Stav. 113. (Posamezna številka 8 vinarjev.) w torek, 24. aprila 1917 Letnik XIII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo L'iica Sv Frančiška Asišfccga ŠL 20, !. rudstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista Nd ran ki rana pisma se ne »prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaiatdj in odgovorni urednik Šteian Godina. Lastnik konsorcij lisU .Edinost* — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z ometenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-37. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 3120 Za poJ leta.................15 60 za tri mesece................... 7 80 za nedeljsko izdajo za celo leto....... 6*20 za pol leta.................3*60 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 viuarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. Avstrijsko uradno porodno. DUNAJ, 23. (kor.) Uradno se razglaša: 23. aprila 1917. Na vseh treh bojiščih nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. nemško uradno poročilo. BEROLIN, 23. (Kor.) Veliki glavni stan, 23. aorila 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Med Loosom in železnico Arras ^ambrai se ie včeraj nadaljeval topovski boj. Severozapadno Lensa so angleške napadne čete prodrle v širini 500 m v naš prednji jarek, a so bili takoj zopet pognane iz njega. Tudi ponoči ie bil ogenj močen. Danes zjutraj se je po bcbnajočem ognju na široki fronti pričel pehotni boi. — Armada nemškega prestolonaslednika: Doooldne ie bilo bojno delovanje živahnejše le severovzhodno Sois-soosa. Od popoldne dalje so se vršili ob Aisni in v Šampanji zopet srditi topovski boji. Na grebenu Chemin des Dames so se vršili boji z ročnimi granatami. Močen francoski napad severozapadno La Villa au Bois se je Izgubonosno ponesrečil. Med Prosnesom in nižimo Suippes niso imeli sovražni sunki nobenih uspehov. Na planoti jugozapadno Morovillerja in pri vpadu v francosko postojanko južno St. Ma-rie a Py smo ujeli nad 50 mož. — Armada vojvode Albrehta Virtemberškega: Nič no\ega. — Naši letalci so sestrelili -I sovražne orivezne balone in 11 letal. Rit-mojster Richthofien ie premagal svojega 46., poročnik VVolff 20. nasprotnika. Napadna skupina barona Richthoffna je sestrelila do včeraj 100 sovražnih letal. Vzhodno bojišče. — Na več kraiili živahen ogeni ruske artiljerije. Odgovarjali smo krepko. Na ruski letalski napad pri Udi smo odgovorili z zračnim napadom na Molodečno in Turec severo-oz. iugozaoadno Minska. Macedonska fronta. — Na vzhodnem bregu Vardarja in jugozapadno Dojranskega jezera srdit topovski ogenj, ki mu je le ob jezeru sledil angleški napad, ki pa je b?l od Bolgarov odbit. Naše let-jlsko brodovje je tudi poseglo v boj. Prvi generalni Kvartirmojster: pl. Ludendori*. VEČERNO POROČILO. BEROLIN, 23. (Kor.) Veliki glavni stan. 23. aprila 1917., zvečer. Na bojišču pri Arrasu je danes nov angleški naval brez uspeha razpadel ob najtežjih izgubah. Ob Aisni in v Šampanji od časa do časa močen artiljerijski ogenj. — Na vzhodu nič bistvenega. Bolsorsko uradno poročilo. SOFIJA, 22. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Na Crveni steni in na višini 1050 v kolenu Černe srdit topovski ogeni v presledkih. Med Vardar -jem in Dojranskim jezerom močen topovski ogenj, posebno južno Dojrana. V nižini Seresa do izliva Strume topovski ogenj in živahno patruljno delovanie. — Na romunski fronti mirno._ Turško uradno porodilo. CARIGRAD, 22. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Na desnem bregu Tigrisa so se pričeli novi boji, ki še niso končani. Na levem bregu Tigrisa je bil neki naš sprednji oddelek umaknjen za par km nazaj. — Sinajska fronta: Pri Gazi poraženi sovražnik je umaknil še dalie svoie desno krilo. Naknadno se poroča, da smo ujeli pri Gazi 100 neranjenih mož. Razmeroma majhno število priča o srditosti boja na obeh straneh. — Na ostalih fromah nobenega važnega dogodka. Španska — Nemčija. BEROLIN. 