Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo«
Vsem podružnicam u dednost!
Glavni odbori kmetijskih podružnic se morajo glede občnih zborov ravnati po sledečih določilih:
1.	Vsak podružnični občni zbor mora biti vsaj 14 dni pred njega vrnitvijo objavljen v »Kmetovalcu«.
2.	Volitev podružničnih zastopnikov (delegatov) je po družbenih pravilih ukazana.
3.	Za določitev števila delegatov je merodajno število udov, ki so plačali udnino do 31. marca t. 1.
4.	Voliti je vsikdar z glasovnicami. Pravila ne predpisujejo kakih posebnih glasovnic, zato se sme vsak ud svoje ali katerekoli druge poslužiti.
5.	Voliti smejo samo pravi udje, ki so plačali udnino pri podružnici ali naravnost pri družbi v Ljubljani; o tem se morajo verojetno izkazati.
6.	Vsaka nepravilna volitev je neveljavna.
7.	Občni zbor sme voditi le podružnični načelnik ali njega namestnik, odnosno od glavnega odbora določeni zaupnik.
8.	Če podružnični načelnik ali njegov namestnik nalašč ne skliče podružničnega odbora, se ga smatra odstopivšim in si glavni odbor pridrži pravico ravnati se po § 34. družbenih pravil.
9.	Prepis zapisnika o občnem zboru je takoj po izvršenem zborovanju predložiti glavnemu odboru v Ljubljani.
Ilustrovan gospodarski list
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na >/< strani 200 D, na '/, strani 100 D, na >/« strani 65 D, na »/m strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih* stane 25 para, najmanj pa skupaj 6 D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Št. 19. Ljubljana, 15. oktobra 1923. Letnik XL.
Obseg: Vsem podružnicam v vednost! — Štajerske podružnice po sodnih okrajih. — Slajenje mošta in vina. — Gorenjska in pincgavska goved. — Sadni razstavi v Novem mestu in v Metliki. — Odmevi sadne razstave v Novem mestu. — Sleparstvo z redilnimi praški. — Kmetijska pisma z naše severne meje. — Naša konjereja. — Preiskava grozdja. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati.
štajerske podružnice po sodnih okrajih.
Nič boljše razmere kakor na Kranjskem, so nastale pri podružnicah na Štajerskem. Tudi tukaj se je število udov od 1. 1920. do 1. 1923. močno znižalo. Podružnice so nazadovale s svojim članstvom v tistem razmerju kakor na Kranjskem. Tudi tukaj je treba revizije od strani podružničnih odborov. Po-
lovica in več kot polovica udov je odpadlo pri posameznih podružnicah! Kje so tehtni razlogi za to? Kako naj se to opravičuje? — Treba torej, da se odstopivši udi povrnejo zopet nazaj k družbi in da ji pomagajo do nadaljnjega razvoja. Ako naj deluje Kmetijska družba v prospeh celote in posameznikov
—	in tega plodonosnega dela se ji ne more odrekati
—	potem potrebuje zveste opore na strani svojih udov!
Sledea pregled naj pokaže, kako stoji s podružnicami na Štajerskem:
Okr. glav.:	Sodni okraji: Štev.	poar.:	Število članov:	
			l. 1921	I. 1923
Maribor	Maribor ....	13	1527	813
»	Sv. Lenart v SI. Gor.	7	711	256
»	Slov. Bistrica . . .	4	342	187
Brežice	Brežice .....	11	1442	510
»	Sevnica.....	3	563	134
»	Kozje.....	10	688	217
Celje	Celje.....	12	1058	481
»	Vransko ....	6	323	160
»	Gornji grad . . .	6	260	136
»	Šmarje pri Jelšah .	4	482	236
»	Laško .....	4	456	280
Ptuj	Ptuj......	22	2548	666
»	Rogatec ...	6	971	177
»	Ormož.....	8	1282	550
Slov. Gradec	Slov. Gredec . . .	4	186	128
»	Šoštanj.....	4	468	257
»	Marenberg . . .	6	287	135
Ljutomer	Ljutomer ....	5	941	476
»	Gor. Radgona . .	4	546	318
Konjice	Konjice.....	3	202	120
Prevalje	Prevalje ....	6	247	150
Mur. Sobota	Murska Sobota . .	1	202	21
» »	Dol. Lendava . .	1	175	23
Skupaj . 150 15907 6441
Predstoječe številke nam kažejo, da so štajerske podružnice na celi črti in močno nazadovale in da manjka tudi tukaj potrebne zavednosti. Posamezne podružnice so padle na četrtino, na petino prejšnjih članov in več (Ptuj, Rogatec, Murska Sobota m Dol. Lendava). Tako neobičajni pojavi niso nikakor upravičeni in potrebujejo odpomoči! Kmetijska družba potrebuje pri svojem težkem delu močne opore in trdne zaslornbe. Le na ta način bo lahko reševala iialoge, ki jo čakajo za povzdigo kmetijstva in gospodarstva v naši deželi.	R.
Sla jen je mošta in vina.
V letih, ko grozdje premalo dozori, je slajenje mošta priporočljivo, vendar še pa pri njem mora previdno postopati. Slajenje mošta ima namen, da se nadomesti oni del sladkorja, ki se vsled nepovolj-nega vremena ni razvil naravnim potom v grozdju.
Kdor misli, da napravi iz navadnega cvička, če mu pridene večjo množino sladkorja, prvovrstno bu-teljsko vino, ta se zelo moti. S preobilnim, nespametnim slajenjem kakovost vina lahko čisto pokvarimo. Vino postane neharmonično, pekočega okusa, sladkor često niti ne pokipi, vino postane potem medlo, vlečljivo itd. Zato velja pravilo, če že sla-dimo, da ne smemo sladiti čez mero, temveč le na normalno višino. Dolenjski mošt iz navadnih vrst grozdja ima ponavadi le 15 do 16 odstotkov sladkorja po Klosterneuburški tehtnici. Če pri trgatvi doženemo, da je sladkorja pod 15%, se priporoča zvišati sladkor na 15 do 16%, nikakor pa ne več ali vsaj ne dosti več. Zato vidimo iz tega, da brez preskuštije z mostno tehtnico ne bi smeli nikoli sladiti.
Sladkor moramo dodati, to je raztopiti, v moštu takoj v pričetku kipenja, pri črnini, ki kipi v kadi, ga je dodati že v kad. Pozno, to je, že po kon-
čanein kipenju dodan sladkor, zamore le škoditi, posebno če ne skrbimo, da hitro pokipi. Zato pa, če mislimo sladiti, sladimo vselej le mošt, ne pa šele vino. Za slajenje je uporabiti le čist, beli pesni (kon-sumni) sladkor, najbolje takozvano sipo. Tako predpisuje vinski zakon. Ker je sladkor drag, moramo pri tem računiti. En kg sladkorja stane sedaj okoli 85 K. S pridatkom 1 kg sladkorja naraste množina mošta za Viol. Ako računimo, da bo iz tega mošta nastalo vino vredno 20 K za liter, stane pol litra vina, nastalega iz dodanega sladkorja, 10 K. S tem se zniža cena porabljenega sladkorja za 10 K pri kilogramu. Enoodstotno slajenje mošta nas stane torej približno 85 K pri hI, ali 85 vin. pri litru. Enoodstotno slajenje pa navadno tie zadostuje, temveč je treba 2% nega, da se pozna učinek. Iz 1 kg sladkorja naraste množina alkohola v bodočem vinu za 0.6 1 za 2 odstotka (2 kg na hI), oslajen mošt bi dal za 1.2% vol. močnejše vino, kar bi veljalo 1.60 K pri litru. Ce moremo pa to vino vsaj za 2 K pri litru dražje prodati, potem se slajenje izplača, drugače pa ne. To pa je mogoče le v slabih letih, ko slabega vina sploh še prodati ne moremo.
Lahko rečemo torej, da se v slabih letih slajenje mošta izplača, v boljših letih pa ne.
Končno naj velja še ena beseda umetnim sladi-loin, kakor so: saharin, cukerin itd.
