Stev. 260.__ Lzl.aja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih ob 5 zjutraj. Uredn:Rvo: Ulic« Sv. frančiSka AsiSkega št. 20, I. na d str. — V* dopisi raj se po*ilj«fo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se nt »prejemajo in rokopisi se ne vračajo, adejatelj in odgoroful urednik Štefan Godina. Lastnik konsoi«IJ lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge $ dmejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aslškega št. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša; Za celo leto...... . K 24.— Zi pol leta ......................z"-"" za m mesece................. {a nedeljsko izdajo za celo leto.......5.20 i pol leta .... i................ ¥ Trstu, v nedeljo It. septembra W15, _Letnik XI. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Srokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............. . mm po 20 vlit Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: • , . „2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edinosti*. Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno 14 upravi .Edinosti-. — Plači in toil sa v Trstu. l/prava ln inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiikega št 20. —'Poštnohranilničnl račun Št 841.651 so i umaknili ki M-Bilki t iiiita Mirti oz Nemci pred Dvinskom in Vilno. - Umikanje Rusov med Vlliio In Niemenoi prekoračile Staro. - Krvavo odbiti nepadl Italijanov v bovški kotlini. Z avstrll^o-ruskega bojišča. DL NAJ, 18. (Kot.) Uradno se objavlja: 18. septembra 19J5, opoldne. Ruska ofenziva v vzhodni Galiciji se je ob Sirypi razbila. Sovražnik je včeraj izprazni! bojišče zadnjih dni m se u-inaknif k Seretu. Iz ostavljenega vojnega materijala in drugih znamenj je razvidno. da se je Izvršilo umikanje z največjo naglico. Izgube, ko jih je imel sovražnik pred našimi postojankami, se izkazujejo kot zelo velike. Ob Ikvvi je položaj neizpremenjen. V volinijskem trdnjav skem ozemlju se nadaljuje bol z ruskimi silami, ki so v premoči. Odbili smo številne napade. Danes smo deie naše tamkajšnje fronte u-makniii v dalje zapadno ležeče priprav Ije-ne postojanke. C. in kr. sile na Lltvinskem so si v zvezi z zavezniki priborile prehod na severni breg ščare. Namestnik šeta generalnega štaba: pl. Hofer, fml, Položaj na ruskem bojišču. Na veliko rusko ofenzivo, ki je bila že v sredo ustavljena na ojačenih naših frontah, odgovarjajo naše čete na enem delu be skušal napraviti strelske jarke In nudil p :rkrat cilj našemu cgnju, tako da je bil razpršen ob izgubah. V oddelku Seddil Bahra je povzročila naša artiljerija na levem krilu dne 16. t. ni. veliko eksplozijo v postojanki nekega sovražnega metalca min, ki po eksplozij! ni mogel nadaljevati z metanjem bomb. Del našega brodovja je z uspehom obstreljeval svetiljnik in eno tovarno ob južnem obicžju polotoka Krima. Sovražnik je ogovarjal s puškami in topovi, a nam ni prizadejal nobene škode. Naše brodovje je na Istem mestu potopilo štiri velike, polnoobložene ruske jadrnice. Fronta ob Iraku. — V ozemlju Taiaat ul Nedjema so v noči 12. t m. naši prostovoljci presenetili taborišče sovražnika, mu prizadejali velike izgube in odvzeli mnogo plena. Pri novem napadu na isto taborišče, ki je bil izvršen dan nato, je bil sovražnik, ki je ostavH nad 100 mrtvih, pregnan iz te postojanke. Dne 16. septembra smo severno Korne prisilili eno angleško letalo, da je pristalo. Voditelj letala in njegov spremljevalec sta bila ujeta. Uplenjenega letala se poslužujemo sedaj po izboljšanju proti sovražniku. Na ostalih frontab ničesar novega. * Potopna francoska pomožna kriinrka. PARIZ, 17. (Kor.) »Temps« poroča: Neki sovražni podvodnik je torpedira! in potopil francosko pomožno križarko »Indien« in sicer v ladjedelnici pri Rodo-su. Izmed 62 mož močne posadke se jih pogreša 11. __ Vesti iz Bolgarske. SOFIJA, 17. (Kor.) »Agence tel. Bul-gare< javlja: Ker so voditelji opozicije izrazili željo, da vidijo kralja in mu pojasnijo svoje mnenje o položaju, jih je sprejel danes kralj v skupni avdijenci. V deputaciji so bili: Malinov, Genadijev, Danev, Canov in Stampolinski. Slednja dva sta zastopala radikalne in agrarne stranke. Socijalni demokrati se niso hoteli pridružiti ternu koraku. SOFIJA. 