11. (Kor.) \Volffov urad poroča: Kakor se poroča, ne stavlja španska nota nobenih pozitivnih zahtev, ampak P O D LIS TJE K. . Milijonar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavette. Markiziuo pričakovanje se je izpolnilo dobtseJno. kajti sedaj je vzkliknil Lan- cenis: — Kakor je videti, baron, se pri vas pregovori ne uresničujejo____ kajti vi imate nesrečo v ljubezni in igri obenem. Kakor mu je ukazala markiza, se je Lozeril sedaj zakrohotal na ves glas. Razburjen vsled izgube in porogljivega krohota onega, ki je bil njegov naslednik v markizini ljubezni, je vprašal Cam-biac suhoparno: Ali je morda Cartouche tako zarjovel na Urevejskem trgu? — Bil sem jaz, gospod baron, — je odgovoril Lozeril mirno. — Potem sem se pa zmotil samo v osebi k»pova, to je vse, — je odgovoril de Cambiac, katerega je popolnoma spravila zali te va v splošnem le, da naj se prizanaša ladjam in moštvu pri izvrševanju pr>dvodniške vojne. Glasom informacij bo vsebina note objavljena jutri. Pri presojanju note se ne sme prezreti, da jo je sestavil prejšnji ministrski predsednik Roman on es. LUGA NO, 23. (Kor.) Madridski kore-spondent ^>Tribune< je imel kratek razgovor z ministrskim predsednikom Garcio Prietom, ki je potrdil, da se bo Španska zvesto držala nevtralnosti, a obenem tudi branila svoje narodno dostojanstvo proti vsem mogočim napadom. Nova vlada bo nadaljevala isto vnanjo politiko kakor prejšnja in ostala zvesta veljavnim med-narodnim pogodbam. Nov« Rušila. Kongres zastopnikov armad zapadne fronte. MINSK, 21. (Kor.) (Pet. brz. ag.) Na prvi seji kongresa zastopnikov armad na zapadni fronti je imel predsednik dume Rodzjanko nagovor, v katerem je nagla-šal, da'je vsak povratek k preteklosti nemogoč. To ie volja ruskega naroda. Ne pozabite, je rekel Rodzjanko, da Vam nalaga velika svoboda tudi velike dolžnosti napram domovini. Ne pozabite, da je domovina v nevarnosti. Sedaj vem, da je zanadna fronta nepremagljiva bojna sila. Z veseljem boin poročal o tem v zaledju. Nato je govoril posl. Rodičev, ki je poživljal vse armade, naj se strnejo v eno samo silo, da se premaga sovražnika Rusije in svobode narodov. Prisezimo. je za-klical Rodičev. da hočemo pobiti sovražnika! Vsa skupščina je odgovorila z vzklikom: Prisegamo! Nato je stopil na tribuno francoski polkovnik Rampon, bivši poveljnik enega verdunskih polkov, ki je imel na skupščino slefcfeči nagovor: Vojaki! Ne pozabite, da ste v vojni z armadami nemškega cesarja. Ako hočete torej ojačiti svobodo, morate biti hrabri, pokorni vojščaki. Proč s politiko med Vami, izpolnujte bolj vojaške dolžnosti! Spomnite se, da tudi za časa francoske revolucije velika armada ni poiitikovala! — Angleški ma-jor, ki je nastopil nato, je poživljal vojake, naj ljubijo svobodo in. če treba, tudi umro zanjo. Poveljujoči general na zapadni fronti, general Gurko, je naglašal, da bodo vojaki, ako ne napno vseh sil, £a rešijo mlado svobodo, propadli. Nemški militarizem, ki pomeni večno ogroževanje svetovnega miru, je treba uničiti. Knez Lvov in Gučkov municijskim delavcem, PETROGRAD. 22. (Kor.) Ministrski predsednik knez Lvov in vojni minister Gučkov sta izdala na delavce, ki delajo za armado, sledeči oklic: Prišla je zadnja ura naše izkušnje, ki postane za nas lahko usodepolna, ker nam zamore prinesti za vedno srečo in svobodo, ali pa nas oropa narodne časti in vrže v prejšnje suženjstvo. Kujmo si radi tega sami svojo srečo in usodo. Priborjena svoboda je v Vaših rokah! Ukrajinski narodni kongres. KIJEV, 22. (Kor.) Ukrajinski narodni kongres se je izrekel za rusko zvezno republiko in za avtonomijo Ukrajine. Odstop generala Lešickega. BERN, 22. (Kor.) »Matin« poroča iz Petrograda, da je general Lešicki, bivši poveljnik ruske armade v Romuniji, naznanil svoj odstop. Gučkov na romunski fronti. PETROGRAD, 23. (Kor.) Petr. brz. agencija poroča iz Kišineva: Vojni minister Gučkov, ki se poda v Romunijo, je spreiel zastopnike na romunski fronti se nahajajoče ruske armade in jih poživljal, naglašujoč važnost sedanjega trenotka, naj se bore za domovino do skrajnosti. Delavski svet in osvobodilno