Cujejo se glasovi, da se je lani našlo nekaj vinogradnikov, ki so se dali od brezvestnih agentov ujeti in osladili lanski mošt s saharinom in ga s tem popolnoma pokvarili. To se je moglo zgoditi le iz nevednosti. . Saharin namreč ni sladkor, temveč le sladka snov.
Med sladkorjem in saharinom je približno enak razloček kakor med svinjsko mastjo tn vazelinom. Prvo je organska snov, ki je zrastla v živalskem truplu, drugo je rudninska snov, dobljena iz zemlje.
Kakor ne bo nikomur prišlo na um, da bi si zabelil jed z vazelinom, tako naj tudi nihče ne sladi mošta ali vina s saharinom. Saharin rudninska snov, sladkor pa organska (rastlinska) snov.
Sladkor je redilen, saharin ne, nasprotno, v večji meri zaužit še celo zdravju škodljiv.
Sladkor v moštu pokipi in se izpremeni v alkohol, da torej vinu moč, saharin pa ne kipi, ostane vedno kakor tak v vinu. Ako ga pridenemo moštu, res njegov sladek okus ojači (poveča), ampak gorje po končanem kipenju. Grozdni sladkor je pokipel, saharin pa je ostal v vinu in kislo mlado vino dobi ogaben sladek okus, ki je vsakomur zoprn. Ker se ta sladko-ba iz vina tudi nikdar in z nobenim sredstvom ne da več odstraniti, je vino pokvarjeno. Raba saharina za vino ali mošt je pa tudi po vinskem zakonu prepovedana, tako pride neuk vinogradnik lahko še v kazen!
Zato odločno svarim pred uporabo saharina v kletarstvu, to pa tem bolj, ker je predkratkim neki list, menda zgolj iz dobičkaželjnosti trgovskih agentov, zagovarjal porabo saharina v kletarstvu in bi znal temu nasvetu kak vinogradnik nasesti.
Edino porabno nadomestilo za sladkor bi bil med. V medu je isti sladkor, kakor v grozdju. Vendar pa tudi porabo medu za slajenje mošta ne morem priporočiti, prvič, ker dovoljuje vinski zakon samo uporabo čistega, pesnega, t. zv. konsumnega sladkorja, drugič pa zato, ker vsebuje med še druge, aromatične snovi, ki so vinu tuje in bi se pri njega uporabi s tem izkvaril okus vina. B. Skalicky.
Gorenjska in pincgavska goved.
Na Gorenjskem imamo goved, ki je po svoji vnanjosti in po svoji sposobnosti za mlečnost, vprego in pitanje močno sorodna princgavski pasmi. Na
prvi pogled jo tudi vsak tako imenuje, kdor ne pozna
bližjega pokolenja. Gorenjska goved je to, ki se je s pomočjo vpeljavanja pincgavskih bikov tako daleč razvila. Razlika med gorenjsko in pincgavsko pasmo je danes samo tako velika, kolikor velika je razlika v načinu reje pri eni in drugi pasmi, pri nas na Gorenjskem in v oddaljenem Pincgavu. Po nekaterih
Pod. 33. Pincgavska krava.
"JPod. 34. Čreda gorenjske govedi na pašniku tik Belopeškega jezera. (Iz knjige: Gozdarstvo v Sloveniji.)
krajih Gorenjske imamo že prav lepe živali, ki lahko tekmujejo tudi s pincgavsko živino. Kot tako se je tudi že izvažala na Koroško in v druge kraje. Brez dvoma je, da ima gorenjska goved vse potrebne pogoje, da jo lahko izboljšujemo samo iz sebe, in to deloma s skrbnim odbiranjem plemenskih živali, de-
loma pa s pomočjo skrbtiejše reje. Danes ni več potreba, da bi se Gorenjci zatekali na Solnograško po dragocene plemenjake, ker imamo v deželi že toliko dobre krvi, da lahko s primerno organizacijo doma vzrejamo potrebne plemenjake in sploh plemenske živali.
Gorenjska goved se odlikuje po tem, da je po-rabna za vse. Ona daje dobre mlekarice in dobre vole za pitanje in za uprego. Ta vsestranska porab-nost ji daje za naše maloposestniške razmere posebno veljavo. V enem in drugem pogledu se da pa še zboljšati. Kar se tiče njene vnanjosti, ki je za plemenske svrlie tudi važna, jo je treba še v enem in drugem pogledu popolniti in popraviti, v splošnem zlasti v zadnjem koncu, v križu in zadnjih nogah. Križ naj bo raven in bolj širok, zadnje noge tako ravne kakor pri pinegavski govedi. Lepa telesna oblika sicer ni najbolj merodajna za užitek in z njim združeno vrednost, vendar je treba, da gledamo tudi na to in da odpravljamo napake, ki se pri njej nahajajo in ki kaze vrednost živine. Vobče želimo bolj globok in širok život, ker nam tak život znači vso večjo sposobnost za dobro izkoriščanje krme in dosledno tudi za večji užitek, kakor pa nasprotno. Pri kravah gledamo posebno tudi na dobro razvito vime, ki je merodajen znak za njeno mlečnost. (Glej podobo 33.)
Značilna za gorenjsko goved je rdečecikasta barva. Bela lisa začne na vihru in gre zdržema najprej zgoraj života, potem po repu, zadaj in spodaj života do čez prsi. Beli pas gre tudi čez bedra in prednje noge. Pri pinegavski pasmi je ta lisa navadno ožja in bolj gladko obrobljena, medtem ko je pri gorenjski govedi širji in ob kraju bolj zobčasta ali natrgana, kar je opaziti tudi na pod. 34., ki nam kaže čredo gorenjske govedi na pašniku tik Belopeškega jezera. Glava ima biti zmeraj čisto rdeča brez vsake lise. Smrček tudi rdeč.
Gorenjska goved je danes tako čiste krvi, da bi bilo kvarno in pogrešilo, ako bi ji hoteli primešavati simodolske krvi, ker bi jo s tem v njeni plemenski vrednosti znižali.	—n.
»t !?.(
Sadni razstavi v Novem mestu in v Metliki.
Kdor pozna nekoliko bližje naše dolenjske razmere, ve, s kakšnimi težkočami je združeno prirejanje kmetijskih razstav, zlasti takih, ki ne nudijo razstavljalcu neposrednih koristi. Na živinske razstave se še prižene živina, ker je upanje na denarne premije. Za take razstave pa, kpkor so n. pr. sadne razstave, pa je na strani kmetovalcev premalo zmi-sla in premalo zanimanja. Tukaj je treba veliko prigovarjanja in osebne agitacije, da se dobi potrebno sadje skupaj. V tem znamenju sta se vršili zadnji teden tudi obe razstavi na Grmu in v Metliki, prva 29. in 30. septembra, in druga 7. oktobra.
Razstavo v Novem mestu je priredila ondotna podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, in sicer v prostorih kmetijske šole na Grmu, ki jih je v ta namen ravnateljstvo zavoda prav okusno in primerno opremilo s cvetjem in z zelenjem. Razstavljeno sadje pa sta skoraj do malega nabrala in zbrala strokovni učitelj Lap in okr. ekonom Kafol, ki sta imela ob tej priliki tudi predavanja. Razen kmetijske šole, so razstavile največ sadja različne graščine in oba samostana v Stični in Pleterjah. Nekaj sadja so razstavili tudi kmetski posestniki in meščani. Razstavljeno sadje je bilo vseskozi lepo.
Nekaj razstavljalcev je imelo tudi po 15 do 20 vrst različnih jabolk. Najbolj so bile zastopane dolenjske voščenke, kanadke, mošanckarji, tofelčki, štetinci, pisani kardinali. Krasno zbirko hrušk — samo špa-lirno sadje — je imel pleterski samostan, ki se je ponašal tudi s krasnimi eksemplarji belega zimskega kalvila in kanadke. Zlasti je poudarjati tudi v zabojih in zabojčkih vloženo sadje in grozdje kmetijske šole na Grmu in graščaka Rudeža s Tolstega vrha. Razstava je vsem ugajala iil našla mnogo pohvale. Pogrešali pa smo našega kmetovalca, ki se veliko premalo zanima za svoj napredek. Manjkalo je tudi kupcev, dasi s tem ni nikakega dvoma, da se bo letošnja letina prav lahko v denar spravila.
