METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V NOVEMBRU 2016 Climate in November 2016 Tanja Cegnar ovember je zadnji mesec meteorološke jeseni. Povpreč na novembrska temperatura je bila nad dolgoletnim povpreč jem, velika več ina Slovenije je bila 1 do 2 °C toplejša kot obič ajno. Manjša območ ja so poroč ala o odklonu med 0 in 1 °C, le v visokogorju je bilo enako hladno kot v dolgoletnem povpreč ju. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka novembra 2016 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, November 2016 Več ino padavin je prinesel jugozahodni zrač ni tok, zato so bile padavine najobilnejše vzdolž Alpsko- dinarske pregrade. Največ jih je bilo na območ ju Julijskih Alp, na Voglu je padlo 833 mm, obilne so bile padavine tudi na Vojskem (640 mm) in v Kneških Ravnah (633 mm). Ob morju in skoraj vsej -10 -6 -2 2 6 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( ° C) KREDARICA -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( ° C) LJUBLJANA -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( ° C) NOVO MESTO -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( ° C) MURSKA SOBOTA -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( ° C) BILJE -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 odklon od povpreč ja ( ° C) PORTOROŽ N Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 vzhodni polovici države padavine več inoma niso presegle 200 mm, v Prekmurju je padlo manj kot 100 mm dežja. Padavine so povsod presegle dolgoletno povpreč je, več kot dvakratna povpreč na količ ina je padla na območ ju od dela Julijcev nad Trnovsko planoto. Več kot polovica Slovenije je dolgoletno povpreč je presegla za več kot 50 %. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je bil presežek osonč enosti največ ji v Pomurju, odklon je presegel 30 %. Na vzhodu Štajerske so dolgoletno povpreč je presegli za vsaj 15 %. Koroška in preostanek Štajerske sta imela manjši presežek. Drugod so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali, za več kot 15 % na zahodu Slovenije. Na sliki 1 so prikazani odkloni povpreč ne dnevne temperature od dolgoletnega povpreč ja. November je najprej zaznamovalo daljše hladno obdobje v prvi polovici meseca, še izrazitejše pa je bilo obdobje nadpovpreč no toplega vremena v drugi polovici novembra. Mesec se je zaključ il z nadpovpreč no hladnim vremenom. Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu novembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in November and the corresponding means of the period 1981–2010 V Ljubljani je bila povpreč na novembrska temperatura 7,0 °C, kar je 1,4 °C nad dolgoletnim povpreč - jem. V prestolnici je bil najtoplejši november 1963, ko je bilo meseč no povpreč je 10,0 °C, sledijo novembri 2002 z 9,3 °C in 2006, 2012 in 2014 (vsi 8,8 °C). Najhladnejši je bil november 1988 z 0,9 °C, z 1 °C mu sledi november 1978, 1,7 °C je bila povpreč na novembrska temperatura leta 1983, v novembru 1956 pa je temperaturno povpreč je znašalo 2,3 °C. Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 4,3 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povpreč jem, najtoplejša so bila novembrska jutra leta 2014 s 7,0 °C, najhladnejša pa v novembru 1988 z −2,9 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 10,5 °C, kar je 1,7 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Novembrski popoldnevi so bili s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 14,0 °C najtoplejši leta 1963, najhladnejši pa leta 1978 s 4,1 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka −3,7 °C, kar je enako dolgoletnemu povpreč ju. Naj- toplejša sta bila novembra 2011 in 2015 s povpreč no temperaturo 0,3 °C, novembra 2014 je bilo povpreč je −0,1 °C. Od zač etka rednega spremljanja vremena na Kredarici je bil najhladnejši november 1998 (–7,7 °C), sledil mu je november 1966 (–7,0 °C), za štiri desetinke °C toplejši je bil zadnji jesenski mesec leta 1956, leta 1985 pa je bila povpreč na temperatura −6,5 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna novembrska temperatura zraka na Kredarici. -5 0 5 10 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA -15 -10 -5 0 5 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 Slika 3. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v novembru in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 3. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in November and the 1981–2010 normals Absolutna najvišja temperatura je bila na zahodu, v Ljubljani in Koč evju ter na severovzhodu države izmerjena že med 1. in 6. novembrom. V Portorožu se je ogrelo na 20,6 °C, v Biljah na 19,2 °C, v Mariboru 19,1 °C, v Murski Soboti na 19,0 °C. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 17,6 °C, najvišjo temperaturo so izmerili novembra 1963, in sicer 21,9 °C. Na Kredarici je bila najvišja temperatura 6,7 °C, v preteklosti se je temperatura najvišje povzpela v novembrih 2015 (13,0 °C), 1977 (11,8 °C), 1969 (10,8 °C), 1999 (10,6 °C) in leta 2009 (10,3 °C). Drugo obdobje z za november visoko temperaturo je bilo med 18. in 24. novembrom. V Lescah se je ogrelo na 15,4 °C, v Postojni na 16,0 °C, v Slovenj Gradcu na 16,2 °C, na Bizeljskem in v Novem mestu je bilo od 17 do 17,5 °C, v Celju 18,2 °C in v Č rnomlju 19,0 °C. Najnižjo temperaturo so v Murski Soboti izmerili že 15. novembra, ohladilo se je na −5,7 °C. Na Kredarici je bilo najhladneje 29. novembra, izmerili so −18,6 °C. V preteklosti so novembra na tem visokogorskem observatoriju izmerili že precej nižjo temperaturo, v letu 1973 je termometer pokazal −21,2 °C, sledila sta mu novembra 1988 in 1956 z −21,0 °C, temperaturni minimum novembra 1975 je bil −20,6 °C, leta 1971 pa −20,2 °C. Drugod po državi je bilo najhladneje zadnji dan meseca. V Koč evju -15 -12 -9 -6 -3 0 3 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA 10 12 14 16 18 20 22 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA -25 -22 -19 -16 -13 -10 -7 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C) KREDARICA 0 2 4 6 8 10 12 14 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C) KREDARICA -20 -15 -10 -5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( ° C) MURSKA SOBOTA 10 12 14 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 se je temperatura spustila na −10,1 °C, v Rateč ah na −9,6 °C. Na Letališč u Portorož je bila najnižja temperatura −3,0 °C. V Ljubljani se je ohladilo na −5,0 °C, v prestolnici je bilo novembra najbolj mraz v letih 1988 (−14,5 °C), 1953 (−10,5 °C), 1973 (−10,4 °C) ter 1971 (−10,1 °C). Slika 4. Število hladnih dni v novembru in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 4. Number of days with minimum daily tempera- ture 0 °C or below in November and the corresponding mean of the period 1981–2010 Slika 5. Število ledenih dni v novembru in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 5. Number of days with maximum daily tempera- ture below 0 °C in November and the corresponding mean of the period 1981–2010 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod ledišč em. V Ljubljani novembra 2016 ledenih dni ni bilo; kar 8 so jih našteli leta 1993. Ledeni dnevi so bili od sredine minulega stoletja prisotni v 16 novembrih. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Na Kredarici je bilo 29 hladnih dni, v Rateč ah so jih zabeležili 18, v Koč evju 16, v Slovenj Gradcu 14, po 12 v Murski Soboti in Celju. V Portorožu so bili 3 taki dnevi. Slika 6. Jesensko obarvane metasekvoje v okolici Ljubljane, 10. november 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. Metasequoia glyptostroboides near Ljubljana, 10 November 2016 (Photo: Iztok Sinjur) 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 2 4 6 8 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 Slika 7. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), november 2016 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), November 2016 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) BILJE -20 -15 -10 -5 0 5 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) KREDARICA -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) LJUBLJANA -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) NOVO MESTO -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) CELJE -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) MARIBOR -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) MURSKA SOBOTA -10 -5 0 5 10 15 20 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan temperatura (° C) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 Slika 8. Potek povpreč ne temperature zraka v novembru Figure 8. Mean air temperature in November Slika 9. Odklon povpreč ne temperature zraka novembra 2016 od povpreč ja 1981–2010 Figure 9. Mean air temperature anomaly, November 2016 -8 -6 -4 -2 0 2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (° C) KREDARICA 0 2 4 6 8 10 12 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) LJUBLJANA 0 2 4 6 8 10 12 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) MURSKA SOBOTA 4 6 8 10 12 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) PORTOROŽ 0 2 4 6 8 10 12 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) NOVO MESTO 0 2 4 6 8 10 12 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (° C) CELJE 0°C 1°C 2°C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 Povpreč na meseč na temperatura je bila novembra po vsej Sloveniji nad