hraniti, in skupno z drugimi upam, da bomo obvarovali kar imamo in bomo orali naprej kolikor bo v naši moči. Prijateljem in drugim čitateljem
tajnik, pa naj izvrši to nalogo kdo izmed drugih Članov. Jane leto* ne bom mogel v te kraje — ker kot veste, so sedaj za. vožnje z avtom restrikcije, pa:iilkren pozdrmAV- T # .. tudi druge tehtne zadržke	_ Anton Tratmk.
imam, da ne bom mogel na pot. Zanašam se torej na druge, da boste letos raz pečali še več izvodov koledarja kakor smo ga prejšnja leta.
Ravno tako apeliram na vas,
katerih so mu žrtvovali Cehoslovaško, še tudi ne bodo pozabljena.
Socialistom je demokracija sredstvo v njihovih naporih za zgraditev svetovne družbe, v kateri ne bo več vzrokov za vojne. To pomeni odpravo kapitalizma, izkoriAčanja mnogih v prid nekaterim in odpravo imperializma.
Tu pa se razhajamo. Tinti, ki so z» ohranitev starega sistema in starih krivic, m veliko bolj zoper socializem kakor pa za demokracijo. Mi pa smo za socializem in demokracijo ob enem. Dokler tega ne bo, se bodo porajale nove krize »n polo-lUi. lifrVi laMznii mi nove vojne. In nove ibrivice narodom^ _
Seja kluba st 1 JSZ bo v petek 27. nov.
Chicago. — Na seji kluba št. 1 JSZ v petek dne 27. nov. v SDC bo treba skJepati o marsičem, med drugim tudi glede slovenskega narodnega kongresa v Clevelandu, o pripravah za Savin jubilejni koncert itd.
Po končanem dnevnem redu pa bo predaval Joseph Martn-nek, tajnik tfehoslovaške narodne zveize, o njih ne m delovanju proti fašizmu in o taktiki, ki jo »uporabljajo v borbi za osvoboditev njihove rojstne dežele. «4- P. O.
Invazija ameriške armade v AfrJo je porinila ve drug* novice daleč v ci^adje. Da jf jznmadiJa tudi ti«te. kateri s nekaj takega pričakovali, j< priča Hitlerjev govor v nedeljo 8. novembra. Da so Nemci in njih podrepniki v Vjchyju pričakovali napad na Dakar,, je bil vzrok velika skupina a-merižkih in angleških bojnih ladij t krt g Gibraltarja. Niso pa računali na tako ogromno invazijo.
Uspeh ameriške vojske je bil do sedaj zelo ugoden. Al-gir je padel že prvi dan, kateremu je sledil Oran, eno glavnih pristanišč v Algiriji. Jean Darlan, poveljnik francoske flote je v ujetništvu. Se menda ni veliko otepal. Kakor izgleda do sedaj, ge Francozi ne bodo dosti uipirali.
V Benitovi Italiji so zavladali težki dnevi. M nil je tisti čas, komaj si ga še prikličejo v spomin, ko so Italijani junija leta 1940 z velikanskim navdušenjem stopili v vojno. Takrat so mislili, da bo to "parade march", in kot takrat v lojali-stični Španiji, je ta "parade march" postal — Guadalajara. Benito ve, da so mu dnevi šteti. Kaj ima pričakovati od Hitlerja, lahko uvidi iz usode, katera je doletela njegove najboljše čete v Afriki. Nemci so jih pustili za seboj brez vozov, vode in benzina, češ, naj poginejo od lakote, ako jim ni mogoče pobegniti!
Rusija
Petindvajsetletnico ruske revolucije niso letos praznovali samo v Rusiji, pač pa po vsem svetu. Tudi tistim, kateri so imeli zaprte oči vsa ta leta, mora biti danes jasno, da je morala Sovjetska Rusija napraviti ogromne korake v svojem razvoju, da ji je bilo mogoče postaviti tako obrambo proti največji militaristični sili na svetu, in to že nad šestnajst mesecev. Kakšr.e ogromne žrtve, trpljenja in junaštva so prenesli Rosi, more menda ra zumeti samo kakšen naš Jugoslovan, ali pa Grk v starem kraju, kateremu so nacijski divjaki požgali, pobili in oskrunili vse, kar je imel. Zato ie bilo prav, da je tem junakom svet dal priznanje. Poslušal sem govore bivšega poslanika v Rusiji Josepha E. Da-viesa in podpredsednika Združenih držav Wallaceja. Za Da-viesa vem, da je prijatelj Sovjetske unije. A Wallace me je iznenadil. Oba govora sta bila v Madison Square garde-nu v New Yorku osmega novembra, za časa praznovanja petindvajsetletnice sovjetske revolucije. Navzočih je bilo več kot dvajset tisoč ljudi. Govor podpredsednika Wallace« je bil radikalen. Ne .samo, da ie priznal Sovjetom to kar jim ni še noben drug državnik to v Ameriki, ampak je tudi na-glašal skupno delo, katero čaka ti dve ogromni deželi po vojni. Meščanski listi so v veČini ta govor ignorirali. Še posebno sedaj, ko se po zmagi republikancev čutijo napram "new dealerjem" precej močne ter se njim vse tisto idealiziranje o "Century of common men" zdi navadno fantaziranje.
Domače novice
Posledice volitev se ie kažejo. Prtedlog senatorja O'Da-niela za odpravo štiridesetur-nega delavnika je prva posledica. Kaj še vse bo sledilo, si lahko mislimo. Slišali ste že napade raznih "red baiterjev" v kongresu in senatu, pa naj bodo reakcionarni demokrati z juga, ali pa republikanski predstavniki velekapitala, «kateri komaj čakajo, da ostrrže-jo delavstvo vseh tistih pravic, kat ore je g takim trudom izvo-jevalo v .zadnjih desetih letih. V koliko je delavstvo pripravljeno za borbo svojih pravic, bo pokazato bodočnost. A za enkrat ne izgleda kaj posebno optimistično.
Cikaška Tribuna požira sli-ne od 'veselja vsled republikanskih zmag pri zadnjih volitvah. Dolgi uvodni članki sledijo dan za dnevom, čeA, "sedaj je jasno, da so ljudje z na-
dolge obraze.
naš čikaški župan — imajo
Med novice spada tudi Savin koncert, ki bo	novem.
bra v dvorani SNPJ. K«r bo ll alavnost in koncert tudi ob enem njeno jubilejno praznovanje, se pričakuje velik po-set. Program bo, kot pravijo, zelo lep. Vabimo vse scdrugo in Savine prijatelje na ta koncert.
Marca meseca bo imel "Proletarec" svojo * pomladansko veselico, katere program bo posvečen Sovjetski R J siji. To bo ena največjih slove n ki h priredb bodočo pomlad, na kur vas ¿odruge in > oirulic3 že sedaj opozarjamo. Program, za katere-ira se že pripravijt> m :>,
bo v celoti ruskega značaja.
«
Komaj sem začel pisati z^o-rajšnje novice, že čitaš o zaseden ju celotne Francije po Hitlerjevih armadah. Kakšne bodo posledice, je težko ugibati. Da se bo poostri! boj • e-daj, ko je franco-ka Afrika v zavezniških rokah, je umevno. Kakšno vlogo bo igrala v tem boju francoska buržvazija, katera se je tako bala za *voje premoženje, se ne ve. Francosko delavstvo je silno prizadeto. Koliko moči in sile je ostalo v n jemu bo pokazala bo loč-nost.
*
Winston Churchill menda tudi ni nobenega razočaral, ko je predzadnji pondeljek v angleškem parlamentu dejal, "da ni vzel od kralja ministrskega pred.^edništva zato, da bo pred sedoval pri likvidaciji cesarstva Velike Britanije."
To so poštene, realistične besede. Upam, da ga je svet razumel.
Dne 11. novembra je minilo šetinpetdeset let od usmrtitve štirih žrtev Haymai ketskih nemirov leta 1886. štirje anarhk stif August Spie», Albert Par-sons, Adolf Fischer ter George Brizel >o bili obešeni v Chicagu 11. novembra 1886. Skoro pozabljeni leže v Waldheim,<kem pokopališču že dolga leta. Samo par starih prijateljev obišče njih grob od leta do leta. Ali je imel mogoče August Spies prav, ko je spregovoril pod vislicami tiste znamenite besede, katere fo danes uklesane v bronu nad njihnim grobom: "Pride dan, ko bo naš molk močnejši kot besede,' katere nam danes dušite." Pokojni Jože Zavertnik je veliko pisal o tem. Ali sedaj, v teh burnih časih, je vse to precej pozabljeno. .2
Za Savin koncert je veliko zanimanja
K proslavitvi svoje 25-letni-ce priredi pev ki zbor Sava v Chicagu dne 29. novembra koncert, ki sodoč po pri-* prava h zanj, ena izmed najlepših prireditev, kar jih je še imela. Pel bo tudi hrvatski pevski zbor Zora in pa v solo-spevih hrvatska sopranistka Rose Arbanas.
Tole mi ne gre v glavo?
Čemu zvezni kongre». ki tr-d«t <U je za demokracijo, ne •prejme potlave, ki bi državam n« jugu zabrnnila odvzeme!« milijonom ljudi volilno pravico zelo, ker zanjo ne morejo plahti davke? In čemu «e bran« »prejet» postavo za ome-
^VJ**?*7	zaupa dr-
hali bolj kakor »od»čem?
POVESTNI DEL
?3
MASKA
(Nadaljevanje in konec.)
"Smem vprašati» gospa Helena, ali ste že dolgo poročeni ?"
"Dolgo, nekaj let," je odgovorila in zopet vzdihnila.
"Ali ne znajo zdravniki bolj ljubiti?"
"Na kakega zdravnika misli. Aha, ima me za ono Heleno. Mu je že katera izmed plesalk to natvezila," je pomislila in odgovorila glasno: "Zdravniki so silno mrzli ljudje. Tudi ko prei kujejo srca najlepših gospa, ne morejo spoznati prave ljubezni. Trkajo in poslušajo, potem pa pravijo: Ničesar posebnega nismo natili. Lahna srčna nevrästenija! Pijte tinkturo valerijano! še bolj mrzli so ko uglaševalci klavirjev, ki ne pomislijo, ko uglasajo strune, da bi bilo mogoče zaigrati nanje najlepšo simfonijo."
"Torej, gospa Helena, vi niste zadovoljni z zakonom?"
"Mladi vitez bi ne smel kaj takega vprašati. On bi moral pogledati v oči i:i sam razvozlati vprašanje."
Poglajen se je sedaj ponovno zamaknil v oči in se mu je zazdelo, da so vlažne, kar ga je v>ega prevzelo: "Kako le, da ne zna on ceniti takih oči."
"Dragi vitez, ljudje se starajo in potem jim je samo z* uspeh v poklicu in za denar. Ne menijo se več dosti za oči svojih žen." —Stisnila se je še tesneje k njemu. On se je sedaj spomnil na Justiko.
"Helena, tudi nekatere žene so take in to že od vsega začetka in ne samo, ko se starajo. Po/.nal sem jo, ki se je poročila le zaradi denarja in položaja in tako z največjo lahkoto pozabila na nekdanjo ljubezen."
*2ena ne pozabi na ljubezen nikoli, četudi ^e poroči radi položaja in denarja. 2ene so včasih kakor otroci. Radi nove igrače zavržejo prejšnjo, lepšo in dragocenejšo, potem pa jim je za prejšnjo žal. Ali vam je bilo potem po tisti ženi, ki se je poročila radi denarja in položaja žal?"
"Meni?"
"Saj sem vam poprej iz oči prebrala, da mislite na svojo nekdanjo ljubico."
"Pravilno ste uiganili. Mislim, da dobro poznate ljudi."
"Ali ste imeli potem mnogo žensk ?"
"Nekaj sem jih imel. Lahko bi jih imel več, a ni mi bilo do tega."
"Torej niste mogli, moj zali vitez, pozabiti prve."
"Pozabiti? Pozabil sem."
"Niste pozabili ampak le uspavali ste svoje čustvo. Potlačili ste ga, toda ono ni hotelo
BOGOMIR MAGAJNA
umreti. Ali njen mož še živi? Je zadovoljna ob njem?" ^
"Zadovoljim je, čeprav je že star iu zavaljen in čeprav misli samo na drva in denar."
Komaj je izrekel to trditev, ga je že zapekla vest, čeprav je bil nekoliko vinjen.
"Vraga, kaj mi ie danes, da tako jr< vorim o vojem šefu, ki je vendar živ ra/.um in vljuden človek" je pomislil in nadaljeval glasno: "Sicer je pa plemenit človek, trgovski genij. še v največji krizi je znal . . ,."
"Pu »tirno krizo, dragi vitez, vsaj na tem plesu v nemar. Ali e niste skušali nikoli potem približati svoji prejšnji ljubezni?"