Druga taka razstava se je vršila v Metliki, teden pozneje, v prostorih ondotne ljudske šole. Tudi ta razstava je bila plod zasebnega truda ondotnih učiteljev in učiteljic, na čelu jim vodja Barle, ki so nabirali in spravljali potrebno sadje na ogled in ki so vso razstavo prav okusno aranžirali. Trebalo je mnogo stopinj in prizadevanja, da se je napolnila velika šolska sobana v pritličju. Več nego sto strank je dalo svoje sadje na razstavo. Sadje samo je bilo lepo, toda bilo je najrazličnejših vrst, tako da ni bilo mogoče dognati, katera vrsta bi se danes v Belo-krajini v večji meri gojila. Tudi tukaj manjka smotra in cilja o sadjarstvu! Veliko vrst je bilo tudi domačih krajevnih vrst. Izmed znanih vrst so se razstavili prav lepi štetinci, parmene, mošanckarji, pisani kardinali, kanadke, belflerji in voščenke. Tudi tukaj bo treba še mnogo dela, da se bo spravilo vse pospeševanje sadjarstva v pravi tir. Dasi po legi blizu, smo vendar Dolenjci še daleč zadaj za Štajerci, kar se tiče napredka v sadjarstvu. Belokrajina ima danes železnico, ki bo lahko izdatno pripomogla k lažji in boljši prodaji domačega sadja.
Obeh razstav so se udeležili zastopniki pokrajinske uprave oddelka za kmetijstvo, Kmetijske družbe in Sadjarskega in vrtnarskega -društva. V toplih besedah so spodbujali navzoče k napredku v tej važni in hvaležni panogi našega kmetijstva. — Podrobneje poročilo o razstavljenem sadju želim objaviti o prvi priliki. Dodati pa moram, da je tudi na tej razstavi manjkalo zaželjenih interesentov, katerim je bila razstava predvsem namenjena. R.
Odmevi sadne razstave v Novem mestu.
Sadna razstava se je v splošnem izjalovila. Namen podružnične razstave je bil zbližati kmeta s trgovcem, omogočiti sadno kupčijo, postaviti temelj sadjarstva. Kmet ne goji sadja v zabavo, marveč da mu donaša dohodke. V tem upam, da smo edini. Sadjarji bodo le takrat z veseljem gojili drevje, če se jim bo to obrestovalo. Kdor je bil na razstavi naj jo je hvalil ali kritiziral —, je videl, da so razstavili sadjarji - veleposestniki, ki uvidevajo pometi take prireditve. Razstavili so res vzorno sadje. Tudi nekaj naprednih kmetov iz Podljubnega, Št. Jerneja, Šmarjete (za kar jim gre vsa čast), se je vkljub opazkam sosedov osmelila poslati sadje na razstavo. Svibna ne omenjam. Ondotni kmetje so glede sadjarstva na precej višji stopinji. Vkjub temu, da imajo vse sadje prodano, so poslali tudi k nam sadje, češ
da bomo spoznali, kaj pomeni dobra vrsta ter dobro podnebje.
Po mojem mnenju ni bila razstava namenjena graščakom; ti pa imajo prvič velike množine sadja, drugič pa, kar je najbolj važno, znajo sadje obrati, sortirati ter sortirano prodajati. Tem se kupcev ne manjka.
Tolstovrško ali Boštanjsko sadje najde zmeraj odjemalca. Tam prodajo sadje zmeraj par kron dražje kakor drugod. Naš mali posestnik, ki ima le par sto kg ene vrste, mora prodati isto za vsako ceno, katero mu trgovec ponudi, ker, preden kupec spravi pol vagona obranih jabolk ene vrste skupaj, mora prebresti deset vasi, zato tudi slabeje plača.
Sedaj pa poglejmo na Tirolsko. Delovanje sadjarskih zadrug je gotovo vsakemu znano. V tem se je že veliko pisalo v časopisih. Kaj mislite, da Ti-rolci sadje otresajo in prodajajo na ta način kakor pri nas. Če bi tako delali, bi bilo tirolsko sadje ravnotako znano, kakor je dolenjsko. Tam posluje v vsaki vasi zadruga, ki razpečuje sadje za vso vas. Le v slogi je moč.
To je tudi namen sadjarske podružnice v Novem mestu. Sicer je res, da je bila razstava pozno razglašena, podružnica obstoja tudi komaj par tednov, pa vkljub temu bi se posestniki - sadjarji lahko malo več zanimali za to važno delo, ker je le v njih prid. Če se gre za kak političen shod tega ali onega prepričanja,s;se zgane ves okraj skupaj, od kar nima dobička drugi, kakor tisti, ki upa, da bo izvoljen in pa agitatorji.
V nedeljo se je kar trlo ljudi na razstavnem prostoru. Pa kdo je prišel? Veleposestniki, trgovci, še precej naprednih sadjarjev, meščani in študentje.
Le tistih, ki jim je bila razstava namenjena, ni bilo. Naši posestniki pozabljajo, da živimo danes popolnoma v drugi dobi kakor pred 30 leti. Živimo ravno v dobi razmaha, razvoja. V novi naši državi je nam namenjeno prvo mesto v sadjarstvu. Kaj si boste pomagali s pšenico, ko ne morete niti od daleč konkurirati z Banatom, ali z vinom, ko je prevzela Italija severni trg? Pred vojno se je izvažalo iz Kranjske 2000 vagonov sadja. V par letih, ko se valuta v naših kakor v tujih državah uredi, se prične izvoz ua vsak način.
Na jugu ne uspeva zimsko sadje, zato prihajajo k nam južni trgovci ter povprašajo najprej pri nas za sadje. Če ga tu ne dobe, odidejo na Češko, kjer plačujejo tudi seveda veliko dražje, ampak tudi boljše blago. Zadnjič se je odposlalo iz Sevnice več vagonov sadja v Č. S. R. Ne mislite, da ostane to sadje na Češkem. Tam naše voščenke prebero, lepo zavijejo in odpošljejo na Angleško. Tam jih prodado za cekine, ne pa za papir. Zakaj bi mi ne spravili tistih cekinčkov?! Sicer zelo lepo, vendar to ne gre tako lahko, posebno ne po starem pregovoru: vsak zase, Bog pa za vse. Podlaga uspešnega izvoza sadja ter s tem zvišanje našega blagostanja, tiči le v skupnosti, v organizaciji. Če se že organizirate politično, potem se v prvi vrsti organizirajte strokovno, v sadjarskih društvih, v Kmetijski družbi. Delajte ter prodajajte skupno. Če ne boste dosegli uspeha v enem letu, ga dosežete v dveh, treh letih. Začeti se mora, drugače nas prehite drugi, ker, kdor prej pride, prej melje.	A. Lap — Grm.
Sieparstvo z redilnimi praški.