dolgoletnim povpreč jem, velika več ina Slovenije je bila 1 do 2 °C toplejša kot obič ajno. Na manjših območ jih so poroč ali o odklonu med 0 in 1 °C, le v visokogorju je bilo enako hladno kot v dolgoletnem povpreč ju. Z izjemo Kredarice in Primorske je bil doslej najtoplejši november 1963, na Kredarici sta bila najtoplejša novembra 2011 in 2015, na Obali pa november 2014. Najhladnejši november je bil na Kredarici leta 1998, v Ljubljani in Murski Soboti 1988, v Portorožu 1953 ter v Novem mestu in Celju leta 1978. Višina novembrskih padavin je prikazana na sliki 10. Največ padavin je bilo na območ ju Julijskih Alp, na Voglu je padlo 833 mm, obilne so bile padavine tudi na Vojskem (640 mm) in v Kneških Ravnah (633 mm). Nad 400 mm so namerili na Zgornjem Jezerskem (403 mm), Otlici (527 mm), v Soč i (584 mm), Kobaridu (512 mm), Kamniški Bistrici (410 mm), Trenti (408 mm), Ligu (422 mm), Lokvah (594 mm), Mrzli Rupi (574 mm) in Bohinjski Bistrici (400 mm). Več ino padavin je prinesel jugozahodni zrač ni tok, zato so bile padavine najobilnejše vzdolž Alpsko-dinarske pregrade. Ob morju in v skoraj vsej vzhodni polovici države padavine več inoma niso presegle 200 mm. V Velikih Dolencih so namerili 74 mm, v Murski Soboti pa 91 mm. Dolgoletno povpreč je je bilo preseženo povsod po državi. Več kot trikrat toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju je padlo na Voglu. Dvakrat toliko padavin kot obič ajno je bilo na območ ju, ki se je zač enjalo v delu Julijcev in je segalo nad Trnovsko planoto. V Kneških Ravnah je padlo 201 % toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. Na več kot polovici Slovenije je bilo dolgoletno povpreč je preseženo za več kot 50 %. Na Kredarici je padlo 196 % dolgoletnega povpreč ja, v Biljah 188 %. Tudi v Prekmurju, kjer so bile padavine v primerjavi z ostalo Slovenijo skromne, so dolgoletno povpreč je padavin opazno presegli. Slika 10. Porazdelitev padavin novem- bra 2016 Figure 10. Precipitation, November 2016 Slika 11. Višina padavin novembra 2016 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 11. Precipitation amount in November 2016 compared with 1981–2010 normals 50 mm 200 mm 350 mm 500 mm 650 mm 100% 150% 200% 250% Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 Slika 12. Meseč na višina padavin v mm novembra 2016 in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 12. Monthly precipitation amount in November 2016 and the 1981–2010 normals Slika 13. Število padavinskih dni v novembru. Z modro je ob- arvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s pa- davinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in November with precipitation 20 mm or more (blue), with pre- cipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with pre- cipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with pre- cipitation less than 1 mm (yel- low) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Kneških Ravnah in Postojni, in sicer 16, na Kredarici je bilo 15 takih dni, 14 pa v Biljah. Najmanj takih dni, le 6, je bilo v Velikih Dolencih, po 8 pa v Lendavi in Celju. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasič en nač in merila tudi potek temperature. 0 100 200 300 400 500 600 700 Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Konjice Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1981–2010 november 2016 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki – november 2016 Table 1. Monthly meteorological data – November 2016 Postaja Padavine NV RR RP Kamniška Bistrica 601 410 Brnik 364 226 156 Zg. Jezersko 876 403 197 Log pod Mangartom 648 364 126 Soč a 487 584 178 Kobarid 240 512 165 Kneške Ravne 737 633 201 Nova vas 722 211 143 Slovenske Konjice 330 135 160 Lendava 190 108 173 Veliki Dolenci 308 74 133 LEGENDA LEGEND: NV − nadmorska višina (m) − altitude RR − višina padavin (mm) − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja − % of the normal amount of precipitation Novembra 2016 je v Ljubljani padlo 177 mm padavin, kar je 38 % več od dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin v novembrih 2011 (3 mm), 1988 (19 mm), 1981 (30 mm) in 1983 (31 mm). Najobilnejše so bile padavine novembra 2000 (312 mm), 1962 (266 mm), 2014 (249 mm), 1991 (248 mm) in 1960 (230 mm). Na Kredarici, v Portorožu in Ljubljani je bil najbolj namoč en november leta 2000, v Celju 1991, v Novem mestu 2013 in v Murski Soboti leta 1962. Najskromnejši s padavinami je bil na Kredarici november 1981, v Celju, Novem mestu in Murski Soboti pa leta 2011. Novembra 2016 so padavine na vseh prikazanih merilnih postajah presegle dolgoletno povpreč je. Slika 14. Padavine v novembru in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 