"Nikoli," je odvrnil mrko.
"Niste storili prav. fujte, dragi moj, jaz sem se tudi poročila radi položaja toda dane« bi dala mnogo zato, če bi m gel biti nekdanji vsaj eno uro moj, kakor nekoč. eNutila bi ti-: > ur) kakor odrešenje!"
"Čutim, da vam je res težko. Zakaj ga ne privabite na ta ali oni način k sebi?"
"Saj bi ga poklicala, toda 011 bi morda ne hotel priti. Postal je ro en in mrk človek. Ne mara zs žens\e. Niti poročiti se r- "e. Poklic mu je vse"
"Tak je, kot sem bil dosedaj \v :," je pomislil Poglajen. "Sicer mora biti tudi ta Helena prava! O onem nekdanjem govori s tako žalostjo, pa se e>b-e-nem tako zelo stiska k meni. Razumi jih, če moreš! — Vendar si ni hotel radi tega delati sivih las. Čutil se je celo pola-ska>ne$a, da si je izmeti plesalcev zbrala ravno njega. Zdelo se mu je imenitno, da se mu izpoveduje, čeprav ga je srečala komaj prvič. Taki lepi ga*pe je prijetno biti za tolažnika.
"Ali bi me hoteli peljati v bufet? Žejna sem."
Z veseljem jo je odpeljal iz dvorane. Utrujen je bil že od plesa, čuvstva so mu bila raz-paljena in je slutil, da se bo kmalu pripetilo kaj zelo zanimivega. Da bi Je vsa stvar ne imela kakih hudičevih komplikacij — saj taki poizkusi so včasih nevarni. Kje le je njen-mož! — "Kaj bi lepa Helena rada pila: limonado, oranža-do?"
"Ah, pila bi vino, pila, pila bi kar naprej opila bi se rada do nezavesti, še nikoli nisem bila dovolj pijana."
Jože Poglajen jo je opazoval skoraj z usmiljenjem. Sedaj, ko sta sedela drug nasproti drugemu, si jo je lahko podrobneje ogledal. Vsa je kipela. Zibala se je nestrpno naprej in na/.a j. Prekladala nogo čez nogo. Sklanjala se je glo-
Kaj storiti, da bo vaš električni konopec A L J E T II A J A I.
Vaš«- električne naprave Kodo vjMlržulo dalj in vim nudile več po-strižbe nko pravilne» ravn tU> z z imjinkom v steni; to bo preprečilo, da se ne uničijo konci napravi. Odntiiinitc Inrij mmniek V nfeni »n \ ftrr j.
Ovijtf Vonoprc narahlo nn kaveli vakuum
«tile». Alm ae *ica tifa «i tía vHmi n« en««
litemu. * Im im«lw-¡i» aH |w lica kmalu slo-mil* IHiite r le k tri« ne lire »tran «H vročih rariijatorjer m tfh nikoli ne o*rtj«)te okoli vrofih predmeti*
Z« la J ko gumija in l»a • kri tako manjka, ira K ta nn\ e lice ¿«vda -Ii« teile dolnti. Ifcima ■ ¿I priprava električnih kotniccev ie lahka. Oli* raMjene aH raitrgane ák-e «e naj popravijo takoj.
Pacite na to, «la »o ta-maaki volno letno v ixt«iku . ,. Narahlo v ta linjriii satnaAki povt-rrWajo ovire l<-kn radi «e*ar »*l|torev*jo vilicr. Ne iMerajtr kotxipra it ittoka. par pa i>rimi-te cama àek ter ga na fflo pot eu m te ven
Public Service Company of Northern Illinois
boko, da se, je lahko globoko zamaknil tudi on. Povedala, 'mu je, da je mož v stranskif sobi in naj se zali vitez ničesar, ne boji, saj moža prav gotovo ne bo do konca veselice nazaj, šepetala mu je, da bi bilo dobro, če bi se večkrat kje sre-j čali. Vitez Vladimir se vendar ne bo zbal njenega moža.
"Ne bo se ga zbal," je odgovoril Jože Poglajen navdušeno. "Pijva, gospa Helena!" —; Sedaj se je res smatral za junaka: "Tisti trgovec je pravi prerokoval — kot nekoč vitezi iv Benetkah," je pomislil in i zvrnil vino vase. Pila sta kar naprej. Poglajen je bil dcfsti manj vajen viha kot Justika in j se je kmalu popolnoma natres-. kal. Zaljubljeno je strmel vanjo. Postajala sta vedno bolj razpaljena. Ona je poskrbela,) 1 da ji je zdrknila bluza še jlob-lje. Potegnila je pod mizo kri-nolino više in stiskala svoje koleno k njegovemu. Postajal je ves nemiren in se je ohrabril tako, da je položil na njenO i koleno svojo dlan. Budila so se v njem vsa tista čuvstva kot ¡ red davnimi leti. Postajal je , blažen. Ni ga skrbelo, kaj bo rekla okolica. Sicer pa je bila že vsa dvorana kot omamlje-1 na. Godba je igrala same ve-| sele in razijjrane plese kar na-1 prej, in plesalci so med plesom j vriskali in prepevali. Trenutki j so sedaj hitro bežali.
"Vroče je. Glava me priče-j I nja boleti. Rada bi stopila na ? veži zrak," je zašepetala Justika.
"Na sveži zrak?" —' Jože Poglajen je razumel. Sklonil <e je skoraj do njenega obraza in že pij? no mrmral. "čujte, i draga Helena, nekoč sem silno ljubil neko Justiko: da, tisti, o! kateri sem prej pripovedoval, I je bilo ime Justika. Marsikdaj j sva plesala v tej dvorani in jaz sem toliko koprnel po njej kot danes za vami. Oujte, rz stranske dvorane vodijo vrata na | mračno dvorišče. Nihče izmed pkutlcev ne ve za tisto dvorišče. Tja sva Včasih med plesom stopila z Justiko. Tam je dosti j i svežega zraka. O, zdi se mi, da je danes prav tako, kot je ! bilo takrat."
"Pelji me tja, moj vitez Vla-jdimir," je zašepetala.
Naš vitez je vstal, zagrabil ! gospo za roko in jo vlekel sko-, zi gnečo v stransko dvoranico, da;i je sam še komaj lovil ravnotežje. Njegova duša je brla blažena in razburkana, čuvstva so drvela skoznjo hi-1 1 treje kot plesalci v dvorani. Malokdo je v takih hipih tako verjel v svojo viteško vlogo, kot je verjel v tistih trenutkih gospod Poglajen, in primera z beneškim plemičem se mu ni zdela sedaj prav nič pretirana, •kljub temu, da so bili nekdaj I taki poizkusi veliko nevarnejši kot dandanes. Posrečilo se mu 1 je od preti vrata in stopila sta na temno dvorišče, ki pa vendar ni bilo tako mračno, da bi i ne bilo mogoče od blizu razlo-I j čiti obrazov. Jože Poglajen se je naslonil na zid, da bi laže lovil ravnotežje in prižel brez ebotavljanja Jintiko nase. Ne-no mu je mela masko z obraza in zašepetala: "še vedno sij lep, še vedno si moj." — Skoraj je potegnil tudi on ma^ko z obraza njoj in izbuljil oči poln preplašene?« strmenja. Toliko da ni treščil na tla. Vse te mu je zavrtelo pred očmi: Nekdanja ljubezen, Justika. čez vse pa mogočni, genialni! šef: "Gospa Justika, oprostite. I res ni*em ved»*!," je-zaječal.. Ni zapazil njenega otožnega' pogleda in prosečih oči: "Pro-im milostljiva. mislil sem, da .«te zdravnikova žena," je jec-l Ijal kar naprej. "Prosim, nikar, ne povejte gospodu ftefu, kajti 1 ja* .. Obraz mu je postal j I skoraj .»pačen. V silni zadregi si je z viteškim rokavom obri-' .«al znojno čelo. Justika se je ! brž znašla in sedaj planila v smeh, v zvonek smeh, ki se je j ; razlegal po vsem dvorišču. Kar naprej se je smejala in se tolkla z dlanmi po kolenih, med-1 tem ko je on neskončno začu-| den strmel vanjo. Končno se • mu je nekaj posvetilo, in menil1
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES P0G0RELEC
Lcuia Barborich, Milwaukee, slal 7 naročnin, !) oglasov za Wis., je poslal 8 naročnin, med koledar in $1.75 v tiskovni krterimi je nekaj novih, še en klad, 25 koledarjev pa je na-Oiila* za koledar ter naročilo ločil Frank Podboy i/. Park-
7a 125 izti-vov istega, za zače- hilla.
tek, pravi.	Mike Kcpach. Barberton, O.
fz Cleveland a, ()., so posla- dve naročnini. li:Jc:eph F. Dum 2 naročnini Mike Krultz, Willaru, Wis., in $1.75 li tu v pod pero; John mi piše: "Ker ti danes slučaj-Kiebsl 12 naročnin, *4 listu v no ne pošiljam nobene naroč-pedporo ter oglas za koncert nir.e, ««m pa zbral nekaj v ti-"Zarje", ki -e bo vršil na Za-j skevni fklad." Poslal je $4 in hvalni da.' 26. novembra. Pri-j napcčil 20 koledarjev, čakujejo obilno udeležbo iz	Superiorja, Wyo., je ob-
demače in < koliških naselbin.' novil naročnino John Porenta
Cel« »ovjetakih vojakov v Stalingrad». Mesto j« bilo v vei ko o.mih tednih nemškega obleganja domalaga porušeno, toda Hitler ga valic vsem «vejim napadom, v katerih ni sledil ne a Življenji svojih vojakov, ne > materialom, ni mogel vaeti, dati je to nemškem Ampak obljubiti in iaVršiti sta dve stvari.
Jamei Dekleva, Gowanda, N. V., je poslal dve naročnini, prov zijo pa v tiskovni sklad. Pravi, tudi za koledar bo storil «vejo dolžnr t \\\ ga pomagal čini vci raz prodati.
Anten 2ele, Fairchançe, Pa. je ebnovil naročnino, naročil
koledar in pri-peva tiskovni sklad.
1 dolar v
in pelal del ar v tiskovni sklad.
Jože Snoy, Bridgeport, ()., je po'eg prispevkov za klub 11 JSZ poslal tudi :\ četrtletne naročnine. V kratkem nareči tudi koledar za ondotne naselbine.
I/. Detroita, Mich., je poslal Peter Benedict (> OglaiOV za koledar, John Zornik še 3,
^	_ , . .. . Malt Urbas pa je naročil 125
George Smrekar. Alitjuippa, . . „ . , .„ •„ U ljudstvu svec.no obljubil, p.. * , ,.., * n .. tkkovni i wu'koledarja.
la., je pc al	v tiskovni | lz Arme> Kans., je John Shu-
k!ad, ki jih je zbral ob priliki i |j|r nrrcči{ 75 koledarjev. Ko
- zborovanja federacije SNPJ. cd	jih naročimo še,
e- za zapadno Peno. Naročil je. 1 .	' j: t. i .i prav i.
je, da je doumel smisel njene- nedavnim poveril trem gene
~.. ; , .	" i ravi.	1
dar
ring. Anton
rotia,
bom povedala »vojem.. možu." t>omo(nik pokojnemu ' d'rju.;.	KrmeJ', ,>U!«elr,JUnaaa. »: Anton Zupan,
j« vakUkaNa In Sb«iaU sko,.i nt>aTodtu.tawv«alnM vM >'tow"' Pu" 'e po'liU m»**!Po.nt Manon, l'a.. 10; Frank zadnja vrata nazaj v dvorano. Drugo jutro Jože pogh
jen zaklenil kostum in inasko ,, ________. .	.....
Po omenjenem poročilu so Narcčilo za 15 koledarjev je :if.t 10 ; John Kobe, Weüt New-
skozi celo poletje nemške to- podal Frank Žerovec, K.mio-	ten, Pa„ 17; Frank Kolenc.
varne izdelovale posebne aj>a- *ha, Wis.	Windsor Heights, VV. Va., 3;
rate za se«rrevanje motorjev in; \L Moon Kuna, Pa., je posla-	\jck Triller, Library, Pa., 25;
lokomotiv. \'si krznarji mora- lu dve naročnini Jennie Jerala,	Joseph V. l)urn„ Cleveland,
jo zdaj zapreti svoje delavni- Jacob Ambrozicb pa je poslal	| o., 25 in klub At. 222 JSZ, Gi-
ce od pondeljka do četrtka , 6 oiglasov za koledar.	rard, O., 50 iz-tnov.
vsak teden ter delati za ar- Frank Strah. Lawrence, l'a.,	----
mado. Bele oglavnice in mihi- , naročil 12 koledarjev.	Zoria obeta Dodati
Nacije je lanska zinia zalo- či se v tisočerih in tisočerih iz- Ludwig Yoxey, Pueblo, Colo. /V.'	.. K ,
tila nepripravljene na Ruskem, vodih pošiljajo v Rusijo. Zalo- je podal še dve naročnini, ODCinstvu Sijajen koncert
/i	Fit7.u Todtu. ima v oskrbi utrd-	v 1 '.^v J^Z	, * , " ' ^ù '
o.	be in general WietenOieim	K ™ JhZV/'ravt îl l).îî	Bregar Av'ella Pa., 12; There-
a-	nadzoruje zaloge in železnice.	i™ ^ "	M/ .^^TT"' n*"
.n	12 k« led;, rje v. •	11 ; John Pečnik, Fontana, ( a-
v najspodnejši predal svoje o-mare in se potem zopet pogre-znil v spanje.
