3 nč.
30. številka.
Izdanje za sredo 11« marca 1896
(v Trstu, v torek zvečer dne 10. marca 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden v šestih izdan jih ob torkih, četrtkih in aobotak. Zjutranje izdanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ur* večer. — Obojno izdanje xt»n<*: tu. Je^enraenec , f. 1,—, ir,ve»i Avatrije f. 1.5T ift tli mesetr , . , 3— , . • 4.Š0 z* pol letu . . „ 6 — „ » » Tfc VRB l"t,0 , , „ 12.— , i» „1K.—
Naročnino je plačevati Naprej na aaročbe brez pillozene n?roonine ae aprava ne ozira.
Peaamicna 6to vilke se dobivajo v pro» (IfOv.lnio.ah tobaka f? lr#tu po 3 nve., istTon Trden po 4 nvč.
EDINOST
OgUui »u raoiiuo po tarifu v petitu; natlovt« z debelimi črkami se plačuje prostor. kolikor obsega navadnih vrstic, t'oslnna. OHmrtnice in javne zahvale, do« maii oplasi itd. so računajo pa pogodbi.
Vsi dopiBi naj ao pošiljajo uredništvu: ulica Caserma, St. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker »ofrankoveua se ne »proj.'tnujo. Rokopini ee ne vračajo,
Naročnino, reklamacijo in oaflase spre-yMiia Uftr uvništvo ulica Molino pit-eolo hšt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprto reklu«* cije ao prosto poštnine.
Glasilo slovenfkega političnega društva za Primorsko.
,t edinosti j« m«".
Narodna ideja - človeška prava.
Je že tako: vsaka doba ima svoje »vprašanje", ki jej pritiska lia čelo svoje od daleč vidno in značilno znamenje. Tako je druga polovica tega stoletja, zlasti v naši državi avstrijski, doba nkrodne ideje : doba probujanja, zavedanja in tekmovanja med narodi. Viharni dogodki, ki so pretresali malone vso Evropo v letih 1848. in 1849., bili so le velikanski preludij velikemu preporodu Evrope v znamenju narodne ideje, kojo idejo moramo blagrovati že radi tega, ker je v par desetletjih izdatneje potisnila naprej narode na poti kulture in civilizacije, nego so storila poprej cela stoletja. Le poglejte jih narode avstrijske, kakoršni so bili poprej, pred letom 1848., v dobi mrtvila in absolutizma, ko je de veljala vera, da le mrtvo, jednolično, tako rekoč unifor-movauo maso je možno brzdati in krotiti; in poglejte jih, kdki so danes, osvobodivši se iz okov absolutistiske tesnosrčnosti! Celć narodi, o kojih M je menilo, da so osušela stebla, pričakujoča apatično, kedaj pride grobokop svetovne zgodovine ■e svojo lopato, da jih poruši in položi v že izkopani grob, celo taki narodi so oživeli zopet, suho steblo se je napolnilo sokom in danes je dići lepo mladje divnega preporajanja. Moč narodne ideje vzdramila jih je iz mrtvila, a vestnemu zgodovinarju je zabeležiti v svojo knjigo velikanski dobiček v prid Človeški kulturi. Velika je moč narodne ideje in velepleinenit je sad, ki dozoreva tam, kjer je ta ideja vnela človeška srca! Bla-grujmo jo, to idejo! Doba nje gospodstva ostane zabeležena v zgodovini zlatimi in lapidarnimi črkami.
Še živimo v dobi narodne ideje, še ni dovršila svoje velike naloge velika ideja. Ali vsa znamenja kažejo, da se jej bliža trenotek popolnega triumfa tudi v tej državi, da skoro i ona dovrši svoje veliko nalogo za jednako pravico za vse,
PODLISTEK.
Slovo in vrnitev.
Bp. Srečko.
(Dalje).
Vlak je prihajal vedno bliže, ljudje so po-■tajali nemirnejši in solze so silile, zlasti materam v oči.
.Težko sem te čakal, mislil sem, da te ne l)oM. Sel je poleg nje in jej ovil roko okrog pasu.
.Težko sem se odtrgala od doma, oče so danes posebno sitni. No, težko bi bila prebila, ako bi se ne bila osebno poslovila od tebe". Naslonila je kodrasto glavico na junaške prsi njegove, t krušne njene oči pa je prilezlo nekaj, kar je bilo podobno solzi. Govoriti nista mogla same gi-njenusti, usta niso pravila, kar sta občutila.