14. Precipitation in November and the mean value of the period 1981–2010 0 100 200 300 400 500 600 700 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) NOVO MESTO Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 Slika 15. Padavine v novembru in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 15. Precipitation in Novem- ber and the mean value of the period 1981–2010 Novembra so bile kar trikrat zapored ob koncu tedna obilnejše padavine, ki so povzroč ile porast vodotokov. Vremensko najzanimivejši sta bili prva in tretja epizoda, ki sta podrobneje razč lenjeni tudi na spletnem portalu meteo.si. V prvi epizodi so se orografsko pogojene padavine na zahodu države pojavljale že 5. novembra in se od tam širile nad osrednjo Slovenijo in kasneje tudi proti severovzhodu. Naslednji dan so bile padavine pogoste, spremljali so jih krajevni nalivi. Vremenska fronta je Slovenijo dosegla v noč i na 7. november in se č ez dan še zadrževala na Hrvaškem ter nad Notranjsko in severno Primorsko. Meja sneženja se je znižala in zjutraj je ponekod v severni in osrednji Sloveniji nekaj snežink med dežjem padlo tudi po nižinah. Obilne padavine in moč an veter so ponekod po Sloveniji povzroč ili gmotno škodo. Največ padavin je v tej padavinski epizodi padlo v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah in na delu dinarske pregrade, kjer je v 48 urah več inoma padlo od 150 mm do 300 mm padavin, krajevno tudi precej več , na Voglu je v 48 urah padlo 448 mm, v Soč i 346 mm, v Bovcu 322 mm in Krnu 311 mm. V več jem delu zahodne in osrednje Slovenije je padlo med 40 in 150 mm padavin, na vzhodu pa okoli 50 mm padavin. Najmoč nejši sunki vetra v dvodnevnem obdobju od 5. do 6. novembra so prvi dan popoldne zajeli Primorsko, drugod pa je bil veter najmoč nejši 6. novembra. Podrobna analiza vremenskega dogajanja od 5. do 7. novembra je na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /padavine-veter_5-7nov16.pdf. Vremensko zanimiva je tudi padavinska epizoda z moč nim vetrom od 18. do 21. novembra 2016. Glavnina padavin je padla na gorskih pregradah zahodne Slovenije, proti vzhodu pa je količ ina padavin hitro pojemala. Največ padavin, 200–300 mm, je od 18. do 21. novembra zjutraj padlo na južnem robu Julijskih Alp. Nekoliko manj padavin je bilo drugod v Alpah, na dinarski gorski pregradi in v delu Primorske. Na vzhodu države je bilo padavin več inoma pod 50 mm, na skrajnem severovzhodu le nekaj milimetrov. Po prekinitvi padavin 20. novembra je v noč i na 21. november na Letališč u Portorož v slabih štirih urah padlo 106 mm dežja. Podrobna analiza vremenskega dogajanja je objavljena na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /padavine-veter_18-21nov16.pdf. Na sliki 17 je shematsko prikazano novembrsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Največ ji presežek je bil v Pomurju, kjer je bilo 30 % več sonč nega vremena kot obič ajno. Tudi vzhod Štajerske je bil dobro osonč en, saj so dolgoletno povpreč je presegli vsaj za 15 %. Koroška in drugod na Štajerskem ter manjši del Notranjske so imeli vsaj toliko sonč nega vremena kot obič ajno. Drugod so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali, približno polovica Slovenije je za obič ajno osonč enostjo zaostajala manj kot 15 %, več ji primanjkljaj sonč nega vremena pa je bil na zahodu Slovenije. V Rateč ah je sonce sijalo 64 ur, kar je 73 % obič ajne osonč enosti, v Portorožu pa je 81 ur enako 79 % dolgoletnega povpreč ja. 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 Slika 16. Z okolice Postojne proti zasneženi Hrušici, 15. november 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. Near Postojna, 15 November 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Slika 17. Trajanje sonč nega obsevanja no- vembra 2016 v primerjavi s povpreč jem ob- dobja 1981–2010 Figure 17. Bright sunshine duration in Novem- ber 2016 compared with 1981–2010 normals Slika 18. Število ur sonč nega obseva- nja v novembru in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in November and the mean value of the period 1981–2010 70% 85% 100% 115% 130% 0 50 100 150 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število ur LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) novembra 2016 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, November 2016 0 20 40 60 80 100 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 12 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 12 sonč no obs. (ure) CELJE 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 12 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 12 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 20 40 60 80 100 120 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 12 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 12 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 20 40 60 80 100 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 sonč no obs. (ure) BILJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Sonce je v Ljubljani sijalo 60 ur, kar je 99 % dolgoletnega povpreč ja. Najbolj sonč en je bil zadnji jesenski mesec v letih 2015 (128 ur), 1981 (123 ur), 2007 (97 ur) ter 1988 in 1969 (po 88 ur). Najmanj sonč nega vremena je bilo v novembrih 1958 in 1962 (po 9 ur), med bolj sive spadata še novembra 1985 (19 ur) in 1968 (28 ur) ter 2014 (29 ur). Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Prekmurju, v Murski Soboti so poroč ali o 4. Po 3 jasne dneve so imeli v Lescah, Rateč ah, Biljah in na Krasu. Drugod po državi so poroč ali o enem ali dveh takih dnevih. V Ljubljani je bil en tak dan (slika 20), kar je skladno z dolgoletnim povpreč jem. Od sredine minulega stoletja je bilo brez jasnih dni 31 novembrov, največ jasnih dni pa je bilo leta 1981, ko so jih zabeležili 6. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah novembra obič ajno prispeva tudi jutranja in dopoldanska megla, ki ob stabilnih vremenskih razmerah lahko vztraja tudi ves dan ali celo več dni zapored. Slika 20. Število jasnih dni v novembru in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 20. Number of clear days in November and the mean value of the period 1981–2010 Slika 21. Število oblač nih dni v novembru in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 21. Number of cloudy days in November and the mean value of the period 1981–2010 Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Tokrat je bilo največ oblač nih dni v Koč evju, in sicer kar 22, 20 so jih našteli v Postojni, po 16 v Lescah in Č rnomlju. Najmanj takih dni je bilo v Murski Soboti, poroč ali so le o 9, po 11 takih dni je bilo v Rateč ah, na Obali in Bizeljskem. V Ljubljani so s 15 oblač nimi dnevi za dva dneva zaostajali za dolgoletnim povpreč jem (slika 21). Največ oblač nih dni je bilo v prestolnici v novembru 1958, in sicer 28, le po 7 takih dni pa so zabeležili v novembrih 1981 in 2015. Povpreč na oblač nost je bila več inoma med 6,5 in 8 desetin, manj neba so v povpreč ju prekrivali oblaki v Prekmurju, v Murski Soboti je bila povpreč na oblač nost 5,9 desetin. V povpreč ju najbolj oblač no je bilo v Koč evju (8,3 desetine). Slika 22. V okolici Postojne, 15. november 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Near Postojna, 15 November 2016 (Photo: Iztok Sinjur) 0 2 4 6 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki – november 2016 Table 2. Monthly meteorological data – November 2016 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 5,8 2,3 9,2 2,6 15,4 23 −7,7 30 11 0 427 73 95 7,5 16 3 231 147 10 0 3 0 0 0 Kredarica 2514 −3,7 0,0 −0,8 −6,4 6,7 1 −18,6 29 29 0 710 88 82 6,9 13 2 361 196 15 2 18 27 135 28 746,1 3,9 Rateč e–Planica 864 2,8 1,3 7,4 −0,5 14,0 1 −9,6 30 18 0 516 64 73 6,8 11 3 226 142 12 1 3 4 5 8 918,4 7,1 Bilje 55 9,2 1,3 13,4 5,6 19,2 6 −5,4 30 6 0 263 85 83 7,0 17 3 283 188 14 1 4 0 0 0 1010,9 10,0 Letališč e Portorož 2 10,2 0,9 14,7 6,7 20,6 6 −3,0 30 3 0 223 81 79 6,7 11 2 195 184 10 1 1 0 0 0 1016,8 10,2 Godnje 295 8,0 1,2 12,7 5,2 18,0 3 −5,0 30 4 0 309 99 96 7,0 14 3 260 166 13 1 2 0 0 0 Postojna 533 6,6 1,6 9,7 3,6 16,0 23 −7,2 30 9 0 371 87 103 7,7 20 1 216 133 16 1 2 0 0 0 Koč evje 468 5,8 1,6 10,3 1,1 15,9 1 −10,1 30 16 0 398 8,3 22 1 258 179 11 1 8 1 1 12 Ljubljana 299 7,0 1,4 10,5 4,3 17,6 6 −5,0 30 5 0 369 60 99 7,8 15 1 177 138 11 1 14 0 0 0 982,5 9,0 Bizeljsko 170 6,1 1,0 10,9 2,0 17,3 22 −8,0 30 9 0 405 6,9 11 2 147 167 10 0 7 0 0 0 8,1 Novo mesto 220 6,4 1,2 10,4 3,2 17,4 18 −6,4 30 7 0 389 59 86 7,5 15 1 141 133 12 2 11 0 0 0 993,1 9,0 Č rnomelj 196 7,0 1,9 11,5 3,1 19,0 19 −7,5 30 6 0 363 7,7 16 2 188 152 13 0 3 0 0 0 9,3 Celje 240 6,0 1,3 10,9 2,1 18,2 24 −7,5 30 12 0 413 77 100 7,5 13 1 145 156 8 0 6 0 0 0 989,1 8,6 Maribor 275 6,3 1,2 10,8 2,6 19,1 2 −5,7 30 10 0 391 94 113 7,4 14 1 101 125 9 0 2 0 0 0 Slovenj Gradec 452 4,4 0,9 9,2 0,7 16,2 22 −8,7 30 14 0 468 86 108 7,5 13 1 147 149 9 0 9 0 0 0 8,0 Murska Sobota 188 5,6 1,0 10,9 1,5 19,0 2 −5,7 15 12 0 408 102 137 5,9 9 4 91 148 9 1 7 0 0 0 995,9 8,0 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi £ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka – november 2016 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – November 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 10,9 15,6 20,6 6,9 1,4 4,1 −3,1 8,9 13,4 16,9 4,6 −2,9 1,4 −7,0 10,9 15,2 19,9 8,5 −3,0 5,0 −6,2 Bilje 10,0 14,0 19,2 5,9 −0,4 5,5 −2,2 7,8 12,1 16,5 3,9 −1,3 3,2 −4,0 9,7 