posojilo. PETROGRAD, 21. (Kor.) Petrograjski iz vrše valni odsek sveta delavskih in vojaških delegatov je z 200 proti 14 glaso- iz ravnotežja Lozerilova porogljiva mirnost. De Lancenis in Ravannes sta hotela poravnati prepir, tada baron, ki je že zdavnaj izgubil vso hladnokrvnost, ju je prekinil in zakričal: — Vraga, pustita me vendar, prijatelja, da porabim to priliko in nas osvobodim pustolovca. Na to novo zasramovanje se je de Lozeril vzravnal na svojem stolu in je po markizinem načrtu vrgel de Cambiacu v obraz besede: Preden človek ubije človeka, naj mu prej vsaj plača svoj dolg. Na te besede je hipoma izginila jeza barona de Cambiaca; bled in tresoč se vsled osramotitve, je dejal: — To je res, gospod; prej vas še poplačam. — O, ni se vam treba preveč podviza-vati; imate štiriindvajset ur časa. Nato se je de Cambiac poklonil in zapustil sobo, ne da bi bil izpregovoril bese- vom sprejel resolucijo, glasom katere je | treba po provizorični vladi razpisano osvobodilno posojilo podpirati z vsemi sredstvi. Praznovanje 1. tnajnika v Rusiji. PETROGRAD, 22. (Kor.) Svet delavskih in vojaških poslancev je sklenil, da nai se I. maj, po ruskem kalendarju 13. maj, slovesno praznuje po vsej Rusiji. Za ta dan je pričakovati v Rusiji manifestacije, kakršnih dosedaj še ni bilo. Da za dela. ki so v zvezi z vojno, ne bo izgubljen niti en dan. so delavci sklenili, da bodo mesto 1. maia delali v nedeljo 29. aj> r iia. __i_ Dobave Amerike za entento. BEROLIN, 23. (Kor,) »Paily Mail« poroča iz Newyorka. -da namerava ameriška vlada s posebnim oddelkom nastopati kot kupec vojnega materijala in municije napram ameriškim tovarnam, da se dogovori za kolikor mogoče zmernejše cene za entento. Ameriška industrija, posebno bakrena industrija, je odločno proti takim udobnostim za tuje dežele. Angleško odposlanstvo v Ameriki. NEWYORK, 22. (Kor.) Angleško odposlanstvo pod vodstvom Balfourja je bilo v Ameriki navdušeno sprejeto. Sprejeto na meji od zastopnikov vojnih in mornariških oddelkov, se je odpeljalo v \Vashing-ton. Minister Balfour je izjavil, da je cilj misije zasiguranje skupnega postopanja vseh, ki si žele trajnega miru po zmagoviti vojni. VVASHINGTON, 22. (Kor.) Balfour in ostali člani angleškega odposlanstva so prispeli včeraj semkaj. Mesto je okrašeno z zastavami zaveznikov'. Vojne priprave na Japonskem. BERN, 22. (Kor.) Pariški listi objavljajo neko londonsko poročilo, da se vrše na Japonskem vojne priprave, tako da nastaja zopet vprašanje odpošiljatve japonskih čet na kako fronto. V naslovih poročil izraža časopisje željo, da naj bi Japonska odposlala kak ekspedicijski zbor v Evropo. Cesarska dvclica ari zvestimi Tirclci. BOZEN, 22. (Kor.) Cesarska dvojica se je podala včeraj popoldne v spremstvu ministrskega predsednika, grofa Clam Martinica, z Dunaja v Bozen .Vožnja po Tirolskem je biia pravcati zmagovalni pehod. Po vseh postajah, da celo ob progi, se je zbralo prebivalstvo, da se pokloni cesarski dvojici. Prihod v Bozen je bil izvršen 22. t. m. ob 10 dopoldne. Na kolodvoru so sprejeli cesarja feldmaršal Con-rad in številni generali in dr. Cesarska dvojica je prisrčno pozdravila navzoče in si ogledala nato častno stotnijo, ki je bila sestavljena iz samih cesarskih lovcev, ki so si tekom ofenzive proti Italiji priborili hrabrostne kolajne. Cesar se je v nagovoru spominjal skupno priborjene zmage. Ko se je mlada cesarska dvojica podala skozi zbrano množico v cerkev, so se odigrali naravnost neobičajni prizori ne-opisnega navdušenja. Odrasli in otroci so obkolili cesarsko dvojico, ji zaprli pot in jo obsuli s cvetlicami. Cesarska dvojica je rabila za par korakov do cerkve celih 20 minut. Tamkaj je prisostvovala službi božji, r>o kateri se je podal cesar v stan višjega poveljstva, kjer je poveljnik refe-riral o operativnem položaju in obvestil cesarja, da so naše hrabre čete ravno v pretekli noči izvojevale lepe uspehe v ozemlju Sextensteina. Cesarica je posetila med tem bolnišnico, nagovorila vse bolnike, se informirala o njihovi