Knpotanje in šumenje vlaka prihajalo je močneje na uho ; a tema dvema v poštni kočiji je bilo, kakor da čujeta mrtvaško koračnico. Rezek pisk, vlak je pri dr dr a! na kolodvor Množica je zakričala, fantje so zapeli, vlak se je ustavil.
Matijčev brat je stopical za vozom kakor da je kaj pozabil.
„Ali tne bodeš res ljubila tudi potem, ko odidem?", vprašal je Matije t.ihoma, toda hlastno.
.Da l", je odgovorila v solzah.
„Ostaneš res zvesta, la veke moja?", ponovil je straftneje in jo stisnil na prsi.
svoje veliko delo v prospeh kulture in civilizacije Človeftva. Še se jej je boriti s temnimi ostanki iz temne dobe absolutizma, še se jej je boriti s krivičnimi tradicijami izza polupreteklega Časa, ko niti niso razumeli pogojev za resnični napredek vsacega naroda, ko državniki ne le niso imeli zmisla, ampak tudi niso imeli srca za srečo narodov, smatrajoči trdo uzdo začetkom in koncem vse vladne modrosti; ko niso vedeli in niso hoteli vedeti, da sleherni narod nosi v samem sebi, v svojih dušnih silah ono gonilno moč, ki je potrebna za pomikanje dalje na poti onega napredka, ki se izraža v pojavih in izumih bistrega duha, človeškega razuma, in v plemenitih delih plemenitih src. Državniki minolih dob niso vedeli tega, in če so tudi slutili o tem tu pa tam, pa niso imeli toliko srca in ljubezni za blagor narodov in nedostajalo jim je one ljubezni, ki bi jih bila silila, da bi vzbujali in vnemaii one blage sile in vrline, ki so dremale v narodih po krivdi nemile in krivične dobe. Čast in slava bodi Previdnosti božji, da je vendar le prišlo drugače, nego so hoteli oni, ki so stoletja dušili najplemeniteja čutstva v srcih narodov : ljubezen do s a m e g a s e b e, spoznavanje svoje vrednosti in vero v samega sebe in svojo bodočnost.
Grozni in krvavi so bili pojavi prvih tre-notkov preporoda avstrijskih narodov, grozni in krvavi sti bili leti 1848 in 1849. Bila je to huda ura za našo državo, ko se je jela boriti moč nove plemenite ideje, — izražene v veri v lastno ceno in v ljubezni do duševne svobode — s tradicijami stare krivične dobe : treskalo je in pokalo na vseh straneh kakor da se bliža splošni polom. In vendar so bili to veliki trenotki, ki ostanejo zapisani na častnem mestu v spomen-knjigi narodov avstrijskih: oznanovalci so bili milejših Časov, prvi odsev zarje na obzorju narodov. Kriza je bila to. In kakor bolnik maha in oteplje okolo sebe v tre-notkih krize in se potem čuti prerojenega po
„Prisezam, prisezam!* Vroč poljub zatrdil je izgovorjene besede. ..
Matije se jej je iztrgal iz objema, podal bratu roko, skočil v železniški voz, kajti bil je skrajni čas. Vlak je zapiskal ter oddrdral v temno noč.
Množica se je razhajala. Prvi se je odpeljal poštni voz, v njem pa Pavla žalostna. Tak je mladi svet.
II.
Čas drvi, ne men6 se za to, kako se komu godi. Komur se godi dobro, mu je čas prenagel, kdor pa je v trpljenju in težavah, mu je predolg, neznosen ; on ima vedno svojo mero.
Matijcu je bilo dobro pri vojakih. Navajen ubogati od mladih nog, mu različni ukazi niso delali sitnosti. Z lepim vedenjem, odkritosrčnim govorjenjem, vplival je na vsacega toliko, da mu je bil prijazen. S Pavlo sta si dopisovala v začetku pogostoma in goreče, a sčasoma so začela izostajati Pavlinina pisma. Matijcu se je to čudno zdelo in povpraševal je v svojih pismih, zakaj in od kod to ? Ona pa se je izgovarjala, da ima veliko dela. Nekaj se je vgnezdilo v Matijčevo srce kakor Ijnbosumnost. Postal je pobit in potrt.