Naciji se pridno pripravljajo za prezimovanje na Ruskem
Zahvalni di:;i četrti četrtek v novembru im:t za Slovence v t" It vela udu še > »en pomen,
Ker ne marajo ve*č doživeti ta- ge, pripravljene za armado, $1.50 v tiskovni sklad in prvo kih mrzlih dni brez potrebnih srgajo v astninomične števil- narejilo za -r>0 koledarjev. Ker priprav, se sedaj z vso teme-j k?: 20,000,000 kilogramov i je naselbina velika, upa. da se
Ijito-tjo pripravljajo za bliža- kruha na teden (kilogram je jih 1h> precej vej prodalo. Po- ker je to ob enem praznik pev-jočo se zimo v Rusiji, kakor se dobra dva funta), 5,000,000 mag al mu bo tudi Frank Bolte- kega zbora Zarje, ki ima na glasi neko berlinsko poročilo v kilogramov mesa, 1,000,000 aar in morda še kdo dru^i. Ut «lan. j^Slav. nar. d mu na švicarskem li^tu Le Democ- kilogramov masti 11,000,000! Martin Judnich. No. Chica- St. Gkfir Avenue svoj redni j2-ral<>-	kilogramov krompirja.	g0, 111., je	10 naročnin.' i konceit. Tako bo tudi
Posebna črta utrdb, zgraje- Nem?ke priprave za zimsko! prispeval dolar v tiskovni '.etoj. Vod tvo zbora občinstvu nih za bojno fronto po vseh bojevanje se morejo letos vrši-¡sklad enega pa Anton G o sar.! zagotavlja, da bo spored izbo-vafeh in mestih, ki st) v nacij- ti temeljiteje, ker so vojske Halje so prispevali v ti kovni re;i v vsakeffveoziru, vstopnina <kih rokah, se je ojačila z prodirale le v enem odseku sklad še Anna Mahnich, John na koncert pa je samo 50c,
Mesec vsak j kdor ii vstopnico kupi v pred-
_ w _______ .	prodaji.
krajih po zasedeni Rusiji. se pripravljajo s kar največjo Chica#o: Frank Bizjak dve	---
.....	j* vjovn« ji i uu 11 m i t. ie v enem ooseKU ^a.au aimi« ¿»i.
zgradbami iz betona. Vojašni- bojne črte, kakor pravijo ber- Mahnich in Jack ee sv* postavljajo v številnih linski krogi. Vsi drugi odseki po en dolar.
Nadalje je Hitler Ae» pred skrbjo za prezimovanje.
Nekoliko pregleda vsebine Am. druž. koledarja
(Nadaljevanje s 1. strani.) '
svetovnega miru ' o rečeh, kakršne določilo pojasni že naslovna m.
MV go. tilni pri Kavki." Kaj je to? Prikaz o rojaku, ki so tfa težke okolščine, in neznatne stvari lomastile sem in tja ter ga koncem konca spremenile v človeško podrtijo. To povest je napisal Frank česen.
Janko Zega je napisal v ta koledar krasen prispevek, ki ima na- lov "In zopet gorijo kresi". Iz njetga razvidite, da te Zegova črtica tiče naših ljudi Um čez v njihnih najčrnejših dneh.
"Brazilija in senlanja vojna", ter "Državljani in nedržav-Ijani v tej deželi" sta stvari, ki jih je prire*dil Zvonko Novak.
O, tudi za denar se ¡zanimajo ljudje. Pa še kako! O tem ima članek, z naslovom "Nekaj o elenarju" I^eo Zakrajšek.
Frank S. Tauchar je napisal črtico "Tragedija v gozdu". Poleg do tli omenjenega graeliva, ki je razen enega spisa vse cd ameriških sotrudnikov, bo v koledarju Ae mnogo drmzega od naših znancev v »tarem Kraju. S pe,smimi so zastopani Katka Zupančič, iz starega kraja pa Mile Klopčič, Tone Seliikar, Anton Debeljak s "Koro«ko budnico", FVan Albrecht, Long-»ellow v prevodu GriAe Koritnika in več drugih.
Dalje bodo v koledarju satira Davki; Mož na mesecu (Sven HtnlHnlvan Vuk) ; Zadnja pot Georga Brandta (Hans \Veirit-T. M.); Gremo v Ljubljano (Miško Kranjec); Za očetom v Egipt (Nikolaj Rajnov, iz bolgarščine Tone Potok ar); l/. gostije v času kuge (Aleksander Puškin-Božo Vodušek); Ivrfn Cankar hcvdil |>o poti, po kateri «ta mu velevala srce in vest; Motiv s ceste (Ignac Koprive).
Frank Zaitz piAt» v tem letniku o slovenski va«i. Poleg teh bo prirej drugih krajAih stvari informativne vrednosti in mnogo slik.
Poskrbeti je bilo treba, da smo kljršami vrnili stare kovine, ki se jo uporablja za klišeje v tolikAni količini kot smo jo naročili. Pravijo, da bodo restrikcije v tem v bodoče .*e večje, h kar «e prihodnjega letnika naAega koledarja tiče, se je tudi to delo izvršilo ke>t prejšnja leta.
Cena Ameriškemu družinskertiu koledarju je posamezen izvod $1. Za večja naročila je poipust, Kdor je pri volji pomagati ta koledar razpečavati, ali pa kaka pojasnila o njemu, naj piše upravi Proletana.
naročnini. Frank Udovich 17	Bombniki nad italijanskimi
cgla^ov za koledar,John Che-	..
mazar 3 naročnine, Chas. Po-	mesn
gcrelec 10 naročnin in 20 ogla-	Od kar so Angleži v ofenzivi
sov za koledar, Jože Oblak pa	v Afriki in je tam sedaj tudi
dve novi naročnini.	ameriška armada, so se napadi
Frank Cvetan iz johnstovvn-	zavezniških letalcev na itali-
rkega okrožja v Penni je po-	janska mr>ta zelo pomnožili.
KONCERT SAVE
V NEDELJO 2S. NOVEMBRA
ob 3. popoldne
V DVORANI S. N. P. J., CHICAG0.
FIN KONCERTNI SPORED. — OPERETA. NASTOP GOSTUJOČIH ZBOROV.
VSTOPNINA 50 CENTOV
m n ■ ■
Rojaki Slovenci! •
Reliance Federal Savings & Loan Ass n *
v Chicagu	■
■
posojuje denar na prve vknjižbe (First M rt gages) pod ■ najugcKlne'jsimi pogoji, in pred vsem, PO NAJNIŽJIH ■ OBRKSTIH na zapadni strani mesta Chicagr.	■
A ko rubitt posojilo, obrnite s( mi naš urad, kotn i .vluži v popolno zadovoljstvo slovenskega naroda iv nad let. *
Točna in poštena postrežba vam je pri našem podjetju fc
zagotovljena.	||
Za Vašo naklonjenost se Vam pripor ea	®
LEO JURJEVEC, Sr., predsednik ■
Reliance Federal Savings & Loan Ass'n " 1904 West Cermak Road Phone Canal 7130 ■
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMUNTAllJl

V Argentini deluje odbor
| . im i:ih Jiitgoalovnov, ki mu ur.ujeta Ma ij Medvešek in Al J-.-ej £ki ec. Obrnila sta se n:i profil C. Jo Sforza, ko je ! .1 i j talij an? kern kongresu v MonUvidtu z apelom, da naj p j ja ni, Kaj je njetiovo sedanju stali če glede primorskih S.ovtne.v, kateie je pomagal j o j re g iji - vetov ni vojni porini i t>z-d Italijo.
Sfcrzcvo stališče jima je znano, a 4 svojim odprtim pis-m >m nanj, ki je bilo objavljeno v italijanščini, angleščini, špan**'.ni in v slovenskem ter h i \ t. . kc m j ezik u, sta hotela javncit le opozoriti, da deluje Sfo: '.a 7?, imperialistično Italijo, ki naj dobi podse še več Jugoslovanov, kakor jih je dobila v prejšnji vojni. Priznavata mu, da je on protifasist, in da jo b.žkon? tudi za svobodne volitve, toda je za večjo Italijo na str«. ske drugih narodov. Ne-t rt ja za 600,000 primorskih J: jošlovanov, in za ves slovenski narod je, da nima sedaj še nikjar de ločno začrtane za-slcmbe, mzen kolikor jo ima v Moskvi. Vcdilna slovenska stranka, ki je bila ves čas fanatično prctUovjebka, se za-slombe v Moskvi nič ne raduje, v Londonu in Wa^hingtonu pa se ji še ni posrečilo dobiti tako zagotovilo, ki bi pomenilo, da na mirovni konferenci ne mislijo vadljafi s slovenskim in hrvatskim narodom v prid Italije, ali pa v korist Otu habsburškemu.
Samo premier Simovic v Londonu je v imenu jugoslovanske zamejne vlade izjavil, da zahteva Jugoslavija vso jugoslovansko Piimccje, ki je bilo z mirovno po#;dbo v Rapallu dodeljeno po prejšnji vojni Italiji — in nato je moral vsled te izjave odstopiti. Kdo je storil pritis-k nanj, da se je moral umakniti? Vsi člani jugo-slovnnr ke vlade to dobro vedo in povedo le, da je Simovič meral odstopiti, ker ni "diplomat". Njegova izjava sedanje vlade nič ne veže. In je dvomljivo, če sploh še kdo v nji resno misli na njegov proglas. Vedo predobro, da bodo pri zeleni mizi odločevali drugi, ne oni. Njim bo dovoljeno le vprašati in popuščati, ne odločevati.
Bodočnost slovenskega naroda torej ne preti nevarnost toliko s strani cjišča, ker to bo tepeno, pač pa od mešetarjev, kakor -ta Sforza in Oto, in še marsikdo. Oni so članom ameriškega državnega oddelka in Anthonyju Edenu v Londonu veliko bližji kot pa kdor koli izmed predstavnikov slovenskega naroda. Isto se lahko re-
če glede Hrvatov. Krivi temu so mnogo tudi Siovenci in Hrvati sami, in Srbi še posebno, ker so storili po prejšnji vojni usodno napako z napačno obliko svoje države. Tako >e je pred zunanjim svetom predstavila za nezrelo, njen balka-nizem pa so njeni sovražniki še pove^avali. Tudi sedaj med Slovenci, Hrvati in Srbi ni niti i daleč tako kakor bi med brati v tej težkf uri preizkušnje moralo biti.
JIC ( časniški in poročeval-ni urad jugoslovanske vlade v New Yorku) je nedavno objavil sledečo notico:
"Havai" poroča ia Vatikana: Mon-signor Borgoncini Puca, nuncij v Italiji, je obiskal koncentracij$ko taborišče, v katerem je interniranih pet tisoč Slovencev, umih katol.ca-nov. Blagoslovil jih je v imenu pipe« aa, razdelil jim verskih predmetov in svetinj in tudi denarne podpore. Nuncij je obiskal tudi skupina dalmatinskih len, ki so saprte v nekem drufpm taborišču."
Poudarek, da so to "-¡ami katoličani", ni na mestu. Uradno se vse Slovence smatra za katoličane, pa če hodijo k ma-Ji ali ne. Za take jih je zapisa vala pokojna Franc-Jožefo-va Avstrija, potem Jugoslavija in kajpada tudi Vatikan in Italija. Papežev nuncij Duca bi morda lahko storil za teh pet tisoč Slovencev veliko več kot je, ko je razdelil mednje le nabožne predmete in nekaj 5to lir, ako bi zanje posredoval pri Mussolinijevi trhli vladi, kateri je dodeljen. In enako tudi za dalmatinske žene. čemu jih sploh treba imeti zaprte v Italiji, ko prav gotovo niso izvršile nobenega zločina!
