Sfeo. 297 y LJubljani, g soboto, m Z9. decembra 3906. Velja po poŠti: l!\ telo leto naprej K 26' — pol leta „ „ U — jli . 0 5Efoi. Hude čase je že prebil naš list. Ob času, ko je po Slovenskem vse trdilo, da liberalcev ni, je nastopil mladoslovenski liberalizem kot našopirjen petelin, bojevit, zmage svest in je pričel svoje delo. Komaj je počakal, da se je »Slovenski Narod« udomačil kot vseslovenski dnevnik. »Slovenec« je prišel za njim, majhen," neznaten. Imeli smo samo list brez organizo-vane stranke. Bila je dolga pot. Naš list je zadel najprej ob pikro preziranje; javnost ga ni vpoštevala, pošteno delo in dobri nameni so mu pridobivali poinalem prijateljev. Danes imamo organizovano stranko; in brez ovinkov izjavljamo: danes je stranka več nego list. Nasprotniki so polagoma iz preziranja prišli do prepričanja, da nas jc treba vpoštevati; po krepkem delu smo dosegli, da smo jim impo-nirali in danes se nas bojč. Za napredek, omiko in svobodo; tako si ic naš mladi liberalizem zapisal na svojo zastavo. Kako čudno se je vse izpremenilo. Napredku služimo edino mi; liberalci so odreve-neli; nobena moderna misel jih ne razgiblje; stari osobenki so, ki za pečjo kašljajo in zabavljajo proti slabim časom. Omika je zanje prazna beseda. Svobodo pa gojč s tem, da se upirajo politiškim pravicam ljudstva, da se vežejo s fevd. veleposestvom in da zahtevajo kot pričetek franc. razmer pri nas Skromni kancelparagraf. Njihovo geslo je bilo jalovo; danes, ko vsa njihova stranka samo še z umetnimi sredstvi nekoliko diha, nc bo dobilo plo-dovitosti. »Slovenski Narod« je danes jedilni list njihovega pritaneja. Po pravici povemo, da se nam smilijo, ko vidimo, kako pičlo hrano vživajo. List jc slab; stranka pa šc slabša. Kljub novemu programu je pravzaprav niti ni. Dosluženi politikastri, nezadovoljni sebičniki m nekaj omejenih duševnih pohabljencev hodi z lončkom v liberalni pritanei po ovseni sok, ki ga jim kuhajo v Knaflovih ulicah. Ni čuda, da so vsak dan bolj suhi in bledi. Nekaj let nazaj sta bili med našim ljudstvom besedi »Narod« m »Novice« istovetni z besedo časopis, — pravi vrstni imeni; danes pomenja »Narod« slabo liberalno strankarsko marko, ki se je sramujejo lastni pristaši. Neštetokrat čujemo od njih: »Narod« je slab in grd. Naš list pa napreduje. Brez lastne hvale smemo reči, da je za politiško informacijo vsakomur, kdor se zanimlje za našo javnost, nujno potreben. Ne berejo in ne podpirajo ga samo tisti, kateri so vneti za našo reč, marveč slovenski izobraženec ga potrebuje. Popolnoma po pravici lahko trdimo: »Slovenec« je vreden svojega denarja. Naročnikov ne zbira več v imenu požrtvovalnosti, v imenu strankarske dolžnosti, marveč v imenu razumnega gospodarstva. Kdor danes še naroča »Narod«, mora biti požrtvovalen; kdor hoče za majhne solde dobiti dober list, Ki iz njega zve najhitrejše in najtočnejše vse, kar se godi v javnem življenju, bo segel po »Slovencu«. Zato so se pa tudi njegovi naročniki v dobrih desetih letih domala pope-torili. Požrtvovalnost ljudi, ki naročajo »Narod«, pa ni čista. Večinoma drži edino strah, da bi ga ne raztrgal, ali da bi mu nc škodovalo, »Narodove« naročnike. Seveda sodni, finančni in politiški uradnik dolgo pomišlja, preden se drzne zameriti dozdaj vsegamogoč-nemii glasilu bivše deželne vlade in sedanjega deželnega odbora, da ga zapusti. Taka je tudi z učiteljem. Kaltcnegger in razni nadzorniki so v soglasju z dr. Tavčarjem silno zares jemali vse »Narodove« napade proti kakemu učitelju. O sodnih uradnikih imamo v tem oziru tudi vspodb.udnih vzgledov. Kmalu pride čas, ko porečemo: Tudi to je minulo. Kdor pa hoče že prej postati pameten, predno ga k temu prisilijo razmere, naj stopi v krog naših prijateljev že zdaj in naj pomaga, da se čimprej uniči liberalni terorizem v naši domovini. no zavarovanje Poročali smo, da jc sankcioniral vladar postavo, po kateri se zavarujejo glede na starost zasebni uslužbenci. Po novi postavi se uvede za zasebne uradnike starostna in inva-liditetna preskrba, kakor tudi preskrbnine njihovim vdovam in sirotam. Gospodarji bodo morali zavarovati vse osebe po dovršenem 18. letu, ki so nastavljene v službi proti mesečni ali letni plači in ki zaslužijo na leto najmanj 600 kron. Postava obsega tudi določila glede na starostno zavarovanje -takih javnih nastavljencev (n. pr. deželni in občinski nastavljena), ki nimajo pravice na invalidnino ali starostno penzijo. Postava smatra za na- stavljence vse uslužbence z uradniškim značajem m sploh vse take osebe, ki se pečajo izključno ali vsaj večinoma z duševnimi posli. Novemu zavarovanju pa niso podvržene take osebe, ki so nastavljene na zavarovanju podvrženo mesto, ko dopolnijo 55 leto in oni zasebni uradniki, ki so stari nad 55 let, ko sc uveljavi nova postava. Nadalje niso podvržene zavarovanju one osebe, ki imajo že in-validitetno ali pa starostno rento, če je vsaj tako visoka, kakor ona, ki jo določa ta zakon. Zavarovanju tudi niso podvržene osebe, ki trajno poslujejo v inozemstvu. Izvzeti so nadalje uslužbenci železniških podjetij, seveda le takih, ki so namenjena javnemu prometu. Po višini svoje plače se uvrste zavarovanju podvržene osebe v šest razredov in sicer tako-lc: I. plačilni razred z letno plačo 600 do <>00 kron, II. razred nad 900 do 1200 K, III. razred nad 1200 do 1800 K, IV. razred nad 1800 do 2400 K, V. razred nad 2400 do 3000 K. VI. razred nad 3000. V plačo sc vračunajo tudi odškodnine za stanovanja, aktivitetne- iu funkcijske doklade, in vsi takozvani naturalni dohodki (brezplačno stanovanje, kurjava, razsvetljava itd.) Zavarovani z;isebni uradniki dobe pravico na rento, ako postanejo za delo nezmožni, (in-validitetna renta), oziroma pravico do starostne rente. Svojci umrlega zasebnega uradnika imajo pa pravico do rente za vdove in pa do vzgojevalnih prispevkov za otroke in končno do enokratne odpravnine za ostalo vdovo, oziroma otroke. Pravico do invaliditetne preskrbe dobi zavarovanec, ko ie zavarovan 120 plačanih mesecev, torej 10 let in če seveda tudi dokaže, da i;- res invalid ali za delo nezmožen. Ce pa postane za delo nezmožen pri izvrševanju svoje službe še predno preteče določenih 120 mesecev, pa zadobi pravico on oziroma svojci do enkratne odpravnine. Invaliditetna renta se deli v temeljno glavnico in pa v časovno zvišano rento. Temeljna vsota ic določena po onem plačilnem razredu, v katerem se nahaja zavarovanec, ko je zavarovan 10 let in znaša: I. plačilni razred na leto 180 K, II. razred 270 K, III. razred 360 K, IV. razred 540 K, V. razred 720 K, VI. razred 900 K. Renta se prične zvišavati takoj, ko je zavarovan zasebni uradnik 10 let in siccr se zviša v 12 mesecih: 1. plačilni razred 9 K na leto, II. razred 13 in pol K. III. razred 1« K, IV. razred 27 K, V. razred 36 K, VI. razred 45 K na leto. Invaliditetna renta se izpremeni v starostno, ko vplača zavarovanec 480 mesecev, torej, ko je zavarovan 40 let. Po tej dobi ima pravico do penzije ne glede .nato, če še nadalje služi ali ne. Renta za vdove znaša polovico one svote, ki jo je dobival rajni soprog, oziroma do katere ima pravico. Sirote imajo pravico do tretjine, če jim umre oče, iu do dveh tretjin rajni-kove rente popolne sirote. Sirotinske rente pa ne smejo nikakor presegati one rente, do katere je imel pravico zavarovani rajnik, ko umre. Da se zagotove rente zavarovancem, se določijo trdne premije ali prispevki, ki st bodo morali plačati za zavarovalnice. Iz prispevkov ali premij se ustanovita rezervni zaklad premij in iz prebitkov varnostni zaklad. Trdne premije ali prispevki se določijo za vsakega zavarovanca na mesec sledeče: I. plačilni razred 6 K mesečno, II. razred 9 K, lil. razred 12 K, IV. razred 18 K, V. razred 24 K, VI. razred 30 K mesečno. V prvih IV. plačilnih razredih bodo plačevali gospodarji dve tretjini, zavarovanci pa eno tretjino, v V. in VI. plačilnem razredu pa polovico gospodarji in polovico zavarovanci. Oni zavarovanci, ki zaslužijo na leto nad 7200 kron, bodo morali plačati sami vso zavarovalnino. Ko .ie vplačanih 480 mesecev, preneha vsako nadaljnje vplačevanje. Navedene premije ostanejo v veljavi skozi dvajset let. postavodaji se prepušča, da jih lahko izpremeni. Premije mora plačati gospodar, ki sme odtegniti uslužbencu nanj pripadajoči mesečni prispevek. Da izvedejo penzijsko zavarovanje zasebnih uradnikov, nameravajo ustanoviti pen-zijski zavod in njemu podrejene deželne zavode. Zavodova pravila potrdi državna oblast. Upravo bosta vodila načelništvo in pa občni zbor. Načelništvo se sestavi iz predsednika in 20 odbornikov in sicer polovica gospodarjev in polovica uslužbencev. Zavodovega predsednika imenuje ministrstvo notranjih zadev vsakih pet let. Predsednik mora biti pravnik in stanovati na Dunaju. Tudi ne sme biti zavodov član. Predsednikovega namestnika izvoli odbor iz svoje srede. Odbornike voli občni zbor iz svoje srede. Izvoljenci morajo biti samosvoji in avstrijski državljani. Za plače uradnikom penzijskega zavoda in deželnih mest prispeva država na leto 100.000 kron. Imenovanje in odpust uradnega vodje in odgovornega zavarovalnega tehnika se sme izvršiti le, če pritrdi ministrstvo notranjih zadev. Postava tudi dovoljuje zavarovan e glede na starost pri drugih penzijskih zavodih, pen-ziiskili in provizijskih blagajnicah in pri že ustanovljenh registriranih podpornih blagajnah pod pogoji, da dobe zavarovanci najmanj to, kar dobe pri splošnem penzijskem zavodu in pa da prispevki niso sorazmerno višji. Prva pravila za penzijski zavod objavi ministrstvo notranjih zadev, ki izdela in proglasi tudi vzorni poslovnik za deželna mesta. Člane prvega odbora tudi imenuje ministrstvo notranjih zadev. Pred mm letom. (Italijanski spisal P. Ferrigni. Prevel Fr. J.) Ne vem, če bodete tudi vi teh misli, ampak gola resnica je, da sc počasi vračamo nazaj v zlato dobo. Skozi ozračje gre kakor topel dih vesoljne dobrohotnosti, kakor burja simpatij, ki dohiti človeka na cestnem tlaku. Navadno surovi obrazi se smehljajo mnogo bolj dobrohotno in sicer nagrbančena in grozeča čela se jasnijo. Moj cestni potnetač, ki je pristaš levice v parlamentu, mi je dal danes zjutraj takole približno vedeti, da moje politično prepričanje, čeravno zelo zmerno, od sedaj za raprej ue bo več nikaka zapreka njegovemu spoštovanju in prijateljstvu do mene; in tista velika zver, najnevarnejši anarhist, ki na Piazza della Signoria snaži čevlje svojemu bližnjemu, se ic tako globoko spozabil, da se je rdknl, ko ie šel mimo gospod župan. Moj hišnik mi je že osem dni vsako jutro sledi! prav v sredo ceste, s klobukom v roki, da bi se informiral o mojem cenjenem pozdravu. Pismonoša je prihajal trikrat ali štirikrat na dan, je preskakal mojih 48 stopnic*), *) V Italiji imajo hišne stranke v pritličju posebne omarice, kjer pismonoša pušča pisma. potegoval za zvonček in čakal z an«eljsko vdanostjo, da mu pride služkinja odpret. Pek mi je prinašal kruh, ki je bil pravi čudež; rekal mi je, naj si izberem v košari svežega, belega, ravno prav pečenega, s tisto zlato skorjo, ki meni tako ugaja. Mlekarica je pozabila svojo navado; prinesla ie dvakratno mero poštenega mleka in je zatrjevala, da sama napaja, da sama molze in samo enkrat na dan. Koči aži pridrve na najtišji klic, skočijo s kozla, da odpro vratica, čistijo z rokami stop-njišče polno blata, stresajo blazine, očistijo okna in se Vam zahvaljujejo, ko jim date 80 vinarjev, kakor je tarifa. V kavarni se svetijo marmornate mizice, kakor ogledala, čaše se blešče kakor diamanti, natakarji vam kar iz oči bero, kako hočete imeti napravljen beafsteak, takoj si znaio razložiti vse vaše namigljaje, da so vam vaše prednosti že kar neznosne; pa komaj ste imeli toliko časa, da ste sedli, žc vam prineso sol, poper, čašo za vodo, užigalicc, zobotrebce, dnevnik, servieto in gledališki list. Brivec vas počeše kakor figuro iz pariškega modnega lista, glavo vam umije z dišečo vodo, obrije vas z novo britvijo in s tako lahkoto prcgiblje svojo roko, da se Vam kar črno dela pred očmi; obriše vas z brisačo, ki sila daleč diši po parfumu in nato vas še napudra, osnaži od vrh klobuka do konec peta, spremlja vas do vrat in vas zagotavlja, da ste se pomladili, da imate lase, vredne, da se primerjajo z onimi zale Berenike. Trafikant vam da cigare, prav nalašč za vas prihranjene in ponudi vam ogenj z voščeno vžigalico. Glavni natakar vam obleče gornjo suknjo, okoli vratu vam dene volneno ovratnico, vas opominja, da sc varuite prepiha in vam prepričevalno zatrjuje, da bi se niega in cele njegove družine polastil obup, ako bi vi jutri zvečer pri tem prokletem vremenu kašljali. V slučaju, da imate sobarico, vam nc bo manjkal pri srajcah niti eden gumb, vaša obleka diši po bencinu, da bi človeku kar sapo zaprlo, neovrgljiv dokaz o skrbi, ki si jo na-pravlja pridna punca, da bi vendar ne bilo niti najmanjšega madeža na vaši obleki. Cc imate deklo, tedaj najdete čevlje prav gotovo čisto zraven postelje, dežnik pripravljen, čevlje svetle, obleko poravnano in mnogo bolj mehak in dražesten: »Dober dan, gospod«, pride od plačanih ustnic. Vse trgovine se čistijo, izložna okna se polnijo. Vse tehtnice padajo pod težo blaga, še celo hitre tehtnice kažejo pravično težo. Kakor sem rekel: vračamo se nazaj v zlato dobo . . . S c z i m o v žep in pripravimo novoletna darila! Pismo BolMuja Pepeta Gespud redehter! No, asm, zdej ie' pa use glih enkat iblansk gespud žepan tku 11-štimu, kokr sm mu jest nasvetvu. Sei čc u zmeri tku vozu, kokr ga um jest regirti, u vidu, de u dobr vozu. Zlahta ic zdej usa preskrblena na rotuž in če b usi Idje šimfal čez gespuda žepana, žlahta ga bo in ga more hvalt, dokler u iz ta tnalmo mazincam migala. Sej ie biu pa žc res tud ta zadn ca t, de je gespud žepan gespuda plackumandanta pud streha spravil, de mu ui treba dan na dan iz sojmo ubogmo psani pu gasah zmrzvat. Iz tem pa prou gvišn gespud žepan tud sam nase ni ptizabu. Kuku ma zdej f letu, k ma enga dohtarja tku lepti pr rukah. Buli ve kulkat me u ta dohtar šc prou pršou u žculcjti. Recima, če b mu glih kerkat klerekalci kašna štrena zmešal; kuku b se gespud žepan jeziu, kedr b mogu ta štrena ufnavat in kuk.i jeza Idem škodva, tu usak ve To .so ua bistvenejša določila nove po vlada rju potrjene postave, ki se izvede 1. januarja leta 1909. 4*6 Zdaj sankcionirana postava o pcnzijah zasebnim uradnikom jc bila na dnevnem redu naše postavodajalne zbornice od leta 1901 nadalje. Precej je nagajala gospoda v gosposki zbornici. Nova postava je prvi poizkus, da se izvede moderna zavarovalna postavodaja na en sam stan, namreč na zasebne uradnike. Teoretično je to popolnoma pravilno, da vsak stan stanovsko združen izvede sam vse zavarovalne panoge: zavarovanje glede na bolezni, nezgode, delonezmožnost, starost i ti brezposelnost. A tudi ni ravno malo število onih, ki zagovarjajo močne osrednje zavode. S strogo socialnega stališča moramo popolnoma odobravati vladno načelo, da si jc izbrala samostojen stanovski zavod za pokojnine zasebnega uradništva. Seveda bi bilo načeloma bolje, ako bi se bilo novemu zavodu, ki itak ustanovi še svoja deželna mesta, priklopih) bolniško zavarovanje m pa tudi zavarovanje glede na brezposelnost. A dejansko pomenja nova postava le velik korak napredka na avstrijskem zavarovalno socialnem polju. Samostojnemu zavodu so nasprotovali prizadeti mali in srednji podjetniki. Razumno: šlo sc jim je za lastni žep. Tudi med prizadetimi zasebnimi uradniki e bilo dovolj nevolje. Osobito so naglašali. da so prispevki nasproti rentam previsoki. Dejansko so določeni prispevki jako visoki. Mislimo, da se ne motimo, ako trdimo, da so določili tako visoke premije, ker se vladni krogi boje. da bi jo z nižjimi premijami penzijski zavod zavozil tako, kakor so jo zavozile danes malone že popolnoma falitne delavske zavarovalnice glede na nezgode. Najbrže so vplivale tudi žalostne izkušnje pri navedenih zavodih, da dobi zavarovanec pravico do brezpogojne penzije šele po 40 letih, kar je vsekakor v sedanjih razmerah predolga doba. Nikakor tudi ni prav, da dela nova postava toliko izjem glede na svobodno volitev drugih zavodov za starostno zavarovanje. Uspešno mere delovati novi penzijski zavod de ansko le pri velikem številu zavarovancev. A kolikor toliko bodo le tekmovala splošnemu zavodu druge slične mu zavarovalnice. Razcepljenost in prevelika svoboda glede na izbiro zavarovalnih zavodov v Avstriji je zavarovancem že jako veliko škodovala, kar mora priznati vsak, ki so mu znane razmere. Splošno pa prepreči nova postava mnogo zla in bede med avstrijskimi zasebnimi uradniki. In zato prav toplo pozdravljamo novo postavo. Napake se lahko napravijo, a se tudi odpravijo. Upamo, da jih odpravi prihodnja avstrijska ljudska postavodajalna zbornica in pričakujemo, da mladi naš priti, postavo-dajalni ljudski zaston kmalu izvede starostno preskrbo tudi za delavstvo. Tedenski prelet!. Učiteljske zadeve. Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta ima blizo 55.000 K premoženja. Ko bode dovolj denarja, se bo zidalo v Ljubljani veliko poslopje, kjer se bodo koncentrirala vsa učiteljska podjet a: Posojilnica in hranilnica, konvikt in tiskarna. V četrtek ic imelo občni zbor »Slov. dež. učiteljsko društvo« za Kranjsko. Glavna stvar, ki je še vedno na dnevnem redu, je regulacija učiteljskih plač, kajti s tem, da do dobe oženjeni učitelji 25odstotno doklado, sc godi velika krivica neoženjenim učiteljem in učiteljicam. Na-glašala se je potreba, da se šole podržavijo, da nai službena doba traja 30 let in še mnogo drugega. Iz seje »Glasbene Matice«. Referent za glasbo ministrski svetnik pi. Wiener, je nadzoroval zavod, ter je bil z razvojem in uspehi docela zadovoljen. V pokritje deficita se jc nabralo 4700 K; nabirati bo treba še 30 mesecev. - Šolski koncert dne 20. decembra je imel 96 K primanjkljaja. Artistični odsek je podelil častno nagrado 100 K skladbi Vil- in kuku b ta jeza še le gespude žepane škod-vala in ga murbt šc ukul prnesla, če b na mou dohtarja prec pr rtikah. Tu je gespud žepan pametn uštimu. Jest b tud gespude dohtar Taučari nasvetvu, de nej b raj kašnga tacga kuncepjenta za soja kanclija udinu, k je medecina štederu; ke gespud dohtar Taučar zna glih tku, al pa še bi tacga dohtarja nucat, kokr gespud žepan, kedr se mu bo tist puslansk stou puferderbu m u na tla telebnu, tku de s zna šc kašne kušice pulomt. Tekat b tak dohtar za med pršou. Previdnast šc n bla nkol falena! Revež na gomestrat je po tem le moj prjatu Zancek, k sc do kosti gifta, de mora »žepanovmu doh-tari« sedej vedno p oeržinke letat. Astn, kokr sm reku: gespud žepan se jc enkat pu mojmo svete rihtu in pu moj vol naredu iu zatu ga spet ubrajtam, kokr mal ker. Ce se pa če men šc bi prkupt, nej h še tista tepeška, ke na rotuž ubrtnike šeška, na kašn druh plač prestavil in tku tem bogm ubrtnikm tist težek kamen ud srca udvalu, k jh že tulk let tlač. Murbt b sc dau vnder še kašn žlahtnk ud kašne plati na rotuž skumnderat, ke b sc saj tulk na paragrafe zastopu, kokr se ta noti žepantt dohtar na ercnije zastop. No, gespude žepane u že šc kej pametnega u glava padi in pol u dobr. Ta zadne cajte sa sc m začel leberalci na ush plateh prkcpvat. Sej men sc ni težku za prkupt. Kokr vidtn, de se edn pusten harjevi "Na Ozlju gradu«. Prihodnji društveni ljudski koncert bo 13. januarja v veliki dvorani hotela »Union«. — Gregorčičeva akademija se pruedi šele ob obletnici pesnikove smrti prihodnjo jesen. Demonstracija v Belgradu. Dne 23. decembra je srbska skupščina sprejela predlogo, da se najame 95 milijonov posojila. Nacionalci in mladoradikalci so raditega vprizorili veliko demonstracijo proti vladi. Pred kraljevo palačo so se spopadli s policijo, ki je prišla na konjih in rabila orožje. Okrog 100 demonstrantov e vpilo: »Doli z vlado! Živela republika!