14,0 17,7 7,0 −5,4 6,8 −6,7 Postojna 6,9 9,9 14,7 3,6 −2,0 3,5 −2,5 5,3 8,5 15,4 2,1 −3,5 1,5 −4,2 7,6 10,7 16,0 5,3 −7,2 5,2 −8,5 Koč evje 5,9 11,4 15,9 0,5 −3,1 −2,1 −6,6 4,3 8,2 15,4 −0,6 −5,2 −3,5 −9,4 7,1 11,2 15,9 3,4 −10,1 0,2 −14,1 Rateč e 2,6 7,8 14,0 −0,5 −2,7 −1,8 −6,0 1,8 6,1 11,6 −2,1 −7,0 −3,7 −10,7 4,0 8,4 12,0 1,0 −9,6 −0,4 −12,0 Lesce 5,1 9,0 14,6 1,7 −1,9 −1,0 −5,6 5,0 8,5 13,6 1,5 −6,1 −1,3 −9,6 7,2 10,2 15,4 4,5 −7,7 1,8 −11,1 Slovenj Gradec 4,1 9,5 15,5 0,3 −3,2 −1,2 −5,6 3,5 8,2 14,5 −0,7 −7,0 −2,6 −11,2 5,6 9,9 16,2 2,3 −8,7 1,2 −11,9 Brnik 5,0 9,8 15,6 1,4 −2,3 4,7 9,0 15,7 0,9 −6,0 6,4 10,7 17,1 3,5 −8,2 Ljubljana 6,9 10,6 17,6 3,8 0,5 2,3 −3,0 6,1 9,2 15,5 3,2 −3,1 1,0 −8,1 8,1 11,8 16,7 5,9 −5,0 4,3 −8,7 Novo mesto 6,9 12,2 17,2 3,0 0,2 2,9 −1,1 5,4 8,9 17,4 1,9 −4,5 0,8 −6,4 6,8 10,1 14,9 4,6 −6,4 4,2 −8,8 Č rnomelj 7,3 13,2 18,6 2,9 −2,0 2,0 −3,5 6,3 10,0 19,0 1,9 −3,5 −0,6 −7,0 7,4 11,3 16,0 4,4 −7,5 2,4 −10,5 Bizeljsko 6,5 11,9 17,2 2,4 −1,5 5,1 9,8 16,6 0,6 −5,2 6,6 11,1 17,3 3,2 −8,0 Celje 5,9 11,7 17,2 1,6 −1,5 0,7 −4,3 5,4 9,3 15,9 1,6 −5,2 −0,7 −8,9 6,6 11,8 18,2 3,2 −7,5 1,4 −10,5 Starše 6,4 12,2 19,9 1,9 −1,5 1,3 −2,5 5,1 9,6 17,5 0,9 −5,5 −0,5 −6,3 −8,6 11,5 19,0 4,6 −7,0 2,3 −7,9 Maribor 6,2 11,7 19,1 2,2 −0,4 5,2 9,1 16,8 1,3 −4,7 7,4 11,6 19,1 4,4 −5,7 Murska Sobota 5,8 11,9 19,0 0,9 −2,0 1,1 −3,5 5,0 9,4 17,0 0,4 −5,7 −1,3 −7,9 6,0 11,2 18,5 3,1 −5,7 1,5 −8,6 Veliki Dolenci 5,3 10,4 16,5 2,1 −1,5 1,5 −2,5 4,5 8,0 16,0 0,9 −2,6 −0,4 −5,4 5,9 9,8 16,4 3,3 −4,0 2,5 −6,0 LEGENDA: LEGEND: Tpovp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tpovp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – november 2016 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – November 2016 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M od 1. 1. 2016 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 27,2 3 41,8 4 125,6 4 194,6 11 1028 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 112,5 4 110,9 5 59,5 8 282,9 17 1485 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 86,5 7 98,5 5 30,7 7 215,7 19 1548 0 0 0 0 0 0 0 0 Koč evje 112,5 7 108,7 4 36,8 9 258,0 20 1572 0 0 1 1 0 0 1 1 Rateč e 127,2 4 79,4 4 19,7 7 226,3 15 1669 5 3 2 1 0 0 5 4 Lesce 101,4 5 107,7 6 21,6 6 230,7 17 1483 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 77,9 4 66,6 5 2,5 5 147,0 14 1245 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 121,8 7 84,1 5 20,4 8 226,3 20 1323 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 94,1 7 68,7 6 14,6 9 177,4 22 1317 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 52,1 7 79,5 3 37,4 6 169,0 16 1266 Novo mesto 52,8 7 73,3 4 15,0 5 141,1 16 1146 0 0 0 0 0 0 0 0 Č rnomelj 94,2 7 78,3 4 15,2 5 187,7 16 1409 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 57,7 7 85,0 5 4,0 3 146,7 15 1013 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 76,1 6 66,0 4 2,7 4 144,8 14 1159 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 64,9 4 94,6 4 2,8 1 162,3 9 1050 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 41,1 4 57,7 4 2,3 2 101,1 10 1005 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 50,8 5 40,5 6 0,2 1 91,5 12 785 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 38,2 5 35,9 2 0,0 0 74,1 7 780 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. novembra 2016 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2016 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) Dmax − višina snežne odeje (cm) s.d. − število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2016 − total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax − snow cover (cm) s.d. − number of days with snow cover 0 300 600 900 1200 1500 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep 1.okt 1.nov višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 23. Vetrovne rože, november 2016 Figure 23. Wind roses, November 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, skupaj z jugovzhodnikom sta pihala v 54 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 62 %. V Ljubljani je severovzhodniku s sosednjima smerema skupno pripadlo 36 % vseh terminov, jugoza- hodniku s sosednjima smerema pa 18 % merilnih terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosed- njima smerema pripadlo 52 % vseh terminov, vzhodjugovzhodniku in jugovzhodniku pa 23 %. V Mariboru je zahodseverozahodniku in severozahodniku pripadlo 22 % vseh primerov, jugjugovzhod- niku s sosednjima smerema pa 35 % terminov. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugo- zahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 42 % vseh primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema je pihal v 31 % terminov. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti nekaterih parametrov od povpreč ja 1981–2010, november 2016 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, November 2016 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 0,1 0,0 3,2 0,9 73 124 358 184 85 65 88 79 Bilje 0,7 0,3 3,4 1,3 191 185 119 188 88 80 80 83 Postojna 0,3 0,8 4,3 1,6 138 174 56 133 83 109 123 103 Koč evje −0,2 0,2 4,4 1,6 249 219 70 179 Rateč e −0,8 0,6 4,3 1,3 216 124 40 142 81 53 86 73 Lesce −0,3 1,6 5,4 2,3 175 160 42 147 80 96 115 95 Slovenj Gradec −1,3 0,3 4,2 0,9 202 192 9 149 106 102 117 108 Brnik −0,9 0,8 4,1 1,4 244 162 43 156 Ljubljana −0,3 0,9 4,4 1,4 203 158 33 138 77 93 140 99 Novo mesto −0,1 0,3 3,4 1,2 165 209 38 133 86 76 97 86 Č rnomelj 0,0 0,9 3,7 1,9 278 174 34 152 Bizeljsko −0,5 0,2 3,2 1,0 205 227 13 167 Celje −0,8 0,7 3,6 1,3 224 194 8 156 105 71 128 100 Starše −0,4 0,4 243 315 12 216 Maribor −0,8 0,3 4,1 1,2 157 181 9 125 119 76 148 113 Murska Sobota −0,7 0,5 3,1 1,0 232 173 1 148 108 103 223 137 Veliki Dolenci −1,3 0,1 3,0 0,6 179 179 0 133 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Prva tretjina novembra je bila z nekaj izjemami nekoliko hladnejša kot v dolgoletnem povpreč ju, odkloni so bili več inoma od −1,0 do 0,5 °C. Le na Obali so zaostajali za dolgoletnim povpreč jem padavin, drugod so ga presegli, v Č rnomlju je padlo 278 % dolgoletnega povpreč ja. Na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju je bilo bolj sonč no kot obič ajno, v Mariboru so dolgoletno povpreč je presegli kar za petino. Drugod je sonč nega vremena primanjkovalo, najbolj v Ljubljani, ker je bilo le 77 % toliko sonč nega vremena kot obič ajno. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 Slika 24. Na Podolševi, 15. november 2016. Foto: (foto: Matjaž Č ernevšek) Figure 24. On Podolševa, 15 November 2016 (Photo: Mat- jaž Č ernevšek) Osrednja tretjina novembra je bila nekoliko toplejša kot obič ajno, odkloni so bili več inoma med 0 in 1 °C. Padavine so bile povsod obilnejše kot v dolgoletnem povpreč ju, v Staršah je padlo več kot trikrat toliko dežja kot obič ajno. V Postojni, Slovenj Gradcu in Murski Soboti so dolgoletno povpreč je presegli, a presežek nikjer ni dosegel niti desetine obič ajne osonč enosti. Največ ji primanjkljaj sonč nega vremena je bil v Rateč ah, sonce je sijalo le 53 % toliko č asa kot obič ajno. Zadnja tretjina novembra je bila opazno toplejša kot obič ajno, več inoma je bilo 3 do 5 °C topleje kot v dolgoletnem povpreč ju. V Portorožu je padlo 358 % toliko dežja kot obič ajno, v Biljah 119 %, drugod je padavin moč no primanjkovalo, v Prekmurju je zadnja tretjina minila brez omembe vrednih padavin. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je sonč nega vremena najbolj primanjkovalo na Goriškem, primanjkljaj je bil kar petino dolgoletnega povpreč ja. Manj sonč nega vremena kot obič ajno je bilo tudi na Obali, v Rateč ah, majhen zaostanek so zabeležili v Novem mestu. Najbolj so obič ajno osonč enost presegli v Prekmurju, bilo je več kot dvakrat toliko sonč nega vremena kot v dolgoletnem povpreč ju. Slika 25. Največ ja višina snega v novembru Figure 25. Maximum snow cover depth in November Na Kredarici so 28. novembra 2016 zabeležili 135 cm debelo snežno odejo, kar je nad dolgoletnim povpreč jem. Najdebelejša je bila snežna odeja novembra 2010 s 275 cm. Veliko snega je bilo tudi v novembrih 1979 (254 cm), 1974 (250 cm), 2000 (245 cm) in 1964 (241 cm). Najmanj snega je zapadlo novembra 1983 (17 cm), sledijo novembri 1988 (20 cm), 2006 (33 cm) in 2004 (35 cm). 0 100 200 300 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 višina (cm) KREDARICA 0 10 20 30 40 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina (cm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 Slika 26. Dnevna višina snežne odeje novem- bra 2016 na Kredarici Figure 26. Daily snow cover depth in Novem- ber 2016 Novembra 2016 je sneg na Kredarici prekrival tla 27 dni. Odkar neprekinjeno potekajo redne meritve in opazovanja na Kredarici, še ni bilo novembra povsem brez snežne odeje. Ves mesec je bila snežna odeja od leta 1956 prisotna v 39 novembrih, najmanj dni je bila snežna odeja prisotna novembra 1978 (5 dni), 7 dni je obležala novembra 1988 in 8 dni novembra 1983. Na vseh nižinskih postajah z nadmorsko višino pod 450 m novembra 2016 ni bilo snežne odeje. Kratkotrajno snežno odejo so imeli v Koč evju, 12. novembra je bila zjutraj debela 1 cm. V Rateč ah so bili 4 dnevi s snežno odejo, 8. novembra je dosegla debelino 5 cm. V Ljubljani tokrat snega ni bilo, novembra 1980 je prekrival tla 19 dni, 37 cm debeline pa je dosegla snežna odeja v prestolnici v novembrih 2005 in 1966. Slika 27. Nova meteo- rološka postaja na Pavlič evem sedlu, 15. november 2016 (foto: Matjaž Č ernevšek) Figure 27. New meteo- rological station on Pavlovič evo sedlo, 15 November 2016 (Pho- to: Matjaž Č ernevšek) Novembra so nevihte že prava redkost. Dva nevihtna dneva so zabeležili na Kredarici in v Novem mestu. Na Kredarici so zabeležili 18 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki, 11 dni z meglo je bilo v Novem mestu, 9 v Slovenj Gradcu in 8 v Koč evju. En tak dan so imeli tudi na Letališč u Portorož. 