17. (Kor.) O naznanjeni avdijenci, ki se je vršila v navzočnosti prestolonaslednika, so voditelji opozicije sestavili za časopisje določeno noto, ki pravi med drugim, da je vsakdo izmed njih s svojega strankarskega stališča kri-tikoval politiko vlade in zahteval sklicanje sobranja kakor tudi sestavo obsežnega koncentracijskega kabineta, da se preprečijo eventualne aventure, ki bi za mogle nasprotovati čustvom in interesom naroda in imeti usodepolne posledice za deželo. Kralj je vzel izjavo voditeljev opozicije na znanje in naznanil, da bo razpravljal o tej zadevi z ministrskim predsednikom. SOFIJA, 17. (Kor.) »Agence tel. Bul-gare« objavlja sledeče poročrlo: Z ozi-rorn na trditev nekega bukareškega lista, da je bil bolgarski poslanik v tem mestu odpoklican, smo pooblaščeni, da de-mentiramo kategorično to tendencijozno poročilo. Poslanik Radev vživa popolno zaupanje svoje vlade in ni bilo o njegovem odpoklicu nikdar niti govora. SOFIJA, 17. (Kor.) 2e v jutranjih urah so hodile številne skupine macedonskih izseljencev po mestu, da se zberejo na vežbališču, kjer je vladalo ves dan zelo živahno gibanje. Vpoklicani novinci in le-gijonarji so vzklikali oficirjem in klicali »hura!« Po vsej deželi je rezultat tega vpoklica nadkrilil vsa pričakovanja. Število mož, ki prihajajo na zbirališčne točke, je mnogo večje, kakor se je pričakovalo, posebno vsled močnega pritoka beguncev. __ Vpoklici na Grškem. PARIZ, 17. (Kor.) »Echo de Pariš« poroča iz Pariza: Rezervisti letnikov 1886, 1887 in 1888 so bili za 1. oktobra vpoklicani. _ Krone, marke In franki. DUNAJ, 17. (Kor.) Kurz za plačila v Nemčiji potom poštne hranilnice je bil do nadaljnega določen: 100 mark = 136 K. Kurz za plačila v Švico potom poštne hranilnice je določen do nadaljnega: 100 frankov = 125 K. __ co do izobrazbe v njegovem materinem, slovenskem jeziku. Seveda jo ima, toda ta pravica je bila doslej vedno le na papirju, dočim pa morajo v resnici slovenski otroci izgubljati po par let, preden se pripravijo v takoimenovani »pripravnici« za sprejem v srednjo šolo, kjer je učni jezik nemščina in slovenščina le postranski predmet. Ali da, ko bi bilo vsaj to mogoče vsakomur! Toda »pripravnica« je šola, ki sprejema le določeno število učencev. Vsi drugi naj si iščejo pouka drugod. Res je, da ne moremo nikdar dovolj priporočati slovenskim staršem, naj izbirajo za svoje otroke kolikor le mogoče praktične poklice, za katere daje potrebno predizo-brazbo meščanska šola, toda prostora mora biti tudi za tiste, ki so se odločili vkljub temu za srednje šole in nadaljujejo Študije. Za te pa je, žal, doslej samo ena pot: iz slovenske ljudske šole v »pripravnico« in odtod v nemško srednjo šolo. Kakor čujemo, je tudi letos »pripravnica« nabito polna: otrok za šest razredov! Koljko so jih morali zavrniti, nam ni znano; prav gotovo pa jih ni bilo malo. Znano nam je pa, ker poznamo ta zavod, da so mu za teh šest razredov na razpolago samo — tri učne sobe! Torej zopet poludnevni pouk, kakor je bil lani in že prej. Koliko učnih moči je določenih za ves zavod, nam ni znano; ker pa vemo, da je nekaj učiteljev tega zavoda v vojaški službi, sklepamo z vso verjetnostjo, da bo primanjkovalo prav tako učnih moči, kakor primanjkuje učnih prostorov. In zimski čas se biiža! Dopoldanski pouk se bo končaval ob 1 popoldne. Sobe se morda nekoliko prezrače in prične se poprl-danski pouk, ki se konča, ko je že mrak ali celo popolna tema. Potem naj pa romajo otroci po temnih ulicah po pol ure, tričetrt ali celo celo uro daieč domov, sami, brez spremstva, kajti matere, ki imajo doma kopico otrok, moža pa na fronti, ne morejo hoditi po otroke v šolo. Kdo naj odgovarja potem za nezgode, ki se lahko dogajajo danzadnem? Vse to so stvari, za katere so imeli pristojni činitelji cele tri mesece časa, da bi bili razmišljali o njih in tudi ukrenili kaj. Le žal, da moramo reči kar naravnost, da se je morda pač razmišljalo, toda ukrenilo pa prav nič. In če bi povprašali, zakaj ne, smo prepričani, da dobimo odgovor: ni sredstev! Ta odgovor se dobiva vedno, kedar gre za izobrazbo naše mladine, dasiravno bi se pač tudi ob sedanjih res težavnih razmerah dala vendarle najti sredstva tudi za izobrazbo naše slovenske mladine, ko jih je za druge. V Trstu imamo sedaj zaprtih več občinskih šol s krasnimi šolskimi prostori. AH morda nismo tudi Slovenci tržaški davkoplačevalci, da ne bi smela naša deca uživati šolskega pouka v šolskih prostorih, zgrajenih po tržaški občfni tudi z našimi krvavimi žulji? Ali ne bi mogla tudi država žrtvovati nekaj beiičev za našo slovensko '^PCO? Komu m treHa na naHore. K novim naborom letnikov lh73—77, 1891, 1895 in 96, ki se bodo vršili, kakor smo že poročali včeraj, od II. oktobra do 6. novembra, ni treba priti sledečim: 1. Onim, ki že izvršujejo črnovojniško službo — tudi brez orožja — in sicer najmanj od 15. avgusta 1915, pri črnovojno-obveznih korporacijah od 26. oktobra 1914, dokler se nahajajo v tem razmerju. 