Lansko leto se je lahko čitalo skoro v vseh časopisnih oglasih: „Kdor hoče zaslužiti do 150 kron dnevno, ta mi naj pošlje svoj naslov." Ako si temu gospodu poslal svoj naslov, dobil si brošure in plakate, kako moraš prodajati zelo redilno snov, po kateri se pujski kar vidoma debele, kure pa nesejo kar po trikrat na dan itd. In res, posebno po gorskih krajih naše domovine začeli so ti agentje kar vrata eden drugemu podajati. Prinašali so plakate z izredno debelim prašičem in govedom in kar s hudim so ponekod usiljevali ta svoj prašek. Bili so med njimi tudi starejši, močni ljudje, ki so same ženske z lahkoto pregovorili, če ne pa usilili tisto zmes. Že pred vojno se je to vršilo, posebno pa zadnje dve leti. Ta prašek je tudi menjaval svoje ime, enkrat je bil Debelin, potem Luculin itd. Končno se je dognalo, da izdelo-vatelj tega izredno redilnega praška kupuje pri Kmetijski družbi klajno apno, ga malo pomeša s kako ničvredno zmesjo in prodaja potem po desetkratni ceni in še več. Da je imel ta slepar uspehe, to je gotovo, sicer bi ne bil naročeval vedno nove drage inserate. Na letakih pa s svojim imenom ni nastopil, toliko sramu je vendar še imel. Ni ga bilo, ki bi te sleparije spravil pred sodišče, in tako napravil tej nečedni zadevi konec enkrat za vselej. Mogoče nimamo tozadevnih zakonov. Žalostno je pa, da so nasedli celo boljši kmetovalci. Vsak količkaj zaveden kmet mora danes pač znati, da je" edino z močnimi krmili, kakor lanenimi in orehovimi tropinami, ribjo moko itd. mogoče kaj doseči. Vzeti se pa mora teh krmil tudi primerno množino. Praškov, ki bi v eni žlici vsebovali nebroj redilnih snovi, ni, in jih tudi ne bo. Vsi ti praški vsebujejo mogoče kako redilno snov, toda to dobimo kje drugje v drugi obliki desetkrat ali še ceneje. Dostikrat so pa tudi praški za živino naravnost škodljivi. Take izkoriščevalce našega ljudstva pa moramo iztrebiti na vsak način, če drugače ne gre, jih moramo javno ožigosati z imenom. Naloga naših priznanih kemičnih preizkuševališč bi pa bila, da te praške takoj preiščejo in njih pravo vrednost obelodanijo.	I. Dolinšek, Št. Ilj pri Velenju.
Kmetijska pisma z naše severne meje.
n.
Slovenjg-radec, 10. oktoibra 1923.
Cenjeni g. urednik! Obljubil sem Vam povedati, kako je prišel g. Osiander do svojih lepih pridelkov. Ta mož je pridelal na 1 ha 32 metr. centov rži, pšenice pa 25 metr. centov in ječmena 28 metr. centov. Kako je prišel do teh pridelkov? Evo Vam pojasnila.
Predvsem povdarjam, da ni dosegel tega s pomočjo kakega posebnega umetnega gnojila. Navadno mislijo naši ljudje, da se da s kakim posebnim umetnim gnojilom kar čudežno dvigniti pridelek, kakor tudi še mnogi verujejo, da je mogoče z raznimi „štu-| parni" in praški brez druge tečne klaje živino posebno močno zrediti in odebeliti.
Umetno gnojilo pride pri njemu seveda tudi v I poštev, toda le v kolikor treba. Za zvišanje pridelkov i pa uporablja najprej vsa ona sredstva, ki so mu doma | na razpolago in ki ga nič ali le prav malo stanejo, i Brez da bi povdarjal njegovo najskrbnejšo in varčno
uporabo gnojnice do zadnje kapljice kakor tudi skrbno ravnanje s hlevskim gnojem v hlevu in na gnojišču, navajam tukaj samo dvoje glavnih sredstev, ki jih uporablja za povzdigo svojih pridelkov. To sta:
1.	Skrbno izbiranje in sortiranje semena ter pravilno ravnanje ž njim;
2.	preudarno in premišljeno obdelovanje zemlje.
Tudi njega vodi pri izbiri semena vedno misel
„kakršna setev, taka žetev"in „kakršno seme, tak pridelek". Zato uporablja za setev samo seme onega žita, ki je najboljše obrodilo in ki je v vsakem oziru popolnoma razvito. Pri izbiri (selekciji) se opira predvsem na čvrsto rast, na število in trdnost bilk, ki se razvijejo iz enega zrna, na obliko klasja, na razvoj zrnja, na občutljivost za okuženje po raznih rastlinskih boleznih, itd. — „Samo iz dobrega more vzra-sti zopet dobro." To je njegovo vodilo. In zato misli, da pri izbiri semena ne stori nikoli preveč in ni nikoli preveč natančen. Odbrano zrnje od izbranega žitnega klasja razmnožuje potem še na posebnih parcelah ali pa na domačem vrtu.
Veliko pažnjo polaga tudi na čiščenje in sortiranje semena. Od raznega plevela in slabega zrnja očiščeno žito sortira s pomočjo v 16. štev. „Kmeto-valca" navedenega trijerja tako natančno in popolno, da samo 1l-i od tega zrnja (kar je najbolj razvitega in najdebelejšega) uporablja za setev. Razentega namaka seme pred setvijo, vsikdar tudi v raztopini „Uspuluna", da s tem prepreči razvoj raznih bolezni (snetjavosti, snežne plesni itd.) in pospeši tudi kale-nje ter razvoj mladih rastlin. Tako skrbno vzgaja on semena in tako skrbno ravna ž njimi! Prihodnjič Vam hočem pa še popisati, kako skrben je ta mož pri obdelovanju svoje zemlje.
S planinskim pozdravom!
Fr. Wernig, okr. ekonom.
Naša konjereja.
(Konec.)
Kakor pri nas, je tudi v Nemški Avstriji nekaka kriza v toplokrvni reji. Sedaj hoče n. pr. Nemška Avstrija svojo toplokrvno rejo napraviti (zlasti v Nižji Avstriji) enotno. V to svrho ji služijo mnogi prav izvrstni anglonormanci. Stavil se je pred meseci v nižjeavstrijskem konjerejskem odseku predlog, naj bi se v drž. kobilarni Wieselburg vse polkrvne kobile vsako leto po anglonormancih zaskočile. Priporočal se je za to tudi posebno anglonorman „Loustica", ki je skakal svoječasno — žalibog prekratko dobo — tudi v Ljutomeru. — Vsega skupaj je ostalo v Nemški Avstriji od skupne monarhije, kakih 20 anglonor-manskih žrebcev. Po mojem mnenju, bi mi svoječasno lahko katerega zahtevali, ker so bili ti žrebci skupna last Avstro-Ogrske monarhije. — Danes na Francoskem anglonormance kupovati, bi bilo dosti predrago, ker tam stane danes najmanj 30—40.000 frankov, naša dražava ima pa le malo denarja za konjerejo. Mislim, da bomo lahko veseli, če bomo torej dobili vsaj poštene noniuse.
Nekaj bi se pa vendar lahko storilo, in to je tudi namen teh vrstic. Če se bo kupil zopet kak žrebec za Ljutomer, naj bi bil vsaj ta
močan anglonorman.
Ker ne bo mogoče na Francoskem kupovati, naj bi se vsaj izbral v Avstriji žrebec zelo močnega kalibra in res dobre krvi, ki bi imel vsaj 2/3 ali Vz an-glonormanske krvi.
Mi smo tukaj po prevratu imeli že enega žrebca Vz anglonormana. Bil je to črni triletni žrebec „Froh-sinn", sin od „Loustica" (anglonorman) in „Gret-chen" kobile, najboljše ameriške krvi. „Frohsinn" je bil, kolikor se spominjam, dosti močan konj in bi se še naredil, ker anglonormanci se v teži in tudi hitrosti bolj počasi razvijajo. Rekorda „Frohsinn" še ni imel, ker bi bil prišel šele dotično leto na dirkališče, ko je bil kupljen za Selo. Ta konj je bil prodan sramotno na javni dražbi. — Selo je pozneje kupilo „Prinz Dillona", če se ne motim, od Schnitzhoferja iz Pottendorfa na Nižje Avstrijskem.
„Prinz Dillona", ki ima baje različne neprijetne lastnosti, se glede krvi težko primerja s „Frohsin-nom". Glede vnanjosti (eksterijerja) pa še primere ni. Da se pa slabo ne razumemo, pa takoj omenjam, da zaenkrat, ko drugega nimamo, smo lahko v svojem siromaštvu zadovoljni, da imamo vsaj „Prinz Dillona", ker poleg „Bluffa" je to še edini malo bolje vzrejeni (po krvi) američan.