Zavezniška propaganda milu je italijanski narod za "pod->rm!jeno ljudstvo", kot so na primer podjarmljeni Čehi, Poljaki, Rusini itd., le "duče" je lopov in pa njegovih par črno--qse,\\ a ouiuoapa>i *ao)(?u$fbjb ingtor.u in Londonu smatrajo, da bodo na ta način napravili mwl Mussolini jem in pa ljudstvom s pomočjo cerkve ter rajnih Sforzov tolikšen razdor, <la se bo Italija umaknila iz vojne in s tem pospešila Hitlerjev padec. Kdor pa razmere v Italiji nekoliko pozna, ve, da je fašizem v nji v dvajsetih letih dcbil ljudske množice na svojo stran, razen mednarodno, socialistično vzg:jeno delavstvo, in liberalne intelektualce. Te je zatrl s silo, nad podjar-mljen mi Jugoslovani pa je u-vedel teror. Morda je strategi-čno pravilno, da zavezniki sedaj delajo razliko med tako-zvanim narodom in njegovim dučejem, a pošteno in logično to ni, še manj pa, če mu v nagrado za umik iz vojne ponu-
Kdcr bi torej rekel, da cJuii "v	ki mornarici", bi to
¿-'čaj ne bila več šala.
Otok Malta, ki je angleška pomorska trdnjava ob peti Italijo, je v tej vojni doživel več napadov ia sraka kot katerikoli drug kraj na svetu, toda ga Italijani in Nemci nikakor ne morejo vsoti ali streti, ne s letalskimi in ne s pomorskimi napadi. Posadka na Malti jo sbila na tla še bi isu 200 sovrainih letal. Na gornji sliki je deček, ki se solnči mrd razvalinami svojega bivšega doma.
PRISTOPAJTE K
jtDk \
SLOVENSKI NARODNI $ PODPORNI JEDNOTI $
S
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DEStT K ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^
99 i
Naročnina sa Zdrnione driavo (laven Chlcaga) I« Kanado $6.00 k na fetoi $3 00 sa pol letat 91 50 aa četrt lota) aa Cklcago in Cicero ^
NAROČITE SI DNEVNIK
I* KOS VETA
$7.50 aa celo leto} $3.75 aa pol letaj ao inoaemstvo $<> 00
S
I
Naslov zc list in tajništvo je:
20.17 So. Lnwndnle Avenue jj (hirajo, Illinois
i

jajo nekaj kar ni njegovo in česar ni zaslužil. Naj si Italija pravičen mir najprvo zasluži in prizna se ji naj le, kar je | njeno. In pomaga se naj v nji takim ljudem, ki so demokrati iz prepričanja, ne iz oportuni-i ¿ma, in ki delujejo za vzajem- i nost med narodi, ne pa za italijanski imperializem. jT
Jugoslovanska vlada je b Londona sporočila Jugoslovanom po radiu o ameriški invaziji v francosko severno Afriko in jim zagotovila, da se dan j obračuna bliža. Ob enem jih je posvarila, naj ne tveigajo •ivojih življenj ¿po nepotrebnem. JiC pravi, da se je tisto svarilo takole glasilo:
Bratje! Ne prenaglite se v akciji! Se ni prišel pravi trenutek aa to. da pckaaete kaj hočete in amorete storiti. To vam priporoča jugoslovanska kraljeva vlada. Pripravljajte pa se na splošne vstaje, katere vam bomo oznanili. Takrat vas bo pozval nas glavni poveljnik general Draaa Mi-hajlovič in naši aaveaniki. Ne bodite nestrpni, počakajte!
Ali razumete gornje in pa spremembo v taktiki zamejne vlade? Prej je širila propagando o sijajnih uporih generala Mihajlovica in njegovih četni-kov — a sedaj pa. počakajte! Ne bodite nestrpni! To je klic zoper partizane, ki se upirajo po Sloveniji, v Dalmaciji, črni gori in v Hrvatski, pa deloma tudi v Srbiji, ker nočejo "počakati". In ako ni tistega klica pomen tak, kaj naj potemtakem sploh pomeni? V Jugoslaviji in v zamejnih vladah se g. de .čudne reči. Newyoroki New Loader na primer razkriva n.l:e intrige, ki se gode v poljski za mej ni vladi in med njenimi agenti v Ameriki in Angliji, i i kjer že se nahajajo. Reakc jinarji v nji — sami bo-gr i ljudje, hočejo obnovitev Polj ke, toda za*e, kakor je bila njihova poprej. Za demokracijo pa so kajpada vsi, le vsakdo po svoje. Saj je še celo rumunski kralj Kari, ki sedaj veseljači v Mehiki, za demokracijo, kakor je tudi njegov nečak Peter II. v Londonu.
Kdor v Evropi «e v tej vojni upira osvojevalcem in kvizlin-gom, je "bandit ia komunist". In kjerkoli imajo uporniki zveze z Moskvo in so od nje podpirani, jih gledajo z velikim nezaupanjem, ali pa celo z gnjevom in strahom tudi mnogi taki, ki so za poraz osi-šča.
Stalin, Molotov, in predsednik Sovjetske unije Kalinin so dobili 7. novembra, na praznik 25. obletnice boljšrviške revolucije veliko čestitk. Poslali so jim jih tudi kralj Peter II., premier Slobodan Jovanovič in minister zunanjih zadev Mom-
čilo Ninčič. Ako ni bila to le formalnost, je dobro. Kajti dokler so bili ti l/Udje še v Beogradu in v njemu kaj pomenili, zanje Sovjetska unija sploh obstojala ni. Jugoslavija je bila v Evropi zadnja izmed važnih držav, ki je priznala U. S. S. R. Poslala je tja deputacijo šele na predvečer -Hitlerjeve invazije.
Ljubljanska .zvezda, ob kateri je nekdanja nemška kazina, nunska cerkev, bivši kranjski eleželni dvorec, pozneje u-niver/a, in razna druga po-' ¿•pja, je bil največji in najlepši trg v vsem mestu. Zadnjo pomlad so cementni tlak po njemu ranbili, zemljo zorali in nasadili v njo krompirja in drugega sočivja. Okupacijska oblast pravi, da je bil pridelek obilen. Enako so letos porabili tudi druge javne ljubljanske vrtove, med drugimi sloviti tivolski park. Krompir je pač v takih dneh, ko trka glad na vsaka vrata, važnejši kakor šetališča in rože.
Preroki dandanašnji nimajo kaj posebno sreče. Tudi Hitler se jako moti v svojih napovedih. Njegovo lansko prerokovanje o.popolnem uničenju sovjetske armade se mu ni prav nič obneslo, niti ne, da bo vojne konec leta 1941, seveda s totalno nemško zmago. Tudi njegovo zadnje prerokovanje, da bo Stal in grad vsak čas padel Nemcem v pest, se noče pa noče uresničiti. Mogoče bo v prerokovanjih imel več sreče premier Južnoafriške unije feklmaršal Jan C. Smuts, ki pravi, da se bodo v prihodnjem letu bojišča silovito razvila, da bodo zavezniške armade v o-fenzivi in leta 1944 pa odločilno zmagale v vojni. V Moskvi in Cunkingu na Kitajskem pa menijo, da so oni v vojni v velikem od 7>ačetka, pn i nad eno leto, drugi nad pet let, in njihove izgube so bržkone večje kot pa znaša vsa sedanja armada drugih združenih narodov.
Oči vidno je, da imajo zavezniki vse pogoje za zmago vf tej vojni. Ako bodo zmagali tudi v miru, pa bo dobro za svet. Če bodo ljudstva na straii, bo mir res mir, ne pa ponovitev londonskega pakta in versaillskih zmot.
Švica ima v tej vojni precejšnjo trgovsko mornarico, čeprav nima nobene morske lu-ke. Nekaj pamikov je kupila, nekatera najela, da z njimi »prevaža živila in zdravila pod pokroviteljstvom mednarodnega rdečega kri^a, ki se jih iz raznih evropskih pristanIV dostavlja v od lakote prizadete kraje in vojnim ujetnikom.
Koncert in opereta pevskega zbora Zarja
Cleveland, O. — Na Zahvalni dan v četitek 26. novembra
priredi pen ki 7bor Zarja konic t, Predvajan bo v Slovenkam naicdnem domu na St. C-lair Ave. Prične se točno ob 5:30 popoldne.
Pok g koncertnih točk bo vprizorjena cipereta "Beli te-'ovrvik" in predvajan bo krasen Strr.u sov valček "Vino, žen-ka in spev". To bo nedvomno nekaj novega za naše občinstvo. Be edilo k temu valčku je tudi lepo in pomenljivo. Priredil ga je naš znani član Au-gust Komar.
Spored bo torej zelo p?ster in bo V .takemu všeč. Zbor bo Tapel venčt k, priljubljenih pesmi. Nastopil bo kvartet, več duetov in solistov.
Vstopnice v pred prodaj i so po 50c, tpri blagajni bodo pa po 55c. Veljavne bodo tudi za na plemo zabavo, na kateri bo igral John Pečanov orkester.
Delo zbora Zarje in njegove zaluge za napredek in kulturo je dobro znano. Sodeluje pri vsaki dobri akciji, na primer sedaj tudi pri relifnih akcijah v pomoč žrtvam vojne. Zato lahko upravičeno apeliram na cenjeno občinstvo, da nas v četrtek 26. novembra poleti v čim večjem številu. To bo zboiu v zadoščenje, da cenite njegovo delo in bo z njim nadaljeval še s toliko večjim veseljem. Na svidenje!
A. Fatur.
Ali že imate vstopnico za Savin koncert?
Chicago, 111. — Ako bi mi
živeli eedaj v starem kraju, bi ne mislili na koncerte, nego na tiugobo, ki so jo za-ejali po mestih in vaseh osvojevalci. Kjer ljudi koljejo, jim požigajo hiše in mučijo celo starce, tam ni petja.
Tu—čeprav smo priseljenci, .'mo S le. ene i svobodni in slovensko petje se razlega ne da nas bi kdo motil razen ako bi se -ami hoteli.
Da<i je tudi na>a nova domovina ze blizu leta v vojni, je niti z daleč ne občutimo, kar se življenjskih razmer tiče, toliko kakor jo naši roja>ki v stari domovini. Veliko naših slovenskih -ameriških fantov je že v armadi, m íogi izmed njih že na bojiščih, ali pa blizu bojišč. Ze mar.-ikateri pevski zbor je prizadet na vojih močeh. ker so člani-pevci ocLsli v armado. Par i'med njih jih je celo že prenehalo "for dura-tion". A pevski zbor Sava vztraja in v nedeljo 29. novembra bo nudil našemu občinstvu bogat koncert, ki bi ga bilo dobro celo rekordirati. Kajti kdo ve, koli ko ca-a jih bomo še mogli prirejati, ako bo vojna trajala v n?dol?iled.
V prvem delu bo Sava pela slovenske narodne in klasične pesmi, v drugem delu pa bo petje v prizorih.
Sodeloval bo hrvatski pevski zbor Zora, o katerem smo že v prejšnji številki poročali, da je to najstarejši jugoslovanski zbor v Chicagu. ki je priredil že opero v "downtownnir\ v gledališču Maje«tic, in vtč drugih dvoranah na tapad ni strani.
To bo menda prvič, da Zora nastopi na Savinem koncertu.
Dalje bo novost na tej prireditvi nastop hrvat -ke sopranst-ke Rose Arbanasove, ki je sijajna pevka in se na mah vsem priljubi.
Ko bo koncertni spored končan, se prične plesna zabava. Najprvo samo v vrhnji dvorani, ker bo v spodnji pripravljena večerja sa sodelujoče goste in druge udeležence. Po večerji pa bo ples tudi v spodnji dvorani. Igral bo Gradiškov orkester.
Vstopnice so po 50c. Dobite jih pri pevcih fcn pevkah Save, pri članih kluba At. 1 JSZ, v SDC in v uradu Proletarca. Nabavite si jih in doVočite «i nedeljo 29. nov. za dan razvedrila v poslušanju petja. —
VOJNI POLOŽAJ SE ZA ZAVEZNIKE ZELO IZBOLJŠUJE
(Nadaljevanje na 3. strani.) Ida bo, in sedaj bržkone že celo on sam dvomi, da bo še ko-3. tem saj nekoliko vrnila za mu narekoval mir, kakor ga je "prostovoljce", ki jih je on P°- pr4inciji in drugim okupiranim si al proti Španski republiki. Ve- deieiam> liko več pa je Španija poma-
gala osišču ves čas vojne z ma- Japonce izid vojne v Lvropi terijalom, ki «a je naročala iz |	Jrtk<> *krbl
Južne Amerike, pa tudi is Se verne Amerike, in iz Afrike. Tudi dipl o matično je prizadevala Londonu in Washim:<tonu težke skibi. No, sedaj, če je Francovemu zatrdilu verjeti, •e zavezniikom Španije ni več bati. Bržkone v Madridu spoznavajo, da ne bo Hitler tisti, ti bo predsedoval mirovni konferenci, pa se španska vlada pripiuvlja, da otme zase kolikor se največ da.
Drago pa plačuje to vojno nora žena Francija.