2. Zdravnikom. 3. Vojaškim gažistom v pokoju in razmerju izven službe. 4. Onim, ki so vsled kake napake nesposobni za vsako službo in črnovojniške obveznosti sploh oproščeni, ako imajo črnovojni-niško odpustnico ali Črnovojniško oprostilno potrdilo (certifikat, Bescheinigung) in končno onim, ki so bili že svoječasno izbrisani iz naborne liste. 5. Onim, ki so bili -ia ,/odlagi kake ranitve v vojni potom superarbitracije bodisi kot črnovoj-niški obvezanci spoznani nesposobnim za orožje (waffenunfahig, bodisi odpuščeni (entlassen) iz skupne armade, vojne mornarice, deželne brambe ali orožni-štva 6. Onim, ki jim manjka kaka noga ali roka, na obeh ;>čeh slepim, gluhonemim, kretenom, sodnijsko izjavljenim u-mobolnim, blaznim in slaboumnim (Irr-sinn, Wahnsinn, Blodsinn), v kolikor njihova oprostitev od črnovojniške službe že takointako ni bila izrečena, potem drugače duševno bolnim in božjastnim. Vsem tem ni treha priti, če se nahaja pri naboru kak tozadevni izkaz. 7. V § 29 imenovanim osebam (posvečeni duhovniki, v dušnem pastirstvu ali duhovnem učiteljskem uradu nastavljeni, kandidati duhovnega stana zakonito priznanih cerkev in verskih družb), v kolikor bo ta lastnost v dobi med objavo nabornega razglasa in naborom dokazana z zahtevanimi dokumenti pri politični okrajni oblasti biva-liščnega kraja in priznan izkaz od pristojne politične oblasti. 8. Onim, ki so bili pri prejšnjem naboru spoznani sposobnim za črnovojniško službo z orožjem, a so bih te službe oproščeni (enthoben), v kolikor je ta oprostitev (Knthebung) sedaj še veljavna. Gb znCefKu šolskega leta. Začetek šolskega leta je tu in, žal, žnjim za nas zopet neljuba naloga, da moramo na dan z grajo tistih javnih činiteljev, ki so imeli tri mesece časa. da bi razmišljali, kam s šolsko deco ob začetku Šolskega leta. Tisoče slovenskih otrok je na naših CM šolah in okoličanskih slovenskih občinskih Šolali, na vsem tržaškem ozemlju pa niti ene slovenske državne srednje šole. Naši slovenski otroci so tako prisiljeni, da morajo vstopati v nemške ali italijanske srednje šole, ako nočejo starši, da bi bili njihovi sinovi obsojeni, da bi vse svoje življenje prenašali vreče ali poganjali vole v prosti luki. Po našem skromnem mnenju ima tudi tržaški Slovenec po državnem osnovnem zakonu zajamčeno pravi- Napisali smo te besede v najboljšem namenu in edino ie želeč, da bi se omogočil, naši nadarjeni, po izobrazbi hrepeneči mladini tisti kulturni razvoj, ki jej je neobhodno. potreben na tako za naš narod in našo državo važni postojanki, kakor je Trst. Kulturno visoko stoječe in na tej podlagi se tudi gospodarski krepko razvijajoče Slovenstvo na tržaških tleli je pač najboljši jez proti raznim motnim strujam, ki so zadnje čase poizkušale splaviti prvi #lle£rg naše Avstrije na drug breg, in u-pamo, da so sc o tej neopovrgljivi resnici končno vsaj sedaj prepričali tisti, ki režejo kruh pravice avstrijskim narodom. *-saj sedaj, ko se jim je v ognju svetovnega požara pač tako jasno pokazalo čisto zlato neomadeževanega domolubja vsega in še prav posebej tržaškega Slovenstva! Odpravijo naj se vsaj največje krivice,ki smo jih morali trpeti doslej, in uglajati, naj se že vendar enkrat začne pot do iste ravnopravnosti glede pravic, kakor jo je imel naš narod že od vsega začetka glede dolžnosti. Tedaj, da se vrnemo k predmetu svoje graje, ne boste več čuli naših pritožeb zaraai te nesrečne »pripravnice«, ker izgine za vedno ob doseženi ravnopravnosti, ob otvoritvi prvega razreda slovenske srednje Šole v Trstu! Razne politična mil Uradni jeziki c. in kr. vojne uprave v ruski Poljski. Vojna uprava je izdala normativ za upravo po naši vojski zasedenega ozemlja. Najvišji zastopnik vladarja je generalni guverner, ki mu pripada največji eksekutivna oblast in ki je ob enem najvišja instanca v pravosodnih in upravnih stvareh. V normativu se določajo kompetencije upravnih in sodniii vojaških oblasti. V veljavi so ostali dosedanji zakoni, v kolikor vojne in izjemne razmere ne zahtevajo novih zakonskih norm. Uradni jezik vojne uprave in ob enem podrejenih jej oblasti je oni c. in kr. vojske. V občevanju s poljskimi