„Iz-pred oči, iz misli*, ta pregovor mu ni šel iz glave in zdelo se mu je, da se uresniči ravno na njeiu. Pavlinina pisma prihajala so vedno redkeje. On pa tudi ni vpraševal po vzroku, hote
srečni prebiti krizi: tako nam je iz viharjev leta 1848. in J849. zasejala cvetka's v o b o d e in samodoločbe narodov. Še nismo na cilju, ali kakor rečeno, vsa znamenja kažejo, da nam prihodnje stoletje morda že ob prvem nastopu svojem donese rešitev narodnoga vprašanja v zmisln popolnega in sijajnega triumfa narodne ideje. In vse tradicije, ki so bile v diametralnem nasprotju s to idejo, postanejo skoro — o tem smo uverjeni — legenda iz davno minolih časov....
Saj drugače tudi ne more bili: kakor vsaka doba v zgodovini človeštva, tako je imela tudi druga polovica XIX. stoletja svoje veliko vprašanje : narodno vprašanje! XIX. stoletje se bliža svojemu koncu in poplačati mora svoj dolg zgodovini: rešiti mora to vprašanje, da bode prostora za navo, že oglašujoče se vprašanje. A ne le po večnem zakonu v zgodovini človeštva mora se rešiti to veliko narodno vprašanje, ampak tudi še iz posebnih ozirov na potrebe te naše ukupne domovine. Kajti ni bilo le to, kar smo rekli gori, da državniki minolih dob niso umeli potreb narodov in niso niti slutili o plemenitih silah, ki so dremale v istih, ampak ti državniki niso umeli ni postanka, ni duha naše države, niti niso imeli zmisla za potrebe države same, oziroma za ono veliko nalogo, kojo bode vršiti istej v bodočnosti.
To so bili konservativci v najslabšem pomenu te besede. Ali XIX. stoletje ob svojem koncu ostavlja odločno in za vedno ona stara pota: na mesto domišljavosti, trdovratnosti in borniranosti starih birokratov stopata vrednost in ve* ljava narodov!
Trenotek rešenja narodnega vprašanja, triumf velike in značilne ideje XIX. stoletja, se bliža orjaškimi koraki, da se ista umakne potem novi, in po svoji plemenitosti in po svoji nravi narodni ideji povsem slični ideji:jednakega člove-
se kazati moža. Toda ljubezen se mu je javljala Čim dalje bolj močneje. Iz tega vzroka izprosil si je dopusta za bližnje praznike, da bode govoril osebno ž njo. Dopust mu je bil dovoljen in postal je zopet veselejši. Ravno ko se je odpravljal proti domu, dobil je od Pavle pismo, ki mu je tolmačilo v kratkih potezah, da je oče prišel na sled, da mu ne sme več pisati, naj jo pezabi, kakor tudi bo ona njega. Do srca užaljen stal je na mestu po prečitanju teh vrstic, došlih od bitja, ki ga je nekdaj vendar ljubilo, ki inu je prisezalo večno zvestobo; bitja, za katero bi bil daroval življenje, ako bi se zahtevalo. Prignusilo se mu je življenje, gabil se mu je ves svet, ker je bil takov. Domov ne pojde, česa bi imel iskati sedaj doma ? Pisal je bratu o vsein in ga povprašal, kako je doma ? Le-ta mu je odgovoril, da se glasi, da se poštar-jeva Pavla omoži v kratkem. Tolažil ga je nadalje, naj inožko prenaša svoje gnrjć, naj ne žaluje za Pavlo, ki ni vredna, da bi njega dobila v zakon.
Lahko je dajati take svčte, ali druga je, izvrševati iste. Ljubezen njegova je bila čista, srčna, trajna, ne le na jeziku, kakor je navada pri izprijenih ljudeh. Želel si je smrti, a Bog mu je ni poslal. Sedaj se mil je zdelo celo, da čas prehitro beži, in da mu prenaglo poteče doba vojaštva. Nekega dne dobil je v bratovem pismu med drugimi novicami: „Pavla se je omožila na očetovo željo s postarnim uradnikom pri tukaj-
š k e g a prava za vse 1 j u (lij! Razni soci-jalno-demokratiški laži-proroki proglašajo sicer, da je narodna ideja le ovira borbi za človeška prava vseh ljudi j na zemlji! Ubogi zaslepljene! ali pa — slepilci! Mi trdimo polnim prepričanjem, da eti ti dve vprašanji v najdivnejšem soglasju med seboj, mi trdimo, da je narodna ideja cel6 in v prvi vrsti ugladila pot socijalnemu vprašanju in da rešitev tega poslednjega vprašanja bode le v populnjenje narodne ideje. Narodna borba je borba za idejale in prava celih skupin človeštva, a borba za jednaku politička in človeška prava poseza le dalje in širi le ono, k ir je zapriČAa narodna borba : tam je borbu za pravice narodnih skupin, tu pa je le logiška posledica one borbe — borba za prava posamičnih razredov in pojedinceo. Komur je torej res do tega, da se reši socijalno vprašanje čim preje in v pravičnem zinislu, ta mora le želeti, da se rešita narodno in socijalno vprašanje po kronologiškein redu, kakor sti nastali: prvo narodno in potem socijalno. Kdor trdi drugače, ta ne pozna ali pa namenoma noče poznati neizprosne logike v zgodovini razvoja človeštva.
Seveda treba pripomniti tu, da nam je na mislih socijalno vprašanje, v kolikor je res opravičeno po krivičnosti v sedanji organizaciji človeške družbe, ne pa ono »socijalno vprašanje*, kakor je slikajo in zlorabljajo za svoje grde namene poznani hujskači in zavajalci širših mas.
Ako imamo pred očmi le tako opravičeno socijalno vprašanje, potem moramo reči, da je rešitev narodnega vprašanja celo neizogiben predhoden korak za rešenje socijalnega vprašanja. Zlasti naši delavci naj si zapomnijo, da zgodovina človeštva se ne razvija skokoma, ampak postopno in korakoma, in kdor hoče doseči vse hkratu, ne doseže ničesar in često zamuja tudi trenotkov, ki se povračajo le po presledkih dolgih in dolgih let. Ako je torej res, da naravni razvoj ne pozna skokov, potem mora biti jasno vsakomur, da le iz na vse strani j e d n a k o p r a v n Hi narodov se more Še-le razviti jednakopravnost pojedinčev.
Tega nočejo razumeti izvestni socijalni de-mokratje, ki le potrjajo resničnost francozkega izreka: Les extremes se touchent — skrajnosti se dotikajo. Kolika zmota! Ljudje, ki trd e, da se bore za jednaka prava za vse, nočejo čuti o jednakopravnosti skupin in so kar besni proti rešenju narodnega vprašanja, dasi bi morali vedeti, da gredo s tem na roko le onim, ki ne hotč priznati jednakopravnosti celo celim narodnim skupinam, kamo-li da bi hoteli pripoznati isto posamičnim, clo-sedaj zapostavljenim stanovom, ali celo posamičnim individui om!
Pot je torej jasna pred nami: skrbimo, da postanemo jedmkopraven narod! In ko smo postali to, skrb bodi naša, da bodo zadovoljni tudi deli naše narodne vkupnosti: stanovi in posamiČnikil Le tak more biti logiški razvoj. In zapomnimo si to : da srečuo rešitev vprašanja bodočega stoletja, socijalnega vprašanj«, more le povspešiti, ako
srečno rešimo vprašanje tega stoletja, narodno vprašanje. Zapomnimo si, da lažejo oni, ki trde, da je narodna ideja na poti jednakopravnosti po-. samičnih človeških bitij. Ne, ti dve ideji si nisti " nasprotni, ampak sorodni sti si in se popolnju-. jeti vzajemno
snjem sodišču". Hujši udarec ga ni mogel zadeti. Nekaj dni so ga opazovali prijatelji v strahu, da ne bi si storil kaj žalega.
Pravijo, da čas celi rane. Matijcu pa je bilo vedno enako, njena slika mu ni hotela izpred očij. Čas treh let 3e je bližal h koncu.V začetku je nameraval, da ne obišče rodne vasi, ampak da se takoj poda v novi svet, med tuje ljudi. Na bratovo p i sin o se je vendar udal, da poseti še enkrat njega in mater.
Zopet je bila tu jesen kakor pred tremi leti. Dolenjski vlaki so vozili natanjčno po voznem redu gori in doli. Solnce je sijalo žalostno, kakor da se poslavlja od nas za ćas zimske dobe, ko bode le včasih, in po malem pokukavalo iz daljave za našo zemljo, da vidi kaj še počenjamo. V jednemvoiuje »edel Matije, preoblečen v civilno obleko. Peljal se je v domačo vas, a vesel ni bil, kakor so ljudje ob takih prilikah. Naslonjen je kadil smotko in premišljal svoje stanje. Kaj naj stori, ako se srečata V Vedel je, da je soproga druzega in niti pogledati jo ne bode smel. To ga je mučilo, zato mu ni bilo mar lepe okolice. Vlak se je ustavljal na raznih postajah in švigal zopet dalje. Kondukter je za-nosljal ime domače vasi, vlak je obstal. Matije je pograbil kovčeg in hitro je bil raz voz.
(Konec prih.)
Političke vesti.
V TRSTU, dne 10. marca 189«.
Državni zbor. Poslanska zbornica je nadaljevala in dovršila včeraj razpravo o proračunu finančnega ministerstva in je vsprejela naslove: „koleki", „takse", „pristojbine", .loterija", „mitnice*.
Grof Goluhowski, naš minister za vn;<nje stvari mudi se sedaj v Berolinu. Povod temu pt> tovanju je gotovo evropsko položenje, kakor je navstalo po dogodkih v Bolgarski in po porazih Italije v Afriki. V Beroliuu bodo gotovo pritiskali, da ostane v Italiji vse pri starem, ker jih vodi jedino le strah pred Francozi. Drugo vprašanje pa je, da-li je modro od naše strani, da bi pokladali tolikih žrtev, kakor do sedaj, na žrtvenik tega — strahu ?!
Odsek za volilno preosnovo je odklonil vse predloge glede uvedenja direktnih volitev v kmečkih občinah in so se po vladnem načrtu vsprejeli dotični odstavki §. 2. Ohranjena nam bede torej stara krivica indirektnih volitev, kojo je toli izborno označil češki posl. Slavik z izrekom, da po indirektni volitvi, to je po volitvi volilnih mož, se lahko dogodi, da je izvoljen kandidat, proti kojemu je velika večina prvotnih volilcev. Nič niso pomagali vsi taki pomisleki, večina odsekova je vsprejela dotična določila, kakor je želela vlada. Sedaj bode torej odvisno od deželnih zborov, ke-daj dobi koja dežela direktne volitve. Ako sklene deželni zbor direktne volitve za deželni zastop, potem se iste uvedejo tudi za državni zastop; ako ne — pa ne l Ker pa dobro poznamo „navdušenje" izvestnih deželnih zborov za resnično volilno svobodo, in ker vemo, da izvestne večine se nobene stvari ne boje bolj, nego pravega izraza javnega menenja o volitvah, že lahko rečemo, da bodo dotične dežele še dolgo nosile krivico indirektnih volitev. Tudi sicer se nam vidi čudno in ne more utrjati pravnega čuta v ljudstvu, ako bodo prebivalci jedne dežele uživali širša poli-tiska prava, nego prebivalci druge dežele. Ali nismo vsi državljani jedne in iste države, ali nismo vsi podaniki jednega in istega vladarja ? Ali ne vršimo vsi svojih državljanskih dolžnostij 9 S tem, da se je odklonilo uvedenje direktnih volitev za vso državo hkratu, in se je stvar prepustila deželnim zborom, se ni dovolila koncesija kaki resnični potrebi, ampak — gospodovalnim strankam.
Volilna preosnova. Namen tej preosnovi mora biti dvojen: v prvo, da razširi kolikor le možno politiško in z istim spojeno volilno pravo, v drugo pa — in ta naloga volilne preosnove ni nič manj važna —, da se p o t o in iste zajamči in zagotovi popolna svoboda v izvrševanju volilnega prava. Ni zadosti, da dobimo veliko veče število volilcev, ampak mi moramo dobiti veliko število svobodnih, v izvrševanju svojega volilnega prava n e-zavisnih, pred vsakem mordlnim in materijalnim pritiskom absolutno zavarovanih volilcev. Le po takih volilcih, ki morejo svobodno in brez vsega strahu izjaviti svojo voljo, moremo enkrat priti do izraza pristnega javnega menenja, in le po krepki izjavi javnega menenja povodom volitev pa do pravega parlamenta, do pravega ljudskega zastopa. To dvojno nalogo, kojo mora izvršiti volilna preosnova, je kaj dobro označil vrli poslanec dr. Laginja v svojem lepem govoru. Ni čudo, saj ima ta mož mnogo lastnih skušenj, ko zastopa pokrajino, kjer je volilna korupcija v najlepšem cvetju, kjer so križem vse pokrajine postavljene visoke ograje svobodnemu izjavljanju in kjer le iz lepih pravljic poznajo pravo volilno svobodo. Potrebo, da se ustvarijo garancije za vršenje zares svobodnih volitev, je pripoznal že davno bivši poslanec grof FVan Coronini, ko je bil predlagal, da nuj bi se zasnovalo posebno sodišče za presojo o veljavnosti onih volitev, proti kojim so se uložili utoki. Namen grofa Coroninija je bil gotovo plemenit in le dobro iu pravično l»i bilo, da
se potrjenje volitev izmakne iz kompetencije zbornice same, kajti skušnja nas uči, da zbornice, ki niso ljudski parlamenti v pravem pomenu te besede, navadno potr j ajo tudi najkrivičniše volitve. In še celo pri nas. kjer je strankam le do tega, da vzdrže same sebe in svojo »posest* ! Ona stranka, koji pripada dotični krivično izvoljeni poslanec, se hitro potegne zanj, in ker velja tudi sedanjim strankam v zbornici pravilo, da roka roko umiva, se pa potrjajo navadno vse volitve in vsem rekurzom in protestom ni drug namen, nego da se svojo prašno ekzistencijo množijo množino državnozborskega arhiva. Mi potrdimo tvojega, ti potrdiš našega! Tako ostajajo gospoda lepo med seboj, oškodovani volilci pa tudi med seboj z — dolgimi nosovi! Nasvetovano volilno sodišče bi bilo rea potrebno, le to menimo mi, da za vršenje veljavnih in svobodnih volitev treba najprvo skrbeti doma, na licu mesta volitev. Tu treba preprečiti in onemogočiti grde zlorabe. Najprej nam dajte svobodnih in nezavisnih volilcev, potem še le nezavisnih sodišč o dovršenih volitvah. Menimo torej, da g. grof ni na pravem mestu jel vršiti svoja sicer plemenite nakane. V tem pogledu je bil veliko umestneji predlog nemškonacijonalnega posl. Bareutherja in zadovoljstvom javljamo, da se je permanentnemu kazenskemu odseku, kojemu je bilo posvetovati se o rečenein predlogu, predložil nastopni zakonski načrt:
§. 1. Kdor upotrebljevanjem ali pletenjem nasilstva ali^ kdor prefc6 s poškodovanjem na telesu, svobodi, časti ali premoženju, hoče ovirati koga drugega v samostojnem izvrševanju vo'ilnega iu glHsovalnega prava, pristojnega mu po meri javnega prava, storil se je krivega pregreška in je kaznovati zaporom odjednga meseca do treh let. Ob obtoževalnih okolnostih sme se glasiti obsodba na strogi zapor jednake dobe.
§. 2. Kdor je po volitvah v zastope, poklicane za upravo javnih stvari, ali za koji javni u-rad provzročil tak vspeh, ki je v nasprotju z izjavljeno voljo volilcev, ali pa je pačil isti vspeh, je kriv pregreška in je kaznovati zaporom od jednega meseca do dveh let. Ob obtoževalnih okolnostih sme se glasiti obsodba na strogi zapor jednake dobe.
§. 3. Kdor o volitvah v zastope, poklicane za upravo javnih stvarij, ali za koji javni urad, skuša obljubami ali dobički na premoženju pridobiti kojega volilca, da bi izvršil svojo volilno pravo v koji določeni smeri, ali ga odvračati od volitve, ali kdor kakor volilni opravičenec vspre-jema dobičke na premoženju, ki so se v ta namen obljubili ali dali njemu ali njemu blizo stoječim osebam, je kriv pregreška in je kaznovati zaporom od j e d n e g a meseca do jednega leta, s čemer je lahko združena tudi denarna globa do 2000 g 1 d.
§. 4. Kdor je o volitvah v zastope, poklicane za upravo javnih stvari, ali za koji javni urad, po zvijačnem provzročenju ali vzdrževanju koje pomote omogočil sebi ali drugemu, da more vršiti v o 1 i 1 n o pravo, dasi tega prava nima, ali kdor se v vednosti o tej okolnosti poslužuje tako prilepljenega volilnega prava, ta je kriv pregreška in je kaznovati zaporom od jednega do šest mesecev.