Vichy cb zadnje znake neodvignosti
O katastrofalnem padcu imperialistične Francije se ukvarja mnogo zgodovinarjev. Eden temeljitih vzrokov njenega zrušenja je bila vladajoča ka-Ha, s »svojim koiumpiranim časopisjem, ki je sipletkarila kjer je mogla in podtalno in javno delovala za "enotno fronto s fašizmom" proti Sovjetski uniji. Tako je bila na znotraj popolnoma demoralizirana in njeni vojaški strokovnjaki pa so za bodoče vojne delali še vedno načrte po starih metodah, ker se jim ni zljubilo pogledati v napredovanje tehnike, v nove iznajdbe in se nekoliko pobrigati, kaj počne Hitler. čes, ako bo koga napadel, ho to le komunistična Rusija, ne pa Francija, ki je vsled svoje Maginotove obrambne črte nepredorljiva.
Vpad ameriške armade v francoeko Afriko je bil Hitlerju povod za invazijo v še ostali del Francije, ki se je smatral za neodvisno, enakovredno državo. Zavezniki zagotavljajo, da bo Francija po poraženju Hitlerja obnovljena v svoji stari imperialistični veličini. A
Tudi v Tok in se bolj in bolj boje, da tretji raj h pade in potem pride z njo dan obračuna. Zato je njen namen utrditi se na Pacifiku toliko da ji zavezniške sile ne bi mogle priti do živega ter bi koncem konca rajše sklenile kompromisni mir kakor pa tirale vojno v brezupni nedogled.
To je vzrok, čemu je Japonska minule tedne uposlila vso svojo ofenzivno moč proti stra-tegičnim otokom na Pacifiku, ki so jih zasedli Američani in Avstralci. Toda predsednik RooseveR je zadnjo nedeljo, na slavju sedme obletnice filipinskega občestva, izjavil, da Zed. države ne bodo mirovale, dokler ne bo zadnji Japonec pognan iz krajev, ki so jih o-k upiral i.
V splošnem je vojni položaj za zaveznike veliko ugodnejši kakor pa je bil pred nekaj tedni. Rusija sijajno vztraja. Rommelova armada v Egiptu je bila te pen a. Ameriška armada je na afriškem pragu Evrope in v Angliji. Ter še marsikje. In Hitler prehaja iz ofenziv v defenzrve, kar mu prav gotovo ne obeta veselih dni.
SLOVENSKI JAVNOSTI!
Slovenska ameriška duhovščina zbrana na svojem zborovanju Baragove zveze 11. novembra 1942 pri Sv. Lovrencu v Clevelandu, O., se je posvetovala tudi o bodočem sklicanem narodnem kongresu 5. hi 6. decembra in izjavila:
1. I)asi slovenska duhovščina in slovenske župnije niso bile izrecno imenovane v uradnem vabilu, vendar pa se udeležijo kongresa, da tako pou-
darijo svojo narodno solidar-
zdi se, da bo pri tem francosko j nost in zavednost, ljudstvo imelo več besede ka-1 2. Obenem poživljamo vse kor jo je v ljudski fronti prej- katoliške organizacije in dru-
šnjih dni in si bo državo preuredilo po «vojem okusu. Kajti če se vrne na površje stara, ko-
štva brez razlike, da pošljejo svoje zastopnike. 3. Da naj bo ta kongres le
ruptna, trnila francoska bur- priprava za bodoči pravi kon-žvazija, bi to ne pomenilo dru- gre*.
i?ega kakor nov privilegij imo- V imenu ameriških katoli-vitim in vladajočim in večjo »kih Slovencev: bedo za delovno ljudstvo. Rt. Rev. Mtfr. Vitus Hribar, T . .. Rt. Rev. M«gr. B. J. Ponikvar, e "v"n,kov I Rt. Rev. Canon J. J. Om.n To so kajpada politični in 1---
ekenonuki problemi, s kakrš- Seja glede priprav za
nimi se vrhovna poveljstva za- ___l:____
vezniških armad ne utegnejo ukvarjati. Njihova naloga je zmagati».
Bolj določne cilje ima faši-
slovenski narodni kongres bo 20 novembra
V petek 20. novembra ob 9:30 dop. bo v uradu SNPJ v
zem, o katerem se že v naprej Chicagu seja zatopnikov slove. kaj hoče in tudi na vojno je vernike sekcije JPO, na kateri bil pripravljen veliko boljše ¡ se bodo v glavnem pečali z do-kot pa katera izmed zavezni- j 8edaj izvršenimi pripravami za
ških držav, z izjemo Sovjetske unije, ki je imela skozi 17 mesecev proti sebi domalega vso nemško, vso rurmrnako in velik del druigiih osiščnih divizij.
Rusija je pripomogla, da Hitler ni mogel zmagati leta 1941, kakoir je bil prepričan
slovenski narodni kongres, ki bo 5. in 6. decembra v Clevelandu. Povabljeni so tudi člani odsekov in referenti.
Na zabavah, sejah in drugih priložnostih se apomnite tiskov-nega sklada Proletarca.
,«,p!V,,ii,,1'.....>>>ii>nii>
* Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu. * m	Ciceru in Berwynu.	■
I Parkview Laundry C». I
I FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRI N, l-tnik. *
■ Fin« po.treib« — Cene iron« _ Delo j.mčeno "
Tclafnnl: CANAL 7171—T17J	■
J 1727-1731 W. 21.» Street CHICAGO. Il^ ■ *■■■■■ _______-
:.........................11 III III I m
llllt»IIIM»V
ZA LIČNE TISKOVINE — ' VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. MOHAWK «70T PROLETAREC SE TISKA PRI NAS

ČEZDRNiNSTRN
Piše ZVONKO NOVAK
Slovenci
XXXII.
Za vlade nemškega cesarju
turška država imenovala tudi o^mansko cesarstvo. Njegov nn Urban I. je že razširil njene meje preko Male Azije tja
Friderika so zadele .slovenske do Bosp^ia. uivdil upravo in dežele najhujše nadloge, a av- vojaštvo ter ustanovi! izbran » starij ko oblast pa največje jm»- vojaško četo iz samih ugrab-nižanje. Kazni plemiči so ro- Ijm h kržčaaiskih otrok, ki se; pali in planili |h> sloveti ktm je posebno odlikovala po svoji j avetu, da strah in groza. Celja I drzcic-ti in divjo ti. To so bili ni so se pretepali, Madžari mu I V-viti januarji (jeni čeri, 110-1 dajali kropa. K vsemu temu so va četa), med katerimi je bilo j se P? pridružili turški navali '.i pozneje tudi mnogo Slovencev.
Kmalu je tudi Evropa občutila turško nasilnost. P osa me- i /ie o&munske čete so se že
ljudstvo, ki je največ trpelo, je skero obupalo nad.samim ;tv boj.
Vse, kar je Friderik storil

o«li 1. 1326. včasih «pustile
Slove lice, je bilo to, da je ust«- I ko	Egejkega morja
novil novo ákofijo v Ljubljani, 1 t«r ropale in požigale po gr-
če je bila ta ustanovitev ;|>' kaka dobrota zanje.
Med najhujšimi nadlogami, ki so trle slovensko ljudstvo v tisti dobi, je bila 'turJka sila*. Ta tvori velik del s krvjo in s-olzami pisane slovenske zgodovine. Skoro tri §to let -o marale slovenske dežele vzdrževati silovite navale divjih Turkov, ki so jih s svojimi četami poplavljali domala leto /a letom, požigali in oplenili, karkoli so mogli doseči, ter ni ¿tete množice slovenskega prebivalstva odvedli s sabo v tuž-nost. Turška nasilnost je za vse bodoče "čase vtisnila slovenskemu narodnemu življenju neiz-bristne sledove.
Slovenske in hrvaške dežele ?,o bile ves ta čas brairk vse ostale Evrope. Med t^m ko so na severu in za padu naredi n -ovirano napredovali v omiki in blaginji, se je po južnov«h J-nih alpskih deželah, na Posav ju in Podravju bil srdit in ljui boj za obstanek tiste kulture Slovenec in Hrvat sta stala n1 straži za najdražje svetinje evropskih narodov. S vojo hrabrostjo sta odbijala turške napade. ki so šli za poginom, iztrebljenjem vse omike. Kdo b. potem mogel Slovencem in Hrvatom šteti v /Jo, če so zastran tega zaostali v napredku, izobrazbi in splošni omiki za drugimi srečnejšimi ljudstvi?
Premnoge krat so stali Slovenci in Hrvatje popolnoma o-samljeni močnejšim sovražni kom nasproti. Pomoči ni bil' večinoma od nikoder. In vseeno jim ni upadel pr;um, r.f pojenjala vztrajnost. Zopet in zopet so branili ogroženo domovino. Zato se nikjer v zgodovini ne kaže lepše slovenska hrabrost, slovefiska zve^tobn kakor v turških bojih in ti sc se pa tudi globoko vtisnili ljudskemu spominu. O njih živi meel naredem največ pripovedk in nje najbolj proslavlja slovenska narodna pesem.
Prvotna domovina turškega plemena je srednja Azija, kjer so živeli dolga stoletja kakor drugi pastirski narodi od živir noreje, lova, vojne in plena. V desetem stoletju so prišli z mohamedanskimi rodovi v atik ter od njih sprejeli Mohamedovo vero. V začetku trinajstega stoletja so »e naselili v Armeniji ter začeli Bizantincem jemati pokrajino za pokrajino. Prvi neodvisni turški vladar je bil O-man I. (1299). Ta si je dal ime 'sultan'. Po njem »e je
Yi | k' m cesarstvu, dasi se takrat 'm niso stalno na bile v Evropi. Ali Urhan I. se je že pečal / mislijo, kako streti bizantin-
potmniti, da je v Sloveniji naj-	Goebelsov zemljevid manj 14 krajev tega imena.
Najbrž© gre za Sv. Jurij pod	bQ,KanQ K umom — uoamo. da bomo
Bern, švka. (ONA)—V nedeljskem časopisu "Dar Bund', glasilu propagandnega mini-
J	»'MIWM
BÚ
■K

»o v
A-verillu vojaki (marini) na memu »voj.h prodiranj proti Japoncem pri Cyadalkanalu. Enak« potadkr bojih z Japonci na Solomonakih otokih.
upamo,
mogli v kratkem poročati nekatere podrobnosti.
Ubiti nemški uradnik je bil. _ . . _ . , okrajni načelni v Trbnvljah PftTa Jožefa Ooebelsa, je objav-in se i*- i me ne v« | K ran*.	Ijeti zemljevid Balkana, iz ka-
terega se da sklepati, da v R:*r-NsdaJjoj« poročilo o ** roku I i nu madžarskih in bolgarskih pekolja v Krašnji	1 ineja (na ozemlju, katero je
Iz nemškega lista "Kaernt- i Nemčija darovala tej dvojici ner Zeitung" izvemo, da je bil »vojih hlapcev) ne smatrajo v Krainji ubit nemški mestni ! k jnino veljavnim.
p(i .lavar VVehovetz, ki je bil Dočim so Dalmacija, črna od nacistov postavljen za u-1 gortk in Slovenija, katere je u-{.rav&.ka vie Gorenj-ke*	ključila. Italija v svoje meje,
loleg okrajnega načelnika ¡označene kot "Italija" in kraji krama v Trbovljah, so sloveti- ,>(k1 rH.m.'kim jarmom kakor ski uporniki ubili torej tudi | na primer čehoelovaška, Gali-rajvtsjega upravnega uradni- cija in Ukrajina kot "Nemči-ka vse Gorenjske. To je bil ja-( je czemije> katero ss za-e-brez dvoma povod strašnemu dn Madžari, označeno le: razhajanju Nemcev med ne- -p(J(J madžarsko administraci-
dokžnim kmečkim stvom v Krašnji.
Vo mič, pa si je zasnoval na- jih je stoletja in stoletja obde-1 ki ga je i peljal lljegav s 11	lovala pridna slovenska roka, Sulsjman.	so uničena. Bogati gozdovi, ki Ta se je z majhno četo spu-	jih je s tolikšno ljubeznijo potil 1. 1858. na plavih iz neob-	jil slovenski kmet, so požgani t? anih debel čez Egejsko mor-	od zlobne roke nemških in la-je ter zavzel na obrežju grad	ških zveri. Tzimbe, ki je bil piva turška 1 Povsod samo uničenje in raz-pojtojanka v Evropi. Deset let	dejanje! Povsod rami grobovi, kasneje je evropska Turčija žo	povsod le gerje in *mrt! mejila -na Rcmunov, Si Pa tudi ti na drug za- dri k em u gospod st v
Presojanje dogodkov doma in po svetu
(Nadaljevanje .s 1. strani.)