strankami je rabiti poljski jezik. Javni razglasi in naredbe se priobčujejo v obeli jezikih, občinam in občinskim sodnijam je dano na voljo, da se poslužujejo nemškega ali poljskega jezika. V ukrajinskih krajih velja isto za ukrajinski jezik. S tem v zvezi je dovoljena tudi uporahn cirilice, ki je v poljskih krajih odpravljena. Vrvenje na Balkanu. V nasprotju z vestmi, da je sporazum med Bolgarsko in Turčijo že sklenjen in podpisan, prihaja iz Soiije glas, da se zadnji korak četvor-nega sporazuma pričakuje za 20. dan tega meseca. Značilno pa je za razpoloženje v bolgarskih vladnih krogih, da je vlada rusofilski »Mir« zaustavila za nedoločen čas. Iz Carigrada pa javljajo »Frankfurter Zeitimg , da so grški u-radni krogi na stališču, da v zavezniškem dogovoru med Grško in Srbijo ni govora o vojni teh dveh držav s centralnima vlastima in da torej Grška ni navezana v pomoč Srb'ji, ako se Bolgarska pridruži centralnima vlastima. GJede Romunske javljajo istotako iz Sofije, da so vse vesti o vojnih odredbah prenagljene in smatra se kot getovo, da Romunska ne stopi v akcijo pred Bolgarsko. Lokalanzeiger« poroča, da ie grški kralj sprejel te dni v avdijenci bolgarskega poslanika in da je potek te av-dijence popolnoma zadovoljil v Sofiji. — IstoLiko zadovoljiv da je bil uspeh razgovora med bolgarskim ministrskim predsednikom Radoslavovom in grškim poslanikom. To bi bile pomirljive vesti. Vznemirljive pa so. da Srbi zadnje dni nervozno utrjajo bolgarske meje ter da so vsi grški kopneni in pomorski častniki, ki so bili nahieščeni pri inozemskHi poslaništvih, pozvani v Atene. — No, vedno smo na tem, da čujemo Ie bol* Stran fl. »EDINOST" štev. 260. V Trstu, dnt 19. septembra 191S vijanje spremljevalne okolnosti velike krize, ali prav konkretnega nimamo še ničesar, kar bi nam dalo zanesljivih po-datkov glede pričakovanja definitivnih sklepov balkanskih držav. Čar Nikolaj napravil oporoko. Petro-grajski poročevalec lista »Sydsvenska PagbladeU poroča na podlagi informacije iz dvornih krogov: Car je pred Sv* iim odhodom na fronto poklical predse dvorjane ter jim izročil svojo oporoko. Dvorni zaupni ljudje poročajo, da ie bil ganljiv prizor, ko se je ca^^oslavljal od svoje rodbine. Carica in otroci so stali jokajoč okoli carja, ki se je dolgo razgovarjai žnjiini ter jim rekel: »Sedaj grem na bojišče, da na čelu svojih Čet potegnem meč iz nožnice in da obvarujem d' .novino pred nasprotnik« Carica Aleksandra je plakajoč objela svojega soproga, ki jih je potem poljubil ter odšel potem v svoj delovni kabinet in je po eni uri odpotoval.___ o emife mil Himen. Dne 17. sepUmbia t. I. se je poročil v cerkvi na bleškem otoku gospod dr. Henr.k Okret ič, odvetniški kandidat in sin c. kr. glavnega odvetnika na kasaškem dvoru, gospodi Ivana Okretića, z gospico Edito Pretnerjevo, hčerk) odvetnika dra. Matija Protnerja. Novoporočencema in njiju družinama najprisrčneje čestitke. Današnja nedelja je dan nabiranja kovin. Skavti bodo hodili od hiše do hiše in si zapisali one družine, ki bi bile pripravljene. zamenjati kovinske možnarje z železnimi. Takoj ko dospejo železni mož-narji, najbrže oktubia, bo izvršena zamenjava. Razven tega se sprejemajo za patrijotične namene tudi drugi kovinski predmeti (kakor medovina, baker, cin itd. izdelano ali neizdelano). Izključeni so pločevina in železo in iz teh izdelani predmeti. Na razna vprašanja, zlasti iz krogov železničarjev in državnih nameščencev, rakaj ni naš list priobčil v petkovi številki razglasa o naknadnem naboru oziroma pregledovanju, ki se je vršilo v petek, 17. t. m- izjavljamo; da nam c. kr. namest-ništveni svetovalec ni dal dostaviti tega razglasa. Razglas so pač priobčili tisti listi, ki so ga prejeli- Mi bi bili z oziroin na to, da je med želszničarstvoin, državnimi nameščenci in sploh onimi, katerim je veljal razglas, veliko število Slovencev, prav radi posneli razglas po drugih listih in ga priobčili drugi dan, toda taka priobčitev bi bila brezpomembna, ker se Je pregledovanje vršilo že isti dan, ko je bil razglas objavljen v drugih listih. ' Nekoliko vprašanj., Tz kroga članov lavskih zadrug smo prejeli; Vodstvo delavskih zadrug (Cooperative) za Trst. Istro in Furlaniio nam javlja v »Lavora-toru od 16. septembra: -Nekateri udie. nih otročičev, ki jih ne sme zapustiti, ker je po zakonu dolžna neprestano skrbeti za njih varnost in ki prihaja celo v konflikt s kazenskim zakonom, ako je to dolžnost