usodi in nadah za bodoče in vse obdarovala. Hvaležni pogledi so sledili cesarici in vroče želje blagoslova so jo spremljale, ko je odhajala iz bolnišnictj. Cesar in cesarica sta si ogledala nato razstavo junaških cesarskih lovcev. V sliki in plastiki se je razvijala pred cesarsko dvojico usoda vojne proti Italiji, v katero je cesar odločilno vposegal dolge mesece. Po ogledanju razstave sta se podala cesar in cesarica na dieo. Ko je prišel na stopnjice, je poklical krčmarja. — Jeronim, — je dejal krčmarju, — povejte mi, kje v vaši hiši lahko dobim pisalno pripravo, in pošljite mi natakarja, ki skoči nekam zame. Krčmar ga je od vedel v svojo lastno sobo, kjer je de Cambiac napisal nekoliko besedi brez podpisa, zgenil papir in napisal naslov. Nekoliko korakov od njega je čakal natakar, da izvrši njegovo naročilo. — Ali vidiš ta prstan? — je vprašal baron. — Vreden je dvajset zlatnikov. — Prstan bo tvoj, če mi tekom ene ure oddaš to pismo v lastne roke naslovljenca in mi prineseš potrdilo. Natakar je odhitel, kot bi ga nosil veter. Toda tam zunaj ga je pa že celo uro čakal nekdo. Komaj se je preril skozi množico, ko so nežni prstiči prijeli za njegovo roko, v kateri a bi ga ne zavlekla s ^eboi protistruja. da bi si ga ne bila podvrgla. bi mu bilo treba imeti moćne mišice in odločnost Teh lastnosti pa ni imel niti kf -zjarko niti blagosrčni Lvov. niti nagli in vendar tako lojaln. vojni minister Ouč-kov. ljudje, ki so v svojih načelih zmerni :n jih branijo žilavo, niti Šingarev. ki tako :rvzi! ) misli > bodočnosti Rusiie in ki se z J č'jveku kot pohleven zdravnik z dežele. Med njimi je Miljukov morda edini, ve. kam \ xii po:, in ki se je tudi uredil o tem. Kam vIi:i. Proti novi Rusiji na zvezni podlagi. Natančneje izraženo: Dobimo novo Ru- . Napravi se poizku> in sicer zelo drzen, - < ji)a!no republiko, Vojna. mir. radi česar je izbruhu la revolucija, ste danes cenzurna vrzel) — vprašanji. So drug vprašanja tavni deli velikosrbske države v vojaški upravi avstro-ogrske monarhije in da Italijani tekom dveh let niso prišli niti koiak dalje, da bi bilo mogoče razumeti ves humor razburljive debate na kongresu re-i omni h soc i jal isto v. O nemški politiki piše znani poslanec Zenker v »Reichenberger Zeitung< porazno scibo. Namesto da bi se bila ta po-:rtika o>loni'a na blok vseh Nemcev, so se nemški radikalci, ki tirajo le mandatsko politiko, zvezali z najnezanesljivejo skupino — krščanskih socijalcev, ki tud* niso nikdar ljubili parlamenta in so zato — meneč, da je tudi vlada proti parlamentu — pritrdili obstruirauju parlamenta a la \\ olf. Sedaj pa, ko vidijo krščanski sociialci. kako silno narašča nevolja proti politiki radi-kalcev. puščajo nemške >belange* na strani in skušajo lepo plavati v demokratični struji. Nemški radikalci in /njimi zvezani nationalverbarrtUerji stoje pred takim političnim porazom, kakršnjega Nemci v Avstriji niso doživeli. Svojih želja niso dosegli. pač pa to, da se nemški element ka- pred vsemi narodi kot parlamentu in L*tavi najbolj sovražen in najbolj nazadnjaški. ter da je danes Hovanska unija - trdneja, nego je bila kedaj. Temeljit obračun — zaključuje poslanec Zenker — za to uslugo, ki so jo napravili nemškemu narodu. si prihranimo za boljše čase. Iz naših izvajanj na drugih mestih je raAidno. mi ne sodimo tako ojstro in ne pripisujemo političnemu prevratu take zle pomembnosti za avstrijsko nemštvo. Ali taka sodba Nemca o nemški politiki ima svojo vrednost za — bodoče čase. Po risoć dneh! Tisoč dni sedanje vojne je za nami. Vojne, ki jo občutimo vsi: oni na fronti in oni v zaledju. V tej vojni smo doživeli toliko dogodkov, kakor se niso še tako podili drug za drugim v vsej zgodovini človeštva. Kri je tekla v potokih, padala so ministrstva in rušile so se dinastije. Prišli so dogodki, ki so se zdeli ne-možni. Državniki in politiki pa sodijo, da je prevrat v Rusiji naisilneji med temi dogodki. CiloJali smo izbruhe največjega sovraštva, srditost bojev je segala do skrajnosti mej in vedno bolj se