Švicarski list o razmerah Ilegalni slovenski list v Jugoslaviji	obsoja "sodelovanje"
List "Aufbau" fcz Zuricha .. . , . . . . 44£J1 • ... .. .. .	,	I Ilegalni »1 o venski iusopia "Sloven-
je natiunl članek z naslovom 4 /av,7v
prebival- j0»»i Tudi ozemlje zasedeno od Bulgaruv je označeno le: "pod bolgarsko administracijo".
Zvezna vlada uposluje preveč ljudi
I —-	, ki jo oficijelno glasilo
V Iadanje ostšča HI bodočnost organizacije imepa imen«, v svojM	u.«., p
Gazette citira Darianove govo-j Balkana": Nemčija, Italija,' *'-^ilki «<l 20. junija 1942. ostro na- «senator Harry F. Byrd pravi
re in vprašuje, čemu zaupati Humunija, Madžarska in Bol- pa4li »^lovanj« z Iulijo. takim ljudem kot je on? A j garska so si razdelile med se-
v svojem statističnem poročilu, da ima vlada te dežele v svoji
.?»«•-.»iÄÄ.Ü ÄÄ^vÄ
in kulturnih ustanov— zastop- ne učiteljev, ne zdravnikov, ne ništvo vseh slovenskih Ameri- «emen, ne poljskega orodja, ne
Ameriški vojaki, ki tabore Raj h, deloma v zasedeno Runa severnem Irskem in v An- sij o.
naroda.
kancev _ sešk) v Clevelandu. živine, ne ničesar in ne niko- gHji, na letošnji Zahvalni dan Slovencem, ki so ostali v do-
metropoli ameriškega sloveti- Kar. Manjkalo ji bo tega in o- bodo jedli purana, nego movini, grozi usoda, da bodo
"roast pork". Puranov so si- J~1---- ---------' '
itva, na zgodovinsko važno	manjkalo prav vsega.
z bero vanje, na Slovenski na- Z mislijo na vse to, z mMi- mnogo dobili, pa so jih po-
deloma germanizirani, a delj-ma italijanizirani.
odrti kongre-. ki bo dne 5. in na Adamičevega /'Janez- klonili vojakom tovarišem in Nasprotniki la^ke uprave in 3. decembra letos na zaseda- » trdno voljo, da se mora drugim, ki leže v bolnišnicah, nezadovoljneži morajo v ken-iju tamkaj, da začrta pot in Slovenija rešiti pretečega na- ! Sfce*- pa bodo imeli vseeno do- centraoijske tabore, ali pa jih ioleči mer niče našemu skup- rodnega pogina, z namenom, ber obed; pravijo, da imajo ta- ustrele kot talce o priliki sabo-lemu narodnemu gibanju za Pride javno do izraza ču- pojedine na wem ^vetu edi- tažnih dejanj. )tetje love rskega ljudstva kot *tvovanje ameriških Sloven- no ameriški vojaki. Morda bi Na podoben način delajo tu-narodne enote v družbi demo-	v celoti in po vseh sv o- *<? k njim lahko prištelo tudi di v takozvani svobodni Hrv^a-
'(rat Čnih m^tov sveta.	jih močeh )>odpirajo prizad k; ?:'td<ke.	:" •„''. | ški, dočim BO Madžari v kra-
DK/AVLJANSKi PRIROČNIK
nova knjižica, n |x>]judninH navodili
Iijzije, ki jih je v prieak> . uako postati ameriški drzav-
vanju kalijen ke piavično-ti in ljan.
velikodušnesti sj>ocetka še mor-	vprniMnji ki „ava.lno Ko<l-
da k.imel, so je zdaj že zad- njki stavijo pri upitu ^ državljan-nji Slovenec olre^el in danes j atVGf v,tbuje knjižica še v II. <!elu V£J iten -ki narod dejstvem ; m.kttj važnih lt.tnir!iz zgodovine Ze-trezn:) gleda v oči. Zato svoj> | dinjenih držav, v 11!. delu poj našlo-ga nacrenalnega obstanka ne j vom razno. pa Proglas ne »dvisno-bo ohranil in si tudi ne bo o- Ltjf Ustavo eZd,njenih držav, Lin»ol-ht: ul pogojev za boljšo bo- L v v c;cuy.sUai*u, predse !nl-Gv,:ao.t. če bo kot »lepo orodje ki edinjenih držav in Poedine drž.ive. po^pual one, ki gazijo vse do- 1	.... •
Črna knjilici jc tamo so rt n t ut •
.-¿be n.:dna.cd:uga prava in
Potieba tega zborovanja je ! te velike dežele ? njenih | 4p«niki diktater general jih, katere so zasedli, prekosili j uničujejo ubogo slovensko are::, ko velika in nujna v Pan jih vojnih naporih, se Fianco je Rojseveltu odi^vo- celo Nemce v svoji maščeval- ljudstva.
Izseljevanje Nemcev iz nekaterih predelov Jugoslavije
kone n:i kaj prijetno imeti; trdil, da dobri in blagi.	lr
ameriško armado tako blizu Genski bojevniki fj jugo- L,	Jugoslavije so prt-
sveje meje, a zagotovilo i : slovan ki ču b i, Pov od se jih : ? vt. da bo 30.°00 Nem-Washingtona ga je z-lo peto- najde, v go t;h gozdovih Slo-	nastanjenih južno
lažilo.	veni je, v fkalnsti Dalmaciji in ^ Save, izseljenih iz Bone v
Katoliška hierarhija v Ze l. gorati Črni gori, v bosanskih kf.ajiN	severno od Save
f«<Hti''iye svojati med ne-	SK,n Amenkancev v našem pr
rečn.im slovenskim ljudstvom,	vem narodnem parlamentu z
''i Fe k'jub strahovitim žrtvam	navdušenostjo in iskrenostjo,
v krvi !!1 blagu z nezaslišanim	k"k°r J« to lahko razvideti iz
i u na U vom upira tolovajski na-	vsebine sledečega pisma:
ilnc ti la kih in nemških raz-	"Pozdravljen bodi slovenski
V likov, da si ohrani narodni narodni kongres v Clevelandu.	—--- — -T7—	- r ' -r........... ,,].• nft v R.lih
»b tamek in sv,t. na katerem	Pozdravljeni zastopniki, ki ste državah, nji na če!u nadskr.f-1 dolinah n na bregov,h Južne T., znova dokazuje.
j v	*
poštnino vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
2301 SO. LAVVNDALE AVE., CHICAGO, ILL.
livi in deluje sebi in splošnemu t w zavzeli za naš najsvetejši je in škofje jc imela minuli te- Srbije. Njihov bajni način j ¿'oveštvu v prid in blagor že biser, za slovensko narodnost den v Wa ?hin$tor.u, D. C., kon- i nekaj i rednega — napadajo ;€\ kakor ti-rč let.	onkraj morja!- Ko smo dne 7. fereno. ru kateri je med dni- sovražne čete, < bkoliavajo in
Toda pri tem na se s stra- novembra volili zastopnika, i Ki m javila, da so mora mir I zasedajo me ta in vasi, ter uni-
.....I................................t........
»Ija za enega najl< \> ih ... ,
rov v nizu prirodnih krasrt na žav ameriških, ki jo podpira- nami ravnati pj ti :n pravilu, j--
vetu. popolnoma onemogla in mo P° svojih močeh, vas Dva najvišja riiuL^ofa v An- Grozodejstva v Sloveniji izkrvavela, ce ji ne pride naša vae ,eP° pozdravljamo ter vam KliJi f v daljši podanik-i krt- London, 3. rov. (UP.) pomoč kmalu in v polni meri. želimo obilo uspeha. To je na-1 danskemu svetu obravnavala jjewyoi#.ki "Daily MiiTor'* pri-
Dan za dnem je po tej podo-1 ^ največja želja."	vprašanje povojne ureditve. V naAa nas|ednjo ve t:
bi raja manj slovenskih domo- j s takirn duhom «e priprav- nji poudarjata, da morajo raz- "Ne^nAke cbla?ti so porušile vanj, naselij, trgov in mest, ^'»jo zastopniki in zastopnice, like, ki pomenijo, da je eden vtB Krašinja v Sloveniji ter da-kar vse ? tako atansko slastjo ki pojdejo na zborovanje Slo- bogataš, drugi pa revež, Ligi- Preliti 50 talcev v vasi Sv. uničujejo naciji in fašisti.	venskega narodnega kongresa, j niti v tolikšni meri, da bo mo-1 Jurij
Bujna in rodovitna polja, ki Vf'ak dan prihaja sedaj pred-	zgraditi mir na temelju Vae	prebival4vo van
socialne pravičnosti. In sta Kira£nja je bilo ustreljeno, že-apelirala na bogate škofe v ne ifl otroci pa Speljani v do-Angliji, naj dajo pn tem do- p()rtacjj0f a v.se hiše porušene ber vzgled s tem, da se ločijo I _ tako w	maščevali
od l>ogataškeij?a razreda, se 7MrwAi teniškega napada, ki
da je
Nemčija potisnjena v obrambo in da računa z možnostjo, da ne bi mogla več braniti svojih sodeželanov v oddaljenih o-zemljih. Južno cd Sarajeva je yyl} bila že odposlana prva skupi-ansks na Nemcev, deloma v severno Hrvaško, deloma pa v Rajh.
Pevsk izbor "Zarja", Cleveland ;
pnredi
KONCERT Z OPERETO
VIKELI TKI.«WIK"
sedniku pripravljalnega odbora čimdalje več takih in »ličnih prijav v roke.
Sleherno tako pismo je dehteč cvet v vrtu najlepše sloven-;|rke plemenitosti. Glejte vsi, da
; ne bo v njem pogrešati taksne- hodkom. in gredo med ljudi.
• ga cveta od vas! Naši voditelji ! t pa naj skrbijo za to, da bo nas narodni kongres sijajna manifestacija na^e fkupne volje in ziares zgodovinskega pomena! Slovenija j»e v emrtiii novar-
; na^ti! Naša pomoč je nujna in dragocena stvar kot pa zlato.
; naš glas krvavo potreben!
j na Zahvalni dan, v četrtek 26. nov. jj v Angliji porušenih
| veliko domov
ob 5:30 popoldne V AVDITORIJU SLOVENSKEGA NAR. DOMA NA ST. CLAIR AVENUE.
Po koncertu ples- in prosta zabava Igra JOHNNY PEC0N0V ORKESTER
Vsi ste vljudno vabljeni, da se udeležite tega koncerta.
od povedo milijonark m da- je b¡, izVTšen v bližini Kam-
kakor je šel Učeni k. Torej se *vet vendarle giblje v pravo | ¿ nemAki^^uradnik, nakar so
í mer, dasi počasi.
Bankir Vu Cao Cang je .«kril 2.000 bušljev riža. Riž je na Kitajskem sedaj veliko bolj
Omenjenega bankirja je nekdo vsled "hoardanja" zatožil in sodnik ga je obsodil v smrt. A ko bi se take kazni uvedlo v
Zed. državah, bi morali rablji
V Angliji je bila v napadih j dH»li "fvertime".	------------
..........Nemci se bahajo, da so v tej	to jtofniil|j€ ubitih ter za usmr-
i_i__1___i_ K A n t A Milim.	■ ..	.
nemških letalcev od pričetka, . . , , -	,„.
.vojne do erede novembra za-ivojni ^končali že 14 m.lijo-
deta m 1 bomb ena izmed vsa- nov Ru*yv' Ker fl°vjeUk,l1 ar*
kih pet hiš m drugih poslopij. mada ^	ni nl*
Vse™ hU 111 v?» i i,. Kil., ___1 koli ^tela toliko mož, »majo naciji nedvomno v mislih tudi ci-
Pavelicevci bi se tudi radi prelevili v nad-ljudi
JIC.—Da bi opravičili svoja izdajstva napram tradiciji hr-vatstva in morda tudi v želji, da bi ra^tolmačili svojemu na rodu, zakaj «o ga vpregli v la-.Jko-nem^ki jarem, so si Pave-ličevci izmislili, da Hrvati sploh n-ho slovanskega rc^iu. Radi bi natvezili svetu, da so Hr\ati neko skrivnostna vojaško pleme, ki si je pod jarmilo slovanske narode, prevzelo od njih jezik in jim zavladalo. Na _ . 0 -	. .. , .. •„ . čudežen ^nac^in se je «koti tisoč
^^¿^.¿^'L^L^ ohranil« med temi p.rmeni
čist.b potomcev tega vojaškega rodu in zdaj dajejo vsemu narodu njegov značaj.
Nismo zadosti nori, da bi so o tem prerekali. Vsa hrvaška literatura, vse narodno živije-Ije, šege in navade nosijo značaj in lice slovanstva. Teoretično pa bi moglo biti res, da frankovci, ustali in slični ne bi
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovcnsko ra dio uro v Chicagu od 9 de 10. ure dopoldne, postu jc WGES, 1360 kilocycles. Vodi i o Goorae Morchon
PRISTOPA IT K K
:: SLOVENSKI NARODNI t ;; PODPORNI JEDNOTI i;
o	1 *
!! \AR. mrc si dnevnik ;;
ii^lMIOSVETA":;
s»
m cflo l.ln $6.00, pol l.t« $3.00
t?j*T«i»a v| jajte nov® druitv». •» De«et <Manov(ic) je treha za i. novo društvo. Naslov za li^t in za tajništvo je:
I 2657 S. Lawnda)e Ave. CHICAGO, ILL.
Nemci ustrelili 50 talcev, ostalo prebivalstvo pa izgnali.
Angleška časniAka agentura Exchange Telegraph prinaša to brzojavno vest na podlagi poročil nemškega časopisja. Nacistične oblasti so izvedle ta zločin v znak maščevanja za napade gerilcev na nemško
razmejitveno komisijo v po- w slovanj/Qni ?0 hrUñA re* teku katerih je bilo 5 članov neka tuja kr¡^ M ^ kfj v|a.
Vsega skupaj je bilo v tem času poškodovanih, ali pa popol-¡111011» porušenih 2,750,000 po-; dopij. Izmed teh je bilo 2,500,-ooo hiš že popravljenih toliko, ! da m «pet prikladna za člove-I 5ka biva MM*.
titev načelnika za upravo slovenskega ozemlja, zasedenega o<l Nemcev.
Va« Krašnja leži v kamni-■ škem okraju ob cesti Ljublja-vilno prebivalstvo, med kate-	Tam se nahaja na
rini so res pokončali milijone Utra<ni«kl strani trojanskega
življenj.
Stalingrad
--j Pt a lin grad se brani nemškib
Ah je vaie društvo ie član ob]	že S.r, dni (šteto ...........................IM»»* Proavetn# matice? Ido 17 nov )
prelaza črni graben, znan še iz časov francoske okupacije, ko so se tam odigravali četni-ški boji. Va« ni velika in šteje približno 200 prebivalcev.
Glede Sv. Jurija je treba pri-
dar^kega plemena, temveč suženjska kri hlapčevske vrste, ki s? je prodala tujcu. Naj se spominjajo hrvaškega pretrovóla: "V"*eni bo od',iu\Vno, prov vsem, samo ne i'dajal-ccm".
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet
Tel. Crawford 2212
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M.
(Except Wod. and Sun.) 6:30 to S:30 P. M.
(Except Wod., Sat. and Sun.)
Rf». 2219 So. Ridff.w.y At.. T.I. Crawford S440 If no antw.r — Call Austin 5700
»♦♦♦♦»♦♦♦♦ MllMitlli »♦»»
"Proletarec" ne bi migel it-hajati brez podpor. Ker to mu potrebne, upotrebite priloinoati za zbiranje prispevkov v njegov tiskovni sli Ud

BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-.T6I
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
h*«
♦ Akt • v .	......,
Yugoslav YVe< *ijr Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1836.
Published Weekly el 2301 So. Lewndele Ave.
CHICAGO, ILL., November 18, 1942.
VOL. XXXVII.
FREEDOM-A FACT OR NOTHING
Mr. \V illkie's speech of recent date leaves something to be answered by those people who, sincerely enough for the most pait, have stoutly ! maintained that this is not an imperialist war.
For now, after a trip to the world's most-important war renters, Mr. Willkie says it is just that. At least he says that such things us imperialism and colonialism have to be scrapped if the winning of the war is to b • worth the effort.
So what? If Mr. Willkie is right in what he says an 1 implies, where | do the urguments of those people who maintained th:t "this in a different kind of war" have any basis?
While we are waiting for somebody to answer that question, we may as well search history and discover for ourselves that the things that people i are told about when wers start are not the real cause* of the war and that what comes out of wars are not the results that are ballyhooed when the i r hooting starts.
In the American Civil War, for example, the immediate concern was ihe preservation of the Union. The abolition Of slavery was not stressed 1 as an issue, nor was the Emancipation Proclamation signed until a good three years later. But chattel slavery was abolished, nevertheless, before it was over. And had it not been abolished union of the states would not have been a fact even though the Confederacy had been conquered. For there could have been no unity of the states, but only rank sectionalism, &e long as one group of states functioned under an economy which was different than that of the other group.
So union had to be founded upon e feet rather than en agreement.
In the present war we began by talking much tsbout "our way of life" and "democracy" and "freedom."
Well, now our way of life has been rapidly changed. We find the executive giving orders to the people's representatives and see Congress promptly obeying. We hear apostles of democracy soberly telling the people that freedom must be surrendered during the present crisis in order that we may again be free after the war is won.
It remained for Wendell Willkie, however, to talk about certain facts which will have to be established before humanity can be free.
People of one race must stop living off the labor of people of another race. That must become a fact. Colonialism must be replaced by a commonwealth of free peoples. That must become a fact. Imperialism-—the full fruit of the private-profit system at home—must be ended. That must become a fact.
And so we learn that merely whipping the enemy will not bring us freedom at all. That will only alter the status of world domination. To be free and secure we must set up the conditions within which freedom and security can exist.
We Socialists have a program to make fteedom a fact. Our plan starts at the beginning of slavery—with the ownership of the resources which human beings must use in order to live.
So long as those resources are owned by a few iieople—whether native sons or foreign-born—and so long as mere ownership means control over and the right to exploit workers, so long will the basic fact of freedom be lacking.
Everybody ought to understand that. Understanding it. the many should set their own standards and make freedom possible by socializing industry here at home.
Just ns no nation could be unified under two economies, just so the world cannot be made free "by agreement" when one section of the population lives by profiteering upon the labor of another section.
No system of private-profit can provide the fact of freedom.
THE MARCH OF LABOR
THE NEGRO PROVES HIMSELF
High among the labor groups which have yet to be called fully into war production are.,the Negroes. That this is true is largely due to prejudice. But prejudice rarely calls itself what it is; it goes cloaked in plausible excuses. After they have been heard a few thousand times, thi •se excuses are accepted by the unwary as principles.
Objections to the Negro as a workman fall into well-worn grooves. It is alleged that he is improvident, can't tiike training, brings racial dis-<ord. White men, the objectors say, don't work well alongside Negroes.
There are two ways to attack a problem like this. It's always possible, and profitable in the short
Employers Defying Uncle Sam
Trample on Workers' Rights; Threatened with Loss of Business
Employers in three industries, who have defied the government in time of war and trampled on the rights of workers, discovered this week ihst Uncle SwiV can be tough. Among those to feel the iron hund is Montgomery Ward & Co,, a big mail order house with which unions have had trouble for years.
A National War Labor' Board panel recommended unanimously that the company be required to sign a "union security" contract with the union representing 5,000 employes at it.« Chicago headquarters.
When the case came before the full board for a hearing, the Montgomery Ward attorney. John A. Barr, declared flatly the company would run, to concentrate on berating the not comply if the W. L. B. adopts the panel's finding.
injustice of such a state of affairs	That aroused the ire of board members. Wayne L. Morse, a public
But when the crusading is over, the member, warned that the government would not brook such defiance and, burning issue still burns as brightly j ¡f neiessary, the company would be put out of business for the duration, as ever. The other way is to anbwer . Qne lhig coukJ bt. (|one> it waM intimated, would be for the Post-
'	h y ?ndK	A <>«"* Department to take away all mailing rights from the firm,
convinces the honest objectors and	... .	.	. ..	'	. . . .	0
silences the prejudiced	Other bosses threatened with a crackdown included a group of coi-
Negroes hold jobs of every grade porations operating big cotton plantations in Ariiona. of skill. There are metallurgists and	Heretofore the growers have recruited laborers from Mexico or
electricians at the 18 International "Okies" from the dust bowl area, at miserably low wages, to harvest the Harvester Co. plants; machine oper- crop. This year the government specified that workers, either native or ators and heat treaters working for \ imported, must be paid at least .10 cents an hour and given decent housing
the Winchester Repeating Arms Co.; conditions. In return, Uncle Sam promised to bring in needed workers ami millwrights and locomotive engineer, tht>i|. Uanspol tation COHlH.
Bather than comply, the growers went on a slowdown strike, refusing
FARM PRICES
at Carnegie-Illinois; operators in the
1 highest paid brackets on the airplane	WR MHf^H W!
production line of Pullman-Standard	to ,,,ck more th*n M fraction of their crop. They were backed in this de
Car Co.; trusted supervisory employ-	fiance by Edward A. O'Neal, president of the Farm Bureau Federation and
ees at Inland* Steel. Negroes are	a rich Alabama plantation owi.er. O'Neal cried that the 30-cent wage re-
faithful workers; scverul of them	. quirement was designed to "socialize agriculture."
have passed the 25-year mark in	On Wednesday. Secretary of Agriculture Claude R. Wickard and Man-
service st the plants surveyed. Ne-	power Chief Paul V. McNutt wired the growers, demanding that they end
groes get along with their fellow	lht, ^down aml iel workers come in to pick the cotton. There is an
iha'n 3^000''white*^workers'*'do	and ™«y f<* if th<
tasks side by side at Swift's.
persist in their defiance, thw government will have to take firm steps.
upon.—The Chicago Sun.
The main reason why food prices have risen since price control went into effect has been that the Office of Price Administration h*3 been unablo to place ceilings on those farm commodities that as yet hart not arrieved at 110 percent of parity. The President, in his message to Congrees and his SWEDISH CO-OPS speech to the nation on Labor Dsy, demanded that Congress grant him jq k^AKE RUBBER authority to stabilise all prices, including farm prices at parity or their Dn VA/nnn present level, whichever is h*her. Unless this authority is granted to the rKUM WUUy President by Congressional enactment by October first, he has stated that he will asume the authority to stabilise farm prices that are now getting out of control.
The Department of Agriculture reported on August 15 that some farm prices have risen well above parity levels. For example. t>e«f, lamb and wool prices were over 135 percent of parity; tobacco, veal and hogs were over 120, and milk and chickens over 110 percent.
We do not agree that * parity formula is an adequate basis for determining farm prices. However, farmers' organizations support the position
That's the record—one of loyalty, McNutt and Wickard made plain, efficiency and good conduct — for Another employer to feel the heavy hand of the government w*s the employers of America to look at and United States Sugar Corporation, which operates cane fields in Florida.
Open Factory to Experiment With A New Proce»«
of establishing farm prices on the basis of parity, and therefore under the
Only Socialism can make mankind free. — Reading Labor Advocate. | circumstances, parity csn be used as a convenient base. It must be remem
bared that while parity income for all farmers may be achieved, there is considerable maldistribution of sgricultural income within the different irroups miking up the farm population and that some relief will hare to be granted in these instance«.—From "Economic Outlook, CIO.H
The Man ßehind Pegler
By H. RICHARD SELLER
(Federated Press)
him, so in ?940 he shifted to Wendell Willkie. His affection lasted orrly until he discovered that Willkie
When in 1933, Westborook Pegler really meant what he said about ap-signed a contract to vilify other thin peasers and appeasement, sports figures he penned a few »am- Howard's appeasement policies pie columns to show Roy Howard, began early. In 1933, he was grant-head man of Scripps-Howard and his ed the first newspaper interview new boss.	with Hirohito for his service to Jap-
One column praised a lynching in an- A year later, Eiji Amau, Japan-San Jose, Calif., and approved lynch- ese foreign office spokesman, let the ings in general. Roy Howard beamed cat out of the bag. Amau said that as brightly as his checkered suit « proposal to appease Japan's de-
What They Say ~
Wendell Willkie:
"There exists in the world today
The Kooperativa Forbundct, Swedish .co-op wholesale, has opened a factory in Gislaved. central Sweden, to experiment with a new process of ; making artificial rubber from wood products. according to a wireless dispatch from Stockholm to thar Exchange, here.
The new product will be suitable for bicycle tires, shoe heels and plistics, but not for motor car tires. The process was developed by Gostk Ehrcnsvard. a young Swedish Chemist.
The Swedish Co-operative Association maintains at Gislaved a number of factories making rubber production of the new artificial rubber is planned. The product goes by the name "Telax." The association has announced it will not monopoliie the process but make the basic material available to other manufacturers.
The corporation hus been receiving millions in U. S. subsidies, on con-j dition that it comply with wage scajes. working standards and other safeguards set up under the Federal Sug<r Act.
The company got around these requirements by a system of viitual peonage, Attorney General Fianeis Biddlo declared. It recruited workers for the fields by offering free transportation, but when they arrived they were told they owed the company for the railroad fsre, h;.d to »vork out the debt before they could leave.
Anyone who tried to escape from this slavery was hunted by sheriff's posses and returned to the fields by force.