Gosp. živ. Šlajpah omenja plemenjake, „ki nas spominjajo, da so potomci težkih kobil in ameriških kasačev." Najbrže misli tu dva „lisjaka" sina od anglcnormana „Loustica". Glede teh sem jaz popolnoma misli gospoda pisca, samo ne vem, če sta te dva žrebca Lustig R (O. Fr. Z. B.'13947.) in Lu-stig T. (O. Fr. Z. B. 13950.) potomca težkih kobil, ker, kolikor je meni znano, sta ista sina od že imenovanega „Loustica" in ne težkih, ampak toplokrvnih kobil. Gotovo te dva Loustica nista bila ni-kaka pridobitev za Selo, posebno za tisti čas, ko bi se lahko res kaj boljšega kupilo. Danes je pa drugače. Mi ne moremo s sredstvi, ki so dosedaj na razpolago, prav nobenega poštenega žrebca več kupiti. Zato, preden ne poznamo zaroda teh žrebcev, istih ne prodajajmo na dražbi. — Končno je bil tudi naš dobri rajnki „Vaseliti" križanec, in sicer med ameriškim žrebeom in izlandsko polkrvno kobilo.
Edini konjerejski okoliš, kjer se toplokrvna reja izplača za kmetovalca vsaj v tej meri (če ne bolje), kakor na drugih mestih reja mrzlokrvcev — jc Ljutomer. Dobro vzrejenega (mislim dobro kri) ljutomerskega kasača se danes bodisi ' Italijanom ali za domačo porabo vsaj za 20% dražje lahko proda kakor belgijca ali noričana.
Reja v Ljutomeru je zelo napredovala. Tu moramo zaslugo Avstro-Ogrski vladi in tudi slovenskim merodajnim možem pripoznati. — Ljutomer >ma že veliko množino plemenskih kobil, ki imajo že več rodov nazaj kasačko krte — Izmed uspehov ljutomerske reje, naj navedem samo par meni znanih najboljših časov:
Žrebec „Cven", (Zween). zredil Anton Bežari, Krištanci (Šalinci?), je tekel 1. 1911. na Dunaju 1 :35-8;
kobila „Sava"*. zredil Josip Vaupotič, Lokavci, je tekla 1. 1921. v Zagrebu 1 :37'4:
kobila „Pina". zredil Mihalj Filipič, Stara nova vas, je tekla 1. 192,3. v Mariboru 1 :37:
žrebec „Mesud", zredil Alojz Jelen, Lokavci, ima rekord v Badenu pri Dunaju 1. 1923. 1 : 32.
„Cven", „Sava" in „Mesud" so dosegli te čase v . "•osposki" posesti in bili trenirani za dirko. „Pina"
je prišla takorekoč od kmetskega dela v Maribor in dosegla brez pravega treninga ta rekord; če pomislimo, da je badensko dirkališče veliko hitreje, kakor dirkališča v Jugoslaviji, sem prepričan, da bi ta kobila dosegla v Badetni lahko vsaj 1 : 30.
Eden prvih žrebcev kasačev, ki so prišli v Ljutomer (na postajo) plemenit „Swarthmore", je imel rekord 1 : 50., stari „Vaselin" 1 : 31., „Feniks" 1 : 28. — Doma vzgojeni konji so torej deloma skoraj že dosegli in prekosili te hitrosti.
Na Francoskem povečini ne vzgaja plemenjakov država v kobilarnah, ampak pokupi triletne žrebce, ki so pokazali na dirki kaj znajo, direktno od manjših (kmetov) in večjih vzgojiteljev. Upošteva s.e hitrost, gleda se pa obenem zelo na vnanjost in kri. Vkjub temu, da se plačujejo visoke cene, je to vendar še veliko ceneje, kakor odgoj plemenjakov v državnih kobilarnah. — Mnenja sem, če bi se pošiljalo v Ljutomer izvrstne plemenjake enakovredne dobrim pepimerom po kobilarnah, da bi bilo mogoče vsaj deloma v desetih letih v Ljutomeru samem potrebne kasačke plemenjake rekrutirati. Ti žrebci bi se lahko potem v Ljutomeru in drugih toplokrvnih okoliših uporabljali.
V tem primeru bi bile potrebne seveda tudi vsakoletne preizkuševalne dirke, nekaj vredna darila za najboljše plemenske kobile, itd. Pri premiranju bi se moralo ozirati ne samo na vnanjost, ampak tudi notranjost, to je na kri. Premije bi ne smele biti samo po! imenu; takoimenovana „častna" darila, ampak nekaj vredne, zato bi se pa moral zavezati dotični konjerejec, če premijo sprejme, da bo kobile vsaj toliko in toliko let držal in plemenih
Na koncu,bi imel še eno prošnjo na merodajne činitelje: od vseh žrebcev, ki so namenjeni za Ljutomer, je „Bluff" daleč najboljši, drugod, n. pr. v Nemški Avstriji, kjer imajo dosti boljših plemenjakov, bi spadal po rekordu, krvi in po vnanjosti, med II. ali III. vrsto, pri nas je pa najboljši, kar jih imamo, zato daj se ga ne proda prezgodaj mesarju, ampak pusti kolikor le mogoče dolgo plemeniti.
-- A—š P. v P.
Preiskava grozdja.
Leto
Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrši preiskava grozdnega soka glede sladkorja in kisline od leta 1921. dalie redno vsake tri dni, počenši od 24. septembra naprej. Tudi letos so se te preizkušnje do 6. oktobra ponavljale petkrat. Zanimajo nas najprej rezultati od prvega in zadnjega dne vsakega leta v povprečnih številkah (preiskovale so se sorte beli burgundec, silvanec, traminec, šipon ali mozlavina, laški rizling in rizling iz raznih leg šolskega vinograda „Kalvarija"):
24.: septembra	6. oktobra
sladkorja kisline sladkorja kisline
1921	17 50 °/0 10-— °/00 20-- »:0 9-30 %„
1922	15"— °/0 11'- °/,0 16 50 »/„ 10*30 °00
1923	1470 °/„ 13-80 «/oo 16 50 »/„ 12*20 «/u0 Največ sladkorja so imele preiskovane grozdne sorte:
1921	traminec	20 50 »/„ 9,— °/00 —	— beli burgundec - — 21*60 °/0 8'- °/oo
1922	laški rizling 16*40 »/„ 9*— °/00 —	-beli burgundec - - 18 50 °/0 9*30 °/0,
1923	beli burgundec 17*- °/0 12 ( 0 °/00 18*- °/» 1150 •/„„
Najmanj sladkorja so imele preiskovane grozdne sorte:
1921	rizling	15-- % 12*- °!oo
šipon	-	- 18,- «/„ 11-- ®/oo
1922	silvanec	1210 % 13*- «/„„ 14.90 % 8-20 »/„,
1923	silvanec	12-90 «/0 12*70 °/00 14.20 "/0 11*50 »/»o
Preizkusi se nadaljujejo. Ugodno jesensko vreme bo tudi letos kvaliteto še znatno zboljšalo, zato se ne smemo z začetkom trgatve prenagliti. Vendar bo letošnje vino pri nas v splošnem bolj kislo kot lansko, zato pa vendar dovolj sposobno vsaj za domačo trgovino, zlasti za umno mešanje z našimi južnimi vini, ki so češče zelo alkoholna, a plehla (premalo kisla), kar ne ugaja povprečnemu vinopivcu-. Vinarska in sadjarska šola je v letih 1921. in 1922. končala vitisko trgatev šele v prvem tednu novembra ter je pri tem dosegla najboljše uspehe.
Kmetijski ravnatelj Andrej Žmavc.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI. ~
Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ..Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zazna-movana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ,,Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki pridejo pravočasno pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoje vpiašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetiisko-gospodarski, zlasti pravni, moreio biti seveda le splošne vsebine, kaiti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 90. V katerem času je sejati gorčico in v kateri zemlji bolje uspeva? V kolikem času dozori? (J. B. v K.)
Odgovor: Gorčica je restlina, ki hitro zori, tako da je mogoče sejati po njej še strniščne sadeže. Ce jo sejemo koncem marca ali pričetkom aprila, jo že lahko spravljamo proti koncu junija ali v prvi polovici julija. Za dozor potrebuje torej povprečno 3/4 mesece. Sejati jo kaže zgodaj, da je bolhe (bolhači) ne zdelujejo. Sejemo jo lahko pa tudi še ves april. Najboljši prostor ji damo po gnojenih okopavinah ali po detelji. Raste pa tudi po žitu, če mu je bilo gnojeno. V tem pogledu je ta rastlina precej malotrebna. Gorčica ljubi bolj lahko zemljo in bolj suho lego. Vlažne ali mokre lege niso zanjo. Posebno ji ugaja zemlja, ki ima dosti apna v sebi. Kamniško polje ji utegne dobro ugajati.	—n.