je širil prepad med narodi, tako, da se je zdelo, da ostane nepremostljiv za vedno. A glej. danes, po tisoč dneh trajanja vojne, tega besnenja vseh proti vsem. prihaja zmaga rJeje demokratizma, ideja, ki zopet približuje narod k narodu in se vsi srečavajo v enem hrepenenju: po povratku miru! Bili bi najivni in zagrešali bi smešen optimizem. ako bi mislili da je izpolnitev tega hrepenenja že na pragu. Ali to je gotovo. da stvar miru ne zgine več z dnevnega reda!! Saj se ne more vzdržati proti-naravno čudo. da bi človek človeka — ka sta vendar oba ustvarjena po božji podobi in za iste velike cilje in namene — večno sovražil!! Se grome topovi, še zakrivata pozorišče prah in dim bojne vihre, ali tam na periferiji obzorja je že opažati znake, da se skoro začno oblaki dvigati, da začne svitati in da nam zasveti zarja odrešitve iz te ogromne nesreče. Prevrat v Avstriji in njega pravi pomen. S posebnim zadoščenjem čitamo izvajanja češkega socijalnodemokratičnega poslanca dra. Smerala o iz nenadnem političnem prevratu v Avstriji in njega resničnem pomenu. Z zadoščenjem, ker potrja naše stališče, ki smo je zavzeli napram temu prevratu: da ne sinemo jubilirati, kakor da smo iz vojevali kako zmago naJ nem-štvom kakor takim. Tudi Mineral pripisuje sklepu vlade veliko jx>membnost, ker od-nelianje od nemških predpogojev« znatno razbremenja notramo-politično situvacijo. Veseliti se moremo na tem, a želeti ob enem, da nemške stranke ne bi smatrale tega prevrata kot svoj neuspeh. Tudi radikalno nemških poslancev naj to ne ponižuje. ali jih zagreneva. Parlament pa prevzemlja velikansko odgovornost za razvoj stvari v fvvropi. pa tudi za tiste predpogoje, ki jih zahtevata preuredba Avstrije in prehod od vojnega k mirovnemu gospodarstvu. Posebno znamenita je tudi izjava, s katero poslanec Šmeral zaključuje svoja izvajanja in s katero prihaja v navskrižje z vedenjem nemške socijalne demokracije napram prevratu v Rusiji. — Nemška socijalna demokra pritiska z nestrpnostjo na ruske revolucijonarce, naj bi se kar uprli meščanskim elementom, ki so sodelovali na prevratu, ter da bi sami vzeli gospodstvo v roke. Šmeral pa izreka u ver jen je. da bo meščanska demokracija v Rusiji, ki je bila do vojne brez vsakega vpliva, kakor povsod in tudi pri nas, poklicana za velike naloge v zadnji fazi vojne. Češki socijalni demokratje so pač politiki, ki se ne puščajo vezati po kratkovidnih ozirih tesnosrčne strankarske koristi, marveč presojajo stvarno in objektivno. kaj more koristiti velikemu cilju, na katerem je ravno socijalna demokracija interesirana v visoki meri: zmagi demokratične inisli. In kot računarji, kakoršnji pač morajo biti pravi politiki, ne odklanjajo nikogar, ki more koristiti stvari. —j Enakim zadovoljstvom beležimo tudi ua-zoie mariborske »Straže«. Najprej beležimo. da rečeni lisi pripisuje zaslugo na novi orijentaciji ministru za javna dela Trnki, in pa — v soglasju z nami — ministru za vnanje stvari, grofu Czerninu, ki da je posebno kazal na dogodke zadnjih tednov v vnanji politiki! Dalje piše »Straža — zopet v soglasju z nami — da »slo-( vanske stranke nimajo povoda jubilirati ob padcu nemških parlamentarnih ministrov, kajti ministrski predsednik, ki je hote! z oktroaji nastopiti proti njihovim narodom in je to opustil le z ozirom na zunanje politične razmere, ne more zahtevati. da mu sedaj avstrijski Slovani zaupajo. Slovani se veselimo le nad dejstvom, da je pomagalo sedlaj avstrijsko stališče, ki zahteva, da je Avstrija proti vsem svojim narodom enako pravična! Drugega, nego tega veselja, ne poznamo.« — Clam-Martinic da nima sedaj v poslanski zbornici nobene stranke za seboj, zato meni »Straža«, da so dnevi njegovega kabineta šteti!