A Federal Grand Jury at Tampa indicted the corporation and four of :ts officials, as well as the sheriff of Glades County, charging them with violation of Federal civil rights ami anti-peonage statutes. If found guilty, they are subject to fines up U, $10,000 and jail terms up to 10 years. — Labor.	*
Sava to Give Colorful Concert Sunday, Nov. 29
CHICAGO, III.-—Singing Society Sava is all prepared for their 25th Anniversary concert. If you haven't
That, to his mind,	was the right ! mand for naval parity by relaxing , ,
note. And Pegler's	been piping it immigration laws, thus allowing for ,	..!
ever since.	»»n influx of Japanese fifth column- ,p ' \
~ ............... ,	.......*u„	__I a series of sla
telling them he'd never sign a Guild contract. He did, of course. But re-lotionships have not been peaceful. In 18 months before labor adopted its no-strike policy for the war effort, the ANG had one strike and
took a half-doxen strike votes on j a gigantic reservoir of good will to-Howard properties.	ward you. the American people. All
Courted John L. Lewi.	the peoples of the earth know that ,uft,,CTDV TUAki u/AD
Howard went to John L. U«wis we have no sinister designs on them, INDUSTRY TH AN WAR
after the formation of the CIO to | th,lt even wh*'n we have m th*' Pawl Industrial accidents hafe caused offer his cooperation and,* at the withdrawn from international af- loss of more man-hours "than all the itta< k the ANG. The "co- fairs into a false self-sufficiency, strikes, shortages and transportation
MORE CASUALTIES IN
Roy Wilson Howard is short, gaudily dressed, gray-haired, and he'll be 60 New Year's day. He pays more for one suit than he once paid to 10 reporters. His life is insured for four millions. He owns 13.2 per cent ut the stock of E. W. Scripps Co., wnich controls 50 separate enterprises, including newspapers, feature and picture services» and the United Pitss. His own share is about 6'/j rniUions, and he controls the rest. In 1937 he dodged payment of $79.933 in taxes by forming a personal :h*M-int; company.
He wields politics' power, although lie berates unions which tako politi;*-.'.! ict'on. He hates labor. Me has been J.n nppeaser of flssiiutt since the early thirties. He thinks the unior shop should be a boll vied oy
ists, recognising the Mamhurian rape and abandoning all our Philippine bases w>s not really Japan's idea. Amau said Howard had pro-loosed it a year before. He added, however, that Japan was pleased.
Howard thought Munich good business and Chamberlain underrated.
Lilted Fescttm
In 1939 he cabled from Europe that the Italian masses liked fascism; Germany was moving "method-♦rally and efficiently" under Hitler. And he insisted Russia was a helpless country which could give no aid or comfort to a peace front to France, England, Russia and the U. S. A.
lis manifest later in j it was without sinister purpose. And	difficulties put together,
nderous articles aboift i they know that now we are in thi?	That is what Rear Admiral W.
¡the no bv Ben Stolberg which ap-j war we a„. no't fi|fhtin|r for profil,	J'.Jf- B,»nUy told the National Ssfc-
. p, a. ed in Howard papers. He repeat-, w , territory, or mandatory	u^ZT^T^ V 1 u K
ed the formula when Philip Murray « « *	He said that, since Pearl Harbor,
! became CIO president. In no time his : P»*er over ^e lives or the govern-	M,moat twice an many persons hsvc
editorial writers were blasting Mur-| ment of otht'r P<*<>I>I«*- That, I think,	been killed in accidents in factories
is the single most important reason	as have been killed in England by
ray.
Whether he called on William Green is unimportant. Green has 'known Howard's attitude for some time. A little over a year ago, the AFL president sent all affiliated groups ii copy of a letter referring to a Howard editorial.
"Your e lUorial," Green wrote, "is founded on hate, not facts. I gain the impression heve Congress
ZARJA CONCERT COMING UP
Here it is at last. The concert you've been waiting for. Socialist Sinring Society Zaria's semi-annual concert, to be held on Thanksgiving Day. November 26. 1942, «t the Slo- »»ready reserved Sunday, Nov. 29. veil« Auditorium at East H5th Ar St. <1° «o now. That is the date of our Clair Avenue. Five-thirty P. M. will 1 concert.
h# the starting ( time; everyone be The program is well balanced. A there for the beginning ... we pro- colorful selection of classic and folk mise to do the rest to keep you en- sonjrs win be rendered b Savil> For teit imed until the very end.	! ^ , . - *
"Bell telovnik" is the name of the ^ " ' ° °Ur p,0,ram' operett» we re putting on for you. Jacob Muha arnin**d « music' It's a lively little comedy which al *k,t- Il'H a ,ively singing act. full you'll all enjoy. The cast includes: of fun and love-making. Sophie Elcrsich. Jennie Fatur, Vic- Our program is not yet complete, toria Poljsak, Josephine Turk, Alice j Singing Society Zora, a popular Vidmar, and John Cech.	j Croatian chorus, will be present
The chorus has prepared a fine , with fim. Section of songs. Zora, group of songs, including a waits >v w.. «t.	« ».	.
Johann Strauss. "Wine, Women, and 1 by !ht' way' "Crating «*» *0th Song." A lot of your favorite Slo- ann,ver,ary *'th u	to be
veninn songs are also included, as h<,,<1 Sunday, Nov. 22. It will be held well as a few new ones we hope will at the American Bohemian Hall at soon become favorjtes of yours. 1436 W. 18th St. Another special Johnny Pecon will play for the dance feature will be our jruest singer,
for the existence of the reservoir bombings in three years of war; more to	after the program.	Rose Arhanas. It will be her first
of good will around the world.'
Americans have been injured than the total of all our combat cisul-ties, and more than 3,000.000.000 man hours—enough to build 100 aircraft carriers—have been lost.
Elmer Devis, Director of the Oit»ce Of Wer Informetion:
"We believe that the better the j	—_
American people understand what COFFEE RATIONING
the war is about, the harder they that you would will work and fight to win it. We adopt compulsory arc not press agents for the govern
Admission is 50c in advance, and j appearance here on the West Side 55c at the box-office. Tickets may , and a real treat for the audience, be procured from any Zarja member. The concert is well worth the price Do come, we'll be expecting you.
Alice Vidmur, Secretary.
IciftnUtiOT providing for tho opon mrnt Wo (,X|MK.t to „j forth „,
MEANS POVERTY FOR LATIN REPUBLICS
LABOR STILL DIVIDED
of a 50 cent admission ticket. It takes a lot of hard work and patience on the part of any chorus to prepare and render a conccrt. Sava is no exception. Several of our boys have been called into the service of Uncle
shop. If that impression is correct.
"Russia is whirling in
„ ... . . . . , . , downward spiral." he announced, law. He dislikes Jews, hut den.ei l.t < An(l. „Th(t Gprmun KV1y(.rH\ staff . . .
anti-Semitic.	dismissed the Russian army as a seri-
He was given his present power I ou„ factor mV,re than a year ago."
we have set forth already, the diffi-
wben Jie late E. W. Stripp-, vh> founded his newspapers for th nive-
eifh Howard's life expectancy. Serines must have suspected h'm, as lir< (.»mments about Howfcid are not ««mi: i*entary.
another V°u c ,n he classified as among thr , .	.	.. ...
open -hop. reactionary employer and ! cuh*n w,th wh,t'h both ihv m,Iltary anti-lnbor forces of our country. *nd th«' civilian branches of the gov-Howard may have been pleased by «Timent are faced, and their short-such recognition.	comings as well as their successes
Ruled For Ho n r
0
Under Scripps, his editors made their own choice for U. S. President. They did so for the last time in 1924 when they supported I<aFollette. Heward, looking at the cash register* didn't like it. In 1928, the editors
Howard's appeasement continued.! !'!•»«•«! or not. Westbrook Pegler : in meeting thou* difficulties." Robert S. Allen (Washington Merry-1 cm,1f| h»ve attested its accuracy, couldn't find another axecutitU..Go-Rnund> charged that he was the Sinct'	P'ifli'r has been fol- , Bjrron Price, Director of Censor-
"......""	..................master mind of the U. S. Cliveden I,owin« ,h<* Howard »ne wi*h only j ,Kip,
set: He was the only man in the U. ! unc notable slip. In 1938, he wrote)
8. to refuse a Presidential assign- j a column expressing sympathy for "We in censorship hsve been fully ment for national defense, refusing the Loyalists in Spain. Although conscious that unless ample war news to go to South America to combat F'»ncO was forever embarrassing is given out by the government. Hitler's propaganda.	Howard, as he did by announcing
Howard claims he's not anti-Se- ! '» 'option of the fascist salute tho initic, but once wrote for the New i »fter Howard had ordered all hH York Jewish Tribune that if the | P»P»rs to quit »ailing Franco a fas-Jew "bears an unfair share of the | cil,t- lht! World-Telegram dropped
odium attached to money-making, ri,K,pr for th»t day.	t ^ , , ,
that is the fsult of the Jew ." ' p<g hasn't made another mistake people, I doubt seriously whether
were for Al Smith. Howard was for	More to the point, he told Robert	thit since. After all. it's Roy	newspapers and broadcasters will be
Hoover. And Hoover it was.	Garland, drama critic of the Worll- Howsrd who pays him $60,000 a	so willing to cooperate on bottling
Hoover is still his idea of a good	Telegram, not to hire an assistant f*r-	up the news which always comes to
President, but in 1932 Howard knew	*-ecnu«n he wanted "no more Jews." 1-----them-through their own outside
our voluntary undertaking with the press and radio will collapse. If the curtain is drawn too tightly, if official secrecy lends to widesprcsd distrust snd apprehension among the
NEW YORK. ~ In the last Congressional elections the general executive board of the Amalgamate I Sam. among them Leo Vider, Ernest Rationing of coffee is having some , (Nothing Workers indorsed John J. Dreshsr and Frank Vidmar. Oscar serious repercussions. One is that it Bennett, Democrat, for governor of j B. Godina, although not a singer but strikes a severe blow at Brasil and New York October 29. On the si me the Central American republics from day Pres. David Dublnsky of the In-which we obtain our supply. Thst ternational Ladles Garment Workers jeopardises our "Good Neighbor" Union had an article in The Nation a,<> many °thtM* that have «lively policy.	urging support of Dean Alfange, 1 l>articipated with our chorus, now
Widespread hardship and misery American Labor Party candidate.
are anticipated in these countries	__' _
unless the United States meets its--------r------~—— ~^
a good booster and worker at all of our concerts, is also miss<»d. There
promise to take a large part of current coffee production. On October 4 Washington agreed to buy and 1 store in Brasil all coffee that country is authorise.! to ship here under quota. Storage space is said to be exhausted and unless the pressure is relieved the Incomming crop esn-not be harvested.
We already own millions of bags in Braxil and other coffee-producing countries and the Inter-AmericAp Coffee Board predicted that some way must be found to bring some of the beans to this country. In that
bosrd contended thst the program should never been launched.
Hoover had no chance. So he switch	fine printing imft unions had The ' Governient doesn't need to sources. We must keep always before ^vent. they said, rationing could he
ed to the Democratic p^rty. Wall	held unhn shop contracts with	w about curatives coming us the fact that one of the things I «»>»n<*oned. As « matter of fact, th,
Street and Howard had the same i Scripps long before Howsrd's as-	.. ' . ,,	rt . v „	... , . .
„..jo.,,, ss^i^ it o»l* .. u u	i . . "7_. ..	A	slong in the war effort. For Co-op- we are fighting for is freedom and
candidate. Newton D. Baker. V%hen	censlon, his anti-union bias was not, * . . • . .	L. ..
Roosevelt carried. Howard strung	so apparent until the American	natives have been doing in peace- that the wsr would not be worth
along.	Ncwspsper Guikl came slong. |n	time ju <t what the Government wants winning if destruction or even per-
Trying to keep Roosevelt on the	1936, he anticipated Tom G4rdler by	*he ustión to do now in wartime.— '.msnent impsirment of free speech
big business side was too much for	writing 3.000 words to his employes,	Gordon Sprague. Ft'A economist. became the price of victory."
Ajty man wfco can frei really ears of himself under any li probably a
Ten Par Cent Of YOUR INCOME
(kouW b« «(«in 9 into
H-lWar B>s4>drxlStimpt
V. 5. 7 rttitnry Ptpmttmtm
actively in defense work, woiking long hours, making it impossible for them to come to rehearsals. The war comes first.
But on Sunday, Nov. 29| make it a date to be at our concert. We have a good program.
Pack up the hall and reward the singers for their efforts and enjoy a pleasant afternoon and evening with your friends and singers.
—Committee
UNION LABEL URGED ON CHRISTMAS GIFTS
Buy your Chirstmas gifts now. but be sure they carry the union label! That appeal to workers was sounded this week by I. M. Ornburn. secretary-treasurer of the A. F, of L. Union Label Trsdes Department.
"Union label buying is the best method to preserve free American labor un'ons," Ornburn said.