Vprašanje 91. Sejal sem letos lucerno, ki se pa ni dobro obnesla. Zemlja je težka in črna ilovica. Želim ji pomagati z umetnim gnojem. Kakšen umetni gnoj naj rabim in koliko ga potrebujem za dva orala veliko njivo? (K. Z. na Vr.)
Odgovor: Ce ni luberna dosti gosta, jo kaže spomladi na vsak način podsejati;'da se bolj zgosti. Zlasti posamezne pleše je treba na ta način popraviti. Važno je v tem primeru tudi vprašanje, če je bila njiva od prej kaj vgnojena in po kakšnem sadežu ste lucerno sejali. Kdo je kriv slabega uspeha? Izme^ umetnih gnojil Vam priporočamo za jesensko gnojenje posebifa Tomasovo žlindro in kalijevo sol. Za dva orala potrebujete 600 kg Tomasove žlindre in 200 kg kalijeve soli.	—r—
M
KMETIJSKE NOVICE.
Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca oktobra sledeča predavanja, in sicer: V nedeljo, 21. oktobra 1923.: Dolenja Vas pri Višnji gori, Leše pri Begunjah, Crešnjevec v Belokrajini, Cerknica, Vašče, Trata, Lučine, Dolga vas, okr. Kočevje, Trebnje, Velika Poljana, Prekmurje, Stanjevci; v sredo, 24. oktobra 1923.: Dobova; v nedeljo, 28. oktobra 1923.: Velika Crnela pri Višnji gori, Lesce, Sv. Vid, okr. Logatec, Srednja Dobrava, Mavčiče, Skale pri Velenju, Kapela, Radenci.
DRUŽBENE VESTI.
Skladišče v Lescah. Kmetijska družba jc otvorila za podružnice in ude radovljiškega okraja skladišče v Lescah pri g. Medvenu. Iz tega skladišča se oddajajo vse kmetijske potrebščine, ki jih ima družba v zalogi, kakor umetna gnojila, močna krmila, orodje, posoda in druge potrebščine. Podružnice in vsi člani tega okoliša se poživljajo, da se poslužujejo te ugodne prilike in da naročajo to blago neposredno pri tem skladišču.
URADNE VESTI.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsaj IU dni pied izidom onega ,,Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic ^saj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Begunje pri Cerknici, na Vse svete, 1. novembra 1923. ob enajstih dopoldne v novi šoli v Begunjah; Brdo-Lukovica, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob štirih popoldne pri „Slaparju" v Lukovici; Brežice, v ponedeljek, 29. oktobra 1923. ob osmih zvečer v posebni sobi „Narodnega doma"; Cerklje pri Krškem, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob osmih zjutraj po prvi sv. maši v osnovni šoli v Cerkljah; Čatež pri Brežicah, v nedeljo, 4. novembra 1923. po prvi sv.
maši v šolskih prostorih; Domžale, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob treh popoldne v občinski pisarni;
Grahovo pri Cerknici, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob enajstih
dopoldne v ljudski šoli v Grahovem; Grosuplje, v nedeljo. 4. novembra 1923. ob desetih dopoldne v
Stranski vasi štev. 4.; Konjice, v nedeljo, 4. novembra 1923. o polosmih zjutraj v prostorih „Okrajne hranilnice" v Konjicah; Krka, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob treh popoldne v gostilni Franca Rebolja na Gmajni;
Ljubljana, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob 10. dopoldne v so-j bani Kmetijske družbe;
Maribor in okolica, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob devetih do-| poldne v dvorani okrajnega zastopa v Mariboru;
Ormož, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob devetih dopoldne v Kle-tarski gostilni v Ormožu;
Polhov gradeč, v nedeljo, 4. novembra 1923. po prvi sv. maši v „Domu";
Primskovo pri Kranju, v nedeljo, 4. nov. 1923. po sv. maši v šoli;
Radeče, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob treh popoldne v občinski pisarni;
Selnica ob Dravi, na Vse svete, 1. novembra 1923. ob osmih zjutraj v šoli;
Raka pri Krškem, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob osmih zjutraj v šoli;
Srednja vas v Bohinju, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob eni popoldne pri načelniku Martinu Zupancu;
Sv. Andraž v Halozah, v nedeljo, 4. novembra 1923. o polosmih zjutraj v kaplaniji;
Sv. Florijan pri Rogatcu, v nedeljo, 4. novembra 1923. o petih popoldne v gostilni g. Stefanciose;
Sv. Jurij ob Ščavnici, v nedeljo, 4. novembra 1923. po rani sv. maši pri Kapeli;
Sv. Križ pri Rogaški Slatini, na Vse svete, 1. novembra 1923. ob osmih zjutraj v „Društvenem domu" pri Sv. Križu;
Sv. Rok ob Sotli, v nedeljo, 4. novembra 1923. o poldesetih dopoldne v šoli pri Sv. Roku;
Štnarjeta, v nedeljo, 4. novembra 1923. o polosmih zjutraj v občinski pisarni;
Št. Jernej, na Vse svete, 1. novembra 1923. ob osmih zjutraj v „Kmečki hranilnici";
Tacen, na Vse svete, 1. novembra 1923. ob osmih zjutraj v gostilni pri Travnu;
Tirna-Roviše, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob šestih zvečer pri Francu Lovšetu v Tirni;
za Zadrečko dolino v Gornjem gradu, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob devetih dopoldne v gostilni Fr. Trobeja;
Želimlje, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob enajstih dopoldne po sv. maši v šoli:
Žiri, v nedeljo, 4. novembra 1923. ob treh popoldne v prostorih načelnika v Žireh, štev. 6.
Tržne cene v Ljubljani in v Mariboru.
Cene so navedene v dinarjih.
Konji (prigon v Lj. 330, v M.
1 par dobrih konj od 2.500 — naprej
Voli in krave (prigon v Lj. 147, v M.
Ljubljana glav.):
Maribor
Ljubljana Maribor
glav):
1	kg žive teže I.......
1 , „ ,11.......
1 „ , „ III.......
I „ „	„ krave, klobasarice
14'— do 16'-12-50 uo 14.-11-25 do 12 50
8-75
Lj. 7, v M. - glav): ...... 2r?5
Teleta (prigon v
1 kg žive teže
Prašiči (prigon v Lj. 67, majhnih pujskov, v M. — glav):
1 komad 6— 8 tednov stari.....450'— do 500'
1 1 1 1
I kg žive teže, pol pitani 1 „ mrtve „ „
Kože:
Perutnina:
1 komad, piSčanec......... J5'— do 25'-
1 „ kokoš ......... 36-— do 50-
Mleko, maslo, jajca, sir:
1 liter mleka..........
I „ smetane.........
1 kg čajnega masla.......
1 kg surovega masla.......
1 „ bohinjskega sira.......
1 „ sirčka ..........
1 jajce............
20 — do 40" 50-— do 60'-
3'-	do 4'-	3-50		
	—	15-	do	16'-
70'-	do 80'—		—	
55'--	do 60'—	46.-	do	47'—
50'-	do 60'—		—	
10'-	do 11'-	7-	do	10'
2'-		2--	do	2'25
Žito:
1 q pšenice
3— 4 mesce 5- 7 8—10 enoletni
1 komad konjske kože 1 kg goveje kože . . 1 » telečje kože . . 1 kg prašičje kože . . 1 „ gornjega usnju . 1 „ podplatov . . .
150--20"— do 31-— do 7-50 do 105 - do 100- - do
21--32-50 10'-190' — 140*—
rži
420 365
ječmena......................350
ovsa........................3jU
....	400
....	300
....	370
prosa ......
koruze (nove, sušene)
ajde.......
fižola, ribničan . . . fižola, prepeličar . .
700
Krma:
1 q sladkega sena.........—
1 „ kislega sena......... ®9!£—
1 „ slame...........
Kurivo:
1 m" trdih drv.......... 187-50 do 200 -
1 „ mehkih drv........
75-- do 100--
55'-
400 375 300 ' 300 400 375 300
75-— do 100'-65 —
200*— 110'—
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Iaieratl (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 O, ■a »/» »trani 200 D, na Vt strani 100 D, na >/u strani 65 D, na Vu strani 35 O. Vsaka beseda t .Malih naznanilih* stane 25 para, najmanj pa skupaj 6 D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasr ;ka , slednikov.
Vsa pisma, naročila in reklama .je ie pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjašk trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovolje le tedaj, če se navede vir.
št. 19. Ljubljana, 15. oktobra 1923. Letnik XL.
Rmetijsba družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje Mijsiie potrebščine.
Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne.
Semena:
Grahora, mešana z ržjo ali ječmenom, po Din 6"25 za kg.
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih Baročilih naj se podružniee obrnejo preje pismeno na dražbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik, 18—20% po Din 320 — za 100 kg fran-ko vreče. Vreče po 75 kg.
Kajnit, 14—15% po Din 70:— za 100 kg.
Kalijeva sol, 42%, po Din 150"— za 100 kilogramov.
Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 260 •— za 100 kg z vrečami.
Razklejena kostna moka. 26% fosforove kisline, 2Vs% dušika po Din 210:— za 100 kg. Vreče po 100 kg.
Rožena moka po Din 500:— za 100 kg. Vreče po 80 kg.
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 175— za 100 kg. Vreče po 100 kg
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 160'— za 100 kg. Vreče po 80 kg.
Thomasova žlindra, vsebujoča 17—18% raztopne fosforove kisline, po Din 180 za 100 kg.
Krmila:
Lanene tropine po Din 5— za kg. Vreče po 50 kg.
Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 5 — za kilogram z vrečami. Vreče pa 75 kg.
Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 3 50 za kilograma z vrečami vred. Po znižani ceni 2*50 jih oddamo onim naročnikom, ki prijavijo naročila takoj, predno zaključimo tozadevno oddajo.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6.— kilogram na drobno Din T— za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8-—
za kg, na drobno Din 8'50 za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Arborin, drevesni karbolinej, sredstvo za pokončevanje drevesnih škodljivcev v steklenicah po 1 in pol kg po Din 25:—. Po pošti se razpošiljajo samo v ročkah po 4 in pol kg po Din 80:—. Poštnina posebej.
Drevesne škropilnice za prevoz po Din 200 za komad. Vinski eponit po Din 80:— za kg. Poštnina posebej. Gumijeve cevi po Din 20— za 1 m. Urania zelenilo se oddaja v tablah po Din 9"— za komad.
Vinometri so zopet na razpolago. Komad staqe Din 40.— brez poštnine.
Žveplo, dvojno rafiu rano, po Din 5"— za kg. ftveplovi trakovi na .sbestu, najfinejši, po Din 16:—
za
Razne kmetijske potrebščine:
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd.,
je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 50 gramov za 6-25 dinarjev, Yt kg 20'—, 1 kg 80— Din.
Vile s 4 roglji, najfinejše po Din 28:— za komad. Stroji: V zalogi so sledeči stroji: Posnemalniki. Jubilea.
1 po..........Din
za 50 . 75 . . . 100 „ „ . . „ 125 „ „ . ■ Brane VA . . . Ročni okopavalnik
625"— za komad 700-- , „ 12§0 - „ „ 1300"— „ „ 455 — „ „ 280"— „ „
Travniške brane As Din 900"— za komad. Travniške brane Ai Din 1000'— za komad. Trokarji št. 1323 za govedo po Din 50^—. Trokarji št. 1293 za ovce po Din 40-—. Mlečne cevi št. 3561 po Din 7'—. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6-—. Obračalni plugi W7 po Din 1000. Požiralnikove cevi št. 3455 za govedo po Din 160'—. Požiralnikove cevi št. 3457 za ovce, Din 100-—. Plužni trupi Urb4 po Din 175. Telečji napajalniki po Din 100-—. Gumijevi seski po Din 15-—.
Emajlna posoda:
Lonci premer 8, 9, 10, 12, 14, 16, 18,
Din. 8.50 10 — premer 24, 26, Din. 49.- 60.-
12.— 15.— 19. 28. 70.—
24.— 30.-
20, 22, 36.— 42.—
Kožice premer 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32.
Din. 15. — 18,— 21.— 25— 30.-36—42..".- 48.— 60.— Ponve premer 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26. Din 12.— 14.— 17.— 21.— 24.— 28.— 32.— 40.
Pokrovke premer 10, 12, 14, 16,
piCUlt^l 1U,	1*, JU,
Din. 4.50 5.— 5.50 6.— premer 26, 28, 30, 32. Din 13.— -15.— 18.— 21,— Zajemalke premer 9, 10, 11.
Din. 10. - 11.- 12,— Penovke premer 10, 11, 12.
Din. 12.— 13 50 15.— Škafi premer 45 cm., 50 cm.
Din. ; 85.— 95.— Vedri ce premer 28. Din.
18, 7,—
20, 8.—
22, 24, 9.50 11.50
Din. 45,— Ročke za mleko vsebina 3/4 Din. 25 —
Din. 25.— 30.— 36.— 42?— 48.— 54-— Pri večjem odjemu znaten popust.
1'/,
2 'I,
JVIala naznanila.
Za vsako besedo je naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din 6:—, sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Stiskalnice in mline za sadje
in grozdje, mline za moko in zdrob, najboljše viste, na pogon, in vso drugo železnino nudi po zelo ugodni ceni A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.
Okopalnike in osipalnike
za koruzo in krompir, kosilnice, obračevalce sena, vitle, mlatilnice, motorje, žitne čistilnice sadne mline in preše in vse druge kmetijske stroje dobavlja
K. in R. Ježek, tovarna strojev in livarna, Maribor.
Prodam
štiri velike hramske sode po 14, 15, 16 in 30 hI. So v dobrem"stanju. Cena po dogovoru. Vprašanja na Fr. Cegnar, Zabnica, pošta Škofja Loka.
Zgodovinske anekdote II. zvezek
zbral dr. Vinko Sarabon 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 16 Din.
Anekdote so kratke dogodbice, ki so se v resnici zgodile, ali pa, ki naj bi se bile dogodile. So za zabavo, za smeh. pa tudi za pouk. Vsakdo bo črpal nekaj koristnega iz njih, kar se vidi že iz primerne razvrstitve: dobro srce, domišljavost, hladnokrvnost, tiagajivost, točnost, odkritosrčnost, ponos, prebrisanost, skopost, prisotnost duha itd. Obdelana snov nam kaže torej bogastvo duha, mnogovrstnost in vsestranost. ■ Knjižica bo nudila torej marsikatero veselo urico in prijetno zabavo vsem onim, ki si jo naroče.
Sadno drevje in trsje
Drevesničarsko in trsničarsko podjetje: Ivan Do-linšek, Št. Ilj, pošta in postaja Velenje (odlikovana na sadni razstavi v Celiu 1922 s prvim odlikovanjem) nudi visokodebelnate jablane, breskove in marelične grmiče, enoletne okulante na kutini in jablane na divjaku. Ameriški ključi in cepljeno trsje.
Sode
za vino, mošt, žganje i. t. d. prodaja tvrdka t I. Avguštin, Sp. Šiški Jernejeva c. "231.
Proda se takoj
Josip Jurčič, Spisi VIII. zvezek
založila Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. Cena vezani knjigi Din 30. broširani Din 20.
Ta zvezek vsebuje dela: Erazem Tatenbach, Bojim se te. Črtica iz življenja politiitečga agitatorja. Telečja pečenka. Šest parov klobas, Po tobaku smrdiš, Ženitev iz nevoščljivosti in Andreja Pajka spomini starega Slovenca.
Jurčič ie naš klasični realist in vsakdo ga je že svoje dni bral. Prej izdana Jurčičeva dela so že pošla, vsled tega smo Grafenauerju dolžni hvale, da jih je zopet začel izdajati.