zanemarila?! Kaj naj stori, ako ima bolezen med otroci, ali pa je sama bolna?! Tu jej pač ne ostaja drugega, .lego da pošlje svojega najstarejšega n-troka po živila, posebno še, ker Jej gornje odredbe zabranjujejo, da bi kak drug zadružnik prevzel živila z njeno izkaznico. Sama ne more, po drugem ne sme — ostaja jej torej Ie starejši otrok! Priznavamo, da so možne tudi zlorabe, ako bi se izdavali duplikati. Pri vsem tem pa o-staja naše mnenje, da ni opravičeno, aa se legitimacije principijelno — v nobenem slučaju — ne izdajajo. Zato se nam zdi odredba ravnateljstva — da ne rabimo ostrejega izraza — vendar nekoliko pretrda in nesocitelna. Draginja. Dunajska »Zeit« je nedavno priobčila važen članek o tem poglavju, ki je življenjskega pomena v najvišjem smislu te besede. Draginji enih artikljev sledi draginja drugih, kakor v kakem velikem stroju. Celi sloji, ki jim eksistenca sloni na gotovih številkah, so postavljeni pred nerazrešljivo nalogo: kako naj izhajajo z dohodkom, ki jim ostaja enak, dočim izdatki stalno naraščajo? Izpočet-ka vojne so se tolažili, da ne bo dolgo trajala. No, vojna je prostorno in časovno zadobila velikanske dimenzije. Po letu dni vojne stoje naše stvari in našega zaveznika sijajno. Ali noben resen politik ne bo hotel napovedovati bližnjega miru. Ali tudi konec vojne ne bo še pomenjal konec gospodarske krize. Potem pridejo dolga mirovna pogajanja, postopna demobilizacija ogromnih vojsk, počasno in težko vračanje v normalno stanje gospodarskega življenja. Kdo more vedeti, koliko časa bo to zahtevalo? Računati nam je- torej z dolgotrajno draginjo. No, tudi ta skrb bi se še prenašala, ako bi bila enkrat določena najvišja točka, do katere sme iti naraščanje cen. Ali, nikakor se ne more računati, kako dolgo bomo mogli izhajati s svojim dohodkom. — Vse možne naredbe in naredbe niso mogle doslej zaustaviti neprestanega višanja cen. To dokazuje, da ta naloga zahteva nove metode, da se z novo obsežno organizacijo tržišča nudi pomoč. Težko delo to, ali, kdor je začne in izvrši, si pridobi toliko zasluge za prebivalstvo, da bodo enake delom največjih državnikov in diplomatov. Iz Rojana nam pišejo: Ali obstoji zakon, po katerem nekateri finančni organi, ki so postavljeni v tržaški okolici za cenitev grozdja in napravijanje pogodbe z dotičnimi kmetovalci, nočejo sklepati pogodb z onimi kmetovalci, ki niso iz e-nega ali drugega razloga plačali vinskega užitninskega davka od prejšnjega leta? — Mislimo, da tak^ zakona ni. Nam se stvari zde nekoliko neverjetne, da bi mogli finančni organi sami si delati postavo in delati po svoji volji. Kako se more vendar v sedanjih žalostnih časih kaj takega zahtevati, ko so po večini ne samo očetje, ampak tudi njihovi sinovi na bojiit: polju in so ostale doma same ženske z nedorastlimi otroci. Torej ki so izgubili svojo originalno živilsko in ^je naj se vzame denar za dotični da-kru no izkaznico, prihajajo v centralni [ vek? Polagamo zato na srce dotičnim urad, zahtevajoč duplikat. pa, da se odslej ne bodo izdajali duplikati v nobenem slučaju. Ako so člani izgubili izkaznico, bodo morali nositi posledice ivoie nemarnosti. Poizkusi ponarejanja izkaznice, ali za nakup v tedenskem roku bodo imeli to posledico, da se jim izkaznice za živila nemudoma odtegnejo. Priporočamo razun tega vsem članom, naj ne nabavljajo živil za druge s tem, da predlagajo po več izkaznic ter j ne Polagamo Opozarjamo j finančnim organom, da nekoliko pomisii- jo in upošteva: današnje razmere kmeta trpina. Ti* kateremu to gre. bi pa prosiii, da na., pokaže in pove zakon, ki nam ga hoče naprtiti samovoljno. Sestanek hišnih posestnikov. Hišni posestniki so sklicani na drugi sestanek, ki se bo vršil danes, v nedeljo, dne 19. t. m. ob trefc popoldne v dvorani »Tersi-core« v ir Chiozza št. 7. Ta sestanek se sklicuje glasom sklepa prejšnjega se- po?;ijajo otrok po živila-. — Tako nam 5tanka ki se je vršl-j v nedeljo, dne 12. sporoča ravnateljstvo. Priznavamo, da reda in discipline treba, posebno v seda- t. m. javlja: Glasom odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 11. septembra 1915 štev. 28598/P ex 1915 so, začenši z dnem 13. septembra 1915, do daljnih odredb zopet dovoljeni zasebni zavoji na vojnopoštne urade št. 10, 14, 16, 34, 45, 46, 48, 53, 55, 61, 65, 69, 73, 76, 78, 81, 85, 88, 91, 93, 95, 98, 106, 109. 