« Povsem pravilna in opravičena je tudi zahteva tega lista, da mora priti ministrstvo, ki bo uživalo zaupanje vseh narodov, in ki bodo v njem zastopani vsi narodi, torej koncentracijsko ministrstvo v narodnem smislu! — Na to možnost — izpremembo v sestavi kabineta — namiguje tudi dunajska Iniormation«. Slavi sicer grofa Clam-Martinica, da se je o pravem času odločil za pravo dejanje, da izpolnjuje tretjo nalogo, ki si jo je stavi! v svojem programu — vzpostave ustave in parlamenta, torej našega političnega ugleda — poleg prvih dveh: skrb za problem prehranjevanja in nagodba z Ogrsko. Sodi, ua se razburjenje med Nemci že polega. Znak za to je verjetnost, da nemška ministra. ki sta podala svojo demisijo, vendar ostaneta na svojem mestu, to tem bolj, ker trezneji elementi itak niso bili s polnim srcem za politiko rihtlinij in ker so tudi Poljaki sami že od začetka precej hladno presojali vprašanje odccpljenja Galicije. »Information« stavlja torej ugodno prognozo glede razmerja med grofom Clam-Martinicem in strankami. Ali, tu bi si ini dovolili vprašanje, ali ni bil ravno grof Clam-Martinic tudi sam precej kriv, Ja se je položaj poojstri! radi nemških »predpogojev za sklicanje državnega zbora?! Mi menimo, da je bila največja pogreška v tem, da si je grof Clam-Martinic usvojil nemške zahteve!! To je vzpodbudilo Wol-fovce in je tudi trezneje elemente naravnost prisil'!o, da so tudi — tulili, ako se niso hoteli izpostaviti najhujim agitacijam radikalcev. Ce je imel gro* Clam-Martinic res vzpostavo parlamenta v svojem pro- gramu. potem bi bil že celo moral odkloniti predpogoje, ker bi bili ti — kakor konstatira »Information« sama — prinesti le nove zmešnjave v zbornico in bi bilo prišlo ravno nasprotno Ou tega. kar so trdili neir^ki radikalci. Zato ima »Straža« popolnoma prav. ko pravi, da je grof Clam Martinic za nas kaj dvomljiva politična veličina. Toda, da se povrnemo k gornjemu predmetu. »Information « govor; o možnosti, da bo grof Clam Martinic po razgovorih s strankami v smislu prijateljskega harmoničnega kooperacijskega razmerja s parlamentom mislil na primerno preobrazbo kabineta, tako. da načelnik ostane ol> drugačni sestavi vlade. Potemtakem ne bi bi! tangiran grof CIam-Mar;i-nic, pač pa njegova sedanja vlada. Avstrijska notranjepolitična kriza. Odločitve v avstrijski notranjepolitični krizi doslej še ni bilo in je najbrž tudi ni pričakovati v najkrajšem času. Za vprašanje, ali ostaneta nemškonacijonalna ministra dr. Urban in dr. Baernreitlier na svojih mestih, ste merodajni seji nemških strank, ki se boste vršili danes in jutri. Dosedanje konference nemškonacijonalnih ministrov z \ oditelji nemških strank in konference obeh mmistrov z ministrskim predsednikom še niso pojasnile položfaje. V petek je bil dr. Urban v avdiienci pri cesarju, v soboto pa sta bila minister dr. Baernreitlier in načelnik poljskega kluba dr. Bi-iinski. Po avdijenci je dr. Bilinski konfe-riral z ministrskim predsednikom grofom Clam-Martinicem. Poljski konservativci so zavzeli stališče, ki ne dopušča ublaže-nja poljske ministrske krize, vztrajajo namreč na zahtevi, da naj se osamosvojitev Galicije izvrši po izvenparlarnentar-nem potu. Dr. Bobrzvnski vztraja iz političnih in osebnih vzrokov na svojem odstopu. Poljski demokratje in člani poljske ljudske stranke pa so za to, da ostane dr. Bobrzvnski na svojem mestu. Će bi dr. Bobrzvnski vendarle odstopil, bi bil njegov naslednik najbrž član ene teh dveh strank. \ soboto sta konterirala načelnik nemškega Nationalverbanda, dr. Gross, in načelnik poljskega kluba, dr. Bilinski, o delovnem načrtu za državnozborsko zasedanje iu predsedniškem vprašanju. Govori se, da se tudi v bodoče predsednik izvoli iz nemškega Nationalverbanda kot najmočnejše stranke. S češke strani se odločno zanika vest. ua bi slovanske stranke zahtevale predsedniško mesto zase. Z nemške strani se dela na to. da bi dosedanji predsednik dr. Sylvester sprejel morebitno ponovno izvolitev. Graški Nemci vztrajajo na »belangih«. Prošli petek je imelo »nemško društvo« v Gradcu zborovanje, na katerem je vseuči-liščni profesor dr. Sieger poročal o zahtevah avstrijskih Nemcev glede preustro-jitve Avstrije. Sprejela se je soglasno naslednja resolucija: Ob vsej vzdržnosti, ki je potrebna vsled sedanjega manjega političnega položaja, smatra