Obširnejega komentara k tem določilom, o-prtega na mnoge lastne istrske skušnje, ne moremo pisati danes, ker nain piostor ne dopušča, to pa že rečemo, da bi istrski in tržaško-okoli-čanski odnošaji krvavo potrebovali take radikalne kure. Res so določila trga zakona nekoliko stroga, vendar bi želeli, da stopi ▼ veljavo, kajti svobodna volitev je tolike važnosti v konstitucijonalni državi, da si brez iste niti ne moremo misliti pravega in vspešnega parlamentarnega življenja, tega glavnega znaka moderne novodobne države. In kjer se je ukoreninilo zlo tako globoko, kakor s« je ukoreninila volilna korupcija po nekaterih pokrajinah avstrijskih — da so eel6 pošteni organi slavne vlade obnemogli nasproti kričečim zlorabam —, tam pač treba drakonifinili sredstev v ta namen, da se pripomore do normalnih odno-šajev v zmislu mor&le in svobode.
Italija v Afriki. V Rim dohajajo iz Afrike važna, a za Italijane obupna poročila. Vsa ta poročila soglašajo v tem, da se Širi u s taj a med plemeni dežele A game, v kateri leži utrdba Adi-
grat. Ozemlje Okule-Kusaj severno Adigrata in južno Masave, da je vse po koncu, isto tako razširil da se je upor že po vnem ozemlju okolu EntišA, zapadno Adigrata. V Rimu pa menda sami ne znajo za gotovo, dali se je Adigrat že udal, ali je vedno še samo obkoljen. Umevno je zatoraj, da ni možno reči ničesar gotovega o usodi onega bataljona, ki je bil v Adigratu pod poveljstvom majorja Prestinarija. Vojaški krog' pa izrekajo svojo bojazen, da s* utegne pri Adigratu ponoviti isto, kar so Italijani doživeli pri Amba Aladži in pozneje z Makalčjeru.
Baš tako zmedena poročila, kakor so prihajala te dni o bitki pri A ba Garimi, prihajajo sedaj
0	usodi utrdbe Kasala.
Iz teh poročil ni možno napraviti si jasne sodbe, zatoraj jili tu jednostavno zabeležimo: Prvo poročilo pravi, da sestoji posadka Kasale iz 1500 Aakarcev (Italijanom udanih črncev) in par mož topništva. Utrdbo da so popolnoma obkolili derviši. Drugo poročilo pa trdi, da je Baldissera dal že izprazniti Kasalo in da pričakuje napad dervi-šev na Agordat (v severnem delu Eritreje, skoro sredi med Kasalo in Masavo). Tretja vest o Kasali je takorekoč središče med omenjenima, kajti ista pravi, da so pričeli Italijani zapuščati Kasalo. Jasno je toraj le toliko, da Italijanom zares preti vojska dervišev. In ker se Italijani bojč, da bi Šoanci ne izkoristili svoje zmage in da bi vsled te zmage utegnil narasti pogum tudi dervišom, opravičeno je domnevanje, da morda derviši uderč v južui Egipt, ki meji na Eritrejo ter da napadejo Angleže, ki so bili zasedli Egipt. In že se Čuje govorica, da se italijanska vlada pogaja
1	Angleško, da bi obe državi postopali sporazumno iu menda ce!6 skupno proti dervišem, To pa je, kakor rečeno, le govoričenje, katero še ne dokazuje, da se je karkoli zgodilo dejanski v dosego tega namena.
Baldissera pridno poroča v Rim o položaju v Eritreji. Jedro njegovih poročil temelji na tem, da so odnošaji v italijanski afriški naselbini strašno zamotani in organizacija popolnoma zanemarjena. Zaradi tega niti ni misliti na to, da bi Italija mogla napasti Abesince, predno ne organizuje svoje vojske popolnoma in predno je ne pomnoži prav izdatno.