113, 119, 157, 207, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 251, 254, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 317, 319, 320, 321, 322, 323, 324, 325, 326, 327, 328, 329, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 6U, 612, 613, 614, 615, 620, 630. TI zavitki »e smejo oddajati pri poštnih aradih (v Trstu pri glavnem poštnem uradir in na državnem in južnem kolodvoru) Ie v ponedeljkih, torkih in sredah vsakega tedna. Za takojšno od-pošiljanje teh zavitkov na dotične vojnopoštne urade se ne jamči, ker se morejo isti odpremljati na določena mesta le, če prilika nanese in v kolikor to dopuščajo vojno-operativne razmere, tedaj tudi večjo ali manjo zamudo. — Redovito odpošiljanje zavitkov na vojnopoštne urade št. 11, 39, 51, 149 in 186, za katere se stalno sprejemajo vojnopoštni zavitki, ostane nespremenjeno. Prosilcem za razpisana mesta v pro-dajalnicah aprovizaciiske komisije. — One osebe, ki so prosite za kako razpisanih mest v prodajalnah aprovizacljke komisije in ki do danes še niso prišli po svoje dokumente, se poživljajo še enkrat, da pridejo po svoje listine in sicer od 8 l/j do 12 7> op. in od 4 7» do 6ya pop. v namestni-štveno palačo, pritličje, vrata št. 12. Imena z začetnimi črkami: A-B v ponedeljek, dne 20. septembra 1915 C v torek, . , 21. D-E-F y sredo, „ 22. G-H-J v četrtek, „ 23. K-L v petek, , 24. , M v soboto, »25. „ „ N-O v nedeljo, w 26. „ 9 P v ponedeljek, „ 27. „ * Q-R v torek, „ 28. „ „ S v sredo, „ 29. * * in v četrtek, »30. „ „ T-U v petek, „ 1. oktobra „ V-W v soboto, „ 2. * Z v nedeljo, „ 3. in v ponedeljek, „ 4» „ » Po preteku navedenega časa se ne bodo dajala več nobena pojasnila ter se ne bodo vračale več ne prošnje, ne priložene listine. Dva nespretna, ali pa nesrečna kolesarja. — Včeraj popoldne ob polištirih je prikrevsal na zdravniško postajo 40 letni trgovec Karel Pogatschnegg (ki pa prav gotovo ni nič drugega, nego slovenski Pogačnik), stanujoč na Kolonjski cesti št. 39. Imel je precejšnjo in krvavečo rano na levem kolenu, katero je zadobil padši s kolesa. 6 letnega Josipa Maglico, ki stanuje pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 673, je pa mati privedla na zdravniško postajo ob polieni popoldne. Tudi ta je kolesaril, a je padel s kolesa in se pri tem precej pobil po obeh rokah In po obrazu. Zdravnik je obema podelil primerno pomoč. S figovega drevesa, na katerega je bil zlezel, da bi si nabral in se najedel tega sladkega sadff je včeraj zjutraj padel v Sv. Križu bivajoči komaj 6 letni Marko Švab. Sestra Anka je Marka včeraj o-poldne privedla v Trst na zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatiral, da si je ubogi Marko zaradi fig zlomil desno roko, katero mu je naravnal in potem tesno povezal. ... . .. .. Sv. Višarje ro orele. Župni urad v Ra- niih casili, ter da so gornje odredbe teo-1 {cčah na Gorenjskem je 17. t m> sporočil r etično dobre in opravičene. Ah ravna- br?ofavno lubljanskemu knezoškofijskemu teljstvo zadri; bila, da fcvifenje ne ordinr.riJatUf daje 16. t. m. ob 3 popoldne slom ena teoriji, marveč da igrajo v 0 creiJ rofna ska cerkev na Sv Višarjah. njem tudi praktične razmere va/no ulogo. r f. „ . . , „ . Ravnateljstvo pravi na primer, da tisti, ki „Hrvatski jezik v Bosni. V puljs em je izgubil izkaznico, nai le nosi posledice -»Hrvatskem listu" črtamo: Z več strani nas svfl* nemarnosti; pri tem pa pozablja, | opozarjajo na neki oblas v tukajšnjem nem-da od izkaznice ni odvisno ie prehranje- Jk'-!F !*sxtu' k;er za nt*° Platno šolo v vanje tistega, ki je zagrešil nemarnost, Is!r\ "^eljica, vešča nemškemu in ampak tudi drugih, ki so nedolžni na tem! srb ko-hrva? mu jeziku. Opozarjamo tem Kako prihaja n. pr. kopa otročičev do te- povodom, ua ^ za hrvatski jezik v Bosni ga. da bodo morali stradati, ker je njiho-ln Hercegovini uradno ime srbsko-va mati, ali stareiši brat ali sestra izgu- i h r v * {s k 1 J?21*- \ Hrvatski pa se ima bila izkaznico? Otroci, naj se ne pošilja- seveda oznacati edino le z uradnim imenem jo po živila! Seveda bi bilo to dobro. Ali i r v a 1 s c * jezi k", tu je vprašanje,, kaj naj stori žena, ki jej je mož dUsoten, in ki ima celo kopo drob- PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Montćpia Poštni promet z vojnopoštnimi zavoji. C. kr. poštno brzojavno ravnateljstvo nam — Kako praviš? — ga je prekinil Mau-rice živahno. Karei je ponovil svoje zadnje besede. — Torej si se prepričal? — Seveda, kajpak. — Potemtakem je med vama nekaka »entente cordiale«? — Priznavam ti, da je res tako! To skrivnost pogrezam v tvoje prsi. * — Pogrezaj, prijatelj, le pogrezaj.1 Glede na molčečnost bi mogel izkušati s samim bogom molka. — Skratka, obožavam jo in ona me ljubi. To vem gotovo! Srečen človek sem! — Gotovo, zelo srečen, toda ... — Toda kaj? Zakaj — »toda«? Ta »toda* me vznemirja. — Hotel sem reči. da je odvisno edino le od tebe, da po^Kineš še srečnejši. — Kako neki? — Moj bog! Ce se poročiš z Margareto. To je vendar več vredno, kakor se mi zdi, kot pa da pišeš veseloigre in drame, pa naj bi bile vredne še toliko. — O, nt-, ni mogoče drugo brez drugega. - — Ali so torej veseloigre in drame m trebne za tvojo ženitev? — Neobhodno. — To mi je uganka. — Ali naj to razvozlam? — Gotovo. — Naj torej nadaljujem. — Da čujem. — Ko sem se prepričal, da mi deklica ne bo delala nikakršnih ovir, sem prosil svojo mater, naj gre takoj h gospodu de Clementu. — Ali je šla? — Seveda. — No, da, — ga je prekinil Maurlce, — ta de Cleinent se je seveda podvizal in ti dal roko gospice Margarete, ker si tako častit in imeniten dečko. — Oh, — je vzdihnil Karel. — Kaj? Ali te je inorda zavrniL Kdo ve kal? Prosijo s« poiSatki o naslednjih osebah: Viktorija Fatyr. stanujoča na Belvederju št. 67, IT. nadstropje, r Trs'u, bi rada izvedela, kje se nagaja setaj nje mi>4 Fran F a t. ur. deset mesecev nima nobenega glasu o njem. V Kart ate je bil odšel meseca oktobra k 97. pešoolkti kot desetn k. Kdor bi kaj vedel, naj blago^Rno spo-roCi na goraji naslov. Darovi. Namestnik baron Fries, ki se ni mogel udeležiti Salzerjevega predavainega večera, je daroval zaN vojnooskrbovalne namene 100 K. FvOpravek. V izkazu preplačnikov na de-klišk veselici v Barkovljah je bila pomotoma navedena Marija Horn mesto Fon. Ista, iipclnivši željo svojega pokojnega soproga, je darovala za Rdeči križ dve blazini in štiri prevleke, kar ni bilo doslej objavljeno. Cesarski komisar je prejel sledeče darove: Ravnatelj dr. Sefcastijan Gattorno v počeš- čenje spomina generala Alborlja 100 K v korist otroški b^JniSnid Burlo-Garotolo, v počeščenje spomina Ivana Mizzana pa 30 K za ranjence v vojni. Cene raznih 2loll v Trstu. (Dne IS. septembra 1915.) Moka bela.............K 0*78 kg Sladkor..............K 1-— kg Meso (goveje) sprednji deli ... K 4 32, 5 82 kg . . zadeji „ K . . . 4 48, 6— kg m— .....K 5-20 do 8 — kg . . . . . K 3 20 do 3 60 kg • •••«■••■ K 2*— kg Meso telečje . Me?o koStrunovo Vampi ..... Slanina (sol j ena) G ni »t, kuhana . Gnjat sirova . . Maslo sirovo . • Must svinjaka) . Sir (ementalski) Kokoši . . • • Pišt&ne • • • * K 7—kg .... K 7 — kg ... K 10-— kg ... K 5-40 kg ... K 6-— kg , .... K 5-40 kg K 7 60 do 8-- kg ...... ......... K 8-— do 4 — kg Polenovka soha 2*20, 2 4(J kg „ namočena ••••••••• 1'28 kg Testenina ................£ 1*60 RiŽ.................K 2 — kg • » * » • . Fižol. .... K 1-28 kg Bob.................K 1 60 kg Zelje (sladko) Zelje (kislo) Kisla repa . Ječmen . . Fi2ol (etročji) vinaijev Krompr Grah Paradižniki Radič Salata eleno sen o e bula J »j ca Buče Pesa Malaneane Kumare Mleko ....... ....... .... Zel Cea . . • . . • . * . . . K 24, 32 kg . K — 64 kg K 56. 60 kg . K ---80 . 32 40 kg , . . . 20 fcg . . —•— kg , . . 2S, 32 kg 4 do 6 merica 8 do 10 glava . . 8, 12 glava . 6. 10 glava . K 64, T> kg . 18, 2?) komad 2, 4 komad 2 do 4 komad . 6, 8 komad 4 do 8 komad . . 56, liter Priporočam T ste v. 67. - Viktorija Fatur. svojo zope . Bel ve a ' g ml niczifMnja fCSitViJS-Jr kih ili srednjih gkola. Yia Remota 17, vr. 21. (49? Krompir In kislo zelje po najnižjih cenah pri Jak. rintla št. 19. kranjsko ali šefiko v sodih se Tatovec se prodaja , ulirf 497 Sipe nove in rabljene se prodajo po nizki ceni. UL. Riborgo 17. Zaloga železnine. 489 DolilfN zaloga paplria za ovitke, papirnatih vre-vSlInU čic lastne tovarne. Valčki raznih harv in velikosti Cene zmerne. — Gastone .Dollinar Trst, Via dei Gelsi IS. 434 Grozdje šania pruo' Im nfnit ima na prodaj M. Srebotl^ lil VIIID Poreč. Na pisihen* Vpft- šanja priložiti znamko za odgovor. Namizna jabolka fine vrste razpošilja razpošiljalnica iboriek v 9ma*t- nem pri I.itiji (Kranjsko) iz kolodvora Litija, UK) kg po K 24 do K 40 po kakovosti in povzela. Poštni koli K 2 60. 426 II nulom se odda gostilna združena s kavarl'o V lilij C lil in prodajo tobaka v sredini trga v Ajdovščini s 1. novembrom. — Vpraša naj se {ri gospej Rozi Polšak, Šmarje pri Ajdovščini. 4^4 MflhlVlMfHfl s°ba se odda (K 24) pošteni gospi-ncUlirUIIU dični. Ul. Commerciale 9, 111. nai. levo. 5! 