« Francija. Zakon, ki ga je francoska vlada predložila zbornici 21 .decembra določa, da izgube pokojnino dotični duhovniki, ki izvršujejo bogoslužje braz naznanila. Občinam in vladi se prizna lastninska pravica do župnišč in do cerkva. Kako jc ministrski predsednik priljubljen, pričajo listi, ki že napovedujejo njegov padec in izjavljajo, da bi po njem ne žalovali niti naihujši radikalci. — Polkovnik Keller je odslovljeti, ker ni hotel nastopiti proti cerkvam. Poveljnik nekega polka je dobil 30 dni zapora, ker je zaklical »Prostost«, ko so odvedli tourskega škofa. Več duhovnikov je bilo žc kaznovanih zaradi »hudodelstva« maševanja. Ministrski predsednik Clemenceau je žid, Briand pa protestant. Deželni zbori so imeli ta teden seje skoraj po vseh kronovinah. V štajerskem deželnem zboru jc poslanec Robič vložil predlog, da naj se sklene splošna in enaka volilna pra-\ ica za deželni zbor. V Celovcu je v četrtkovi seji bil predložen načrt zakona za izboljšanje učiteljskih plač. — Solnograška deželna zbornica je pritrdila nujnemu predlogu, naj sc ustanavljajo kmečke zadruge. Rusija. Carski ukaz razpisuje volitve za novo dumo na dan 19. februarja. General Nebogatov, ki se ie pri Cušimi brez boja vdal Japoncem, je obsojen na smrt; smrtna kazen je zadela tudi poveljnike treh bojnih ladij. Z ozirom na dolgoletno izvrstno službovanje sc je obsojencem obsodba polajšala v 10-ietno trdnjavsko ječo. Pasivni odpor poštnih uslužbencev je bil končan v nedeljo pred Božičem; vlada jim je dovolila ugodnosti, ki izdatno izboljšajo njihovo stanje. — V Pragi je bilo na kolodvorih nakopičenih 20.000 zavojev. Za krščansko demokracijo. Izmed cerkvenih knezov v gosposki zbornici sta povzdignila glas za volilno reformo ljubljanski knezoškof dr. Jeglič in poljski nadšk. Teodorovič. Poslednji je v krasnem govoru povdarjai, da glasuje za preosnovo ne iz strahu, tudi ne zato, da napravi uslugo vladi, ampak iz 1 j u -b c z n i d o I j u d s t v a , za prospeh krščanske demokracije. Govor knezoškofa dr. Jegliča priobči »Slovenec« dobesedno. Raznoterosti. Cesar je potrdil postavo o starostnem zavarovanju zasebnih uslužbencev; zakon stopi v veljavo čez dve leti. -— V Trsteniku so dobili štiri nove zvonove; veliki tehta 37 stotov. — Dunajski občinski svet je dovolil sto tisoč kron za stradajočo šolsko mladino. — V ponedeljek se je v bližini princ Welskih otokov ponesrečilo vsled potresa na morju več nemških parnikov. — Na jeseniškem kolodvoru ic vlak povozil 70-letnega Pavla Mikola iz Št. Jakoba v Rožni dolini. — Na Reki ic za legarjem obolelo mnogo ljudi, nekaj tudi umrlo. — V Zagorju jc 24. decembra padel v jamo 221etni premogar Fr. Sovra-šek ter bil takoj mrtev. — Anicrikanci pokupijo letno v Evropi za 800 milijonov kron raznih predmetov, avtomobilov, diamantov, in za 30 milijonov šampanjca. — Debel sneg je zapadel daleč naokrog. V Parizu ni bilo že dolgo tolikega zameta. Na Češkem, Moravskem, Ogrskem in po mnogih drugih krajih jc železniški promet ustavljen. Na občnem zboru »Šolske Matice« se je sklenilo, da po možnosti oskrbi »Učiteljska Tiskarna« tisek vseh knjig; lc kar bi ta ne zmogla, naj prepusti drugim tiskarnam. Bolj tolerantno stališče je zastopal dr. Zmavc, ki je izjavil, da jc »Šolska ubnaša in dela za narudti blagor, pa ni preči h src prrase in se začnem zajn ulečt kokr dohtar Taučar za splošna vuliuna pravica. Leberalci sa se pa začel zadne cajte pusten ubnašat. Kokr sa bral u »Slovensktno Narode«, de je tist Amerikajnarsk puslanc vs gnar, kulkr ga je dubiu ud države za tiste seje, ke ui biu zravu, nazaj puslou, sa tud usi naš leberaln puslanci gnar nazaj puslal in zravn pisal, de ta gnar nisa zasležil, zatu ke jh ta nar večkat ni blu pr sejah, kedr sa pa bli, sa pa useli kašna naumnast uštimal. Krc-vičnga gnarja pa na maraja na soj duš nost, sa pisal. | Gespud redehter! A ni tu lepu ud nh? A na zaslužja tak tiniže. de jh ubrajtama? Tu si pran delat za nariidu blagor, tu pa men kar u glava na gre, za kua jh čja pu ta noumo vulivnmo rede vn iz državnga zbora lifrat, namest, de b s ush pet prstu ublizln, de čja tak može u državnmo zbor sedet. Tu ic falena pulitka in iz taka pulitka na uma deleč p t šli, pustim če u še douli tku sneg šou, kokr gre zdej ene par dni sni. Zdej nej pa jejnam za dons; sej se uma tku u nandclk misliti spet ževi in zdrau vidi. Za dons jm res na vem nč pametnga več pu-vedat, če prou že ceu dan tku štederam in s glava belin, dc sc m je že ud samga štede-rajna žul na pauce naredu. Zatu jh pa prou lepu puzdravlam in ustanem nhn prjatu Boltatu Pepe iz Kiidclugu. Matica« vseslovensko društvo ter da naj vpliva blažilno, ne le enemu sloju v korist. — Redni občni zbor »Društva slov. profesor j c v«v ki šteje 122 članov, je sklenil v zvezi s »Šolsko Matico« izdajati popularno-znanstveno knjižnico in komentare šolskih klasikov. Prihodnje državnozborske volitve bodo meseca maja. Godovi prihodnjega tedna: Nedelja P r e d n o v i m let o m 30. dec.: David, Li-berij, Niccfor; ponedeljek 31.: Silvester, Pavlina; torek 1. jan.: Novo leto. Obrezovanje Gospodovo; sreda 2.: Makarij, Martinijan; četrtek 3.: Genovefa, Salvator; petek 4.: lza-bela, Tit; sobota 5.: Telesfor, Simeon St. idrijske no«. i Ogenj. V nedeljo jc nas prestrašilo zvo-nenje ob 2. uri popoldne. Prestrašeni so bili ljudje na gorenjem koncu mesta, videli pa niso nikjer ne plamena nc dima. V jami gori! se je razširjal glas. Spomnili so sc nesreče pred 60 leti. K sreči sc izve, da jc na dolenjem koncu mesta v Berciial-ovi hiši se užgal leseni hlod pri dimniku. Ker so hitro zapazili, so kmalu vse pogasili. Posebne škode ni, le strahu je precej bilo. Požarna hramba je bila naglo na mestu, a se je kmalu zopet \ rnila. i Božičnica v strokovni čipkarski šoli. Centralni tečaj na Dunaju je poslal pridnim čipkaricam božično darilo z namenom, naj sc slovesno pri božičnem drevescu razdeli. 107 učenk jc bilo obdarovanih z blagom za obleko. Strokovni voditelj g. Vogelnik je v kratkem govoru razjasnil pomen božičnega drevesca, spodbujal učenke k marljivosti in hvaležnosti, ker dobe tu brezplačen pouk, delo sc jim nagradi povoljno, za praznike se jih višji še s posebnim darom spominjajo. Deklamovale so pele božične pesmi in koncem sta se dve učenki odhajajočemu g. vodji zahvalili za ves trud in ljubezen, katero jc v toliki meri izkazoval čipkarski šoli. Prva je v slovenskem jeziku govorila, druga pa v dovršeni nemščini. Ginjen se je zahvalil g. vodja ter zatrjeval, da bode tudi pri centrali na Dunaju, kolikor mu bo mogoče, deloval na procvit idrijske čipkarske šole. i Na Dunaj ie odpotoval g. Vogelnik v četrtek zjutraj, ker mora že s 1. januarjem nastopiti novo službo. Gospod bode ostal v Idriji v trajnem spominu, ker je znana njegova zasluga, da naše čipke pridejo na svetovni trg pod imenom »idrijske čipke«. Tudi je bila naša šola kot najbolj vzorna med avstrijskimi čipkarskimi šolami od ministrstva priznana. To jc gotovo zasluga g. Vogelnika. Nadomesto-vala ga bosta pri pouku v nemščini, trgovinskem računstvu in drugih predmetih učitelja na naši rudarski šoli gg. Jos. Novak in Rafael Gostiša. Glavno vodstvo pa šc vedno obdrži čipkarska centrala na Dunaju. V obrtnem oziru se toraj pri šoli ne bode nič spremenilo, šola bode še vedno sprejemala pravilno izvršene čipke, jih plačevala po določenih cenah ter .iih pošiljala centrali dunajski. i Voda v jami. Teden dni že nagaja na XI. polju, skoraj 300 metrov globoko. Do seda; se je redno nabiralo vode okoli 300 litrov, a sedaj je je nad 1400 litrov in šc nič ne kaže, da bi kaj prenehala. Je pač tu kraški svet, poln votlin. Pri kopanju živega srebra smo žc prišli do morske nižine. Žila kaže na večjih krajih, da inora biti v globini še precej rudarske snovi, a voda prerada nagaja, da ne moremo do nje. Kake nevarnosti sicer ni, a stroški bodo. Vsak dan potrebuje parni stroj za 100 kron več premoga, da dviguje naraslo vodo ua površje. Z betonom maše izvirke. Zato se bode tudi za cement več potrošilo. i Božično veselico je na sv. Štefana dan priredilo katol. delavsko društvo. Bali smo se, da radi obilo padlega snega ne bo kaj občinstva, a bila jc dvorana pri »Črnem orlu« natlačeno polna. Navzoči so bili z vsemi točkami prav zadovoljni. Na svetih treh kraljev dan pa napravi Marijina družba v istih prostorih tudi božičtiico. Prejšnja leta jc posebno ta veselica privabila obilo ljudstva še iz okolice. i Občni zbor našega pogrebnega društva bode v nedeljo po sv. treh kraljih, t. j. 13. januarja. Ker je skoraj vsaki odrasli vpisan v to društvo in ker ima nad 50.000 kron premoženja, je udeležba vselej velika in tudi de-hata živahna. Nad 20 let že vodi to društvo gosp. Fr. Kos. i Mrtvoud je zadel posestnico M. Hladnik v Dolih, župnije Gora. Na sv. Štefana dan je šc pripravljala kosilo, a do 11. zvečer bila je že mrtva. V naglici so jo še lahko prevideli. Jeseniške noulce. j Delo za občino. Ali so še kje na svetu za blagor občine tako vneti odborniki, kakor so liberalni odborniki jeseniški? Le čujte! V prejšnjem odboru so delali v prvi vrsti na to, da bi si za prihodnjo dobo zagotovili odbor-uištvo in zato so hiteli imenovati trumo častnih občanov, ki bi iih posadili zopet na odbor-niške stolčke. Ker sc jim je zdelo, da so jih prvikrat premalo producirali, hoteli so jih še eno kompanijo lansko leto tik pred novo volitvijo. Volivci so jim dali nezaupnico in s svojim protestom dosegli, da sc jim je ta poizkus popolnoma izjalovil. Pri občinskih volitvah spomladi so dobili liberalci samo štiri odbornike, ki se morejo imenovati, da so res izvoljeni od davkoplačevalcev, vseh sedem v prvem razredu je izvoljenih edino le s pomočjo častnih občanov, ki ne plačujejo nobenega davka v občini, katerim so dali liberalci to čast lc zato, da jim dajo za to odlikovanje pri volitvi svoje glasove. Torej pravo mešetarje-nje! In sedaj v novem odboru? Liberalci so v manjšini. Ko bi imeli samo štiri sedeže v odboru, ko bi ne bilo častnih občanov in tako tudi ne onih sedem liberalnih odbornikov pr- vega razreda.^ne bi mogli uganjati, kar uga. njajo sedaj. Štirje možje ne bi mogli storiti seje nesklepčne, tudi s pomočjo štirih virilistov ne, a sedaj so dosti močni, da preprečijo lahko vsak sklep, ki ne ugaja njih strankarski politiki. Večina odbora hoče odstaviti občinskega tajnika Humerja, a ker je ta steber liberalne stranke, ga hočejo liberalci ohraniti, pa naj zastane vsled tega vse občinsko gospodarstvo. Upcljali so obstrukcijo v odbor, da ohranijo zanje potrebno osebo, — naj trpi vsled ob-strukcije blagor občine še toliko! j Nov manever so si izmislili liberalci, da ohranijo Humra. Zupan dr. Kogoj pa hoče, kakor vse kaže, ta manever voditi. V smislu S 41 obč. reda jc zahtevalo zadostno števili odbornikov občinsko sejo z velevažnim dnev niiii redom, da se odda savski vodovod enemi izmed podjetnikov, ki so svoje ponudbe vložil pri županstvu, dalje, da se predloži proračut za leto 1907 in volijo novi udje v krajni šolsk svet za prihodnjo šestletno dobo. Zahteval so tudi, da pride v razgovor vodopravn razsodba okrajnega glavarstva glede Ribjek in vodovoda za Jesenice, Plavž, Kurja vas i sc sklene, ali naj se vloži priziv zoper to raz sodbo. Do danes še oi župan sklical seje, če ravno se je zahteva po seji vložila že 19. dei Cas vložiti priziv zoper razsodbo glede vodo voda je med tem potekel. Konec leta je tu i proračun še ni bil predložen odboru, savšk vodovod se ni oddal, krajni šolski svet se t volil. Dr. Kogoj seje ne skliče in kakor se čuji ie tudi nc bo sklical več. Liberalci hočejo tem doseči, da bi višja oblast vsled nedelavnosti odbor razpustila in bi se vršile nove vi litve, pri katerih upajo liberalci dobiti večji moč. — j Blantaža županu in liberalnim odbornikom nc izostane. Nobenega vzroka ni, da h višja oblast odbor razpustila, ako župan noči vršiti svoje dolžnosti. Višja oblast bo po § 9-občinskega reda žunana z globami do 200 K prisilila, da skliče sejo ali pa mu vzela župan stvo, če se bo višjim ukazom trdovratno upiral. Sicer pa — čemu hočete, g. župan še župan b iti. če nočete županskih dolžnosti izvrševati ? j Nobenega kredita za leto 1907 nima župan, ker letnega proračuna še ni predložil, za vsak vinar, ki ga bo izdal, bo dajal odgovor in če niu večina odbora izdatkov ne potrdi, bo moral iz svojega žepa izdatke pokriti. Sedaj večina odbora ni na njegovi strani, — tolike plače kot do sedaj njemu in tajniku bo težko privolila — za njuno delovanje. j Ponesrečenec, ki ga je povozil v nedeljo zjutraj vlak št. 1720, piše se Pavel Mikula. Star ie okoli 60 let in doma iz št. Jakoba v Rožu na Koroškem. Obdukcija ni našla nobene poškodbe in konštatirala lc otrpnenjc srca. j Protestni shod so imeli socialni demokrati in jeseniški liberalci v soboto, 22. t. ni. ob 8. uri zvečer v hotelu »Kolodvor«. Naperjen jc bil proti župniku Zabukovcu. Govoril ie voditelj ljubljanskih socialnih demokratov Kristan :ii omeni! v začetku govora, da je povabil na shod župnika Zabukovca, a ta se ni prika-' zal. Poblaščeui smo tukaj podati izjavo gospoda župnika Zabukovca, da ta ni bil povabljen na ta shod, da ie torej Kristan govoril neresnico. V nadalinem govoru je Kristan pital svoje poslušalce z že stoinstokrat prcmletimi frazami o klerikalizmu in oznanjal nov evangelij, ki naj se ga drže: Večnosti ni, nebes ni. pekla ni; skrbi torej, da se ti bo dobro godilo na zemlji! Železniški uradnik Malirer iz Celovca je govoril v n e m š k e m jeziku in naši naprednjaki, ki so »slovenski radikalci«, ki so obetali Nemcem, d?, iih bodo zapodili nazaj na Germansko, če bodo hoteli slovenski značaj Jesenic oskruniti s svojimi pohodi in se šopiriti s svojim uemštvom, so ga poslušali in mu ploskali. Hcul, tako narodnjaštvo! Da sc le udari po »farju«, pa pozabijo liberalni narodnjaki, da so Slovenci! UipsMe nouice. v Občinske voltve v trgu Vipava so pred diiriini in upati ie, da bodo vsaj nekoliko oživile zaspane volivce. Oglašajo se že sedaj glasovi, in sicer iz nasprotnega tabora, ki jasno pričajo o nezadovoljnosti s sedanjim redom in gospodarstvom vladajoče stranke v občinskem odboru. Kdo na naj bi tudi bil zadovoljen z vedno večjimi občinskimi nakladami, ki jih nalagajo revnim davkoplačevalcem razni možje, ki sede v občinskem odbora in ki jim ie vse drugo bolj mar, kakor pa ljudski blagor? S temi ljudmi je treba temeljito enkrat za vselej pomesti. v Sedanjemu županu g. Antonu Hrova-t i n ii sc mora županski stolec zelo majati, ker učitelj gospod Mrcina — njegov pribočnik je že začel zanj agitacijo, in sicer v »Pevskem društvu«, ki je po ustroju nepolitično. Pevcem je pripovedoval, da morajo liberalci sedaj zmagati tudi v tretjem razredu, četudi jih to stane več kakor 1000 kron; in dolžnost vsakega člana pevskega društva bodi, k tej zmagi po svojih močeh pripomoči. To izrecno konstati-ratno zaradi tega, ker še ni dolgo, ko sc ie tisti Mrcina v »Narodu« pridušal, da »Pevsko društvo« ni politično in liberalno, ter »Slovenca« na laž postavljal. No, sedaj ga pa imamo I Gospod Mrcina jc sicer zelo previden in zna svojo kožo prav dobro varovati, toda včasih m ii pa vendar katera uide! Kar se pa tiče tiste zmage bomo šele videli! v Zloglasni špital, ki ga jc bil dal zidati poslanec Božič, je vendar kupila občina Vipava za ubožno hišo. S to kupčijo, kakor tudi z rešitvijo rekurza, ki so ga vložili davkoplačevalci proti tej kupčiji na deželni odbor, se bomo šc obširneje pečali iu razkrinkali razne ljudi, kakor u. pr. Karla Mayerja, Antona Hro-vatina itd. Samo to povemo šc, da je bil ta špital prej kolavdiran in da sc jc podjetniku I. priloga 297. Itev. »Slovenca" drve 29. decembra I90B. Karlu Mayerju prej izplačala dogovorjena vsota in še po vrhu par tisočakov, predno je bilo poslopje dovršeno; šc danes je v špitaht za izvršiti več del v znesku par tisoč kron! To ie gospodarstvo! v Nekaj nečuvenega se je zgodilo v zadnji seji vipavskega občinskega odbora, ko se ic obravnavalo o preskrbi ubožcev v novi bodoči ubožni hiši, v faniozncm špitalu. Občinski odbornik davkar Lilleg je bil mnenja, da za hrano posameznega ubožca ne bo treba na dan dati niti 20 krajcarjev, ker je hrana cenejša, če se za več ljudi skupaj kuha. Ne moremo si kaj, da ne bi na tem mestu izrazili vsega svojega priznanja kuharski modrosti g. davkarja Lillega, ki bo vipavske ubožce ob sedajni draginji tako imenitno in po ceni hranil, da za posameznega ubožca na dan niti 20 krajcarju ne bo porabil! Ta davkarjev račun pa ni ugajal občinskemu odborniku Pr. Vrh-netu, češ, saj ga še njegovi otroci na dan več stanejo, kakor pa po 20 krajcarjev in to pri skromnem življenju. Davkar Lilleg vpraša nato Vrhneta, koliko ima pač on otrok? Vrline mu odgovori po pravici; pripomnimo pa, da je Vrhne zelo obdarovan z otroki, živi mu jih 10. Nato davkar: »Dobro, dobro! Torej vi izdate za vsakega otroka na dan več kakor po 20 krajcarjev; to znaša na mesec toliko, na leto pa toliko! Gotovo morate imeti tudi veliko dohodkov. Le počakajte, jaz si bom kot davkar to zapomnil!« Ljudje božji, ali ste že kaj takega slišali! Kaj takega je mogoče le v Vipavi! Volivcem pa priporočimo, naj le šc voh jo take može v občinski odbor, če hočejo, da jim bodo popolnoma vrat zavili. Uradniki odločujejo v občini, kjer je večina davkopla-1 čc-vavcev kmečkega stanu. v Za red v Vipavi imenitno skrbi sedanji župan Hrovatin, ki je seveda obenem tudi go-stilničar. Ko so v sveti noči ljudje hiteli k pol-nočnici, se je iz njegove gostilne slišalo vpitje in petje * In ko so sc ob poludveh vračali domov, so srečavali pijane in kričeče fante. To pač ni lepo! v Imeniten učinek. Ko je »Domoljub«- učitelja g. Oruma pošteno okrtačil, se ta gospod veliko bolj vljudno vede proti otrokom — se-■ veda ne proti kmečkim! Pravijo namreč, da nazivije hčerko Karla Mayerja v 4. razredu »FrSulein Anna«. Ali ni to galantno? v Dvestoletnico obhaja te dni v stolpu vipavske cerkve vel. zvon. sv. Šteiana, ki ga je leta 1706. viii Oašper Franchi. Tako pravi la-: tinski napis. ___ DEŽELNI ZBORI. Češki. Deželni odbor predloži proračunski provi-zorij za dobo 1. januarja do 31. marca 1907 in predlaga za pokritje deželnega primanjkljaja od leta 1906, naj se najame deželno posojilo 14.600.000 K. Za pokritje primanjkljaja v zne-' sku 9,233.700 K. preračunanega za leto 1907, pa deželni odbor zahteva posojilo 9 milijonov kron. Češki radikalec Kalina protestira najod-ločnejše proti vladi, ki češkega deželnega zbora že trinajst mesecev ni sklicala. Mladočeh Herold obsoja vlado, ki dežel, zbor sistematično prezira in omalovažuje. Deželni zbor bi moral zborovati tako dolgo, da izvede moderni deželni red. Ministra Pacak in Prade sta se seje udeležila kot poslanca. Moravski. 28. t. m. se je v moravskem deželnem zboru tudi formalno izvršil veliki preobrat, ki odslej zagotavlja večino Cehom. Novi deželni glavar Serenyi je v svojem otvoritvenem govoru to povdarjal, rekoč: »Napočil je resni trenotek, ko je dosedanja manjšina postala vc-| čina in prevzela nase veliko in važno odgovornost za vodstvo in upravo te dežele. S tem se je tudi češkemu jeziku v deželnem zboru po skoro tri sto letih odkazalo tisto častno mesto prvenstva, ki mu gre. štezljsk'- Poslanec Turk in sodrugi stavijo nujni predlog, naj se v Šleziji uvede volivna dolžnost. Predlog je sprejet. Potem je po rešitvi manjših predlogov deželni glavar deželni zbor odgodil. Koroški. Dr. Stein\vender predlaga, naj se deželni zbor temeljito posvetuje o preuredbi učiteljskih plač, ki so po novem zakonskem predlogu deželnega odbora razdeljene v pet razredov od 2000 do 1000 kron. Letna plača podučite-Ijev in podučiteljic je 800 kron. Deželni zbor ie zakon sprejel v vseh treh branjih. Poslanec Grafenauer je dejal, da bo ta novi zakon med učiteljstvom kmalu provzročil novo nezadovoljstvo in da se mu zdi, da je ta zakon narejen le za nove volitve. Pupovac predlaga, j naj se uvede volivna dolžnost. Predlog je od-kazan juridično-političnemu odseku. POVIŠANJE ŠTEVILA VOJAŠKIH NOVINCEV. Vqjno ministrstvo namerava januarja me. seca prihodnjega leta pozvati ogrsko hon-vedsko ministrstvo, naj ogrskemu državnemu zboru predloži zakon o povišanju števila vojaških novincev za 21.000 mož. Vojno ministrstvo utemeljuje predlogo zgolj iz vojaškega stališča; seveda Ogri zvišanja kontingenta vo-iaSkih novincev ne bodo dovolili brez narodnih kpncesii. Tudi avstrijski državni zbor se bo še pred razpustom bavil s to predlogo, ki pa bo definitivno rešena še le tedaj, ko bodo na Ogrskem premagane vse težkoče. YSENEMŠKI ALPSKI SHOD. Na shodu alpskih Nemcev, ki se vrši dne 13. januarja v Ljubnu, se bodo najbrž tudi že določile nemške državnozborske kandidature v alpskih deželah. Na ta shod pridejo seveda tudi nemški zastopniki iz Kočevja in Trsta. Povabila na shod dobijo tudi nemški naprednjaki in ustavoverm veleposestniki. Krščanski socialci in socialni demokratje so a priori iz-kliučcni. ANTISEMITI V RIJMENIJI. Ves judovski časnikarski gozd je razburjen. V Ruineniji namreč krepko napreduje protijudovsko gibanje. Pred meseci so v nekem mestu ubili celo judovsko rodbino in jo oropali. Morilce so porotniki oprostili. V Brajli so oprostili porotniki nekega delavca, ki je ustrelil na cesti svojega gospodarja juda. Oalaški porotniki so oprostili nekega Win-klerja, ki je ustrelil nekega judovskega posestnika. Občinstvo jc pri vseh oprostitvah burno ploskalo porotnikom. Veliki protijudovski izgredi so bili 23. t. m. v Krajovi. Judje so pri-icdili Makabejsko slavnost. To se ie pa smatralo za izzivanje in več sto oseb jc vdrlo v dvorano, kjer so vse razbili in ranili več judov in judinj. Nadalje so pobili okna na sinagogi in pretepli v neki judovski kavarni iude. Ru-menski vladi izgredi niso všeč in hoče nastopiti proti njim po judovskih poročilih tako, da preosnuje ali pa odpravi porotna sodišča in da sploh prepreči protijudovske izgrede. ZMAOA KATOLIŠKEGA CENTRUMA V VvtlRTEMBERGU. Pri volitvah v vviirtemberško dež. zbornico jc dobil centrum dva nova mandata. Centrum jc zdaj z 22 poslanci najmočnejša stranka v deželnem zboru. NEVSPEH REFORM V MAKEDONIJI. General de Giorgis, poveljnik makedonskega reformnega orožništva je v Carigradu v božičnih praznikih evropskim diplomatom obrazložil žalostno stanje »reform« v Makedoniji. SKUPNA ALBANSKO-BOLGARSKA STVAR Albanski pretendent Aladro Kastriota v Sofiji v sporazumu z voditelji makedonskega vstaškega gibanja živahno agitira za albansko stvar ter hoče započeti skupno albanskc-'uo!-garsko akcijo na Balkanu. — Uradni bolgarski »Novi Vjek« pozdravlja nanovo utrjeno prijateljsko razmerje med Turčijo in Bolgarijo. SRBSKI DEMENTI. Srbska vlada dementira uradno vest, da ministrski predsednik Pasič namerava spraviti s svojo politiko kralja Petra tako v zadrego, da bo moral odstopiti. VOLIVNO GIBANJE NA NEMŠKEM. Šanse za vlado so slabše kot so bile. Iz jugozahodne Afrike je namreč prišla vest, da so premagani zadnji ustaši — 120 razcapanih, slabo oboroženih Bondelzvvaartov. Vlada sedaj nima nobene pretveze več, da bi morala poslati v Afriko nove čete. Katoliški centrum po pravici triumfuje, ker se je izkazalo, da je bik) centrumovo stališče glede na znižanje nemškega vojaštva v afriških kolonijah pravilno. RUSIJA. V Omsku sta dva neznanca na cesti umorila gubernatorja Litvlnova. Baje so se revolucijonarji v Helsingforsu zmenili z moštvom neke ruske bojne ladje, da bodo pomorili na njej vse častnike, potem pa z ladjo obstreljevali mesto. Revolucijonarji so nameravali uvesti v Helsingforsu komuno. Vlada pa je izvedela za namero, ki so jo ji izdali in jo je preprečila. Oborožena četa se je polastila železniške postaje Miedzyrzez v ruski Poljski, kjer je ukradla 2000 rubljev. Na nove volitve v dumo se vlada pripravlja takole: Vsi gubernatorji imajo pravico, za časa volitev zabraniti prodajo časopisov, razširjevanje volivnih oklicev in volivne govore. V judovski sinagogi v Kerču je vlada odkrila tajno tiskarno. »KULTURNI« BOJ V FRANCIJI. Proti framasonom. 27. t. m. zvečer je več sto rojalistov in nacijonalistov izkušalo vdreti v hišo framasonske lože, kar je seveda zabra-nila policija. Občine za cerkev. Občinski svet v Ver-saillesu — tik Pariza — je dal škofu na razpolago palačo, kjer je prej stanoval general Pechalves. Solidarnost katoličanov. Španski škof v Badajosu je ponudil kardinalu Richardu vse svoje palače, semenišča in vsa župnišča za uboge in stare francoske duhovnike. — V Rimu nameravajo bogati katoličani vstanoviti posebno zavetišče za francosko duhovščino in fond, ki bo gmotno skrbel za bogoslužje na Francoskem. Sodišča. Sendiješko sodišče je obsodilo župnika na denarno globo 100 frankov, kjer je ob priliki sekvestracije cerkve razžalil zastopnike oblasti. Škof Turinaz iz Nancyja je obsojen na globo 50 frankov, ker je baje tudi razžalil nekega orožnika. ANGLEŠKO OSVAJANJE. Turški vali iz Bassore javlja sultanu, da sta dve angleški bojni ladji na otoku Nedjah razobesile angleško zastavo. V Carigradu so zelo razburjeni. Otok Nedjah je v perzijskem zalivu ob arabski obali. Katoliška Tiskarna priporoCa raznovrstne «ar v i z i t n i o e H po nixki oral. Gospodarstvo- Tržne vesti. V pretečenem tednu se tržni položaj ni uič spremenil in moramo javiti popolno stagnacijo v kupčiji. Vkljub temu pa so ostali vsi predmeti pri svoji ceni in stagnacija na tržišču ni mogla znižati cen. Obili sneg preprečuje vsak dovoz, vodni transporti so ponehali in to e naravni vzrok kupčiiskega miru. Kon-sum ni prišel na pozorišče in tudi ponudniki so nastopili v jako neznatnem številu. Tendenca m cene so vztrajale ter bodo današnje cene gotovo še nekaj časa ostale nespremenjene. Pšenica nam ni nudila sprememb. Ponudniki so radi popuščali v cenah, ker kupci niso reflektirali na\ blago. - Tendenca vstrajna. - Budapeški špekulanti so se izgubili,ker uc morejo premakniti cen. Efektivna kupčija je lc neznatno si pridobila vsled vremena. Termini pa so ostali nespremenjeni. Rž nespremenjena. Oves se je zopet okrepil, in je cena ugodna lastnikom. Tendenca stalna. Turšica ni spremenila cen, akoravno je bilo zaniman.e majhno in promet neznaten. Moka se ni spremenila. Otrob vživajo precejšnje zanimanje. Špirit nespremenjen. Sladkor istotako nespremenjen, i^rva roi\a ne ponuja, medtem ko zahteva druga za takoj K 69 '/4 Ljubljana. Kava nespremenjena. g Razstava prašičev in perutnine v Gorici. C. kr. kmetijsko društvo za Goriško namerava prirediti meseca februarja 190? v Gorici razstavo prašičev in perutnine. Ministrstvo za poljedelstvo ti prispevalo dotičnim stroškom z zneskom 1500 K. Knjižeunost in umetnost. * Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton Koblar. Letnik XVI. Vsebina 5. in 6. sešitka. Razprave. 1. Dr. Josip Gruden: Suzana Gornjegrajska. Epizoda iz reformacijske dobe. 2. Dr. Fran Ilešič: Kranj-sko-slovenski prevod Parhamerjevega katekizma iz sredine 18. stoletja. 3. Leopold Pod-logar: Božja pot pri sv. Frančišku nad Planino v Beli Krajini. 4. Anton Aškerc: Slovenski akti iz mestnega arhiva ljubljanskega. (Francoska doba.) 5. Ivan Vrhovnik: Iz dnevnika Blaža Blaznika. Slovstvo. Viktor Steska: Fontes hi-storici liturgiae glagolita-romanae a XIII ad XIX saeculum. Anton Koblar: Cerkveni spomeniki lavantinske škofije. I. Dekanija gornjegrajska. Anton Koblar: Slovenska bibliografija. Mali zapiski. Viktor Steska: Odborova seja »Muzejskega društva za Kranjsko«. Milan Pajk: Osebna vest. Milan Pajk: Novi člani od I. septembra t. 1. Milan Pajk: Reklamacije. Milan Pajk: Ob koncu leta opomin društvenim članom. * Beethoven — dramatiziran. Znani francoski dramatik Renc Fanchois je napisal v stihih dramo »Beethoven«, ki uprizarja življenje slavnega glasbenika. Drama se bo predstavljala v giedišču »Odeon« v Parizu. * Koledar za kmetovalce 1907, ki ga je uredil drž. mlekarski nadzornik L e g v a r t, je ravnokar izšel. Koledar so spisali najboljši slovenski strokovnjaki iz vseh strok kmetij, stva v kratkih in umljivih člankih, kmetovalcu vedno potrebnih. Cena koledarju je 1 krono 60 vin., s pošto 1 K 80 vin. Naroča se pri tvrdki Ivan Bonač v Ljubljani. * Zgodovinska srbska drama v zagrebškem gledišču. Na 23. decembra so vprizorili v Zagrebu historično dramo Miloša Cvetica. Naslov ii je »Nemanja« in obsega 5 dejanj. Dejanje sc vrši v dvanajstem stoletju, ko so živeli Srbi brez vodstva razkropljeni po dandanašnji Stari Srbiji. Nemanja, glavni junak drame sc bori za edinost svojega naroda, kar se mu po zmagi raznih zaprek posreči. Drama je dosegla nenavadno velik vspeh, ki ga ne pripisujejo v toliki meri avtorjevi umetnosti, ampak slučaju, da se gre pri vprizoritvi te prve drame iz življenja Srbov za zbliževanje obeh bratskih narodov — Hrvatov in Srbov. Ponudila se je torej mnogim prilika, da dajo duška jugoslovanski ideji. * Domača umetnost. Za božične praznike je izdelal tukajšnji pasarski mojster Ivan Kregar krasno monštranco za romarsko cerkev Matere božje na Sveti Gori pri Gorici. Monštranca jc v renesančnem slogu. Glavni svit ima prodrte okraske; vinska trta, s klasjem, vmes pa so pomešani žarki. Srednji okrasek je bogat renesančni sestav. Okrasek okrog Najsvetejšega je filigransko delo. Na vrhu monštrance se majestetično dviga križ, okrašen z diamanti; ravno s takimi kamenčki okrašena je lunula. Stojalo krasijo štiri email-podobe na zlati podlagi: svetogorska mati božja, sv. Frančišek, sv. Anton in sv. Neža. Nad držajem pa je kip sv. Janeza Krstnika (70 mm visok), kateri kaže s prstom na Najsvetejše. Opazili smo tudi, da ie monštranca na zadnji strani okrašena, kar navadno ni. Sploh je delo v vseh detailih skrbno in natančno izvršeno. Monštranca je vsa iz srebra, okrašena s pravimi kamenčki in v ognju pozlačena. * Častno nagrado hrvaškega pevskega društva »Kolo« v Zagrebu in »Glasbene Matice« v znesku 100 K je hrvaška in slovenska jury soglasno prisodila Franu Ser. Vilharju, profesorju glasbe v Zagrebu, za njegovo skladbo »Na Ozlju — gradu«. Kakor znano, je hrvaško pevsko društvo »Kolo* čisti dohodek koncerta, prirejenega v Ljubljani dne II. novembra 1905, v znesku 122 K 83 h prepustilo »Glasbeni Matici« v določitev svrhe, v katero naj sc porabi. »Glasbena Matica« je iz tega prebitka namenila častno nagrado v znesku 100 K za najboljšo hrvaško ali slovensko skladbo, ostalih 22 K 83 h pa je prepustila slovenski družbi sv. Cirila in Metoda. Vseh konkurenčnih sklad je došlo 14. Poleg odlikovane Vilharjeve skladbe so natiska vredne in se bodo od »Glasbene Matice« še posebej primerno nagradile nastopne skladbe, katerih kuverti s skladateljevimi imeni so se IX) odobritvi otvorili: a) »Idila«, zložil Alojzij Sachs, b) »Zakaj me nečeš?«, zložil Vladimir Štahuljak, c) »Slovenska zgodovina«, zložil Stanko Premrl, č) »Tam na polju, na zelenem«, zložil Oskar Dev. Z enako pohvalo se je ju it izrekla tudi o Fr. S. Vilharjcvi drugi skladbi »Od savskih bregov«, a ker jo bode skladatelj izvestno v lastni zbirki izdal, jo »Glasbena Matica« ne sprejme v svojo zbirko letnih muzikalij. Kuv erti ostalih osem konkurenčnih skladb ostanejo neodprti. Skladbe sc v rnejo onemu, ki pove »motto« dotične skladbe ali pošlje »motto« in kak naslov, kam naj se skladba vrne. Po preteku dveh mesecev, to jc koncem februarja 1907, se ucotvorjeni kuverti sežgo. Odbor. Liberalna potrebščina v Stari LoKi Jok in stok vlada med ioškiuii liberalci. Občina za občine je že- vrgia liberalce na cesto iu zdaj še Stara Loka! Torej celo dika loških liberalcev, prifarški Jožek, z vsem svojim vplivom, silo in zvijačo ni mogel oteti te važne postojanke pred požrešnim klerikalnim zmajem. V par tednih pade še Trata in nato bo Ic še Škofia Loka za nekaj, a le malo časa še, na razvalinah liberalne slave držala v rokah strgano in umazano zastavo liberalne nadutosti. A tudi tega bo konec. Da ohraniio Staro Loko, so delali liberalni agitatorji z vso siio. Dneva in luči se te vrste bitja boje. V noči pred začetkom volitve je celo milostna gospa županja v varstvu teme vzela bisago in šla trkat na vrata in prosit pooblastil za liberalne kandidate. Volivni imenik so popačili po svoje; tako napačno in nepopolno sestavljenega imenika gotovo še niso imeli pri nobenih volitvah. Pri 850 volivcih je bilo do 400 napak! Seveda nismo mogli navzlic 180 reklamacijam popraviti vsega. In ta, tako zveriženi, spačeni volivni imenik je bil up do sedaj vladajoče liberalne klike. Gosposka je poznala oliko in krotkost liberalcev še izza volivnega shoda pred dventi leti in zato je poslala pred volišče dva orožnika z nasajenimi bajoneti, da bi brzdala prehudo liberalno kri. A bajoneta se tudi liberalna surovina ustraši in zato je bil mir. Pri volitvi sami je prišlo večkrat do prav burnih prizorov, ker liberalna komisija ni hotela veliko naših mož pustiti voliti, češ, da mdž ne pozna. Pooblastila naše stranke bi najrajše vse za neveljavne spoznala, če je pa katera volivka po zvijači in z lažjo iz nje izsiljeno pooblastilo za liberalno stranko nato postavno preklicala in dala pooblastilo za katoliško stranko, se je redno drugo pooblastilo zavrglo in prvo potrdilo. Vsi ugovori in tudi oni vladnega komisarja barona Schlosserja, so bili zastonj. »Porabi moč, dokler jo imaš,« si je mislila liberalna volivna komisija, ki je pa tudi za svoje čudno postopanje od volivcev slišala take, da jih ne bo izlepa pozabila. Namesto skrbeti za red, je sama izzivala in se norčevala iz katoliškega prepričanja volivcev, a dobila jc svarilo od vladnega zastopnika, in tak odgovor od volivcev, da je sramotno pobesila oči. A bilo je vse zastonj. Zmagala je ljudska stranka v vseh treh podobčinah in v tretjem in drugem razredu, v prvem jc propadla za en glas. A tudi ta razred je liberalna stranka ne-postavno dobila in je njena večina v tem razredu nepostavna. Zadnji trenutek reklamacij-skega roka, ko ni bilo več mogoče imenika popraviti, je liberalno županstvo vpisalo med volivce prvega razreda prej imenovanega Andreja Hafnerja (Lukovca), ki pa še ni eno leto gospodar v Dorfarjih in torej nc sme voliti v prvem razredu, ampak v drugem razredu. Po postavi bi moral priti v prvi razred največji davkoplačevalec drugega razreda Jernej Triller, naš somišljenik, in potem bi bilo naših 14, liberalnih 13 glasov in i)i ne bilo nobenega liberalca več v odboru. Volitev prvega razreda se mora kot nepostavna razveljaviti. V prvem razredu je volil z liberalci tudi graščak Strahl, ki se dosedaj volitev ni vdeleževal, a zdaj je naše! v sebi liberalno srce. Zidančka, volilca iz prvega razreda, ki bi sicer volil z nami, so pa liberalci vpijanili in tako zadržali od volitve. S takimi sredstvi zmaguje liberalna stranka! Končni vspeh jc ta-le: za ljudsko stranko je bilo oddanih glasov 592, za liberalno 133. Liberalcem v Stari Loki in sploh v loški okolici je odklenkalo enkrat za vselej, liberalizem je pokopan. Med žalujočimi pogrcbci po t liberalizmu smo opazili tele osebe: Lovrenčkovega Franceta, M a r t a n c a iz Binklja in Stejsa iz Moškrina. Zadnjemu je bilo tako hudo, da se ni mogel še predno so bile volitve končane, zdržati solza. Sedečega v komisiji, si ga spoznal po solznih- objokanih očeh. Žalosti ginjen jc bil tudi J u g I i č e v Matevž. Star je že, a da bi otcl življenje prifarškemu liberalizmu, se ni zbal ne potov, ne znoja. Sicer ga ljudje vidijo Ic, ko v kapucinski cerkvi kajfcž vihti in s pušico pobira. A zdaj jc pa šel pobirat k poštenim ženam glasovnice za liberalno stranko. Par jih je premotil, ker /ene si niso mogle misliti, da bi človek, ki Naročite se takoj na „Slovenca"! — Pridobivajte »Slovencu" novih naročnikov! ima v cerkvi opravilo in se suče okoli altarja, mogel za liberalce delati, in vendar je bilo tako. Prevarjene žene, ko so spoznale svojo zmoto, so bile tako razkačene, da bi Matevža do dobrega premikastile, ko bi ga dobile v roke. Ko je 011 volii liberalne kandidate, je padla od poštenih mož marsikatera trpka beseda. Kako je kaj takega vendar mogoče. Skrajni čas je, da merodajni faktorji naravnost povedo, da je liberalizem protikr-ščanski in da liberalni priganjač ni za cerkveno službo. Na grobu pokopanega liberalizma pretaka solze tudi Balantov Oton iz Škofje Loke. Tudi on sc je veliko trudil z agitacijo, a zla usoda, dobil ni nikogar. Videlo se je, da jc še vajenec v agitaciji, siccr bi ne pobiral pooblastil od moških volivcev. Pozabiti ne smemo zaslug tudi obeh učiteljev, Kržiča iz Zab-nice in Potočnika iz Reteč. Ko bi ljudje kaj dali na njuno besedo, bi danes ne bilo nobenega klerikalca v odboru, a bilo je vse zastonj. Lahko sta videla, da nima liberalcu učitelj med ljudstvom nobene veljave. V žalosti ju je tolažil sopogrebec učitelj Zahrast-nik iz Škofje Loke. Ker je pri vsakem pogrebu ženska, ki nese luč, prišla ie na liberalno po-grebščino v Stari Loki Jožkova Jerica, da prevzame to opravilo. Pač si je mislila: pred tremi leti in danes, kak razloček, kako veselje takrat, saj se je praznovala ženitnina, in danes tako žalosten pogreb, brez križa, brez zvonjenja, brez duhovna! Da, tako umrje in se pokoplje brezverec, in to je liberalizem. Vsa čast pa možem, ki so sc borili za sveto stvar iu ji pripomogli do zmage. Čast možem iz Mavč in Sore, ki se niso ustrašili dolge poti, čast onim starčkom, ki so navzlic starosti, zimi iu težavni poti dva dni po vrsti prišli volit, kakor 11. pr. 77letni starček Jam-nik iz Planice, ki je prišel v enem tednu trikrat dobre dve uri dolgo pot ob snežnem tne-težu. To je navdušenje, ki pribori zmago! Slava vsem zavednim katoliškim volivcem! Po končani volitvi so imeli liberalni po-grebci sedmino, ali kakor Ločani pravimo, »trento«, pri Francetu pred mostom. Nato so priredili še svoje vrste kondukt. Na treh vo-zeh so spremili na dom onega volivca prvega razreda, katerega so zjutraj opijanili zato, da ni šel volit. Pač jc bila vesela tega kondukta verna žena in sorodniki, ko so moža v takem položaju ti ljudje domov pripeljali. Žalosten pogreb! StojersKe nouice. š Narodni svet za — volitve. »Narodni List« je hud, ker nam ni ljub tak narodni svet, ki bi veljal v prvi vrsti samo za mešetarjenje z mandati, (i. Spindler menda pozna uredbo čeških narodnih svetov, potem bo tudi vedel, kako bodi skupno narodno delo narodnih svetov in v kaki obliki bi tudi češke stranke »na-lodnega sveta« ne sprejele. š Izobraževalno društvo v Celju. Na novega leta dan popoldne ob 3. uri bo ustanovni občni zbor »Izobraževalnega društva v Celju« v veliki dvorani »Narodnega doma«. Shod bo zaupen, samo za povabljene. Govoril bode državni poslanec dr. Anton Korošec o izobrazbi. Podlaga društva bodo načela katoliške cerkve in pa jezik slovenskega ljudstva. Vsi povabljeni naj se udeležijo ustanovnega občnega zbora, na katerem se bo še natančneje govorilo o pomenu društva. Kdor ni dobil vabila, ga lahko dobi pred shodom v »Narodnem domu«. š Po nedolžnem obsojena. Kakor znano, ie bila Mariia T. iz Drstenika od ptujske sod-nije obsojena na 24 ur zapora, ker je raztrgala pri posestniku P. eno številko »Štajerca«. Čeravno lastnik dotične številke ni zahteval nikake odškodnine in je tudi ni tožil, je kljub temu tožilo imenovano dekle upravništvo »Štajerca«. Ptujska okrajna sodnija jo je zaradi poškodovanja tujega blaga obsodila na 24 ur zapora, katero kazen je imenovana takoj prestala. Pritožila pa se jc na višje oblasti ki so odklonile njeno pritožbo. Minoli teden pa je o tem razpravljalo tudi najvišje sodišče. In to je razsodilo, da je bila obsodba ptujske sod-nije nepostavna — torej krivična. Kdo pa povrne deklici stroške in pa prestano kazen? — »Štajerc« o tem molči kakor riba! š Vlak je povozil dne 20. t. mes. pri prehodu v Leiterspergu delavca Janeza Fcrk. Hotel se je izogniti iz Maribora vozečemu vlaku, zato je stopil v drug tir, po katerem je privozil osebni vlak iz Gradca. Stroj ga je zgrabil, mu zlomil nogo ter ga hudo poškodoval po glavi iti v prsih. Ponesrečenec jc še isti dan umrl v bolnišnici. š »Zadruga« se imenuje novo glasilo celjske »Zadružne Zveze«. Prva številka je že izšla deloma samostojno, deloma kot priloga »Domovini« in »Narodnemu Listu«. š Iz politične Službe. Vodja okrajnega glavarstva v Celju, g. nadkomisar Edvin Prahl pl. Thalfeld je dobil naslov in značaj okrajnega glavarja. Kot tak pride k glavarstvu v Ptuj. š Zanimivo! Po zadnji »Domovini« posnamemo sledečo kurijoznost o sodnih razmerah VVagnerSke *žiahte« v Šmarju pri Jelšah: Vse pa presega način, kako se VVagnerjeva trgovina podpira od strani tukajšnje sodnije. Okr. sodnik je namreč pravi brat in zet trgovca Wag«erja. Ta je torej sodnikov brat-tast, soproge sodnikove oče-tast-svak tn če Bog dl, postane Se ded svojih nečakov. Ne izrečemo Še podrobnosti o tem, kako se ta gospod kot zaprisežen sodnijski cenilec vporablja; ne, kako se je njemu vsled povedanega gotovo redkega sorodništva in svaštva število odjemalcev pomnožilo. Pisali bomo pa o tem. če se razmere kmalu nc izpremene, ali če 011 res dobi še nekako zato, da bo mera polna, sedaj pri tukajšnji sodtiiji izpraznjeno službico dr-žavnopravnega funkcionarja. Osebe, ki v poučenih krogih občujejo, so vest raznesle, da je ista njemu sigurna. Slovenskim trgovcem je vseeno, kdo zasluži tiste bore kronice. Ali to jim pa ne more biti prav, da bi se že itak pro-težiran četrti tovariš še s tem bolj podprl, da bi se vez med sodnijo in njegovo štacuno še bolj pritrdila. Zakaj vsi občutijo, koliko je vsaka taka vez zanj vredna, ker je obenem drugim v škodo. Gospod prezident v Celju pa bi dobro storil, če bi razmišljeval o tem, ali je tak sorodniški položaj, kakor je ta v Šmarji, v prid ugledu sodstva. Trgovcem konkurentom je v očitno kvar, če se tudi pravega tekmovanja ne vstrašijo. Ali to jc tekmovanje pod visokim pritiskom? š Zaročil se ie g. Edvard K u k e c, ravnatelj »Delniške pivovarne«, z gco. Fani Se-11 i c a, veleposestnikovo hčerjo v Žalcu. š Dvojna mera inariborskh mestnih očetov. Vsakemu je še menda v spominu, kako krivično je nastopal mestni urad proti Cirilovi tiskarni zaradi slovenskega napisa ter ga slednjič po svojih organih res odstranil. Zapove-dali so namreč naši očetje, da se imajo odstraniti vsi slovenski, oziroma dvojezični napisi, ki molijo v mestno ozračje. Vprašamo slavne naše očete, velja li ta naredba samo za Slovence in ne tudi za Nemce? Zakaj sc je odstranil dvojezični napis Cirilove tiskarne, dočim štrlc dvojezični napisi nemških trgovcev mirno v mestno ozračie? Tukaj se jasno vidi dvojna mera mariborskega mestnega urada! Nemških trgovcev, kakor g. Pichlerja, R. Strohmayr-ja, K. Worsche-ta i. dr. sc šc niti opominjalo ni, naj odstranijo dvojezične napise, a Slovencem se odstranjajo s silo. Slovenski kmetje, ogibajte se takih nemčur-skih trgovin, ki vas hočejo pod krinko dvojezičnih napisov zvabiti v svoje trgovine, da vrnejo to krivico mariborskega mestnega urada z jednako mero. iz slovanskega sueta. sl Nova tiskarna v Splitu. Dalmatinsko namestništvo je podelilo dr. Trumbiču dovoljenje, da sme ustanoviti v Splitu novo tiskarno. sl Najstarejša Cehinja. V Chicagu v Ameriki živi Barbara Ziegrosser, ki je že 113 let stara. Ko je bila 80 let stara, šla je v Ameriko k svojemu sinu Jožefu, ki je bil v Vodnjanih na Češkem usnjar. sl Maloruska predavanja v Peterburgu. Na svobodni univerzi prof. Lcsyafta v Peterburgu bodo tri stolice iz ukrajinoznanstva in sicer: zgodovina Ukrajine, ukrajinskega jezika in slovstva. Za ta predavanja se je vpisalo že 300 poslušalcev. Zgodovino Ukrajine bode predavala Aleksandra Efimenkova, ukrajinski jezik prof. A. Krimskii in ukrajinsko književnost prof. D. Ovsjaniko-Kulikovskij. sl Obsojeni poljski uredniki. Iz Poznanja se poroča, da je pruska vlada obsodila urednika »Gotica \Vielkopolskega« na 150 mark globe in urednika »Pracy« na 50 mark globe v zadevi stavke poljskih šolarjev. Dalje sc javlja, da so aretirali urednika »Postcpa«, Julijana Droho, ki ga bodo tožili radi 20 tiskovnih prestopkov. sl V Odesi se je osnovalo izseljevalno društvo, ki bode ustanavljalo poljedelske in obrt-nijske naselbine za Žide izven Evrope. sl V podporo podučevanja poljskega jezika. Prebivalci mesta Poznanj so imeli tc dni zborovanje, pri katerem so se spominjali umrlega rodoljubnega nadškofa dr. Fl. Stablev-skega ter so hkrati sklenili v njegov spomin prirediti zbirke za ustanovo pod naslovom »V podporo podučevanja materinskega jezika za poljsko deco.« sl Preganjanje Poljakov. »Dziennik Po-znanski« poroča, da poljski župnik Grilevič iz Slesine, ki ga je pruska vlada tožila zbog ščuvanja (!) zoper vladne predpise na shodu v Naklu, je bil obsojen k najvišji denarni globi 500 mark. — Poljak Jakop Visocki je dobil vladni ukaz, vsled katerga mora zapustiti Po-znanjsko zavolj tega, ker njegovi otroci ne odgovarjajo pri krščanskem nauku v nemškem jeziku. Visocki prebiva na Poznanjskem že 45 let in ima 8 otrok. Železniki in njih propad. Glede na dopis, priobčen v Vašem listu z dne 22. t. m. št. 293 pod zaglavjem: »2elezniki in njih propad«, prosi podpisana fužina na podlagi § 19 tisk. zak., da sprejmete v zakonitem času in na zakonitem mestu sledeči popravek: Ni res, da bi bil Kovaški hrib svoj čas občinski, ni res, da so ti ljudje, ki imajo sedaj Kovaški hrib, dobro vedeli, da je bil gozd nekdaj občinska last in ni res, da bi se tu moglo govoriti o kakem priposestvovanju v 30 ali 40. letih, res pa je, da je bil ta gozd — katerega pravilno ime je »Kovaški vrh« — vedno in vsikdar last fužine Zgornji Železniki, kar dokazujejo po eni strani c. kr. zemljiške knjige in stare listine, po drugi pa neprestano izvrševanje dejanske posesti od strani fužine. Ni res, da je bil Kovaški hrib že razdeljen med nekatere posestnike, ki so nekaj let sem davke plačevali; res pa je, da je pač že pred 66 leti c. kr. okr&ina sodnija z obvestilom št. 1465 z dne 3./9. 1840, odnosno c. kr. okrožna oblast (k. k. Kreisamt) z odlokom z dne 28.18. 1840 na prošnjo fužinarjev dovolila, da si v smejo to svoje skupno posestvo med seboj razdeliti, vendar se razdelitev ni izvršila in je gozd ostal slej kot prej njih skupna last. Ni res, da si je smel vsakdo iz tega gozda drv pripraviti, kolikor je potreboval, res pa je. da tam razun fužine ni smel nihče sekati kot njeni delavci in kovači, katerim je fužina dobavo drv za kurjavo dovoljevala, to pa po svoji prosti volji in v gotovi izmeri. Železniki, 27. grudna 1906. Fužina Zgornji Železniki. _Ant. (ilobočnlk, načelnik. Razne stvari. Podraženi časopisi. V Draždanih so vsi časopisi vsled podraženja papirja in višjih plač stavcev zvišali naročnino. Tudi nekaj ogrskih listov zvišalo je naročnino. Tudi »Slovenec« trpi vsled istih razmer, a naročnine ne poviša. Zato pa pričakuje, da 11111 vsak naročnik ob Novem letu pridobi vsaj enega novega naročnika. Kjer eden ne zmore, naj se jih naroči več skupaj, da tako povzdignemo »Slovenca« do vedno večje stopinje. Zupan iz Bukarešta na Dunaju. Dne 2. januarja se pripelje na Dunaj župan iz Bukarešta M. Cantacuzeno, da vrne županu dr. Lu-egerju obisk v Bukareštu. To potovanje bi se imelo že davno izvršiti, a je bilo vsled dr. Luegerjeve bolezni preloženo do 2. januarja. Važen izum. Izumitelj holandske podmorske ladje je izumel sredstvo, s katerim bo mogoče napraviti bojno ladjo za bojevanje popolnoma nesposobno, ne da bi se pri tem potopila, ali da bi poginilo moštvo. Ladja bo samo obstala na mestu 111 se nc bo mogla več nikamor ganiti. Grozna vraža na Javi. Prebivalci otoka Jave verujejo zelo v vraže. Najhujša je tista v vampirja, ki ga imenujejo Madjan gadun-gana. Ta njihov vampir je človek, ki ima to lastnost, da se loči na večer glava od njegovega telesa, leta vso noč okrog in sc zjutraj vrne in združi zopet s telesom. Ta glava se prikrade ponoči k spečim deklicam in jim iz-pije kri, da potem kmalu umrjejo. Na otoku Javi je razširjena med mladimi dekleti sploh zelo sušica, vsled katere blede in naposled umrjejo. Vse take slučaje pa pripisujejo oto-čani vampirju. I11 ker je ta človek po njihovem mnenju živ, poiščejo staro čarovnico, ki ga kmalu »najde«. Tega potem ubijejo, njegovo rodbino poženo po svetu in njegov dom zažgo. Žrtev take grozovitosti so navadno tisti možje, ki iih starka-čarovnica sovraži. Drama v bolnici. V Budimpešti ie meseca septembra žena trgovca Jožefa W e i s z a polila ponoči posteljo, v kateri je spal njen mož s petrolejem in jo zažgala. Nato je šla na hodnik in zaprla sobo. Vsled dima so prihiteli kmalu sosedie in rešili trgovcu življenje. Jožef VVeisz je dobil le nekaj neznatnih opeklin. Zeno, ki se je zagovarjala, da je storila to deianje, ker ji ie mož rekel, da jo zapusti, je policija aretirala in jo oddala sodišču, ki je proti njej nastopilo radi poizkušenega umora. Ker ie žena imela srčno bolezen, ie bila oddana do obravnave v kaznilniško bolnico. Njen soprog ie tc dni prosil njenega zagovornika, da ga popelie k ženi v bolnico, ker se hoče z ženo spraviti. Dne 21. t. mes. sta se peljala zagovornik in trgovec NVeisz v kaznilniško bolnico. Ko je žena zagledala svojega moža, jc grozno zakričala in se zgrudila mrtva na zemljo. Zadela jo jc srčna kap. Stokronski ponarejeni baukovci krožijo po belovarskem okraju na Hrvaškem. Morilec prijet po 22-tih letih. Leta 1884. je bil pri Dubici umorjen 111 okraden neki kmet, a morilca ni bilo mogoče najti. Te dni pa je prišlo na tamošnjo orožniško postajo anonimno pismo, ki navaja kot morilca posestnika Mišljenoviča in Grujico v Bosni. Preiskava je dognala, da sta to prava morilca. Oba so že prijeli. Ladja, ki straši. Ladje, ki so vozile na poti tz Evrope v zapadno Ameriko mimo rta Roga, so videle vedno tam nekakšno ladjo, ki jih je zelo vznemirjala. Nekoč je skušal stv^r preiskati neki italijanski parnik, a je obtičal prej na neki skali. Zdaj se je zavzelo za stvar hidrografično društvo Zedinjenih držav. Preiskalo je rt in dognalo, da ima neka iz morja moleča skala popolno podobo ladje in še zlasti iz daljave. Tako je strah odpravljen, a skalo so zaznamovali v zemljepisu kot »Skalo, ki je slična ladji«. Po telefonu javljenl samoumor. Uradnik mestne občine v Budimpešti, R. Pazman, je poneveril 8000 K. Nato je pozval po telefonu župana in govoril sledeče: *Tukaj Pazman. — Prosim, ali ste me prijavili?« — Zupan: »Sem!« — Pazman: »Potem z Bogom I Grem v svojo sobo. da se ustrelim!« — In Pazman je šel od telefona in se ustrelil. Hrvaški atlet Rajčevič je dobil v borenju v Buenos Aires prvo nagrado, ki znaša 20.000 frankov in poleg tega neki zlat dar. Sto let stara, a se hoče ločiti. Zakonsko življenje ima mnogo težav in bridkosti. Mnogo je ljudi, ki to odkrito priznavajo: nekateri tako hite, da se hočejo že par let po poroki ločiti, drugi nekoliko pozneje, le malo pa je ljudi, ki potrebujejo za to konstatiranje toliko časa, kot gospa Marta Munt iz Kanzasa. o katere čudni zgodbi pripovedujejo newiorški časopisi. Marta Munt je stara 105 let. Te dni je prišla k sodišču in izjavila, da se hoče od svojega 97 let starega moža ločiti, ker jo je začetkom decembra zapustil. Tudi Marta Munt hoče biti sedaj svobodna ter obljubuje, da se, ako ji ločijo zakon, drugič prav gotovo nič več ne omoži. Otroka prodala za 3 K 75 vinarjev. V Rainfordu na Angleškem je neki rudar popival v gostilni, ko stopi v gostilno neka ženska v spremstvu dveh moških in otroka. Ženska je na ves glas dejala, da bi rada koga dobila, ki bi od nje kupil otroka. Rudar je bil nekoliko vinjen, pa je bil za tako kupčijo takoj pripravljen. Ponudil je ženski 3 K 75 h in ženska mu jc izročila otroka, lepo lOIetno deklico, nakar je takoj šla iz gostilne. Kdo je bila ta ženska, nihče ne ve. Rudar hoče deklico vzgojiti. Premeten slepar. V Budimpešti jc prišel k nekemu zlatarju eleganten gospod v spremstvu sluge v livreji in se predstavil za grofa Pejačeviča iz Rume. Izbral je dragocen dia-detn in ga ukazal poslati v palačo avstrijske delegacije, kjer ga bo tudi plačal. Zlatar je tako storil, a tisti, ki je izročil v palači diadem nekemu slugi, ni dobil denarja, češ, grofa ni tam, ampak da šele pride. Sluga, ki je diadem sprejel, jc nato z diademom izginil, A roka pravice ga je zasačila na postaji, kjer se jc izkazalo, da ni bil to grof Pejačevič, ampak navaden slepar. Davek na klavirje. Francoska zbornica je odklonila predlagani davek na klavirje. Časnikar nalašč v ječi. Sotrudnik buditn-peštanskega lista »A Polgar« Aladar Fodor se je pustil od nekega kolega nalašč obdolžiti tatvine samo zato, da je kot ietnik preštudiral razmere v budimpeštanskih zaporih in jih osvetlil. Sedaj ga sodišče zasleduje radi tega, ker si jc nadel kot »tat« drugo ime in se tako preoblekel, da je sodišče zapeljal. Samoumor na moževem grobu. Na sveti večer se je pripeljala na Dunaj vdova Kornelija Bendekovič iz Zagreba. Prenočila je v nekem hotelu, na sveti dan pa se je peljala na centralno pokopališče na grob svojega moža. trgovca Ignacija Bendekovič a, ki je umrl nedavno v dunajski bolnici. Nakrat je ženska potegnila iz žepa revolver in se ustrelila. Pri samomorilki so našli pismo, v katerem pravi, da gre v smrt vsled žalosti nad moževo smrtjo. Trideset konj zgorelo. Iz Marsilje poročajo od 27. t. 111.: V središču mesta je izbruhnil požar, ki je popolnoma uničil hleve in lope največje tvrdke za transporte. Zgorelo je tudi 30 koiij in nad 50 voz. Škode je nad pol milijona frankov. Statistični pregled avstrijskih pošt ln br- zojavov 1. 1905. Avstrijskih pošt je 8480, pet jih je v kneževini Liechtenstein in 37 v evropski in azijski Turčiji. Na 3099 prebivalcev pride približno ena pošta. Poštne znamke in vrednostne papirje je prodajalo 29.750 prodajaln, nabiralcev za pisma je 36.956. Pošto je prevažalo leta 1905 2667 vlakov, ki so prevozili 64,466.752 km, na cestah je prevozilo 22.303 poštnih voz 53,646.777 km, 118 parnikov oziroma jadrnic je prevozilo 3,215.133 km. Pisem jc prevažala naša pošta lani 1,421,290 tisoč 950, zavojev 57,405.460, poštnih nakaznic je bilo 31,975.978, časopisov 204,069.300 ; 995 tisoč 477 pošiljatev ni bilo mogoče dostaviti. — Brzojavne proge so dolge 41.867:01 km in sicer odpade na državno upravo 37.292:02 km, na železnice 4484:16 km in na zasebnike 93:83 km. Brzojavne žice so dolge 209.090:03 km, brzojavnik postaj je 6305 in sicer državnih 3937, železniških 2345 in 23 zasebnih. Na 4147 prebivalcev pride ena brzojavna postaja. Postaj za promet pisem po ceveh (Rohrpost) je 56, cevi so dolge 86:665 km in so dostavili po cevni pošti lani 8,295.447 pošiljatev. Krajevnih telefonskih omrežij je 335. Telefonske proge so dolge 269.981:88 km. Naročnikov je bilo 53.051, javnih govorilnic 737, telefoničnih središč (central) 467. V mednarodnem prometu je bilo 512 krajev. Lokalnih razgovorov je bilo 164,158.597, interurbanih 2, 315.586, brzojavk 1,799.770. fonogramov 40.678 in brzojavnih naznanil po telefonu 3854. Razven državnih je še 7137 zasebnih telefonskih postaj, katerib žice so dolge 8708:13 km. Dohodkov izkazuje I. 1905 poštno-brz. uprava 125,222.755 K 84 v, stroškov pa 126,442.516 K 49 v, znaša torej primanjkljaj 1,219.760 K 65 v. Med dohodke pa niso zaračunali prebitek poštnih hranilnic v znesku 5,824.646 K 73 vinarjev. O jetiki je sestavil profesor Jaks v Pragi sledeče stavke: 1. Jetika ie ozdravljiva. 2. Poljubovanje in kašljanje v obraz je nevarno. 3. Ne pljuvaj na tla! 4. Snaži svoje stanovanje! 5. Ne trpi prahu v njem! 6. Odpovej se alhokolu! 7. Utrjuj si telo! 8. Viivaj tečno hrano! 9. Najboljši zdravili proti jetiki sta zrak in svetloba. 10. Jetika je prokletstvo nezdravih stanovanj. Požar v jami so imeli v rovu takoevanih Sindikatnih rudnikov v Galiciji. E11 delavec je zgorel, drugi je pa bil nevarno ranjen. Zgorela tvornica olja. V Budimpešti je popolnoma zgorela tvornica olja »Ogrske akcijske družbe olja«. Škoda znaša 80d.0Cfe' kiofi. Napačni nadvojvode. V Frankentaiu na Bavarskem sta prišla nedavno k zakonski dvojici Schwalb dva gospoda in se predstavila eden za prestolonaslednika Franca Ferdinanda avstrijskega in drugi za njegovega brata nadvojvodo Otona. Schualb in njegova soproga sta verjela in obdržala »visoka gosta« s svoji oskrbi. Tekom časa je eden od »nadvojvod« tudi izjavil, da je on pravzaprav uinrli avstrijski prestolonaslednik Rudolf. Rekel je. da shranjuje njegovo premoženje njegov sluga Nikatovič, ki se mudi ta čas v Nišu v Srbiji. Nato sta pričela nadvojvodi s posojili. Prvo jima je pripravil Schwalb sam (2000 mark) in drugo (50.000 mark) neka druga gospa. Z delom tega denarja je potoval V Niš Sch^alb iskat slugo Nikatoviča. Tega seveda nI našei. in ko se je nato ogorčen vrnil, ni bilo tudi nad- II. priloga 297. itev. »Slovenca" dne 29. decembra 1906. vojvod več nikjer najti. Ampak policija je potem oba našla in dognala, da sta to brata Will. Oba sta seveda primerno obsojena. Nadvo)voda Franc Ferdinand tožen. Nadvojvodo toži pred rimskim sodiščem glavni dedič kardinala Hohenloha. Zadnji tnodenski vojvoda Franc V. jc dovolil kardinalu Hohen-lohu 1. 1859, da sme vporabljati do svoje smrti njegovo rimsko vilo Tivoli pod pogojem, da poprave zvrši na svoje stroške. Kardinalov dedič je pa zahteval od dediča Estejev, nadvojvoda Franc Ferdinanda začetkoma naravnost, pozneje pa sodnijskim potom 320.000 K. Bliskanje in gromenje po zimi. I/. Novega mesta se nam poroča z dne 28. t. in.: Kakor v noči od 26. na 27. začelo je zopet nocoj tako močno snežiti, da ic zjutraj bila komaj napravljena gaz zopet iznovega popolnoma zamede-na. Danes sneži ves čas neprenehoma dalje, vmes buči burja, okrog 10 ure dopoldne jc močno gromclo in sc bliskalo. Nemški prestolonaslednik — gentleman. Nekateri češki listi prinašajo le-to senzačno poročilo: Ko se je pretekli mesec vračal nemški prestolonaslednik iz Krenova čez češke Budjejovice in Prago v Beroiin, pozvan je bil gostilničar na železniški postaji v Veseli, gosp. Graf, da za prestolonaslednika in njegovo družbo pripravi malo okrepčilo. Gostilničar je za imenitnega gosta rezerviral posebno sobo, kupil je novo namizno perilo, izposodil si je za 60 kron srebrno namizno pripravo, okrasi! sobo s cvetlicami ter je postregel prestolonasledniku in njegovi družbi z izbranimi jedrni. Račun jc znašal 160 kron; bil jc brez ugovora izplačan. Toda prestolonaslednik se je pritožil radi »nečuveno« dragega računa in vsled tega je bila po ukazu železniškega ministrstva pogodba najemniku restavracije g. Grafu odpovedana in takoj razpisan nov konkurz za najemščino. Vsi češki listi, ki so to vest prinesli, izražajo se zelo ogorčeno o prestolonasledniku, ki ni priznal vseh stroškov, ki jih je gostilničar zavoljo njega imel in ki s tako pritožbo more uničiti poštenega človeka. Ako noče nemški prestolonaslednik jesti v gostilni na postaji, kjer, kakor je tudi navadnim ljudem znano, ic vse dražje nego v drugih gostilnah, naj si s seboj vzame vsakikrat nekaj jedi »za ua pot«, prostora je v dvornem železniškem vozu dosti, tako bode vse boljši kup in ni mu treba Prevzvišeni žep izprazniti v kakšni restavraciji v Veseli! Roparjevo pismo višjemu državnemu pravdniku. Na dosmrtno ječo obsojeni roparski glavar Musolino ie iz ječe v Portolongone pisal pismo, v katerem sc pritožuje, da dobi tako malo jesti, da»bo lakote umrl. Ponarejeni demanti. V neko dunajsko za-stavljavnico je prinesel neki postrežček demantov in dobil nanje 700 kron. Pozneje so dognali, da so demanti ponarejeni. Cez par dni je prišel zopet isti postrežček z demanti, a to pot so ga odslovili. Na skrivaj pa mu je sledil detektiv, ki ie gospoda, kateremu jc izročil postrežček deinante, aretiral. Dognali so kmalu, da je to 24letni kontorist Alfred Koppcl, ki jc goljufal ponarejenimi demanti. Ti niso bili napravljeni iz stekla, ampak so bil, tako-zvani »beli satiri«. Imitacija pa jc bila tako izvrstna, da je presenetila celo vcščakc. Aretirani Koppcl jc imel šc nekega druga, ki pa ic pobegnil preko meje. V kolikih izvodih izhajajo pariški listi. »Petit Parisien« izhaja v 1,250.000 ( ob ucdc-ljah v 1,500.000) izvodih. «Petit Journal« v 850.000, »Journal« v 650.000, »Matin«v 450.000 izvodih. V 100.000 izvodih izhajajo »Echo de Pariš«, »Eclair«, Petite Republique« in »Cro-i\«. Od ostalih listov izhaja »Librc Parole« v 60.000 in »Radical«, »Aurore« in »Lautcrnc« v 20.000 do 40.000 izvodih. Časopisi »Tcnips«. »Figaro« in »Gaulois«, katerih posamezni izvodi stanejo po 15 ccntimov, izhajajo po 30 tisoč izvodov. »Journal des Debats«« katerega eden izvod stane 10 centimov, izhaja v 18.000 izvodih. Prenarejeni »Faust«. Ooethcjevcga h'alista je vnovič predelal za oder Francoz Henri Bataillc. Igrali ga bodo v Parizu in ulogo Me-fista ima v rokah Sarah Bernhard. Odprav vojnih sodišč na Francoskem. — Francoski vojni minister je predložil ministrskemu svetu zakonski načrt o odpravi vojnih sodišč. Civilnim sodiščem se nakažejo vsi prestopki in hudodelstva. Odpravi sc smrtna kazen v mirnih časih. Tudi kazenske stotnije nameravajo odpraviti in uvesti poboljševalne stotnije. Kongres zdravnikov za živčne bolezni se .ic vršil te dni v Cikagi. Dognalo se jc. da jc v Ameriki največ na živcih bolnih ljudi. To pa zato, ker ni nikjer na svetu tolike požrtvovalnosti za denar kakor baš v Ameriki. Američani vedno potujejo, žive v večni skrbi za po-množenje svojega premoženja in najdejo komaj čas. da hranijo svoje telo.Neki profesor jc izjavil, da bo tekom dveh generacij napadla bolezen na živcih prebivalce celega sveta. Na shodu so sklenili delati nato. da sc bolezen kolikor možno onemogoči. Dnevne novici!. + »Narodna založba«. Vzporedno z »Zapiski slovenskega kolesarja« sc v »Narodu« vlečejo žc cel teden rimsko niimcrirani članki o »Narodni založbi«, strahovito zamudno delo nekega neumornega tintomaza, ki bi bil rad literat, kulturni historik in dalekoviden politik obenem. Ker ta esejist, katerega vsaka vrstica stane obilo potu, kadar piše članek nu-mero I., nc ve, kaj bo rodil v članku numero II., se mu pripetijo vsakovrstni kozli. V nu- mero I. svojega članka o »Narodni založbi« piše: »Predvsem nam jc treba književnosti, ki povzdigne splošno omiko Slovencev tako, da naš narod vsaj približno pride na to kulturno stopnjo, na kateri so drugi narodi.« V članku numero II. pa izvaja prepozno porojeni ženij, da je Slovencem predvsem treba take literature, kot jc n. pr. v nemški »Gar-tenlaube« ali pa recimo v »Grofici beračici«. Tako pride narod vsaj približno na tisto kulturno stopnjo, na kateri so drugi narodi. Ni pa šc vseh stvari konec. V članku numero III. se pisec huduje nad moderno individualistiško umetnostjo ter pravi o novem književnem podjetju, ki sc bo kmalu osnovalo, sledeče: »Narodna založba« seveda ne bo reševala literarnih iu umetniških problemov, nego ho zalagala beletristične spise, naj pripadajo njih avtorji katerikoli struji. Izključevala pa bo dela, ki razširjajo kosmopolitizem in zasmehujejo ter ubijajo narodne ideale, kakor bo tudi izključevala spise s strankarskimi tendencami.« Nekako 120 vrstic pozneje pa sc spravi nad »Leposlovno knjižnico« in »Katoliško tiskarno«, ker propagirata tudi »nevtralno« umetnost! »Narodna založba« bo torej književno podjetje, ki bo »izključevalo spise s strankarskimi tendencami«, ki bo torej nevtralno, obenem pa se bo zagnalo v boj proti književnim podjetjem, ki delajo za »nevtralno« umetnost. Tak je torej ta embrijo, ki bo obenem mahal > tudi po »klerikalcih« in njihovi umetnosti. V članku numero IV. v sinočnjem »Narodu« nam »Narodna založba« še več obeta. Ona se nc bo pečala z Bourgctovo »Razporoko« in drugimi takimi stvarmi, ki so ji previsoke; tudi Dostojevski ji jc klerikalec. Ona bo izdala »popularno zgodovino turških vojsk, slovenske reformacie, angleške revolucije in zgodovino italijanskega rissorgimenta«. »Rissorgimcnto« liberalne stranke na Kranjskem pride na vrsto pozneje, istotako »Grofica beračica«, kadar bo narod premagal moderni individualizem v slovstvu. Taka je torej ta »kultura« v štirih člankih, za katero tiči goli profit. I- Snovanje posojilnic in drugih zadrug. Po mnogih krajih bi ljudje radi snovali posojil-nicc-rajfajzcnovke in druge zadruge, a ne vedo kako začeti in kam sc obrniti za pomoč. Opozarjamo vso slovensko javnost, da ie »Zadružna Zveza« v Ljubljani pripravljena brezplačno dajati vsa pojasnila za snovanje in vo-ditev posojilnic ter drugih zadrug. Pošilja tudi brezplačno svoje uradnike k ustanovitvam ter gre sploh vsakomur s svetom in dejanjem na roko, komur je za razvoj zadružništva med Jugoslovani. — Vse dopise jc naslavljati na r Zadružno Zvezo« v Ljubljani. + Posnemajmo! Italijanska »Lega« jc 27. t. ni. spravila v promet svoj narodni kolek in v enem dnevu je bilo razprodanih po Trstu in Istri — 100.000 kolekov! To jc lep izgled italijanskega patrijotizma, kakoršnega pri nas žalibog ni. Posnemajmo ga! + Celjska »Zadružna zveza«. Na ustanovnem zborovanju štajerske »narodne« stranke oglasil sc je tudi gospod Franjo .lošt, ravnatelj celjske »Zadružne zveze«. Gospod .lošt jc priporočal, naj sc snujejo kmetijske zadruge in naj se pri snovanju vsikdar ozira na Zadružno zvezo« v Celili. Končal je z vzklikom: »Osvobodimo sc od vpliva iz Gradca, a pustimo tudi »Zadružno zvezo« onstran Save, da deluje v svojem delokrogu.« V tem smislu ic bila sprejeta resolucija. Sedai pa vprašamo: Kako sc aktivni nastop ravnatelja celjske »Zadružne zveze« pri snovanju štajerske liberalne stranke strinja s tolikokrat razglašeno objektivnostjo in nestrankarstvom iste zveze. O tem naj sodijo zadruge, njene članice ! Nas sedaj bolj zanima to, kaj je gospod Jošt omenil o razdelitvi vlog zadružnih zvez: Ljubljanska naj deluje tostran Save, celjska pa onstran. S partikularističncga stališča bi to bilo res umevno. Ali pa se v rcsnici celjska zveza drži tega načeia o razdelitvi interesov? Nc. in gospod Jošt je bil neodkritosrčen. Razdelitev dela zadružnih zvez na kraje tostran in onstran Save bi bila Ic na škodo ccljski zvezi, ker po zadnjem njenem letopisu na Štajerskem šteje 47 zadrug svojih članic, nasprotno na Kraniskcm jih ima 49. Ali pa gosp. Jošt želi, naj bi ccljski zvezi bilo dovoljeno, kar ni ljubljanski, in da samo ljubljanska »Zadružna zveza« ima svoj delokrog omejiti lena slovenske dežele tostran Save, a ccljski zvezi bodi dovoljeno, da sc nc drži tega načela in da sme intrigirati pri zadrugah, katere so članice ljubljanske zveze? O tem bi radi imeli odgovor od odgovornih faktorjev celjske »Zadružne zveze«. + Zasebni nastavljenci iu liberalc". Zakon o starostnem zavarovanju zasebnih uradnikov jc gotova stvar. Naši liberalci so pri tem delu ostali vedno ob strani, nihče izmed naših libcralccv tega dela niti razumel ni in tik predno so zasebni uradniki dobili to drobtinico, vstal jc v kranjski trgovski in obrtni zbornici predsednik izvrševalnega odbora narodno napredne stranke Ivan Hribar in govoril za to, da sc vsa stvar zopet zavleče. Cc bi obveljale Hribarjeve kapitalistične želje, bi zasebni nastavljenci zopet lahko — čakali -boljših časov«. Kljub temu si je »Narod« včeraj upal zapisati, da so to stvar zasebnim uradnikom priborili liberalci. Res so bili za to delo tudi češki liberalci, naši liberalci pa so tozadevno delo pustili samo na ramah poslancev »Slovanske zveze« in jih niti pri odločilnem glasovanju ni bilo. Lenoba in proti-socialnost slovenskih liberalcev se je tudi to pot pokazala v električni razsvetljavi. Nobenega slovenskega liberalca tudi v odseku ni bilo! Zasebni nastavljenci to dobro vedo — čc si pa »Narod« kljub temu upa še slepariti javnost, jc to navadno razžaljenje zasebnih nastavljencev, o katerih menda »Narod« misli, da se niti za^svoje stanovske stvari zadostno nc brigajo. Cc bi bili zasebni nastavljenci odvisni od dela naših liberalcev, bi danes ne imeli sploh nikakega starostnega zavarovanja. Kar jc na zakonih slabega, to je res delo liberalcev, to ie res delo liberalnih kapitalistov. + Teta Ajka pripoveduje ... V »Slovenskem Narodu« čitamo naslednje premišljevanje o narodnonapredni stranki: »Za državni zbor smo pri kraju, in brez posebnega pomena jc. čc jc v Ljubljani ta ali oni izvoljen državnim poslancem. Pač pa bi bila velika napaka, če bi naša stranka pri državnozborskih volitvah se hotela izkrvaveti. Glavni namen naše stranke mora odslej obstajati v tem, da kolikor mogoče obdrži svojo pozicijo v deželnem zboru. Ce pa nas bode tudi v deželni zbornici vodil tisti napačni patos, da bomo tudi tam zadovoljni z vsako volilno reformo, ki bode količkaj dišala po splošni iu enaki volilni pravici, na kratko, če se bodemo tudi v deželni zbornici zadovoljili z ničvrednim surogatom, potem pa lahko križ postavimo na grob — naši stranki«. V teli besedah je toliko politične modrosti za stranko, ki ie na zadnjem svojem zaupnem shodu »sprejela« načelo splošne in enake volivne pravice, da je to notico skoro gotovo spravila v »Narod« teta Ajka, ki menda edina še daje Tavčarju vedno prav. Tako jc narodno napredna stranka prišla do tega, da mora preko svojega programa poslušati pripovedovanje tete Ajke. Nam jc seveda prav, da sc narodno napredna stranka tik pred držav nozborskimi volitvami po splošni in enaki volilni pravici na tak način postavlja proti splošni in enaki volilni pravici, samo to ne vemo, zakaj liberalci sploh sklicujejo shode svojih zaupnikov. Drugič kar vprašaite teto Ajko. + Predavanje. Preteklo nedeljo jc predaval v katoliškem izobraževalnem društvu v Ihanu g. profesor dr. A I e š U š e n i č n i k. Pri predavanju ic bila polna soba poslušalcev. + Javna seja naše trgovinske iu obrtne zbornice je včeraj radi prepičlc udeležbe svetnikov izostala. Slovenski trgovci in obrtniki in slovensko časopisje. V včerajšnji svoji številki so sc plemenita gospoda »Slov. Naroda« zopet preveč pobahali in pokazali svojo frakarsko nadutost in nevednost, kar je že njihova navada in jim mi prav nič ne zamerimo. Hočemo lc njihovo z baroko ošemljeno glavo nekoliko razkriti. S ponosom so konstatinali, da ga ni dnevnika v avstrijski državi, ki bi prinašal tako temeljite članke, tikajoče se tr-govstva in obrtnosti, kakor ravno »Slov. Narod«. Da jc ta prazna, kakor pet krav za groš, ni treba posebej povdarjati, ker vsak ve, da jc »Narod« sedaj lc glasilo za humo-ristično politiko; pač pa moramo omeniti, da so njegove obrtne vesti [c slabo prepisana poročila iz »Slovenca«. Želimo mu, naj le dobro prepisuje prihodnje leto vse to, iz obrtnega odseka drž. zbora, kar jc »Slovenec« že pred letom prinašal. »Slov. Narodu« in njegovim generalom teče voda v vratove in zato je treba loviti kaline. Tisti »Narod«, ki sc jc pred kratkim norčeval iz zahtev obrtnikov, mahal po obrambni zvezi zavednih obrtnikov, ravno ta »Narod« sedaj obljubujc, da bode povspeševal obrtniške koristi. Ža »Narodovo« pomoč sc obrtniki ne zmenijo. Ko bj sc trgovci ojunačili in edini sklenili odpraviti »puf« ter prodajati le proti takojšnjemu plačilu, bi ravno »Narod« zopet padel po njih. kakor je po obrtnikih. Radi verjamemo tem obstreljcnim zajcem, da so trgovci in obrtniki kontingent, katerega treba upoštevati, ali povemo jim, da so trgovci in obrtniki stan, ki cicla in sc bori za obstoj, in kot taki ne morejo biti garda v vrstah frakarskili bahačev in lenuhov. »Slov. Narod« hoče slepiti s kou-zumi in upiie, kakor bi se okolu nas snovalo vse polno novih konzumov. Po mnenju »Naroda« bi sploh ne smele obstojati razne nabavne zadruge. Toraj proč s sirovinsko zvezo čevljarjev, ker ta škodi usnjarjem. Dragi »Narod«, ostani v svojem zraku, ogrni se v svoj frak, ne hodi v naše prodajalne iu delavnice, ker mi smo plcbcjci, in bi naš zrak lahko škodoval tvojim jetičnim prsim. »Slov. Narodu« ni bilo mar našega obstoja, ni sc zaganjal kot znorel kozel v konsume in zadruge v skrbi za bodočnost trgovca in obrtnika, ampak zato. ker je hotel Ic napadati svoje nasprotnike, kateri se res trudijo za korist nc le kmetovalca in delavca, ampak tudi za koristi trgovca m obrtnika. Prepozno si dobil, ljubi »Narod«, prepričanje, da sta trgovec in obrtnik važna faktorja; skrbi raje za svoje zdravje, obrtniki sc ti smejejo. Svoj up izroči Ljubljanici, naj ga ponese v Savo in morje, ker mi sc ne brigamo za tvojo enoletno zvestobo ne za mandate tvojih obstreljenih generalov, pač pa za svoj obstanek in svoje tirjatve. Zato bo pa »Slovenec« z novim letom trgovini in obrtu posvetil poseben oddelek, v katerem bo slovensko trgovstvo in slovensko obrtništvo imelo prosto besedo in kicr se ne bo dušila svobodna, odkrita besda, kakor pri »Narodu«. »Slovenec« bo preskrbel za najboljše informa- cije in bo tudi v tem oziru najboljši slovenski list. Novice i L Belokrajine. Snega je padlo ta teden toliko, kakor ga ni že dolgo. Odraslemu ga ic nad kolena. Ptice so sc približale zdaj hišam, da si za silo poiščejo hrane. No, dobri Belokranjec jim rad privošči malo zrnja in jim ga tudi natroša. »Naj tudi ptice žive, saj mora kmet vse preživiti«, je rekel neki vrli mož. Posebno pa oblegajo vasi in mesta izstradane vrane. Ljudje so že tudi kar na cesti lahko ujeli vrane, ker niso mogle več letati zaradi hude lakote. — V četrtek zgodaj zjutraj se jc culo močno grmenje, i u blisk jc razsvetljeval noč. Gotovo nekaj posebnega ob tem času. — V Metliki je umrla gospa Alojzija P rose ni k, vdova. Huda in mučna bolezen jej jc hitro utrgala nit življenja. Zares nc vemo ne ure ne dneva, kdaj pride Gospod. Naj v miru počiva! — Podzemljem bodo imeli oo. jezuitje sv. misijon. Začel se bo na praznik sv. treh kraljev in končal osmi dan. Da bi Ic tudi mnogo koristil. Škoda, da bo v tako ostri zimi. — V Metliki jc krajni šolski svet si izvolil za načelnika vrlega moža, g. Davorina V u k š i n i č, oskrbnika Komende. Na Lokvici jc pa izvoljen za načelnika Anton Kraševec, za namestnika pa Janez G u š t i n. Oba sta vrla katoliška moža. Na Lokvici imajo sicer sedaj krajni šolski svet, šole pa ne. Proti volji ljudstva sili namreč šolska oblast Lokvičane, da si sezidajo novo ljudsko šolo. Ker niso prizivi nič izdali, se čuje, da so se s prošnjo obrnili do višje oblasti, da zadolženi in obremenjeni občini saj /a sedaj prizanesejo. Naj se dotični nanjo tudi ozirajo in naj nikar Parmovega masla preveč ne pogrevajo. O tej stvari šc o priložnosti izpregovorimo. — Spor v Starčevlčevi stranki prava je, kakor javlja strankarski komunike, poravnan. Tozadevna seja stranke je bila jako burna. Poslancev iz Like vsled snežnih žametov ni bilo k seji. Dr. Mile Starčevič jc izjavil, da jc spor poravnan, ako se stare napake ne bodo ponav-Ijale. Hrvaška socialna demokracija jc imela v Oseku svoj letni zbor. Stranka šteje 13.000 organiziranih delavcev, od teh v Zagrebu 2959. Dopolnilna volitev v zagrebški občinski s\et iz II. razreda je bila včeraj zaključena z zmago župnika g. I I i i a š e v i č a, ki je dobil 291 glasov. Njegov protikandidat Hagcnaucr je dobil 252 glasov. Umrl je v Sarajevu odlični meščan Pe-tar P e t r ov i č P c t r a k i. star 73 let. Vojaške vesti. Rudolf pl. Chavanne, podmaršal in začasni poveljnik 13. arniadnega zbora v Zagrebu ie imenovan definitivno za poveljnika; Miirk von Morkcnstein, poveljnik 31. pehotne divizije za poveljnika 6. arniadnega zbora in poveljujočega generala v Varšavi; vpokojen jc podmaršal Karol pl. Dlau-howesky Langendorf. Smrtna kosa. Dne 28. decembra ob I. uri popoldne jc umrl v Kranju jurist g. Ivan C r n e. — Isti dan jc bila pokopana v Kranju g. Hudovcrnika kuharica Marija Zupan. Umrl je na Opčinah pri Trstu posestnik Ivan V i d a 11 (Cebasov), star 29 let. — V Mirnu jc umrl mladenič Frančišek B e t r a ni. Bolezen si je nakopal pri vojakih. — V Biljah jc umrl zadet od kapi g. Franc N e m i c, veleposestnik in solastnik združenih opekaren. Za izboljšanje plač cestarjev ob državnih cestah je intcrpcliral, kakor jc znano, letos v držav, zboru poslanec dr. Korošec. Kakor beremo sedaj v dunajskih listih, jc vlada sklenila žc prihodnje leto urediti plače cestarjev. Kri radi žveplenk. V nedeljo zvečer so sc sprli fantje v neki gostilni v Št. Petru. V krčmi je bil neki Al. Cotič, ki so ga zbadali drugi radi tega, ker je imel žveplenke »Lc-ginc«. Cotič se jc izgovarjal, da jc take dobil v prodajalni. Ker jc bil pa prepir vedno hujši, se je Cotič odstranil. Na poti proti domu pa so ga fantje napadli, ga pobili na tla in tolkli. Cotič jc v svojo obrambo iztegnil iz žepa nož in sunil v hrbet Petra Cargota. Rana ni nevarna. Cotič je tudi ranjen in sc jc sam javil orožnikom. Nesreča Na Dobravi, postaji bohinjske železnicc sc jc na sv. Štefana dan zgodila velika nesreča. Neki delavec, ki jc na postaji odmetaval sneg, sc jc zvečer vračal domov. Da bi bil hitreje doma, je šel skozi predor. V predoru pa ga dohiti brzovlak, vrže ga v stran in mu polomi rebra.Hude bolečine trpečega reveža so s pomičnim vlakom odpelali v goriško bolnišnico. Proti krošnjarjem. Trgovska in obrtna zbornica bo v svoji današnji seji sklepala o prošnji, naj se v Gorici prepove krošnjarstvo. Strah pred vojaškimi vajami. Na sv. Štefana dan je prijela policija v neki gostilni 28-letncga Egidija Svoljšaka iz Kranja. Mož se jc imel letos udeležiti vojaških vaj. a sc jih jc zbal in pobegnil. Sedaj pa nc bo tako lahko pobegnil pred vajami. — Kolportažni zakon. V državnem zboru dela več večjih strank nato. da se odpravi paragraf 23. tiskovne postave in se šc januarji', meseca mesto $ 23. sprejmejo tiste določbe o kolportaži. ki so sprejete žc v novem tiskovnem zakonu, ki ;r:i je dotični odsek državnemu zboru že predložil. Ker cele postave v zbornici ne bo mogoče še v tem zasedanju rešiti, naj se izpremeni vsaj S 23., kar bo v veliko korist pri volivncin boju. Novi poštni tarifi. Državni zakonik jc včeraj objavil nove poštne, brzojavne in telefonske tarife. Višji dohodki sc bodo norabili za poštne uslužbence in razširjenje telefona. Novi tarifi stopijo v veljavo 16. januarja 1907. Cena poštnini nakaznicam sc zviša na 3 vinarje, pristojbina od loko-pisem na 10 vinarjev, tis- kovine za brzojavke bodo veljale po 2 vinarja, znižane pa bodo pristojbine za telefon. Pristojbine izven Dunaja hodo znašale za trg. telefon 1-0 do M0 K. za zasebne telefone od 115 do 220 K. Katoliško Izobraževalno društvo v Šinariji pod Ljubljano priredi novega leta dan v svojih prostorih dve šaloigri in sicer: Krč-inar pri zvitem rogu in burko: Kmet in fotograf. Med prosto zabavo bo pel domači mešani zbor nekaj Ferjančičcvih venčkov narodnih pesmi. Začetek po nauku. Pridite pogledat! I/. Kranja. »Za pravdo in srce«, slo-večo A. Medvedovo žaloigro v petih dejanjih, smo videli preteklo nedeljo na odru našega izobraževalnega društva »Kranj«. Prvič so jo pred leti predstavljali v ljubljanskem deželnem gledišču, drugič — v Kranju. Ce se pomisli, koliko vpoglobitve zahteva žaloigra od igrav-ca in gledavca, dalje, če se pomisli, da je ta žaloigra izvečine pisana v tragičnem metru, moramo reči, da je bilo naravnost drzno lotiti se tako trudapolnega dela. Ker se bo žaloigra ponavljalo še na sv. treh kraljev večer., 6. ja.ii. 1907, iu bomo takrat napisali daljšo oceno, naj za danes povemo le toliko: Igravci so skoro vsi izvršili tako dobro, nekateri tako izvrstno svojo vlogo, da se je splošna sodba glasila: Igra je lepa, prekrasna. (j. pesnik, ki je bil navzoč pri premieri in navdušeno pozdravljen, ic obljubil su udeležiti tudi ponovitve. Z Vrhnike. Naši obrtniki žele, da bi se ustanovila vendar že obrtna šola. Ker imamo tukaj mnogo obrti in za to šolo nad 80 godnih učencev, bi bila ta šola v resnici zelo potrebna. Občinski odbor ie to potrebo že pred kakimi tremi meseci v svoji seji, katero je tedaj vodil podžupan, uvidel in je skoraj enoglasno v ta namen dovolil 150 kron prispevka. Našemu naprednemu županu Jelovšku pa ta šola menda iz bojazni, da ne bi njegovi učenci radi poduka kako uro v »štacuni« zamudili, ni po volji, radi tega se je po svojem bevškem Trčku, katerega, kakor ie že obče znano uporablja pri rekurzih za svoje orodje pritožil zoper omenjeni malenkostni prispev ek. Pa si naj še kdo upa reči, da ni naš župan izvrsten na-prednjak ter vnet za blagor ljudstva iu napredek. Jako značilno je pa tudi, da je vclc-liberalni predsednik k ra jnega šolskega sveta g. notar glasoval zoper prispevek k obrtni šoli. Menda je mislil, da se bode s tem našim kmetom še bolj prikupil, ko je pri njih žc itak dovolj priljubljen. Zupan in notar naj le vesta, da je danes tudi naš kmet ukaželjen iu da želi potrebne izobrazbe svojih otrok. Za zadnjo občinsko sejo je bila nekako prikrito razpisana tudi volitev krajnega šolskega sveta. Ce bi se notar toliko ne ponižal, da ne bi z mesarjem Korenčanom hodil po hišah odbornike prosjačit, da ga naj volijo v krajni šolski svet. bi skoraj večina odbornikov ne vedela, da se bode vršila volitev krajnega šolskega sveta. In s pomočjo našega liberalnega lekarnarja, kateremu so klerikalni groši žc pri kupčiji tudi večkrat dobro došli posrečilo sc jim ic dobiti naposled izmed vendar lc 14 glasov. Seveda ic tudi bil posojilnični uradnik g. Jurca posebej za to sejo prvič pozvan, da sc je ic udeležil, in da ie oddal svoj glas za člana tega ravnateljstva g. notarja. Gotovo bode sedaj to ravnateljstvo, ko ima v svoji sredini tudi predsednika krajnega šolskega sveta pri svo-jeiu izvrstnem finančnem stanju jako zdatno skrbelo za revno šolsko mladino in pri letnem občnem zboru več stotakov v ta namen obrnilo. Tako ima sedaj vrhniški krajni šolski svet poleg velicega prijatelja šolstva g. notarja tudi štiri ude, kateri so toliko izobraženi, da za silo svoje ime podkrešejo. Res primemo za tak trg kakor jc Vrhnika, katerega voditelji sc vedno s svojo inteligenco in s svojim kapitalom ponašajo. Mi smo prepričani, da nc bode g. notar nikdar iskal kakih svojih rodbinskih interesov v kraineni šolskem svetu, ampak da bode Ic deloval na korist šolstva. Pri nastavljanju učiteljskega osobja bo vedno po naročilu g. Porčeta gledal samo na sposobnost prosilcev in vedno take terne sestavljal. kakor pred letom, ko ic po zahtevi g. župana izmed vseh izvrstno kvalificiranih prosilcev' za tukajšnjo nadučiteljsko mesto izbral najmlajšega prosilca. Kakor ic žc bralcem znano, se naše občinske volitve zelo dolgo zavlačujejo. Sedaj skorai po preteku i dveh let se nadejamo, da bodemo vendar enkrat po hudo razburkanem morju prijadrali do obč. volitev. Pripoznamo, da jc v resnici že toliko staremu županu kakor ie naš g. Pore, težko pravilno napravljati volivne imenike. No. pa ker mu sedaj že vse politične oblasti pomagajo izgotavljati to toliko težavno delo, upamo, da ga bode že v par mesecih srečno dovršil. »Antriga«. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da ic vso svojo zalogo božičnih in novoletnih razglednic razposlala. Starološke dekanije sodalltas ima svoj mesečni sestanek v Zabnici 2. prosinca 1907 ob pol 11. uri dopoldne. Predavanje v katol. slov. izobraževalnem društvu pri St. Lenartu nad Skofjo Loko. Na sv. Štefana dan ob .3. uri vršilo se jc predavanje » o kmečkem programu«, kar so zbrani z velikim zanimanjem poslušali. Prihodnje predavanje bo na Svečnico. Predaval bo g. župnik T. Rožnik. St. Lcnarčani, udeležite sc ga v obilnem številu! Odkupili so se od novoletnih voščil na korist družbi sv. Cirila in Metoda sledeči Kranjci: Koblar. Marenčič po 4 K; dr. Pc-bcvec, dr. Perne. Barle, Sitar. Pavla Babič po 2 K; Anzclc, Drukar, Hafner, Kušlan, Li-kozar, Oman, Ovčjak, Pernuš, Podrekar, Su-hadolnik. ink. Alba Tavčar. I. Zupan in neimenovana po I K. Društvo »Kranj« priredi na »Novi Pošti« tudi letos »Silvestrov večer«. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. Dnevni red je jako zabaven iu raznovrsten: petič z raznimi zbori, godba, dve igri (burki), govori, srečolov, živa slika. Zalivala. Podpisano šolsko vodstvo izreka tem potom vsem blagim dobrotnikom, kateri so z darovi pripomogli, da jc bilo obda-rovanih na »Miklavžev večer« toliko (140) revnih šolarjev z gorko obleko najsrčnejšo zahvalo. Bog povrni! Šolsko vodstvo v Mokronogu. Napad na žensko. Na svetega Štefana nraznik je nesla Pclakova hči iz Tlak mleko v Smarije. Bilo jc okrog šeste ure zjutraj. Pod železniškim mostom blizo Tlak jo jc napadel neznan moški. K sreči jc prišel po isti poti posestnik tiarbas iz Tlak, nakar je neznani zločinec odbežal proti gozdu. Samoumor postajenačelnika. V Kanfa-naru sc je v noči od srede na četrtek ustrelil tainošnji postaienačelnik Defcrro. Vzrok sa-moumoru ni znan. Pevski zbor Nadine Slavjanske razpu-ščen. Pevski zbor Nadine Slavjanske jc vsled njene nenadne smrti v Monakovu razpuščen ter so se istega člani vrnili dne 23. t. ni. v Rusijo. Koncerta, ki sta se imela vršiti 7. in 8. januarja v Gorici iu v Trstu, vsled tega odpadeta. Pevski zbor, katerega je vodil prej (<čc Nadine in ki je nosil slavo ruske pesmi po vsej Evropi celili 17 let ic torej prestal brez vsacega nadomestila, kar je obžalovati v interesu umetnosti in Slovanstva. Pula je imela leta 1850 komaj 1200 prebivalcev. sedaj iili šteje okolu 50.000. — Nemški uradniki na železničnih postajali so na slovenski zemlji večkrat ovira prometu iu nadloga prebivalstvu. Dobili smo iz Istre naslednic poročilo, ki potrjuje našo trditev: Nekdo jc na postaji B. pri Ljubljani dne 29. nov. oddal prazne sode na postajo Sv. Pe-tar v Šumi. Ker pa nemški uradniki nočejo znati našega jezika, poslali so sode v Št. Peter na Krasu. Tukaj seveda niso našli adre-sata, sodi so ležali mnogo dni ter šc Ie 17. dec. dospeli na postajo Sv. Petar v Šumi. Isti adre-sat pa jc 18. dec. poslal na isto postajo tri sode vina s hrvatskim pismom, v katerem je natančno naznanil naslov, kam naj se pošlje vino. Postajcnačelnik pa ie pismo raztrgal na koščke rekoč italijansko: Ne razumem tega jezika! Vprašamo: Ali jc ljudstvo tukaj zaradi uradnikov ali uradniki zaradi ljudstva? Pojdite taki uradniki v Kalabrijo ali pa v Prusijo! To ie škandal za avstrijske razmere, ako davkoplačevalci na svoji zemlji v svojem jeziku ne dobe pravice. Naši poslanci naj si zapomnijo tudi ta slučaj! Nevarno obolel jc kurat v Lokovcu na < ioriškem g. Š m i d. Podražena kava. Dunajski kavarnarji so podražili kavo v manjših kavarnah od 36 na 38 vinarjev, v večjih kavarnah od 40 na 44 vinarjev. Trgovci s premogom na Dunaju bodo zvišali cene premogu z 1. januarjem za 12 do 16 vinarjev pri meterskem stotu. Podražene tiskovine. Lastniki tiskarn na Dunaju so vsled naraščajoče draginje cene tiskovinam zvišali za 10 do 15 odstotkov. Na lovu ustreljen. Pri Požcgi ie bil po nesreči ustreljen mestni logar Mijo k* a d o-j c v i č. Nos so mu odrezali. Na dan sv. Štefana so sc stepli v gostilni pri Košaku v Novem mestu hlapci, ter pri tej priliki nekemu Udovču (hlapcu baie pri Scidliui) odrezali nos skoraj popolnoma stran. Težko poškodovani ie kljub temu imel še toliko korajžc, da je šel sani v bolnišnico v Kandijo, kjer so mu nos zopet zašili. Pri sv. Mariji Magdaleni pri Trstu jc umrl posestnik Anton 'I'a v č a r, v Trstu pa oče g. Fr. Kravosa, Ivan K r a v o s, star 60 let. Petindvajsetletuico svojega izhajanja praznuje danes tržaški »Piccolo«. Izpustili so iz zaporov sestri iu mater krčrnaria Markočiča na Solkanski cesti v Gorici; obdolžcnc so bile trpinčenja in provzro-čitve smrti na pokojnem, pa sc je dognalo, da i j bil vzrok smrti čisto drug. Nov slovenski umetnik. Kakor poroča Edinost«, živi v Ulniii na Nemškem akade-niični kipar g. Ivan Soje, rodom Slovenec. Na itionakovskih in drugih nemških razstavah se ie njegovo ime žc večkrat pohvalno izgovarjalo. Soproga kopniškega stotnika. Pred par dnevi je prišla na Grosuplje k gostilničarju in vinskemu trgovcu g. Al. Koprivcu kočarjeva žena Urša Selan iz Stare v asi iu naročila tisoč litrov vina, češ, da bo za praznike. Ker gostilničar ni poznal žene, je vprašal, kdo da jc. Ona pa niu začudeno odvrne: »I, kaj me ne poznate? Jaz sem gostilničarjeva žena iz Police. Saj smo vendar že večkrat pri vas pijačo v zeli.« Gostilničar je tem besedam na videz preproste žene moral verjeti. Ko .ic iz njega spravila šc osem desetakov, jc odšla s poslovilom, da bo po pijačo kmalu z vozom poslala. Orožniki iz Grosuplja so ji kmalu prišli na sled. Toda to jc ni iznenadilo. Aretirana in na orožniško postalo pripeljana, je hladnokrvno opomnila: »No, zdaj smo pa tukaj!« Ko sc ii ic namignilo, da taka goljufija m majhna stvar, iu da bo treba iti v zapor, tem besedam nikakor ni hotela verjeti in sc jc sklicevala na svo ega par tednov^ starega otroka. Ko je g. Koprivec opomnil, da bi ji bil rad dal nekaj podpore iz proste volje, ako bi mu bila povedala, da jc v denarni zadregi, jc to ponudbo zavrnila, češ, da jc osem desetakov več nego par goldinarjev. Zameril se ii jc tudi njen mož, ker orožnikom ni hotel tajiti, da ic bila isti dan na Grosupljem. Zaradi tega jc moral poslušati dolge nauke, katere je končala z besedami: »Sedaj vsaj vetu, kako držiš z nienoi!« Redki zakon. V Trstu sta mizar Jakob Gregoretti in njegova žena Katarina v svojem malem stanovanju v ulici Carbornaro živela srečno v zakonu do svojih starih let. 27. t. m. ic umrla žc stara soproga, starček, njen mož, | pa se jc vsedel k mrtvaškemu odru, kjer je le-, žalo truplo soproge, se vglobil v svojo žalost, dokler ga niso kmalu nato našli na stolu mrtvega. 28. t. m. so obadva soproga pokopali, združena v smrti, kot sta v življenju bila. Novo parobrodsko društvo. Trgovinsko ministerstvo jc dovolilo koncesijo društvu, kateremu uačcljujc Oedon baron Vay dc Vaja in tržaški trgovinski banki za ustanovitev paro-brodskega društva za promet med Trstom in Lošinjem. Shod v Mokronogu ie bil v nedeljo, dne 23. t. ni., kakor se nam poroča radi nove železnice zelo dobro obiskan. Trebelno, Škoci-jan, Šniarjcta. Št. Rupcrt, vse tc vasi so poslale svoje zastopnike; zbralo sc jc pri »Lipi« do 250 mož. Jcdne misli so bili vsi: železnica naj sc gradi v korist cele doline, nc pa nekaterim akcijonarjcm. Mokronoški kolodvor hočejo postaviti na »puščavo«, to jc pol ure od trga. S tem ne moremo biti zadovoljni. Trg Mokronog naj dobi svoj kolodvor, Št. Rupcrt naj dobi svojega. Sedaj jc čas kovati železo; ko bo zapiskal lilapon jc vse prepozno! Kdo ve, koliko časa bo premog v Krmelu, a trg Mokronog bo ostal. Naj zanamci nikoli nam nc predbacivajo malomarnosti. Sedanji rod si je prizadeval dobiti kolodvor, zato jc navdajala zborovalce jedna misel: ali Mokronogu kolodvor v bližini ali pa nobene železnice. Od tega ne odstopimo! Znana deteljica je poslala brzojavke v »Slovenski Narod«, jednega celo v imenu niokronoških obrtnikov. Naj izve svet, da so brzojavke neresnične od prve do zadnje besede. Ko .ic deteljica pri Majcenu kovala brzojavke, ni vedel za to noben obrtnik, plačal jc pa vse tri brzojavke neki Lah, ki vodi delavce, kateri žgo oglje! Mokronoški obrtniki imajo druge skrbi, kakor lansko slamo mlatiti! Na shodu jc bila pa izrečno vsaka odklonjena, — Vincencijeva družba v Kranju. Sv. Štefana dan popoldne jc imela Vincencijeva družba.v Kranju občni zbor. Družba ima 107 pravih članov in 65 podpornikov. Dohodkov je imela minulo leto 1893 K 33 h in stroškov 1143 K 90 h. Posebej se nabira fond za naselitev usmiljenih sester. Izmed navzočih gospej in gospodičen so bile soglasno izvoljene v odbor: Šavnik (predsednica), Marenčič (I. podpredsednica), Likozar (II. podpredsednica), Pavšlar (blagajničarica), Krisper (njena namestnica), Polec (tajnica), Nadižar (njena namestnica), Pernič (gospodarica). Društvi »Zabavni klub« in »Triglav« v Radovlj ci priredita v prostorih g. Rud. Kun-stelja »Silvestrov večer«. Začetek ob S uri. Vstopnina 50 vin. g Živinski sejmi v Kandiji, za katere se je najbolj trudil g. dvorni svetnik Šuklje, se prično dne 17. jan. 1907. V kmetskih krogih jc za te sejme že sedaj veliko zanimanja. Upati je, da bodo ti novi sejmi v prid Kandijc iu tudi za Novo mesto velike važnosti. - Iz Mengša. Neki dopisunče v lističu »Kamničan« z dne 24. novembra 1906. štev. 68, neopravičeno napada gasilno društvo iz Mengša, češ da ni pri zadnjih požarih vršilo svojih dolžnosti. Bili so v štirih dneh trije požari. Vsak nepristranski človek mora priznati, da je društvo pri vseh teh požarih izpolnilo svojo nalogo. Očita se v omenjenemu listu, da je pri drugem požaru v Topolah prišlo društvo prepozno na lice mesta. To je laž. Društvo je prihitelo, kakor hitro mogoče k požaru. Pogorclcu so gasilci iz gorečega hleva najprvo rešili neko tele in potem tri ure pridno gasili, da so omejili ogenj. Kar se tiče tretjega požara pri Hribarju, so pa bile velike ovire, da se ni moglo gasiti, kakor bi se želelo. Cevi so bile od prejšnjega požara v sušilnem stolpu in na pol zmrznjene, do potoka Pešate se ni moglo priti, ker je bil ogenj pre-oddaljcn. razun tega so bili gasilci1 izmučeni, ker so bili tretjo noč v službi. Kljub temu so gasilci dve uri gasili, dokler se ni odstranila nevarnost, da se ogenj razšiiri. Vaje imamo spomladi dve, v jeseni dve; ako je ogenj, med tem časom vaje odpadejo. Kar sc tiče po-gcrelčevc žene, nam ni bilo znano, v kakem položaju je bila, sicer pa ni pogorela hiša, v kateri sc ic nahajala. Za trud prejemamo šc zabavljice. Hvala lepa! Izpred sodišča. Cruovrški izgred pred sodiščem. Drž. pravdništvo toži Frančiško Kavčič, Ivano Felc, Antonijo Felc, Ivano Homovc, Marijo Skvarč in fanta Homovc iz Črnega vrha, češ, da so metali kamenje in so krive hudodelstva težke poškodbe. Frančiška Kavčič je tudi obtožena, ker sc jc upirala orožniku, ko jo je aretiral. Sodnemu dvoru predseduje svetnik Travnar, votantje so svetniki Andolšek, Vedernjak, Potrato. Zagovarjata dr. Furlan in dr. Ravnikar. Pri zaslišanju prič izpovedo lete bistveno drugače, kakor pred preiskovalnim sodnikom. Priča Tončič pride šc na zatožno klop zaradi krivega pričevanja. Pri utemeljevanju obtožbe naglaša državni pravdnik dr. Rogina, da smo dobili pri današnji razpravi drugačno sliko kakor pri preiskavi v Idriji. Zagovornik dr. Ravnihar: Skoro 40 gospodarjev je prišlo po polomu črnovrške mlekarne (liberalne. Op. ur.) na beraško palico ali vsaj na rob propada. Obsojeni so bili, da morajo plačati na 1000 K za propalo mlekarno. To jc vzbudilo slabo kri. Glede na obtožbo proti Frančiški Kavčič, da sc jc ustavljala orožnikom, naglaša, da ni bil adjustiran in obtoženka ni mogla vedeti, da je orožnik vedno v službi. Dokazano je tudi, da jc bila jako razburjena. Dr. Furlan ožigosa počasni način postopanja sodišč glede na propalo mlekarno. Zbralo sc je več ljudi. Ugovarja naziranju, da bi sc morala koj vporabiti določila glede na dogovorjeni napad, če ga izvrši več oseb. Po posvetovanju razglasi predsednik Travnar obsodbo: Frančiška Kavčič in Marija Skvarča sc obsodita v petdnevni, Iva- na Homovc pa v entedeuski zapor, ker so se oborožile s poleni proti Vidmarju. Od ostalih obtožb se pa oprosti. Ni dokazano, če in kdo je vrgel kamen v Vidmarjevo sobo. Frančiška Kavčič se tudi oprosti obtožbe, ker se je ustavljala orožniku. Vedela ni, da ie orožnik v službi in jc bila razburjena. Popolnoma se pa oproste: Ivana in Antonija Felc in pa fant Homovc. KoroSKe novice. k Duhovniške in cerkvene stvari. Za spovednika uršulink in slovenskega pridigarja pri sv. Duhu v Celovcu je imenovan Josij) Z e i-c h c n, župnik v Crnečah; za župnijo St. Danici pri Pliberku ic prezentiran Ivan Serajnik, knezoškofov dvorni kaplan, iu za župnijo Tre-fling Kilijan Tručnik, mestni kaplan v Beljaku. Za predsednika novoustanovljene družbe duh. častilcev S. .1. (»Sodalitas«), jc imenovan Andrej Wiescr, kapiteljski dekan v Gospesvcti in za podpredsednika Matija Randl, prošt v Dobrlivasi. Tudi »Slovensko katehetsko društvo« jc žc dobilo cerkveno potrjenje. k Imenovanje. Koneipist pri koroški deželni vladi, g. dr. Josip Ferjančič, pride-Ijen okrajnemu glavarstvu v Celovcu, jc imenovan provizorično za okrajnega komisarja, konceptni praktikant deželne vlade, Matevž Kaki, pridcljen okrajnemu glavarstvu v Veli-kovcu, je imenovan provizorično za koncipi-sta. Palic so bili imenovani pri ravnateljstvu državne železnice v Beljaku: Železniškemu tajniku in namestniku predstojnika ravnatclj-skega oddelka 2, dr. Ludovik Korgniku jc podeljen značaj nadzornika, stavbinskemu komisarju, Rudolfu Mazacu pa zuačai stavb, nad-komisarja: povišani so: Stavb, komisar Jan. Frbcs, predstojnik sekcije za vzdrževanje železnice v Trbižu, za nadkomisarja, strojni komisar pri ravuatcljskcm oddelku .3, Adolf Ho-Icčck, za stroj, nadkomisarja, asistenti Anton Doležal pri ravn. odd. 1. Rudolf Poje pri prom. uradu v Pontablju in Fran Ahačič pri prom. uradu v Beljaku za pristave. k Umrla je 26. t. m. v Celovcu gospa Katarina Okor, roj. Jcrgič, vdova kontrolorja poštne blagajne, stara 64 let. UeliRi snežni zameti. Toliko snega, kolikor ga .ic padlo tc dni, žc od potresa nismo imeli. Še vedno sneži. Od vseh strani prihajajo poročila o velikih zametih in oviranem prometu. Dosedaj smo dobili naslednja poročila: Zamude na železnicah. Včerajšnji tržaški poštni vlak, ki pride v Ljubljano ob pol 3. uri popoludne, do pol 9. ure zvečer šc ni prišel semkaj. Dunajski brzovlak, ki pride v Ljubljano ob pol 6. uri zvečer, je došel šele ob 8. uri v Ljubljano in odšel od tod ob pol 9. uri proti Trstu. Gorenjski ii: dolenjski vlaki so imeli po dve uri zamude. Vrhniškega ni bilo v Ljubljano, dokler ni šel iz Ljubljane vlak poni. Plugi so delovali med Ljubljano iu Št. Petrom. Danes zjutraj ic brzovlak z Dunaja, ki pride sem ob pol 6. uri, prišel šele ob 7. uri zjutraj. Sneg in ovire po Ljubljani. Včeraj čez dan m vozila električna železnica. Danes sc tir čisti in potem sc promet zopet odpre. Za kidanje snega se uporablja več voz, delavcev, prisiljcnccv iu kaznjencev, a vse to zaleže pri toliki množini snega le malo. Na južni železnici so danes uporabljali cclo vojake za kidanje. Nekatere ceste po mestu niti izorane niso. Snežnega pluga Ljubljana bržkone za take slučaje uiti nima, in vendar bi dobro služil za kidanje v prvi sili. Poročilo, da so telefonske žice po mestu tudi to pot zmedene, se nc potrjuic. Zima po deželi. Snega ie padlo po deželi nad 1 meter. Po Notranjskem je napravila burja brezštev ila nepredornih žametov ob cestah in železnici, tako da ic železnični kakor poštni promet čutno oviran. Po večurnc zamude imajo pošte. Snežni plug deluje po okrajnih in deželnih cestah. Po gorskih in hribovitih krajih ne morejo otroci vsled visokega snega do šole. Pota so v sa zanictena. Iz Zagorja ob Savi se nam poroča, ti;1 so po nekaterih krajih nastali veliki zameti. Snežni zameti na Koroškem. Včeraj, 28. t. m. jc po Koroškem cel dopoldan prav po sibirsko medlo. Zapadlo je snega okoli dobrega pol metra samo dopoldan, popoldne je pa začel ponehavati. Vlaki so imeli radi žametov po dvciirno zamudo. Ce bode šc parkrat tako snežilo, pa ljudstvo še iz hiš ne bo moglo na prosto, ker žc zdai čez en meter snega leži po planjavah, kaj pu še po gorskih krajih. Nebo sc še ni razjasnilo ter še vedno kaže, da bode šc naprej snežilo. Kakor znamenja kažejo, se letos niso zmotili vremenski preroki, da bode huda zima. Drugod po svetu. Nc samo pri nas, tudi drugod zelo sneži. V Parizu jc zapadel sneg tako, da so ustavili ves velikomcstni moderni promet /. električnim tramvajem, omnibusi in moten je bil celo promet podzemske pariške železnice. Iz Curilia v Švici poročajo, da sneži že t ri dni. Sneženi viharji v .liira-pogorju so ustavili promet lokalnih železnic. V hudem sneženem viharju je bil vržen japonski parnik med Antvverpnoni iu Middiesbourghom na neko skalo. Ribiči so rešili edina dva popotnika in pa 7(1 mornarjev izmed 120. Nato so pa morali zaradi prevelikega viharja prenehati z rešilnim delom. Parnik sc jc nagnil na stran. Na progi Szegedin-Tenicsvar ogrske državne železnice je skočil raz tir v hudem snežnem viharju neki tovorni vlak dne 27. t. m. Proti jutru jc pa zavozil v ponesrečeni prometni vlak neki osebni vlak. Razbitih jc več voz. V Budimpešti je snežilo včeraj od 10. ure dop. neprestano. Ob 2. uri popoldne so popolnoma ustavili promet električne železnice. Po bu-diiupcštanskih cestah stoie tovorni vozovi, ki nt morejo naprej. Delavcev primanjkuje in nameravajo pozvati vojake za odmetavanje snega. Iz Nemčije poročajo, da je deloma zamrznjena Laha. V zaliodnji Nemčiji so povzročili snežni zameti velike prometne zamude. V Eiffcl-gorovju jc več vasii popolnoma po zametih ločenih od ostalega sveta. Sneg jc visok cn meter. Tudi na Angleškem zapadli sneg moti redni promet. Veliko oseb je zmrznilo. Ob angleškem obrežju divjajo viharji kakoršnih ni bilo že več let. UubljansKe nouice. lj Na korist Simon (iregorčičevega spomenika priredi tekom meseca januarja v veliki dvorani »Uniona« velik večer »Slovenska kršč.-soc. zveza« združena s svojimi ljubljanskimi bratskimi društvi. Ij Silvestrov večer se bode vršil v pon-deljck ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« in pride na ta dan c. kr. mornariška godba iz Pulja, da bode svirala pri koncertu. Kakor jc nam znano, ie mornariška godba ena najbolj dovršenih in jc že minulo leto svirala v splošno zadovoljstvo ljubljanskega občinstva. Po polnoči se razvije mala plesna zabava. Ij Vabilo k novoietnici, katero priredi kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani dne 1. jamivarja 1907 v svojem domu, Konien-skega ulica št. 12. Vstopnina: Sedeži od 1. do IV. vrste po 1 K. od IV. do Vil. vrste po 80 v., od VII. do XII. vrste po bil v.; stojišča po .50 v. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vspored: I. Petje: I. J. Pogačnik: Božična, zbor s spremljevanjem harmonija; 2. A. Foerster: Povejte ve planine, zbor; 3. B. Ipavec: Slovanska pesem, zbor; 4. Fr. Mayer: Tičica gozdna, čveterospev; 5. J, Munor: Oče Kol-ping, hvala tebi, tenor soio-spev, poje g. L. Bajde; b. nagovor predsednikov. II. Igra: Viljem Teli, igra v petih dejanjih (sedmih slikah). Spisal Friderik Schiller. — Režiser P. Mirnov. — Po igri prosta zabava. Ij Društvo slovenskih trgovskih potnikov. Pripravljalni odbor za ustanovitev društva trgovskih potnikov ic razposlal sledeče vabilo: Cenjeni gospod tovariš! Na tretjem sestanku, ki se je vršil v svrho ustanovitve društva trgovskih potnikov v nedeljo, dne 23. t. m. v prostorih restavracije »Narodnega doma« je navzočih 15 trgovskih potnikov soglasno sklenilo, da se skliče v namen, da sc določijo društvena pravila in nadaljujejo pripravljalna dela, zopetni sestanek vseh znanih trgovskih potnikov v nedeljo, dne 30. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih slovenskega trgovskega društva »Merkur« v »Narodnem domu«. Točke našega programa so sledeče: Podpora onemoglim članom in tistim članom, ki so brezposelni, a ne vsled lastne krivde, podpora vdovam in sirotam po zamrlem članu; posredovanje shižeb; pravno varstvo; informacijski register; potniški kurzi; posredovanje za uvedbo vsakoletnih počitnic; prirejevanjc poučnih potovanj v industrijske kraje v svrho ogledovanja industrijskih podjetij; preskrblje-vanje različnih bonitet pri prometnih sredstvih in v hotelih. Gradiva oziroma dela bi bilo dovolj za izboljšanje našega splošnega položaja in zato Vas najvljudneje vabimo, da sc vdele-žite gotovo tega važnega posvetovanja. S ko-legijalniui pozdravom beležimo za pripravljalni odbor: M. Arniič s. r., .las. Platncr s. r., F. S. Rojnik s. r., Ignac Šetinc s. r. Ker pripravljalnemu odboru niso znani vsi naslovi gg. tovarišev, se prosijo oni gg., ki niso prejeli vabil, da to oprostijo ter sc sestanka kljub temu vdeleže. li Društvo trgovskih in poljedelskih uslužbencev v Ljubljani priredi na Novega leta dan ob polu 3. popoludne v prostorih »SI. kršč. soc. zveze« svoj občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. Ij Glas iz občinstva. Vsakdo toži dandanes, kako velika draginja jc v Ljubljani. 1 emu se ni čuditi, ako upoštevamo dejstvo, da policija nc izvršuje točno predpisov, ki sc tičejo prekupavanja. Na Dolenjski ccsti vsakdo — razun policije lahko vidi, kako uslužbenci tvrdke na debelo Hitzl & Kozina kupujejo od ljudi, ki nesejo svoje pridelke na trg, kar na cesti, ob prihodu vlaka, posebno še na tržne dni in kupljene stvari, posebno jajca, vlagajo v zaboje, ki jih imajo nalašč pripravljene na Dolenjski cesti. Opozarjamo na to odgovorne organe, da tega nikakor nc dopuste, ker potem ne pride na ljubljanski trg nobena stvar direktno od produccnta, ampak še le od prekupca, ki stvar šc le podraži. Ij Velika predpustna zabava tobačnega delavstva bo v soboto, 19. januarja 1907 v veliki dvorani hotela »Union* v Ljubljani. Pri plesnem venčku bo svirala vojaška godba. Čisti dobiček je namenjen bolniškemu podpornemu zakladu. Upati je, da bo ta zabava tudi letos prav dobro obiskana, ker ic vsakoletna taka prireditev med občinstvom na najboljšem glasu". li Za petnajstletnico pevskega društva »Ljubljana« prične odbor tekom prihodnjega tedna z razpošiljavanjem vabil. Ker bi sc pri toliki množini razposlanih vabil neljuboma lahko izpustilo kako ime, sc prosi, da sc dotič-uiki blagovolijo z željo do vabila obrniti direktno na odbor, kateri drage volje ustreže tozadevni zahtevi. Nadalje nam je pripomniti, tla ic program za veliki slavnostni koncert nže določen iu bo nudil vsled svoje srečne izbire, tudi najbolj razvajenemu ušesu izboren glasbeni užitek. Po vsporedu ples. Vse podrobnosti cele slavnosti objavimo tekom prihodnjega tedna. Ij Umetnine slovenskih umetnikov /. sofijske razstave so došle v Ljubljano in jih gg. umetniki dobe pri g. Ranzingcrju. li Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj se vprizori prvič na slovenskem odru Nauptmannova petdejanska drama »Potop- ljen i z v o n« (par). — Za prihodnji torek popoldne se pripravlja Shakespearejev igrokaz »Beneški trgovec« (za lože: par), ki je dosegel pri prvih predstavah tako velik uspeh. V torek zvečer (nepar) pa se vprizori prvič na slovenskem odru Molierejeva enodejanska komedija »G i z d a v k i« (»Les Precieuses ridi-cules«). Za njo se poje Mascagnijeva opera »C a v a 11 e r i a r u s t i c a n a«. — Dne 7. februarja prideta na vrsto izvirni deli Vit. J e -1 e n c a »Moč ljubezni« in »J a k o b i n c i«. Ij Odbor II. krajevne skupine društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani ima dne 5. januarja 1907 ob 7. uri zvečer v gostilniških prostorih bratov Nova-kovič v Sodnijskih ulicah svoj izvanred. občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Posvetovanje radi pristopa k društvu »Naša zveza« z ozirom na dopis iste z dne 14. dec. 1906; 2. posvetovanje glede udeležbe kongresa vseh avstrijskih odvet. in notarskih uradnikov na Dunaju o Veliki noči 1907. Referat o teh točkah ima društveni tajnik, tovariš Josip Christof; 3. nasveti. Z ozirom na važnost tega občnega zbora prosi se obilne udeležbe. lj Odlikovana domača obrt. Tukajšnji steklar g. Avgust A g n o i a je bil na veliki splošni razstavi živil in pijač na Dunaju odlikovan s častno diplomo in veliko zlato kolajno za razstavljene stavbne in umetne steklarske predmete. lj »Ljubljanska društvena godba« priredi jutri v »Narodni kavarni«. Gosposke ulice, koncert. Začetek ob 9. tiri zvečer. Vstop prost. Ij Izpred okr. sodišča. Župnik Brce sc jc danes zopet proslavil. Tožil je zopet bivšega župana Svoljšaka, ki je bil pred okrajnim sodiščem obsojen v 4 tedne zapora. Sedaj bo miroljubni Brce menda za nekaj časa zadovoljen. Avstrijsko društvo sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev i. 1905 In 1906. Zadnji občni zbor je imelo društv o ob V. splošnem avstriiskem katoliškem shodu meseca novembra 1905. »Društvo sv. Rafaela« je vezalo avstrijske katoličane različnih narodnostij, zveza jc postajala vedno bolj tesna v skrbi za izseljene rojake ne glede na narodnost. Kakor sta opozarjali »Bonifacijevo« in »Pijevo društvo« v oklicu Dunaj iu vse krono-vine vse katoliško avstrijsko ljudstvo, vse katoliške organizacije na skupno obrambo in na pomoč nc glede, če obstoji zanje nevarnost ali ne, tako je tudi »Društvo sv. Rafaela« društvo za vso državo, ki mora krepko vtripati v srcu države, da vodi katoliško avstrijsko ljubezen po kronovinah v varstvo onih katoliških Avstrijcev, ki zapuste državo. Ker društvo sv. Rafaela ni imelo leta 1906 predsednika in glede na nezadostne denarne sredstve se za I. 1905 ni izdalo poročilo in društvo tudi ni prirejalo shodov. Natihoma se ie pa delalo kljub finančnim težavam, nepoznanju in brezbrižnosti nasproti smotru društva. Dosegel se je nnrsikak uspeh iu napravil se ie marsikak korak na poti do napredka. Začetkom 1. 1906 ie naprosilo društvo vse avstrijske škofijske ordi-narijate naj naznani o in pospešujejo društvo. Člana iiačclništva župnik Vladimir Hauycky v Rudnem pri Lvovu in dunajski kaplan Frančišek Unterhofer sta potovala I. 1906 meseca avgusta po Ameriki, da proučita razmere in da vplivata v Novem Jorku na socialno kari-tativno organizacijo Avstrijcev v varstvo rojakov in jo pospešita. C. kr. ministrstva za zunanje in notranje zadeve sta pospeševala društvene namene, za kar jima gre zahvala. Tržaški in spljitski ordi-narijat sta ponovno priporočala »Društvo sv. Rafaela« v škofijskih listih in sta zanj tudi nastavila pospešitelje in zastopnike. Društvena pravila so se izpremenila na občnem zboru 31. julija 1906. Od zdaj naprej ustanavlja lahko vsaka narodnost samostojno podružnico »Družbe sv. Rafaela«. Predvsem sc ustanovi samostojno rtisinsko, češko in slovensko društvo sv. Rafaela. V Trstu ie nastavilo društvo Aleksandra Piescckega za uradnika »Družbe sv. Rafaela« meseca februarja letos. Tržaška posredovalnica jc tako postala krepka, da lahko dejansko nastopa in posreduje v korist izseljencem. V domu izseljencev »Austro Američane v Trstu« se jc osnovala tudi redna služba božja po zgledih v Hamburgu, Bremenu, Antvverpnu in Rot-terdamu. Zalibog ni bilo mogoče zaradi pri-manjkajočih denarnih sredstev, da se nastavi v ta namen že pridobljeni dušni pastir. Na južno in severno železnico ic vložilo društvo prošnjo, da sme plakatirati na glavnih postajah svoje lepake in za proste peronske in pasažne karte zaupnikoma Frančišku Scliot-teku v Oderbergu iu Aleksandru Pieseckcmu v Trstu. Parobrodna družba »Ausiro Američana« ie podelila našemu tržaškemu zaupniku prosto karto in dovolila tudi, da sme društvo prilepiti svoje lepake v uradu za potnike in pa po par-nikih. Avstrijski »Lloyd« je dovolil, da sme društvo prilepiti svoje oklice v uradu za potnike. Parlamentarne ciiketc glede na zakonski načrt o varstvu izseljencev meseca junija 1905 sta sc udeležila društvena odbornika Oton Kozlik osebno in Mihael Moškcrc, Ljubljana, pismeno. Društvo je razpisalo ljudsko enketo o izseljevanju, da zbere statistično zanesljiv material za znanstveno delo, ki ga namerava izdati neki društveni odbornik pod naslovom: Diagnosa in terapija izseljevanja. Vprašalnc pole glede na enketo se dobe v društveni posredovalnici, Dunaj, X. Favoritcnstrassc 90. V Novem Jorku je nastavilo društvo izkušene avstrijske zaupnike in sicer: John Ar-dan, urednik »Svobode« (za Rusine); Scranton (Pa.) 209; češka župnika Šinkmajer v Kast Islip pri Novem Jorku in Schumak v »College Point« pri Novem Jorku, slovenska župnika J. Solncc v St. Paulu, Minnesota, Rev. Plank, St. Agnes Churcli, St. Paul, Minnesota, 547 in pa Antona Stocina v Broocklynu (Ne\v York) 22, Scholes cesta. Društvena poizvedovalnica na Dunaju, X. okraj, Favoritcnstrassc 96, ie imela veliko opravila s pismenimi in ustmeninii pojasnili. Korespondenca jc bila ogromna. Največ vprašanj je rešila pisarna na dopise z Dunaja, Niž e Avstrije. Bukovinc, Dalmacije, s Češke, Kranjske, Galicije in z Moravske. Osobito so bile služkinje, ki so prosile za svet in za pomoč pri izseljevanju v Ameriko. A tudi cele rodbine z 5 do 8 oseb le premnogokrat zapuščajo pod varstvom ,Sv. Rafaela' svojo domovino in se izseljujejo za svojim roditeljem v Ameriko. Došla zahvalna pisma dokazujejo, da znajo društveni varovanci ceniti društvene zasluge. Marsikateremu na Dunaju na službo zaman čakajočemu, razočaranemu, v revščini sc na-hajajočemu inozcmcu, ki so nekateri bili C9I0 brez stanovanja, je podpiralo društvo, jim iz-poslovalo znižane ali pa proste vožne listke, da so se mogli povrniti v svojo domovino: Rusijo, Lukscnburško, Nemčijo, Bolgarijo in celo v Perzijo. Hvaležno se spominjajo na dobrote društva. Podpore jc moralo pa društvo ustaviti, ker je zmanjkalo sredstev zanje. Nekega dijaka ic priporočalo društvo v Ameriki, da je šel študirat bogoslovje. Tudi v Ameriko potujoči misijonarji so sc posluževali pomoči »Društva sv. Rafaela«. Vseučiliški profesor in društveni odbornik dr. Jaroslav Sed-laček v Pragi, ki ie I. 1904 sam prepotoval Ameriko, je preskrbel društvu seznani čeških, poljskih, slovaških in slovenskih duhovnikov in društev v Ameriki in je tudi s sveti in s pridobitvijo zvez sodeloval. Tudi član našega odbora, dvorni svetnik baron Koller je dal društvu na razpolago izkušnje svojega popotovanja v Ameriki I. 1905. Odbornik kanonik grof Lippe je imel angleške propovedi in angleško službo božjo v cerkvi nemškega reda na Dunaju, 1. Singerstrasse. Urednik m društveni konzulent Jurii Wenal je predaval I. 1905 v Leonovi družbi o zakonskem načrtu glede na izseljevanje. Naš zaupnik za Češko, župnik Halek v Libercah pri Pragi je iako marljivo razpošiljal priporočilne društvene listke in je večkrat predaval o varstvir izseljencev v Pragi, Bud-jcjcvicah, Kladnti iu v Hostivicu. Slovenska podružnica v Ljubljani ie razposlala 3500 priporočilnih listkov in je razposlala »Kažipot« zastonj vsem župnijskim uradom na Kranjskem in tudi slovenskim župnii-skim uradom na Koroškem, Goriškem in Štajerskem. Duša varstva izseljencev v Trstu, Lud-vig Dean. se ic neprestano trudil, da izpopolni karitativno delo za izseljence v Trstu in jc večkrat prišel na Dunaj, da ie pospeševal stvar. Župnik Vladimir Hanyeky je osebno mnogo žrtvoval za »Družbo sv. Rafaela«. Potoval jc v Ameriko in večkrat na Dunaj in v Galicijo. Društvo se zahvaljuje tudi ininisterial-ueniu svetniku notranjega ministrstva in dvornemu svetniku notranjega ministrstva in dvornemu svetniku baronu Beigelebee, ker sta večkrat dobrohotno pospeševala človekoljubne in patriotične društvene namene. Poslanec dr. Stoian, društveni podpredsednik, je posredoval pri dunajskem policijskem ravnateljstvu za naše zaupnike glede na posredovanje na kolodvorih za pasažne listke z znaki. Dr. Leopold Caro v Krakovem je tudi žrtvoval društvu mnogo časa, truda in je večkrat popotoval v društvene namene. Osobito pa zasluži zahvalo za previdno in energično zastopstvo društva, ko si jc neko trgovinsko podjetje prilastilo društveno ime in jc nastala nevarnost, da se kompromitirata društven') ime in pa ugled. Društvo je dalo napraviti lepake, ki so na razpolago zastonj. Razven uradnika v Trstu, ki sc mora plačati, da doseže društvo svoj namen, so vsi delali v »Društvu sv. Rafaela« zastonj. Neodvisnost, nepodkupljivost, nesebičnost in brezplačno društveno delo so stvari, ki sc morajo za vsako ceno vpoštevati in sc morajo držati. Lc tako obdrži društvo svoj ugled, ki si ga jc pridobilo pri oblastih in izseljencih. Zalibog ie zaostala plača za tržaškega uradnika nekolikokrat tako, da smo se bali. da bomo morali opustiti tako delavno moč, kakor je naš uradnik Piesecki. Mnogo dobrega bi sc dalo storiti glede na varstvo izseljencev, ki žalostni vsled slovesa od domovine. v skrbi, čc dobe delo, nezmožni jezika, nezaupljivi, boječi, so tako hvaležni za pomoč iz roiakovc roke. Zadnji čas je, da se krepko poprimetno dela, da hitro organiziramo. Žetev, podpore potrebnih Avstrijcev v tujih deželah, je tako velika, delavcev pa tu in tam tako malo. Tudi izseljevanje je tiho, tra.ino napredujoče, da strašno naraščajoče gibanje »Proč od Rima« in »Proč od Avstrije«. Kapital, delavna moč, narodnost, ljubezen do domovine in zvestoba do vere se le prekmalu zgubi za domovino. Avstrijci se potope v panameriško asimilacijsko morje, ako se nihče v domači monarhiji nc zanima za avstrijske izseljence. Zato pa pozdravlja »Avstrijsko društvo sv. Rafaela« in priporoča najnovejšo ustanovitev »Avstrijskega obrambenega društva za izseljence« v Novem Jorku, kateremu nače-liuje Frank Brodskv, 1389 Second Avenue, Ne\v York in v katerega ravnateljstvu naši avstroameriški zaupniki sv. Rafaela krepko sodelujejo. Društvo obžaluje, da zakonski na- j črt v varstvo izseljencev ni še zakon, vsled I česar je državno varstvo izseljencev še nadalje v Stagnaciji in želi, da se bolj živahno zvežejo karitativua pomožna društva z moderno preskrbo avstro-ogrskih konzulatov, ki sc morajo pomnožiti v blagor katoliških Av-strilccv v tujini! Društvo sc tudi zahvaljuje dunajskemu kardinalu in nadškofu dr. Antonu Gruschi za njegov velikodušni dar 300 kron, s katerim ie omogočil, da društvo vsaj za nekaj časa ni prenehalo delovati. Če se na ta klic po pomoči mogočno in požrtvovalno odzove v srcih avstrijskih katoličanov, potem se »Avstrijsko društvo sv. Rafaela« lahko nadalje razvija, cvete in blagodejno deluje, če pa ostane brezuspešen, kakor že prej marsikateri, bi morali pa obžalovati, če bi se morala opustiti tudi ta pozicija. • * • Slovenski priporočilni listki sc dobe zastonj pri prof. dr. Janežiču v Ljubljani, -Kažipot« v ljubljanski Katoliški Bukvami. Članarina za »Družbo sv. Rafaela« znaša 2 kroni na leto. Člani dobe brezplačno štirikrat na leto »St. Rafaelsblatt«. Pritožbe in naznanila tako glede na popotovanja iu slučaji o trgovini z deklicami, naj se naznanijo prof. dr. Janežiču v Ljubljani. V Avstriji šteje društvo 402 člana! * * * Več kakor jc storilo društvo, ni moglo storiti. Več zanimanja za »Sv. Rafaela« potrebno i med nami. ko nam dan na dan vha-jajo rojaki čez lužo! Smernice. Sam je tako hotel. Neki general, hoteč sc prepričati, kakšna hrana se daje vojakom, sklenil je nepričakovano obiskati vojaško kuhinjo. Na dvorišču sreča dva vojaka, ki sta nesla velik kotelj. »Stoj!« zakliče, prinesite mi žlico!« »Ali, ekselenca . . .« reče zraven stoječi poročnik. »Molčat!« zakriči general in ko dobi žlico, ukaže: »Pokrov proč!« Ukaz se ie izpolnil. General zajame z žlico, nese v usta in takoj z gnusom tekočino izpljune: »Kaj ic to? To ima biti juha? 'To so pomije!« »Da, ekselenca,« šepeta prestrašeni poročnik, »to sem jaz hotel baš povedati.« Pogruntal jo je. Neki mesar, ki ni imel veliko odjemalcev, je mislil, da glavni vzrok je ta, ker jc nad njegovo mesnico premajhen napis. Poklical ie torej slikarja ter 11111 je ukazal: »Naslikajte mi večji napis, poleg pa velikega v ola, da vsak vidi, kdo sem jaz.« Kurjava zastonj. »Kupil sem sedaj peč, pri kateri prištedim petdeset odstotkov kurjave.« »Ali, predragi, kupi si še eno tako peč iti bodeš prištedil vso kurjavo.« Gosli nad vse. »Kaj je vam ljubše, gosli ali klavir?« »Seveda gosli ... Te lahko zagrabim iu vržem skozi okno in vse je v redu.« Past za moške. Žena: »Reci kar hočeš, moj ljubi, ali tega ne moreš reči, da sem za teboj letala.« Mož: »To ie že res, predraga, ali moraš priznati, da past ne leta za mišjo in vendar jo vjame. Vsaj nekaj. »Oh, vse je izgubljeno. Rekel sem tvojemu očetu, da brez tebe ne morem živeti.« »In 011?« »Bode že bojda za me-noi pogreb plačal.« Telefonska in brzojavna poročila. VOLIVNA DOLŽNOST V NIŽJI AVSTRIJI. Dunaj, 29. dec. Nižjeavstrijski deželni zbor ie sprejel danes voliv no dolžnost za N žj;> Avstrijo. USTAVLJENI ŽELEZNIŠKI TOVORNI PROMET. Trst, 29. dec. Tovorni železniški proinct Trst-Ljubljana ie zaradi snega ustavljen za 24 ur. Trst, 29. dec. Od Rakeka naprej imajo vlaki danes po (» do 7 ur zamude. OBSTRUKCIJA NA SRBSKEM CERKVENEM KONGRESU. Zagreb, 29. dec. Pri včerajšnji seji srbskega cerkvenga kongresa so radikalci predlagali konec debate in glasovanje. Pristaši neodvisne stranke so nato pričeli z ohstrukcijo. Predsednik je prekinil sejo ter se seja danes nadaliiiic. MAKEDONSKE REFORME. Carigrad, 29. dec. General de Giorgis. poveljnik makedonskega reformnega orožni-štva. ic izročil sultanu spomenico, obstoječo iz 12 členov, kjer zahteva novih odredb, da ho mogoče izvršiti reformo. PREGANJANJE ŠKOFOV. Pariz, 29. dec. Vlada ie zaprla škola Delaniaire, ker jc pri izgonu prijel podprefekta za roko. Sodišče ga jc obsodilo ua denarno globo 25 frankov. NAREDBA RICHARDA. Pari z, 29. dec. Kardinal Richard ie baje, da omogoči setneniške študije, sklenil v stvareh, k: se tičejo semenišč, ugod ti formalnostim, predpisanim od nove postave. NOVA POSTAVA V FRANCOSKEM SENATU. Pariš. 29. dec. Las Cascs in Lamar-zelle v senatu ostro napadata vlado, ker nova postava o bogoslužju ni v resnici svobodomiselna, ampak Ic dokazuje, da jc odpor katoličanov proti njej upravičen. Briand zagotavlja, da nova postava popolnoma ustreza ccrkvi, da pa vlada ne more dovoliti, da katoliška hierarhija posluša zunanjo oblast, papežev inonar-hlzem. S 18,1 proti 86 glasovom sklene senat, nabiti govor ministrov po vsej Franciji. Jutri sc nadaljuje specialna debata. ITALIJANSKI GENERALNI ŠTAB. R i in. 29. dec. Šei italijanskega generalnega štaba, Saletta namerava odstopiti. AVSTRIJA IN ITALIJA ZA OBRAMBO TURČIJE. R i m, 2*). dec. V senatu ie dejal zunanji minister Titton!, da ho Italija glede na Makedonijo postopala sporazumno z Avstr io. Politika obeh držav ie šč titi obstoj Turčije ter biti pripravljenim za vse slučaje. ROPI V RUSIJI. O d e s a, 29. dec. Osem roparjev je udrlo v uredništvo »Novosti« ter se polastilo 655 rubljev. Novi C e r k a s k, 29. dec. Roparji so v poštnem vlaku napadli železniškega blagajni-čarja ter oropali 20.000 rubljev. MOROŠKI NEMIRI. T a n g e r, 29. dec. Sultan je odvzel upornemu Rajzuliju čast paše. SIN USTRELIL OČETA. H a r k o v, 29. dec. Dijak Dunajev je po naročilu revolucionarnega odbora ustrelil svojega očeta, ki ]e bil v službi policije. Ali tudi rabite sladno kavo? Ce se v dani- ski družbi sproži to vprašanje, se marsikdo pomilovalno nasmehne in pokaže se, da imajo še mnogoteri hud predsodek proti sladni kavi. Deloma je to tudi umevno, zakaj to, kar se prodaja pod imenom sladna kava. večinoma ni sladna kava, ampak skoro vselej le navadno-žgana rž ali opražen pivovarski slad. Ta dva pa dajeta samo plehko, sladkavo polivko, ki gotovo ne tekne po kavi. Jako mnogo hiš baš še ne ve ali pa se niso prepričali, da je le Ka-threinerjeva Kneippova sladna kava tak izdelek, ki una sam prijeten okus po kavi, ker se niegova zrna prepoje z izvlečkom kavine čre-šnje, ne da bi se ob tem prenesel strupeni kofein zrnate kave. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava torej edina v visoki meri spaja priljublicni okus in vonj zrnate kave z znanimi zdravstvenimi prednostmi sladovimi. Kdor je torej pokusil pristno Kathreincrjevo kavo, gotovo nima več predsodkov proti dobri sladni kavi. Pristna Kathreinerjeva kava pa se prodaja samo v zaprtih zavojih z imenom Kathrei-ner in pri nakupovanju je torej nujno treba vselej in izrečno naglašati ime Kathreiner. Poslano. Na odprto anonimno pismo v »Slovenskem Narodu« dne 14. decembra 1900 od ene proti meni sovražne" osebe, se mi skoraj ne zdi vredno odgovarjati. Da pa vendar dotični-ka ne bo preveč želodec bolel, podam sledeča pojasnila: Za časa mojega 15-letnega delovanja kot župan v občini jeseniški sem od leta 1890 do leta 1901 sam deloval v občinskem uradu, plače sem imel prva tri leta po 200 gld. na leto, potem 300, 500 in po 600 gld. na leto, in mi je občinski odbor rad pripustil takse za dovoljenje stavb itd., ker je vedel, da se jaz sam trudim pri tem opravilu, in da sem tako malo računal strankam, da mi je odštevši plačila komisijskim izvedencem itd. prav malo ali pa nič za moj trud ostalo. Vsak ve, kako sc sc opravila pri naši občini od leta do leta množila. Leta 1902 mi je pomagal učitelj, gospod Fran Rant, vsak dan kake dve ali tri ure, kolikor je mogel in leta 1903 je prišel za tajnika gosp. Lorenc Hutncr. To je bil prvi tajnik v jeseniški občini, kateri se pa ni posebno trudil v občinskem uradu, ker si je mislil, saj župan sam rad dela, zato ga pa zdaj tako jezi, ker mora sam bolj delati, in bi rad še enega podtajnika. Zadnji dve leti mi je pa res občinski odbor po osem sto goldinarjev dovolil, ne da bi ga bil jaz zato prosil, ker jc videl moje delovanje in da sem v prejšnjih letih tako malo ali skoro nič za snaženje in kurjavo v občinskem uradu računil. pa mi nepoznani sovražnik očita, da sem imel vsa leta po 800 gld. ali 1600 kron. Vsa leta sem uboge tujce prenočeval, ker jc bil vsak k meni poslan, pa nisem ničesar občini računal zato — šc Ic zadnja leta, ko se je železnica gradila in jc bilo vedno dosti tujcev, sem računal občini nekoliko odškodnine za seno in slamo od prenočišča, pa je sedaj tako vpitje! Pa naj bi jih kdo drugi prenočeval zastonj ! Ponudil se ni nihče, odbor mi jc pa potrdil male svote, ki sem jih zaračunil za to. Očitanje, da sem strankam za napravo raznih potrdil zaračunal po 40 do 80 vinarjev, jc pa očitna laž. Nikoli nisem od katerekoli stranke za kakšno potrdilo kaj plačila zahteval, ako mi jc pa kateri iz svoje volje za kakšno potrdilo kaj podelil, zakaj bi pa ne vzel, saj to mislim ni nobeno oderuštvo. Torej naj nepoznani sam gleda, da se mu ne bode preveč masla nabralo na glavi: Na Jesenicah, meseca decembra 1906. Jos. Klinar, posestnik. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem ^06 2 m, srednji zračni tlak 7 '6-0 mm q * O Cbb opazovanja Stanje barometru ▼ mm Temperatur. P« Cel tija Vetrori Nebo » t = £ B * £ 27 9. zveČ 724-2 2 1 sl. jvzh. sneg. 28 7. zjutr« 723 9 30 sl. svzh. obl 25 0 2. pop. 24*9 1-8 brezvetr. sneg. Srednja včerajšnja temp. 1 5°, norm 2 6° Lepa bukova drva seienj po old. 7 80 se dobe na skladišču stavbene tvrdke Schuppler& Faleschini pri Alojziju Petero, Konjušne ulice štev. 6. 3oi 9 3-1 Poslano.*) Odbor „Zadruge krojačev, klobučarjev, rokavičarjev, krznarjev in šivilj , trdi v svojem »Poslanem" v št. 295 „Slovenca", da jaz in oziroma tvrdka Kapamacsija ii Bondy ne delujem samo s 140 ampak celo z 200% dobička. Omenjeni odbor hotel je v svojem »Poslanem" oslabiti moje v št.293 »Slovenca" objavljeno dejstvo, da se tvrdka Kapamacsija & Bondy pri prodaji zadovolji s prav neznatnim dobičkom. Na povsem neresnične navedbe omenjenega odbora odgovarjam sledeče: Tvrdka Kapamacsija & Bondy ni nikdar delovala s 130-140 ali celo z 200 % dobička, pač pa se prodaja večkrat - kar se zgodi v vsaki konfekcijski trgovini v zgubo. Pribito dejstvo je, da tvrdka Kapamacsija & Bondy prodaja blago najceneje in ji ne more konkurirati nobena konfekcijska trgovina, kar bi bilo pri prodaji z 200% dobička izključeno. Ako bi tvrdka Kapamacsija & Bondy pri nizkih prodajalnih cenah zaslužila 200 %, potem zasiužijo druge tvrdke pri dražjih cenah še enkrat toliko - Ta dejstva dokazati pred sodiščem ni mogoče, ker do sedaj še nimamo takega postavnega določila. Oroslau Bernotavič, poslovodja tvrdke Kapamacsija & Bondy. *) Za vsebino tega »Poslano4 je ured. odgovorno lc toliko, kolikor določa zakon. 3003 1 — 1. Oprošf aj! Buduč mi poradi bolesti mojeg gospo-dina magistra nije bilo mopuče na polazku odavle osobno se oprostiti od mojih ov-djašnjih znanaca, to želim svima ovim pu-tem sretan ostanak; zahvaljujem se svima na povjerenju koje su mi za vrieme mojeg provizorata ovdje uzkazali i svemoguči Bog neka plati svima, koji su mene bud u čemu podupirali; a onim koji mi žele dobro ili zlo, želim najsrdačnije isto, ali u mjeri — dvostrukoj. Rudolfovo, 1. siečnja 1907. Josip Matkovič, bivši provizor Ijekarne , Pri angjelu" sada Ijekarnik u Kurlovcu. 3006 1-1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo potrtim srcem pretužno vest, da je naš preljubljen oče oziroma tast in stari oče gospod Fran X. Pfeifer, c. kr. vladni računski nadsvetnik v p., vitez Fran Josipovega reda, po dolgi mučni bolezni danes dopoludne ob 9. uri mirno zaspal v Gospodu, Truplo predragega rajnika se prepelje v ponedeljek, dne 31. t. m. ob 1 3. uii popoldne iz hiše žalosti, Šu-bičevc ulice št. b, na pokopališče pri Sv. Križu k zadnjemn počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v frančiškanski cerkvi v sredo, dne 2. januarja 19U7, ob 9. zjutraj. i Blagega pokojnika priporočamo vsem znancem v časten spomin V Ljubljani, 29. decembra 1906. Vera Tauses roj. Pfeifer, hči. Franjo Tauses, c. kr. fin. računski oficijal. zet. Vanda, Vladimira, Ivo, Olga, vnuki. Zahtevajte ^'ovenča" u oseh gostilnah! — Zahtevajte „Slouenca" na Kolodvorih! Ustanovljena I 62. Najstarejša Telefon 584, tvornica RUDOLF GEBURTfi 2660 peci in ognjišč fi 6 C. kr dvorni ^ifcoJ m a š i n I s t Dunaj (Ulien) VII. Kaiserstrasse 71, na vogalu Bu-ggasse. Zaloga ognjiič, Štedilnikov in stroj- nih ftnnilff 7n viako porabo od navadne lllll U9I1JIH do naifineise In najtleitantneiie lupeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato cmallirane. Sušilnice, plinove peči, kamini. M Use vrste ^ tudi s trajnim gorenjem. Np*c1a/tt4 kaialoffi gralin <»» franko. fine "Krsku *ld. VR0; iz gnjati zelo priijubijenc gld. 1-30; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. 1 15 za kilo. a la Praga 1 gld; brez kosti nld. 1'20; •■■■Jm* pleče bre/ kosti 95 kr ; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; g'avina tina 50 kr. za kilo. - F ne itruiijMl.« klobase, velja ena 20 kr. Slilffllflrra brinjeveo gld. i "JO liter W U w Kaj pošilja s p.v.tnim povzetjem 412 11 10 od £« kil naprej Sveži Speh po Ko kr., mast po 86 kr. pra&iči pucani po tržri ceni Janko Ev. Sire v Kranju. Izurjena kuharica Slovenka, govori tudi nemški, 38 let stara, išče stalno službo v kakem župnišču. Služila je že v župnišču za kuharico 4 leta. Pismene ponudbe se prosijo pod naslov: ,,Izurjena kuharica pri goipe Mossmann, Keplcrstrasse Nr. 4, Souterein in Graz." 2995 1 — 1 t Jasna glava Močni živci 2970 7- 1 a zdravo spanje - se dobe po stalnem uživanju brezalkoholnega jabolčnega soka Nova trgatev znatno cenejša! Najfinejša in najprijetnejše osveževalna pijača na zabaviščih. JURIJ SCHICHT A.-G. oddelek „CERES\1/ERKE", Ustje n. L. KoloduorsKa restavracijo. V ponedeljek, dne 31 decembra veliki vojaški koncert godbe slavnega pešpolka kralj Belgijcev štev. 27. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. K obilni udeležbi vabi veiespoštovanjem Jos. Schney 3004 restavrater. Danes in jutri originalen 3008 šramel kvartet v vinski kleti u .UHIONU'. Vstop prost. Fržne cene v Ljubljani dne 29. decembra. K h K h Gloveje meso 1. v. M i 6 100 kg pšen.m. št. o 29 40 , II. v. n 1 36 • > . . 1 ■1 80 , III- v. n 1 40 > ■ . , 2 28 20 Telečje meso » 1 KO n i . . 3 27 — PraSičje » sveže » 1 8t. ■ > ■ » 4 £6 — . » prek. n 1 9» a ■ . , 5 24 — KnStronovo meno » 1 Ot- a ■ . „ 6 22 80 Kozljič . . . . » t 4(> > > , „ 7 2 — Jagnje . . . . n t 40 n . . . 8 17 50 Maslo . . . . » 2 — , koruzne moke 24 60 „ surovo . ■ 2 2t , ajdove b 36 - Mast prašičja > 1 '2 Slanina sveža » t 8t Fižol, liter _ 24 . prekajena > 1 60 ^rah, . ■ • — 48 Salo..... a 1 8 i ,eča, > . 48 Kaša, , . • • • — 24 Jajca, tri . , , — 3 Ričet, , . • • • — 24 Mleko, liter - 1K , , posneto 08 Pšenica . . 100 kg 16 50 Smetana sladka, lit. 2 2. Rf ... » > <5 , kisla, b 81 Ječmen . . » > 14 — Med, kg . . . 1 20 Oven . . . » » 19 — Krompir, 100 kg A Ajda . . . > » 17 — 1'iSčanec . . • 1 20 Proso, belo. > > 17 — — , navadno , . 1/ — Koruza » » 15 60 7 - „ bosenska , - — Proti katarom sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah /.drav uičkij priporočan« je 38 13 II. alkalična kislina katera se z vspeltom rahi sama ali pome šana z gorkim mlekom. Ta miloraztapljajoče osvežujoče in pomirljivo delu ie. pospešu je ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese. i c . uiesefiuDi aaueroruniL :sUz. ptittja, zdravilu« ktpalliia pri Karlavlb varit« Prospekti zastonj in franko, V Ljubljani ie dobiva v vseli lekarnah, večjih fttuerijnkih prodajalnicah in tTgovinah z jeitvinani in tem. Zalog* pri Mikati Kaatanr-la in Pela> LaMalk-v ladllanl 114 52—46 Na prodaj je gostilna, pekarija in prodajalna mešanega blaga, posebno veliko se proda v gostilni in prodajalni, tudi na debelo. Vpelje se tudi kavarna v najkrajšem času. Lepi prostori za stanovanja, kjer se lahko vpelje hotel kar bi prav dobro neslo, tudi bi bil še prostor za mesarijo ali kaj enakega. Zraven je nekaj gozdov in polja. Hiša se proda ali da na račun, n« w najem, tudi prodam tako, da obdržim sam nekaj obrtov. Vsega pa ne morem obdržati, ker imam premalo delavnih oziroma zanesljivih moči. Hiša stoji v trgu Zg. Bela (Obervellach) Zg. Koroško kjer se gradi nova železnica (turška železnica), kjer bode v bližini postaja, torej dobra prihodnjost vsestransko zagotovljena. Hiša ima tudi vse trške pravice. Kupna cena je 20.000 gld. Približno polovico bi bilo takoj plačati, za drugo bi bili zelo ugodni plačilni pogoji. Posebno priporočljivo za pivovarnarja, vele- ali vinotržca. Več pove lastnik Peter* Alešovec v Zgornji Beli (Obervellach) Zg. Koro&ko. 3oot 3—i iT I I l I i l I Podpisani naznanja slavnemu občinstvu škofjeloškega okraja, da sem se preselil iz Žigonove hiše in da stanujem sedaj 99 pr i Ž o r z u u v prvem nadstropju. Ob tej priliki prosim sl. občinstvo, da bi zahajalo k mojim ordinacijam dopoldne, če le mogoče še pred deseto uro. Dotlej sem redno vsak dan doma. Ker po deseti uri navadno bližnje, popoldne pa daljne bolnike obiskujem na njihovem domu, me tačas večkrat ni dobiti doma. Kdor se se hoče tej nepriliki izognili, naj pride k meni pred deseto uro dopoldne. Od 7. do 13. januarja 1907 bode v mojem stanovanju vsak dan od 8. zjutraj do 6. zvečer ordiniral zobozdravnik dr. A. PRAUNSEIS iz Ljubljane. T>r. Zal^rajšče^ 3000 2 — 1 zdravnik v Škofji Loki. -----X I I I I Prave Roskopf golddoable Savoanet remont, ure s sidro ■u n«|novt|4e Koskopt. ure. Te Inujo liborno in za|amč natančno liolea|t 2 dvojnim pukrlvaloni ln s tremi pr>» močnimi golddoublc plaiči In avtom uplralom Oolddmitile |e zhtu podobna kovini, ki te podobnosti nikdar ne li-Ifubi. Kadi krasne oprem« le ure splošno občuduje|o in |lh ni lahko ločiti od pristno ?latib ur. Cena 5 sld. (joMdnuble ittimska uia / 2 pokrovom £ld. 6* Tej primerna gotddouble dvoma verlfclca ia gosp tj Id. J "SO — Oolddouhlt l.orennn ali pahlj. veri Mm iftn cm dolga k' * Vsnki uri ie priloženo kletno pismen jamstvo !lu*"\ ceniki o urah. ve-• i > • c 11. prs':»nih itd za st nj I »i franko. Razpošilja le proti povzetju Josip Spiering, Dunaj i. Po9t*. 220 2474 b 12-9 *c/\y//fiA'i /» • / tneriJfi) yft/ft>n' \cfijc <)cb/x\ /n: coni in J e/ /ltc Vc v 'ci/i /ic// .ve C O r/1 c/o i vSV/7/i */! ■ Ze viimo, da bo honcc! I i m j /mm m *' - ^ »m Pogodba s pTUDORu-jcin se bli/a koncu in moramo zavolj tega v kratkem spečati ogromno zalogo lepotičja, katero je opremljeno s DUBOR-skimi demanti narejenimi na znanstveni podlagi: Prstaie, kravatne igle, broše. uhžre. manšetne gumlie prsne gumbe, obeske itd. itd. TUDOE ■M vam daje blagi na izbiro, kar je bilo •virvxj prej po za Mi Rron izjemno ceno po kroni en kos (z opremo vred). Pomislite le, da so bila narejena ta krasna lepotičjo za prodajo po veliko višji ceni ter čeravno smo že prodali na stotine blaga, jo zaloga še vedno zelo bogata. Tofej ne čakajte, da vam drugi prevzčmo najlepše ter najkrasnejše blesteče blago, marveč pridite kar takoj. Tudo -ske deniante prodaja Ant. Krisper v Ljubljani, Mestni trg štev. 21. Naročila z dežele se pošiljajo po povzetju. reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Ustanovlj. 1.1882. podrejena Skontraciji , Zadrutne trete' r Celju na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulie obrestuje hranilne vlog« po PoStno-hranil-nlčnega urada št. 828.406. 41 2 o Telefon St. 185 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnic* tam* z« vložnike plačuje. Uradne ure od 8.—12. in od 8.-4. ure popoldne. Hraailae vloge sprejemajo se tudi po poŠti in potom hranilai&iega urada. 275 30 kmetake K 8,926.32673. Stanj* bran. vlog K 8,702.874-88. SS2 K 44,396*886*60. Varnost hranilnih vlog Je tudi a^Jamčena po zadružnikih. Posojuje na lemULKa po 6•/**/. « l'/«*/. amortiiacijo ali pa po 6'/47. *>re* »morti»»-cije- na menico po 67, Posojilnica pa spnOema tudi "U drugi načrt glede amorti»o- vanja dolga. : UeliKo znižanje cen! Radi inventure se dobi Konfekcija za gospode, dame, dečke in deklice čudovito poceni v Angleškem skladišču oblek O. Bernatovič Ljobllano, Mestni trg 5. Dunaj- •ko ftolodftae kapljic«, vetrove odganji^ofa in telodčni krč ute*yJoče prianano usp «=• « o § "S 5 £ f K' £}• ™ er o 8 3» 3 z i* slss- < pr ® o m Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementarn, Glince pri Ljubljani. Trgovina z oblačilnim blagom 1 arija Rovšek, Ljubljana, Kolodvorske ulice itev. 35 nasproti „Ti&lerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega drnzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz lovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam »ajboljše blago po zelo nizkih cenah brez konktircnce. Z velespoštovanjem 2519 52—8 Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne" lil Natakar kuharica se sprejmeta v gostilni na Dolenjskem, v kateri se iztoči na leto 76 hekto vina in 25 hekto žganja; pri trafiki je K 147 dobička Nastop z Novim letom. 2815 3-3 Naslov se poizve pri upravn. »Slovenca". Osebni kredit za uradnike,čast nike, učitelje itd. Samostojni hranilni in predujemni konzorciji prvega splošnega uradniškega društva avstro-ogr. monarhije dovoljujejo uradnikom, častnikom, uči teljem, duhovnikom itd. osebni kredit pod pogoji, ki preduicmninu omogočujejo vrnitev plačila in ka koršnin dokazano i e more dov< liti noben drug kreditni zavod. Žal, da nivo redki slučaji, da iščejo kredita željn , na podlagi brezimnih notic, posredovalcev, kateri si honorar in provizijo pismeno zagotovilo, /ato onemu pa, ki bi rad kredit, naznanij • le naslov kakega društva uradniškega konzorcija ali drugega kreditnega društva. Tako ima oni, ki išče kh:cB, stroške, še predno ve, kako in kje bo dobil zaželjeni predujem. Uradniki, častniki itd. delajn v svojo korist, oko se obrneio, kad. r rabijo kredit, z zaunanii-m na centralno vodstvo pr«ega splošnega uradniškega društva, Dunaj I. Wippl>ngerstr. 25, kjer se jim b ezplačno jinve naslov skupin, ki dajejo kredit, in v-a druga pojasnila. 2944 2—2 najbolje za gospode, gospe Kn otroke priporoča trgovina Iv. podlesnik ml. 2767 CLMJITIB —inTTCDI Ljubljana, Stari trg št. 10, Trst ■Mcn-lork |e najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot iz Ljubljane v severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje ln karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. \L Cenjenim odjemalcem 2948 3 t ^ droz in slatine moke uljudno naznanjamo, da se bo tudi po smrti g. Ivana Žagarja, peka v Ljubljani, taisto blago ravno tako razpošiljalo, ter se priporočamo še nadalje za mnogobrojen odjem in naklonjenost, ker se bo obrt v popolnem obsegu nadaljevala. Velespoštovanjem Ivan Žasar-Ja nasledniki & Dunajska cesta štev. 9. s jpggpg? Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, jod „Narodno kavarno". Električna razsvetljava. e |C £ o M ■ C • L M! Franc Keber urar in trgovec z zlatnino In srebrnino Ljubljana, Dunajska cesta št. 12. Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine presto. Od 30. decembra 1906 do vštevši 6. januarja 1907: Budimpešta. 5 kron! 3 letno pismeno jamstvo ! Brez konkurence v kakovosti! Prva ivloaraka ■litem Boakopf patent remont, ara s ■ldro s masivnim ■olldnlm antlma-gnetliklm kolesjem na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnaitlm okovom, ianir-pokr o vom čez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana. s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 6-—, 3 komadi K 14— ,8 sekundnim kazalcem K 6-—,3 kom. K 17—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10 —, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 60, 3 kom. K 38 —. Zamena dovoljena ali pa ie vrne denar bres odbitka. Razpošilja po povzetju 2464 20-9 ■Mj Drva tovarna or & Ha® Konrad v Mosta (BrBx) St. 1157, (Češko.) Bogato llnntr. ceniki a nad 3ooo Bilkami »e nm ■«-btero poAUejo gratia ln trmnko. Z malim kapitalom fji i križev pot se zasluži veliko denarja, ako se z mojimi izvlečki (ekstrakti) izdeluje žganje in likeri mrzlim ^^ ,,Prva m M H M ^ potom. Kdor z mojimi izvlečki (ekstrakti) manipulira, mu jamčim za naibolj^i uspeh. Krlor >e hoče poslužiti te izvrstne tvrdke, naj pošlje svoj natančni naslov na : tovarniška tvrdka 00400" na anončno ekspedicijo Eduard Braun, Dunaj, 1 2783 H, turmstrasse 9. em^^jn a.-*-jul." , Roten- U A 5-2 ~ Grand hotel »UlllOll'. ^ 3002 2-1 Dnč 31. decembra 1906 v veliki dvorani Silvestrov večer c. kr. mornar, godba iz Polja. Po polnoči plesna zabava. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 1 K. 1907 na Novega leta dan v veliki dvorani velik koncert c. kr. mornariške godbe iz Pulja. Začetek nb 8. uri. Vstopnina 30 kraje. 150 cm visok, popraj 250 gld., se proda sedaj za 200 gld. pri 2907 FRANU TOMANU podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valva-zorjev trg št. 1. — Od preč. cerkvenega predstojništva pregledan in odobren. (SudetiO Izdelane postelje iz rdorega posteljnega inleta.' Prar dobro napolnjeno. Pernica ali blazina. 180 cm dolga, 116 čtn široka K 10 —. K 12—, K 15 — in K 18*—; 2 metra dolga. 140 cm tfroVa K 14 —, K 16-—, K 18 —. K 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Širok K 3'—, K .V50 in K 4 —, širok K 4-50 in K 5"—. Izdeluj« m tadi po kakršnikoli drogi meri. Sdelni modroci iz žime za 1 posteljo K 27 —, boljši K 83*—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju . 2379 M 'u t, 3 n i K L) S $KiSF Najcenejša vožnja v Ameriko. "3£2ft i Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! Najcenejša, največja ekspertna tvrdka! 1932 18—1? urar, Mestoifrg nasproti roiovža prej v Kranju priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih švicarskih u brilantov, zlatnine in sre-brnine v veliki izberi po najnižjih cenah. Vrlnlrav da -0 v Te stenske ure se vsled krasne izdelave ludi l;p in eleganten sobni okrase^. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —. ponoči sveteča K 1 40, nik"ln»sta Roskopl-remnnt. ura K 4 -, pristna srebrni remont, ura K 10 —. Vsaki url je prih Jeno 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja se le proti povzetju Velik Ilustriran cenik o uruh, verižicah, prstanih Itd. zastonj in frnnko. JOSIP SPIERING, DUNAJ, I., Postgasse 2 20. 2474 a ,a-g Postavno varovano. Vsiko poiarejmjo it pon-itiskovaije kaznivo. Edino pristen Jc Thlerryjcv 2630 balzam "2-50 le z zeleno znamko nredo?nicaa. Hlaronlavno t%«pr*ko§no proti slabemu prebavljaniu, krčem t te-lodcu, koliki, katura. prsnim boleznim, Inflaenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvnjnatih steklenic ali 1 velika specialni steklonica s patent, zamankom E 5'- franko TM*rryJ*vo <*mUfolo 14 kar zlata......... 38 ■ prav inoina zlata........Si - li Preri. štev. 351. Usnje ?a voščenje z močnimi podplati K 9'50 Prt:;i štev 36 i» Bo xealf z angleškimi prdtil ti K l?----" Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNtR v Ljubljani, Šelenbnrgove ulice štev. 4 ^^f^ffj' j dobavlja kot znano najboljše čevlje. V^a ) naroii"h zaolj&i zn rodbinsko poi*nt>o. gor Ssavajo, gotiijo in ne prekosilo za obrtne namene šivajoč sem in tje (TsTugellager). Glavno zastopstvo: FRAK TSCHINKEL Ljubljana, Mestni trg 9. Kočevje, v gradu. W OOCOOOOOO(g Najkrajšam najcenejša U0ŽI1JD»fllllgriKO o z modernimi , velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antwerpen v Ne wYork 0 je proga 0 rdeče zvezde Jed Star Line", k Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", „Vaderland", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Vorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba :n spalnice, po novem urejene v kajite »a 2, A in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po \ečkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno cenejša kakor na New Yurk. Pojasnila daje -\ladno potrjeni zastopnik FRANC DOLENC v Ljubljani, Kolodvorske ulloe odaloj itev. 26 od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri „Starem tišlcrju*. 94 n>t) 104 89 Leopold Tratnik LJubljana, St. Petri cesta 27 priporoča vlsokočastiti du-hovščini in cer- gb kvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! ■Ako kaj potrebujete aH nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vuorce. Stare reli popravim, poMlatim itd. Vallka zaloga elektr. avetll la klparaklb dal. HLODE'! kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGHI V Ljubljani, ia Sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. mit. K19 — jelkove „ 30 ........ K1B - borove „ 30........ K 17.50 bukove „ 30...... „ K 18.- hrastovs „ 30 K 37- pod mero in škartne hlode '/3 manj. Postavljeni franko Ljubljana, državni kolo- dvor Šiška. 225 2 Pivovarna J. PERLES LJUBLJANA, PrrScruove ulice ? priporoča ezvr&itno marčno piva ------ v so<1čUib lr ilcnicah. ——— apeue priporoči velrčastiti duhovščin Mer slavnemu občinstvo njv.nCtno pristue čbbeluo- voščene sveči m cerkev, pogrebe In procesije, voščene zvitke, Izbornl mčd-pltanec ko JI ic dobiva v steklenicah, ikatljah In tkaflh v poljubni veli kosti ter poceni Kupuje sc tudi vsnk čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voaeh in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila sc toplo priporoča In zagotavlja točno 1» ^ pošteno postreči. LB60 62 9 LJUBLtJflNfl. Prešernove (Slonove) ulloe 7. P»rle*nva hli. Prodaja na debelo in drobno. ri PHi^^s > F f r n e r#> le Iz kranjskega lanenega olja 1619 100-44 prodaja Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrnežev, lakov in steklarskega kle- ja. NajveCja zaloga karbolineja in gipsa. VlHtrt/ jijfcjr Odlikovan z veliko zlato kolajno na spložnl s[iMinl;i'ini razstavi na Dunaju. Izborno svojo zalogo m kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu i3oO 23 j Y) e m š a r TLereb!e.£estn ^fi' Sprejmem tudi izurjene kova&ke pomočnik« in krepke vajence poštenih starišev. Naročila izvršujejo se točno in po nizki oeni. »ri M nDII^DH ZDRUŽENIH PIVO VAREN ŽALEC In I UlLL.Nl9l%#l llriU&iOlI TRG v Ljubljani, telef. št 163. = izborno pivo v sodcih in steklenicah. —— Zalog« « Spod »ji Šiški, telefona štev. 187. 6a awef» «9 Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), r. *t priporoča pre<. duhovMini odyear, šivani „ 6 25 ,, čevlji na trakove iz Ia. bo.\calf tioodvear, šivani . » 6-25 Najveija izbera vseh vrst otročjih čevljev najboljše kakovosti. cev od enostavne do najelegantnej.še izvršitve, ki so dosegli zbok svoje izborne kakovosti in nedosežne cene splošno priznanje. Priporočamo naslednje označene vrste: specialiteta: „Gootyear svetovno blago", priznano najboljše v sedanjosti. Damski št^fljetni za vsakd. rabo gl. 3'50 ,, čevlji na trakove , posebno trpežni . . . „ .3"— ,, čevlji na trakove iz rjavega usija, prav luhki „ 3 50 ,, čevlji na trakove iz izboirega box-usnja . . „ 4'5U ,, čevlji na gumbe, preizkušena kakovost ...» 3'40 „ polčevlji na trakove, močni........n 2 40 ,, salonski čevlji iz naj- beliše irhovine • . , 150 „ polčrvlji iz barv. platna „ 0'95 „ čevlji na trakove iz la. chevreau tioodyear šivani, zelo tlni . . . . „6^5 J}. I 8 Ljubljana, Stritarjeve ulice 9 fH Zelo primerno. 813 16 komanditna družba, Ljubljana, Stritarjeve ulice 9. Največja izbera. ••• V ' TO J>K. / • v'" '"s V Ustanovljeno /. /842. Slikarja napisov Stivfe. ii pohištvena pleskarja. Velika zbirka dr. ScbOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarja. Elekrični obrat. Tovarn« In proda)* oljnatih barv, firneža In laka Brata Eberl, Ljubljana prodajalna In kompfolri Talafon 154. Pelavnlca: Miklošičeva cesta št. 6 Igriške ulice št. S UstMnov(/i>no /. 1842. Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, fttedilnega mazila ca hrastove pode, karbolineja Itd. Priporočava se tudi sl. občinstvu za ▼ najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 768 82-20 fiajvečja zalogu čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev iz najbolj slovitih tovarn. o Angleški šagrin,! črne, rujave in bele I barve. 766 52-25