občni zbor nemškega dtuštva v Gradcu za svojo dolžnost napram državi in narodu, da izreče odločno prepričanje, da morajo trajna vodila za zdravo državno politiko temeljiti v zahtevah, ki so jih izrekli avstrijski Neinci o velikinoči 1916. Te zahteve obsegajo predvsem ustanovitev jezikovnega prava ob polni veljavi nemškega državnega jezika. okrožno razdelitev na Češkem na narodnostni podlagi, osamosvojitev Galicije, »toda samo ob izločitvi nje zastopnikov od sklepanja o stvareh ostale Avstrije«. Zato pozivljcino naše poslance, da z vsemi močmi delujejo na izpolnitev teh podanih obljub. V slučaju, da bi se ne izpolnile v najbližjem času, priporočamo najskrajnejše posledice. Domaie vesti. Zelenjadna semena. Občina je dala v razprodajo zelenjadna semena in sicer.semena za raznovrstno špinačo, za raznovrstne repe. za .korenje, za redkvice in za raznovrstne salate. Kdor bi si hetel nabaviti ta semena, naj se obrne naravnost *Jo tržnega komisarja na ribjem trgu, ki mu je poverjena prodaja teh semen. Odškodnina za oddane kovine, Anagra-fični urad (ul. Sanita št. 25 III. nadstr., vrata 58) bo danes od 3 do 5 pop. izplačeval odškodnino za oddane kovine vseh komisij in vs-eh številk do 2150. Žalostna stoletnica. Letos obhaja svet žalostno stoletnico: spomin na leto 1S17. — velike lakote po napoleonskih vojnah. Ustna sporočila govore, da so ljudje umirali s travo v ustih. Bog ne daj pa, da bi se hoteli — ker ni razloga za to — bati analogije po sedanji svetovni vojni. Danes so produkcijske in komunikacijske razmere med narodi in deželami drugačne, nego so bile pred 100 leti, da se ni bati take strašne šibe božje. Ni pa izumrl rod črnogledih prorokov, ki bi morda hoteli begati ljudstvo s črnimi prorokovanji. Ne poslušajte jih! Danes krvavi Evropa res na ranali, ali te se bodo po vojni celile in skupno delo narodov, ki se povrne, bo 'dajalo zaslužka in — jela. Zna »slovenski«. Prejeli smo: Te dni je prišel v neki javni lokal odposlanec okrajne bolniške blagajne. Imel je zapisati neko osebo in je pri tem pokvaril slovenski priimek. Navzoči gosti, opazivši to, so moža poučili, da se priimki ne smejo pačiti, nakar je mož izjavil, da »žna« tudi on -slovenski« in je odšel zelo razburjen iz lokala, l ake Slovence, ki kvarijo slovenska imena, bi bilo treba poslati še par let v šolo! Boji s podtikanji proti — osebi, »Naša moč« prinaša pikro pisan članek v obrambo dra. Kreka — znanega antipoda — dra. Šusteršiča na zadružniškem polju. — ki mu. dru. Kreku, očitajo od nekih strani, da je — socijalen demokrat. In to vzlic dejstvu, da je ta gospod ustanovitelj ka- toliške delavske organizacije. Stvar je interesantna in značilna za razmere med nami Slovenci, za naše hibe, kakor smo jih označili v ponedeljkovi številki v članku pod naslovom »Cas je tu, uredimo svojo domačo hišo!«, kjer smo smo obsojali metodo, ki vsako politično ali drugo navskrižje s podtikanji zvajamo na osebo in se razvijajo mesto stvarnih, osebni boji. Stvar je tem zanrmiveia, ker se nam ne zdi prav verjetno, da bi se tisti glasovi širili od na-rodno-napredne strani, marveč je verjetneje. da prihajajo od ljudi, ki so bili doslej Krekovi politični istomišljeniki. — Clan-kar meni, da to vendar ne gre, da bi se na dra. Kreka metalo blato, prosi izjav, ki bi potrdile gornjo obdolžitev, uverien pa je, da ne bo nobene take prijave, ker ve, da je ni osebe, ki bi hotela s svojim imenom potrditi take neumnosti. Gre torej tudi tu le za diskreditiranje oseb na podlagi podtikanj. Ali Slovenci res nismo sposobni za stvaren boj? Na naslov aprovizacijske komisije, — Barkovljani, ki smo se obrnili potom »Edinosti« do aprovizacijske komisije s prošnjo, naj bi nemudoma ukrenila, da bi se prodajal kruh na proseški cesti, smo prejeli kaj čuden odgovor. Uradnica, ki je uslužbena pri knjigovodstvu aprovizacijske komisije v namestništveni palači, se je tako-le izrazila: »Dokler sem jaz (klobuk doli, prosimo!) pri aprovizaciji. ne bo kruha na gornji cesti.