7 MALI OGLASI. — Ne ravno. — Pa vendar! Da se razumeva. Ko ga je tvoja mati zaprosila za častt da bi te sprejel v svojo rodbino, bi bil moral, kakor se meni zdi, odgovoriti na to prošnjo kategorično ali »da«, aH pa »ne«! Ali te vzame za zeta, ali pa te zavrne. Mogoče je vendar samo eno. — Motiš se. — Tako? In kako torej? — Povem ti. Model. V trenutku, ko je Karel hotel nadaljevati svojo pripovest, so se odprla vrata, ki so vodila v atelje, zastor se je razgrnil in na pragu se je pojavil Josip. — Gospod, — je dejal Mauricu. — No? — Nekdo želi govoriti r vami — Me ni doma! — je zaklical umetnik živahno. Sluga je v zadregi obstal med vrati, držeč v roki zastor, ki ga Je prej razgrnil. Ko je molčal neka) Časa, je začel »opet: • — Gospod, je neka dama.... (Dalje). fllflfn 66 ^koj na trgu Osj.e lule št. 8, štiri sobe* UIIUII sobica, knhinja za K £»G mesečno. V nlici Valdirivo 34 : dve sobi za pisalno, vhod prost: dve sobi in knbinja K 40 mesečno ; 7 sOb in kuhinja mesečno K 120; v ul. Farneto 2 sobi in kuhinja K 32 mesečno. 449 Mizarje i^čem takoj. Via Erta 3. 450 Partijo Istrskega vina ške a zajamčeno naravnega, pristnega grozdja, prodam po jagodni ceni. — Francesco Raganzin, Donato Bramante 4, točilnica. 448 Hlinnfom žakJje vsake vrste. Jakob Margon, ftltlpIlJCIII ul. Solitario 21 (pri mestni boln 6- nici. Rflhlrilirt se ne dobi nikjer po tako nizki ceni, rUllIMVU kakor pri SALI BROD, ulica Squero nuovo 5t. 7, I. nad. (blizu g mnazije). 442 Krojačnlca ANTON JERKIĆ se je v ulico Valdirivo 15, I e preseli'a n. 443 Lepo meblirana soba se odda takoj v ulici Pa-duina št. 5, IH. nad., vr. 16. 444 Naznanilo. Štejem si v fasl naznanili cenj. odje malcem, da imam v Skladišču Via delle Acque in vogal Via Coroneo sledeče potrebščine po smernih cenah i Ogrske testenine po K 1-90 kg, limone, ogrske salame I. vrste, gnjati, ril, teste« nine z jajcem, sir, ffIZol, čebulo, kocke s« juho In gulaS, polenovko, pripravljen rliot, čokolado, milo, rasllčne vrste moke In krmo za konje In govedo. Udani RUGGERO 5AMBEL- I Umetni zobje | * z In brez čeljusti, zlate krone In obrotiki | VILJEM TUSCHER ! konces. zobotehnik 2 TRST, ul. Caserma It 13, II. n. t Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. I I Soba se odda enemu ali dvema gospodoma. V. Boccaccio 18, I. nad. 427 dobita hrano in stanovanje, krasen razgled na morje. — S cal a Santa 268, Drufovka. 42S DUH dUflkfl Žepne električne liki izberi se vdobi v trgu vini fotografičnih aparatov Rudolf Buffa v Trstu, Corso št. 6. 443 KlIHI se <^nevno nova rabljena volna po kon Uilfl kurenftni in visoki ceni. Prinesti ali pisai i Debiasio. ul. Chiozza štev 34. 145 Dr. HORVATI« TRST, Via Cariniš 39 Specijalist sa KOŽNI In SPOLNE BOLfcZNI šibkost m ncrvoznost za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema ed 10-1 pop. kn 4-7 svete/ ob nedeljah od 10 - 1. Ifnlnn bel° K 4 70 temn° K 4pia a VulIlU tržaška izvozna tvrdka, Trst, ul. Barriera vecchia 14 in tli. Saponj 2. Volno novo plac'a po ugodni ceni. 446 Ivan Krlžmancič, daja fin tr pinovec po K 3 liter, navadni tropinovec po K 2 4'> liter, fin rum po K 3 20 liter, navadni rum po K 2 60 liter, Htari slivovec po K 3-—, brinjevec po 2 60 liter, konjak po 8 K liter, malinovec po K 2^0, Amaro Istria po K 2 60 liter, Vlahov po K 3'—. 447 Sidra srškn žšnnjarna iol^r: v^ "V ia Cftvana. 0. Bogat izb«r ltkerje%* ; grški iu francoski konjak, kranjski brinjevec, krašk slivovec in briski trouinovec in rum Cene nizke. Izber grenčio. — SlaŠfiice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. — Filijal a na vogalu ul. del Teatro in ulice deli'Orologio. — Se priporoča Andrej A n t o n o p u 1 o. 43C likerjev in špirita najboljših tovarn. Prodala m Mio ln na debelo- - Cene zmerne. Trst ulico Solitario šf. 27 Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem p alostno vest, da je naš ljubljeni sin ozir. brat Ludovik Ravbar c. kr. poštni asistent včeraj 18. t. m. mirno v Gospodu ^aspal. Pogreb dragega pokojnika bode v ponedeljek predp. iz hiše žalosti v Repentabru. REPENTABOR, 19. septembra 1915. ŽALUJOČI: Viktorija Ravbar, Alfonz, Ivan, Mirko in Henrik Ravbar mati. bratje. Fin pos!ajen limonov sirup (brez alkohola) toliko na debelo kolikor v steklenicah se prodajo v ulici Torrente it ll blizu hotela Moncenlslo. Neobhodno potrebno za vsako družino v časih epidemije. Preprodajalcem popust po dogovoru.