Posebno našemu kmetskemu ljudstvu je Jurčič dobro znan, vsled tega smo prepričani, da bo marljivo segalo po tej knjižici.
cnonadstropna hiša s trgovskim lokalom in prostim stanovanjem, gospodarskimi poslftpii, sadonosni-kom, vrtom in stavbiščem, ob glavni cesti v zelo prometnem trgu severne Slovenije. Vprašanja na upravo lista pod štev. 1923.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudtte Lesni družbi Ilirija, Ljubljana,
Kralja Petra trg št. 8 pred sodnijo. Plačujejo se najvišje dnevne cene.
Z hrastova soda,
vinska, transportna, iz klanega lesa po 59o in 576 1 se prodasta. Naslov pove uprava lista.
Klepalne stroje,
najnovejše in najboljše vrste, kose, srpe, osle in vse druge potrebščine za stavbe, kmetijstvo in obrt nudi in se priporoča A. Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.
Prodajo se
radvanjske plemenske kokoši, jarčke. Poizve sc: Rosmanit. Radvina pri Mariboru.
Dioseško semensko pšenico
doma pridelano, ki pri nas izvrstno uspeva, nudi graščina Križ pri Kamniku.
Priznano najboljše
peklenske kose (Hollensensen)
priporoča založnik in samoprodaja te znamke za jugoslavijo tvrdka F. S. Skrobar, Višnja gora. — Preprodajalcem ugodne cene!
Stole,
ttpžne in lepo izdelane, priporoča Teharska lesna industrija, pošta in postaja Store pri Celjl. Razpošilja na drobno in debelo. Zahtevajte cenik!
Čevljarskega vajenca
sprejme Valentin Jerina, čevljarski mojster, Ljubljana, "Križevniška ulica 8.
Iščem kravarja,
priletnega, treznega, po možnosti iz Gorenjske, in konjarja k mladinm konjem, za stalno službo. Oskrbništvo graščine Fužine, p. Dev. Mar. v Polju.
Kupim
■ zamahno kolo (Schwungrad) železno od 70—100 cm premera in od 30—45 kg teže. Ponudbe z ceno na Ant. Cerne, Zg. Šiška 25, Ljubljana 7.
Novo črno brinje
in suhe slive za žganje ima v zalogi I. Knez v Ljubljani, Gosposvetska cesta 3.
Šafarja
absolventa vinorejske šole sprejmem takoj za nadzorovanje vinogradov. Služba stalna. Ponudbe z referencami poslati na naslov Fric Zemljič, Ljutomer.
Tnrli Iptnc kupuje R. LUCKMANN v Ljub-1 uui leiua |jani na Martinovi (Ahacljevi) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslu.ek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke.
dovito nizkih cenah kupite letos
uolneno blaga
za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno robo v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini R. Stermecki
Mlin za s?dic in brinjB lieiLi" pTokr"g
50 1 vsebine se ugodno proda. Naslov pove upr. 1.1
Thomasouo žlindro
z jamčeno vsebino 17/18 % fosforove kisline, najfinejc zmleto, nudi svojim podružnicam in udom po Din 170'- v celih vagonih franko Ljubljana
Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani.
Vsa druga umetna gnojila, močna krmila itd. stalno na zalogi.
"OtEUM"
d. z o. z. industrijska trgovska družba
Pisarna:
Pred Škofijo 1 (vis - a - vis magistrata) Ljubljana. Amerik, rafinirana vsakovrstna strojna olja. Amerikanska cilindrska olja. — Amerikan-sko speeijalno letno in zimsko auto-olje. Bencin-tehnična mast. — Plinovo olje.
Petrolej. — Prašna olja. Parafin. — Direktni import iz produktivnih dežel. — Prvovrstna jedilna olja. — Sirovine za usnjarne in inilarne.
SLDVEHShH E9NK9 d. d. ZAGREB.
Podružnica: UDBLMIIB, Sv.Petra Lil
Delniški glav. in rez. D. 50,000.000. Vloge čez D. 125,000.000.
PODRUŽNICE:
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Šombor, Sušak, Šabac, Sibenik, Vršac, Wien.
Ekspoziture: Jesenice, Rog. Slatina (sez.), Škofja Loka.
Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
afiliacije: Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d d., Split,
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
3UEDSL099NSKI KREDITNI Z990D
0 Ljubljani, Marijin trg štev. 8., peg. zadr. z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
m* t/, ^m
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obrestovanje po dogovoru.
Podeljuje kratkoročne trgovske in personalne kredite najkulantneje.
Kmetska posojilnica
m	m	_	_ m m	registrov, zadruga z neomejeno zavezo
ljubljanske okolice ■ w ljhbljani ■
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18
Obrestuje hranilne vloge po 5 °jo	W
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter iih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stani« hranilnih vlog nad 160,000.000 kron.
===== Stanje rezervnih »klado« 1,200.000 kron. =====
Standard Oil Co of Jugoslavia
ir Zagrebu
priporoča p. n. naročnikom svojo stalno zalogo:
bencina, petroleja, parafina, vseh vrst mineralnih strojnih olj za avtomobile.
Tozadevne informacije in naročila sprejema glavno zastopstvo:
G. Menardi, Ljubljana,
Trubarjeva ulica 2.
Telefon št. 62.
Sospodorsha zireza
v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev.
iz cajslovltejših tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornie „Welsla".
iv. Jax in sin
LJubljana.
Gosposvetska čast*
šivalni stroji in stroji zapietenje
Izborna konstrikclla li elegantna izvršitev K tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „A D L E R*"
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih
tovarn:
dOrkopp, styria,
waffenrad. 10 letne garancije.
Sodi
za vino, žganje,
olje, mast, med, petrolej
ia transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino
Franjo Repič
sodarski mojster Trnovo, Ljubljana
Istotam sprejemalo ie v to stroko soadaloča oo-oravila.
Solidno delo!
Cena znernal Toči« postrežba I
Mestni trg štev. 10.
Kemični laboratorij
za izdelovanje desinfekcijskih sredstev.
flrborin Sonitol
za zatiranje škodljivcev
na sadnem drevju, za desinfekcijo pri nalezljivih boleznih.
Najboljši kotli
za žganjekuho
se dobe pri
Maks Mfeiss
prvi bakrokotlar
Ljubljana, Sw. Petra ©. 33.
Viaometre „Berisadot" — Asbeste bombaž in prašek — Eponit —> Francosko žeiatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro ga-lico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-bLs -^Kveplo v prahu — Limo-aovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
drogerijn flUTOK KRHC
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Združene opekarne d. d. Ljubljano
nudijo v poljubnih množinah
zarezane strešnike
model „A" in model „D1' (utorni crep) najpriprostejše, najtrpežnejše in najcenejše kritje streh sedanjosti, dalje
Z JL
Na zeljo pošljemo popis in ponudbe.
Spretni zastopniki se sprejmejo.


Hamburg Amerika linija
in
United American Lines Inc.
Filijailkia
SSflOil KNIETEC, LJUBLJANA
Kolodvorska ulica štev. 210.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
Odhod iz Ljubljane vs^k teden.
„B" Cesta pri državnem kolodvoru
]. G. Drošhovic
Zagreb Podružnice:
BEOGRAD, Balkanska ulica 25: StfcŠAK, Jovo Gj, Ivoševič, Karolinška c. 160. SPLIT, Ante Buič, Dioklecijanova obala 13. GRUŽ, Ivo Lovricevič. BITOLJ, Gjorgje Dimitrijevič & Kom., Bulevard Kralja Aleksandra 187. VELIKI BEČKEREK, Dušan Lj. Mihajlovič, Trg Kralja Petra 4.
Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik
LJUDSKA POSOJILNICA v LJubljani
(v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge po
jpP1*" 5°/0
Blasnikova
y En Bil pnaTiHa
za prestopno leto 1924,
ki ima 366 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pra-dedov.
Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki
slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji, in stane 5 Dinarjev; kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
]. Blasnika naslednikih
tiskarna in litografični zavod □UBNANil, BREG ŠTEV. IZ.
Portland--cement
v vsaki množini in po tovarniški ceni vedno v zalogi. Trgovci dobijo primeren popust.
Prodajni urad portlandshega cementa
9. Pečevnik, Ljubljana
Pisarna in skladišče, Cesta na južno železnico.