0 20 40 60 80 100 120 140 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan višina (cm) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23 Slika 28. Število dni z zabeleženo snežno odejo v novembru Figure 28. Number of days with snow cover in November Slika 29. Število dni z meglo v novem- bru in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 29. Number of foggy days in No- vember and the mean value of the period 1981–2010 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremen- ljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manj- šemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 14 dni z meglo, kar je pet dni nad dolgoletnim povpreč jem. Od sredine minulega stoletja ni bilo novembra brez megle, po trije dnevi z meglo so bili zabeleženi v novembrih 1993, 1996 in 2004, največ , kar po 20 takih dni, pa so našteli v novembrih 1960 in 1967. Na sliki 30 levo je prikazan povpreč ni zrač ni tlak v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Že 6. novembra je bilo doseženo najnižje dnevno povpreč je z 961,9 mb. Sledilo je narašč anje na 996,5 mb 14. in 15. novembra. Visok je bil zrač ni tlak tudi konec meseca, 29. novembra se je povzpel na 994,9 mb. Na sliki 30 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Ker je delni tlak vodne pare moč no odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor, je potek precej podoben poteku temperature. Veliko vlage je bilo v zraku 6. novembra (13,6 mb), sledilo je več dni zapored z razmeroma malo vlage v zraku. 18. novembra je bilo v zraku ponovno več vlage, delni tlak 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni RATEČ E 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 vodne pare je narasel na 12,3 mb. Zrak je vseboval veliko vlage vse do 25. novembra, ko je bila s 13,7 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Zadnje tri dni je bilo v zraku ponovno malo vodne pare, 29. no- vembra le 3,0 mb, kar je najnižje dnevno povpreč je meseca. Slika 30. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare novembra 2016 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in November 2016 Slika 31. Ob reki Savi pri Tacnu, 23. november 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 31. Close to river Sava near Tacen, 23 November 2016 (Photo: Iztok Sinjur) SUMMARY The average temperature in November was above the long-term average; the vast majority of Slovenia was 1 to 2 ° C warmer than normal. Small areas reported the anomaly between 0 and 1 °C, in the high mountains the mean monthly temperature was equal to the long-term average. 960 970 980 990 1000 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 2 4 6 8 10 12 14 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 Most of the precipitation was brought by the southwest airflow, so the most abundant rainfall was observed along the Alpine-Dinaric barrier. On mount Vogel 833 mm fell, abundant precipitation was reported also on Vojsko (640 mm) and Kneške Ravne (633 mm). On the Coast and almost on the entire eastern half of the country rainfall generally didn't exceed 200 mm in Prekmurje fell less than 100 mm of rain. Precipitation everywhere exceeded long-term average, more than twice as much rainfall as usual was reported in the area of part of Julian Alps and Trnovska planota. Precipitation exceeded the normals for more than 50 % over more than half of Slovenia. The maximum snow cover depth 135 cm was observed on Kredarica, snow cover persisted 27 days. Compared with the long-term average was the insolation surplus the largest in Pomurje, where 30 % more sunny weather was observed than usual. East part of Štajerska reported anomaly exceeding 15 %. Other parts of Štajerska, Koroška and part of Notranjska also exceeded the normals, but the anomaly remained below 15 %. Elsewhere, the anomaly was negative, about half of Slovenia reported negative anomaly up to 15 %; greater deficit of sunshine duration was reported only in west part of Slovenia. Slika 32. Kamniške Alpe v več ernem soncu, 20. november 2016 (foto: Blaž Šter) Figure 32. Evening sunrays on Kamniške Alpe, 20 November 2016 (Photo: Blaž Šter) Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration