266
Milost cesarska.
Odperto pismice vsem Slovencem.
Povsod sluje milostno serce presvetlega cesarja našega. Kdo ne pomni, koliko hudodelnikom, zlasti takim, kteri so bili obsojeni zavoljo hudodelstva razžaljenega Veličanstva cesarskega, je spregledoval milostljivi vladar o preslavni poroki svoji, o rojstva svetle cesaričinje in o dragih prilikah hudo in dolgo kazen, ki bi jo bili imeli po ječah še terpeti, — nekteri še po pet, šest in po več let. Milost cesarska jim je dodelila neprečislano prostost, ter jih pripeljala hvaležne spet v naročje prežalostnim sta-rišem, bratom, sestricam in preljubim ženicam.
To lepo navado o veselih godih so imeli tudi poprejšnji vladarji naši prestavnega rodu habsburškega. To je sploh znano, od tega nočemo toraj več govoriti, ampak dragim rojakom Vam na kratko razložiti, kako dodeluje presvetli cesar hudodelnikom milost iz drugih imenitnih vzrokov, namreč iz takih, ki so jih pustili sodniki pri zadnji sodbi v nemar, ali pa iz takih, ki so se pripetili še le po razsodbi.
Zvedili soio, kako pogostoma pošiljajo milostne prošnje do presvetlega cesarja, posebno iz Češkega in Mora vskega stariši za otroke, otroci za stariše, bratje za brate in sestre, sestre za brate in sestre, možje za žene, žene za može svoje — sploh rodbeniki za rodbenike, da bi spregledal premilostljivi cesar vso ali vsaj nekoliko kazni njihovim že obsojenim in zapertim sinom, hčeram ali drugim rodbenikom, ki so obsojeni zavoljo kakega hudodelstva na manj ali na več let v ječo. Tudi občinski možje (župan z dvema svetovavcoma) prosijo včasih sami pismeno premilostljivega cesarja ali priporočajo vsaj v posebnem pismu (spričevalu) kakega hudodelnika občine ali soseske svoje milosti cesarski. Ako nima nesrečnik rodu, prosijo za-nj včasih z vspehom le prijatli in znanci. Jetniki smejo pa tudi sami milosti prositi.
Zlasti prihaja milostnih prošenj do presvetlega cesarja, kader jetnik kazen ali pokoro do malega že preterpi, tako, da ima le še nekoliko tednov, nekoliko mescov, kakega pol leta, ali ako je bil obsojen na več let, — če ima le še leto, dve ali tri zapert biti.
Veliko takih prošenj odpravljajo neuslišanih, ako ni posebnega vzroka za milost; ali veliko tudi uslišanih, ako je posebnih imenitnih vzrokov ali zagovorov. Cesar spregleduje smilovanja vrednim hudodelnikom res po več tednov, mescov in let, toda le iz imenitnih vzrokov, ki so se pripetili še le po obsodbi, ali ako jih so sodniki razsojevaje zanemarili, ali ako niso ondaj vedili za take zlajščave, posebno pa, ako je bil jetnik v ječi vedno priden, pobožen in marljiv (bogljiv) ter se mu zna, da se resnično kesa pregrehe ali pregreh svojih, tako, da se sme kaznovavna oblast v svesti biti, da se utegne človek poboljšati.
Iz naših krajev, dragi rojaki! ni viditi skoraj nikoli nobene milostne prošnje na Dunaji. Tega pa vem, da ni krivo prepičio upanje v veliko milost presvetlega cesarja; ampak menda le to, da ne veste te šege, češ, kogar je obsodila višja oblast, temu ne more več pomoči živa duša. Priprosto ljudstvo naše misli tudi, ako je bila kakošna pravda na Dunaji, da je bila tudi cesarju v rokah, in da je razsodba zato nespremenljiva. Pa ni vselej tako. Enemu samemu človeku ni kratko ne malo mogoče vseh pravd in prošenj iz vsega cesarstva pregledavati in presojevati, tedaj tudi presvetlemu cesarju ne; On dobiva v roke le najimenitnejši reči in med temi tudi vsako „sodbo na smert". O miru ne smejo nobenega hudodelnika obesiti, dokler ne privoli cesar. Zato ima cesar toliko služabnikov (urednikov), da mu ni treba vsega samemu opravljati, kar bi bilo pa — kakor smo rekli — tudi ce!6 nemogoče, ako bi ravno hotel, in če bi imel prav sto rok in sto glav. Včasih misli tudi kdo, ki ne zna  brati,   po zmoti,  da  mu je bila
pravda na Dunaji, pa ga ni vidila nikdar.    Take zmote in krive misli smo zvedili sami.
Zato se nam je zdelo, da je treba Vas podučiti, in Vam povedati pomoček, s kterim si rane celijo druge ljudstva, da bi si jih celilo tudi naše; zakaj vemo, da ima ljudomili cesar milosti, kakor za druge verne podložnifce, tako tudi za verne Slovence svoje , in da jo bode prošea rad delil vsem, kteri je bodo vredni.
Preden dospe milostna prošnja od sodnije do sodnije cesarju v roke, terpi po pet, šest tednov.
Naj krajša pot za milostno prošnjo do cesarja bo, ako jo izročiš najvišji kaznovavni oblasti (okrožni ali deželni sodnii) v tistem tergu ali mestu, v kterem je jetnik zapert, z drugo posebno, tudi pismeno prošnjo, da bi se odpravila milostna prošnja z dobrotljivo priporoko do presvetlega cesarja.
Smejo se pa pošiljati take prošnje najvišji sodnii na Dunaj, ali pa tudi presvetlemu cesarja na ravnost; toda to terpi dalje, zato ker odpravljajo tako prošnjo (ako je bila tako srečna, da jo je presvetli cesar milostljivo zaznamenoval) iz Dunaja vendar nazaj do omenjene kaznovavne oblasti. Ta oblast mora pregledati, je li vse resnično, in povedati misel svojo, je li vreden jetnik milosti, ni li; potem se verne prošnja spet do cesarja. Za nobeno prošnjo v kazenskih rečeh ni treba kolka ali š tempelj na, tedaj tudi za milostne prošnje v takih rečeh ne.
Hudodelnik smč prositi sam ali po rodbenikih svojih milosti cesarske tudi berž po razsodbi tiste sodnije, nad ktero nima v tisti reči nobena več soditi. To velja zlasti, ako kterega obsodijo k smerti, pa ga ne priporoče miiosti cesarski. Ondaj je treba, ako je kriv, da neutegoma sam milosti prosi, ako hoče, in ako misli, da je je vreden. Tisti, ki ni kriv, pa ne prosi milosti, ampak se pritožuje in dokazuje kakor ve in zna, nedolžnost svojo.
Ako pa ni hudodelnik obsojen k smerti, ondaj bode bolje, da kazen svojo berž nastopi, in potem še le, ko jo do malega ali vsaj polovico že preterpi, milosti zaprosi, da bi mu hotel namreč premilostljivi cesar ves ostanek, ali vsaj nekoliko kazni spregledati. Ondaj namreč kaznovavna oblastnija lahko pove, kako se je obnašal hudodelnik doslej v ječi. Kaže li, da se misli res poboljšati, in ker se utegne tačas primeriti kaj takega, kar ga bode močno zagovarjalo in tako miiosti priporočalo. Toda zastonj bi prosil milosti tak hudobnež, kteri se ne kesa pregrehe svoje, kteri celti v ječi rogovili, zabavija in druge šunta. Le skesanim grešnikom dodeluje cesar milost.
Tega nismo tedaj razglasili nikomur zapotuho, ampak na tolažbo Vam prežalostnim starišem in drugim rodbenikom takih nesrečnikov. Naj se pa ne prederzuje milostnih prošenj noben drug napravljati, kot tak, ki ume postave; zakaj veliko stoji tudi na tem, kako je prošnja narejena.
Domoljub.