« Vprašamo apro-vizacijsko komisijo, je-li ta uradnica, ža-libog Barkovljanka, pooblaščena, da ukrepa, kakor se nji ljubi? Če je temu tako, potem ne najdemo primernega izraza, do bi tako postopanje zadostno ožigosali. Ako je pa nasprotno, tedaj prosimo aproviza-cijsko komisijo, naj to uradnico pošteno potegne za ušesa ter ji pove, do kam sega njen delokrog in njena dolžnost. Prodaja kruha na gornji cesti je bila, saj že vemo na čigavo željo in nasvet, prenesena k barkovljanskim mostovom, v hišo, kjer se je že prodajal kruh. Na ta način imamo sedaj pod eno streho dve prodajainici kruha, na proseški cesti pa do Cjakov nobene. So-li osebni in družinski interesi te vsemogočne uradnice, ki misli, da je aprovizacija tu le radi njene družine, večji nego oni 120 družin? Prosimo vsled tega aprovizacijsko komisijo, da uredi to zadevo brez vmešavanja te uradnice, kajti v nasprotnem slučaju dokažemo na pristojnem mestu, da ni to želja posameznika, j ampak zahteva najmanj 120 družinskih mater, katerih možje izpostavljajo svoje življenje menda bolj nevarnosti nego ta uradnica. Mestna zastavljalnica. Danes, v torek, se bodo od SV-z do 6V2 pop. prodajali na dražbi nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca aprila leta 1916. na rumene listke serije .519 in sicer od št. 211.201 do št. 211700. — V sredo, 25. t. 111., se bodo od O1 -j dop. do 1 pop. prodajale dragocenosti, zastavljene meseca majnika leta 1915. na svetlomodre litske serije 137 in sicer od št. 30.004 do št. 30.800. — V Trst so dospele dragocenosti, zastavljene v drugem poluletju leta 1915. na rdeče listke serije 138 in sicer št. 1 do št. 36.947. Te zastavljene dragocenosti se bodo vračale strankam v torek, 24. t. m., sredo 25. t. 111. in v četrtek 26. t. 111. od 8 dop. do 1 pop. v pritličju mestne zastavljalnice. Ostali zastavljeni dragoceni predmeti serije 138., zastavljeni na rdeče listke od št. 200.000 do št. 243.430, dospejo v kratkem v Trst in se izroče strankam po redu, ki se v kratkem objavi. Zastavljene dragocenosti, ki se ne rešijo v napovedanem času, se vrnejo v kratkem na Dunaj v c. kr. urad za shrambo. Več kot pet listkov se ne more odpraviti obenem. Stranke, ki se bodo nahajale ob 1 še v zastavljalničnih prostorih, se poslužijo redno. Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. PošUeio naj se v Narodni dom. DAROVI. Namesto cvetja na grob prerano umrlemu Stanku Germeku so darovali: g. liinko SchmiUt 20 kron svetoivanski podružnici CMD, Ivka K 5 CMD.: magda-lenski CM podružnici družina Olenik-Paulič K 4, g. Vekoslav Kodrič K 10 in g. Fran Fonda K 5. ISflflMlriiPllff hrvatske, italijanske in UUSPUUIlIlKl nemške korespondence ter je izvrstna stenogTafinja i^-če primerno službo. Naslov pove Ins. odil. Edinosti pod 1051". MMBRINUS vsaki večer ob 97, velika varietetna pita. 01 u 01 l Vstopnina K V JADRANSKA BANKA Trs«, Via Cassa di Risparmio 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 8,890.000.- FILIJALKE : Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik. Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šinenik, Zadar. VLOGE NA KNJIŽICE 31 O ==_ 2 O - od dneva vloge do dneva vz.diga. Kentni davek p'ačuje banka svojemu. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. - Akredetivi. čeki in nakaznice navsatu-in inozemska tržišča. KUPUJE IX PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd — VALUTE IX DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in bla^o ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSITS PROME&E. — — Prod;'ja srečk razredne lote rije. Zavarovanje vsakovrstnih papiijev proti kurzni izgubi, revizija žreb. nja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Borzna naročila. — Inkuso. MENJALNICA.---ESKOMT MENIC. Telefoni: l-kS3, 1J93 in 267f>. Uradne ure: od 9 1 popoldne« llrzo j avi: J ADR ANS K A. Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od us zuečer naprej Cena: Lorste K 2. II. vrste Ki, ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak w Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE ZSofornica ^