Slednjič zabeležimo še včeraj iz Rima došla poročila glede Baratierija. Kakor smo omenili že zadnjič, se temu generalu menda ne zgodi nič kaj hudega. Iu to naše domnevanje je zadelo pravo, kajti naša najnovejša poročila zatrjujejo, da Bara-tieri ostane do daljne naredbe v M a-8 a v i. Generala Baratierija stavili so sicer v dispo-nibiliteto, to je na razpolago, iu vsled tega je on sedaj, kakor se pravi po domače, jednostaven .civilist1*, ali nevojaški državljan. Ako pa ga hočejo staviti pred sodišče, mora v to še-le dovoliti poslauska zbornica, k^jti Baratieri je tudi poslanec. No, s tega pa se more sklepati, da se razprava zavleče kolikor le mogoče in da jo kouečiio potlačijo, ali da ne bi bile kotnpromito-vane tudi koje druge osebe, ali pa da ne razkrijejo pred svetom zaslepljene svoje kolonijalne politike. Italija sicer proklipja nekdanjega slavljenca Baratierija, toda poraženi, zasramovaui Baratieri se izvestuo ne boji vlade. Razprava proti njemu vršila se bode po nekakem „načrtu", kajti že se čuje glas iz Masave, da je Baratieri „bol a u" in da je njegovo zdravstveno stanje v obče uepovoljno. Mogoče je celo, da se je „civilist" Baratieri javil „marod"; on že ve čemu. dobrih prijateljev najdejo.gotovo taki možje, ki se tikajo .s Crispijem I
Različne ve sti*
Visok gost v Grijanu. Minoli pondeljek zvečer dospel je z Dunajskim brzoviakom v Grijan vladajoči knez L i e c h t e u s t e i n s k i, Ivan II. Kue z se je nastanil v hotelu „Grignano".
Naš cesar o princu Borisu. Francoski listi pripovedujejo to - le črtico: Cesar Fran Josip, ki biva sedaj, kakor znauo, v Cap S. Martinu, obiskal je te dni tudi tam bivajoČo princezi njo Marijo Lujizo, soprogo Ferdinanda Koburžaua, vladarja Bolgarske. Cesar je želel videti tudi malega princa Cirila ter rekel princesinji v tolažbo gledč prestopa Borisa v pravoslavje te - le besede : „Mi, ki stojimo na vrhuncu, nismo sauii svoji, ampak pripadamo
ljudstvom, za kojih blagor se mi moramo vezati na Boga". Princezinja je rekla po odhodu cesarja svojemu spremstvu: „Oj, kakšen pravi mož je ta cesar! O vsaki njegovi besedi dozdevalo se mi je, da mi govori glas iz neba!*
Porotne razprave v Trstu. V prihodnjem zasedanju tržaške porote pridejo na vrsto razven že objavljenih še te-le obravnave: dnč 20. t. m. Fr. S e m raj c in tovariši zaradi ponarejanja denarja; dne 21. Matko Mandić, urednik „Naše Slog e", zaradi Š čuvanja potom tiska (§. 300 kaz. zakona); dne 23. Rudolf Pupis zaradi poneverjenja.
lavno nabiranje milodarov za pogorelce. Dne 19. februvarja t. 1. bil je požar v vasi Dolenje, občina Jelšane, okraj Volosko. Ogenj je provzročil na poslopjih in hlevih okolo 14.000 gld. škode. Pogorelci so vsled tega v največi stiski, kajti ne morejo si preskrbeti iz svojega imetka niti naj-potrebnišiga živeža. C. kr. namestništvo v Trstu otvorilo je v očigled tej bšdi v svojem področju nabiranje milodarov. Darovi naj se poSiljajo na c. kr. okrajno glavarstvo na Voloskem ali neposredno, ali pa potom c. kr. okrajnih glavarstev ali županstev (magistrata).
(Konatatnjemo tu, da mi nismo dobili dotičnega poziva c. kr. namestništva, ne vemo pa, da-li se je to zgodilo namenoma ali pa po pomoti. Kljnbu temu pa, da poziva nismo dobili, opozarjamo občinstvo na človekoljubni namen visokega namestništva. Saj Slovenec je dobrega srct\, torej utegnejo te vrstice v našem listu bržkone vspodbuditi marsikoga, da žrtvuje po svoji moči kaj za pogorelce v Dolenjh. Uredn.)
Vihar in sneg. Včeraj zjutraj bila je pretrgana brzojavna in telefoniška zveza med Trstom in Dunajem in sicer vsled viharja, ki je prinesel Dunaju in okolici novega snega. Ta zapreka pa je trajala samo par ur.
Napad na slovenske otroke. Strast proti našemu slovenskemu življu narašča od dne do dne. Kar se pa dogaja v nekaterih krajih mesta, pre-seza res vse meje. Ko so se včeraj popoludne dečki in deklice slovenske šole vračali domov, napadla jih je nenadoma tolpa italijanskih dečkov s kamenjem. Našim dečkom se je posrečilo rešiti se pred kamenjem, ker so bežali in se poskrili, a h u je seje godilo deklicam. Malo deklico I. razreda Dragotino K o 1 m a n ranil je neki deček tako močno s kamenjem, da ]e bila hipoma vsa v krvi. Prebil jo je pod desnim očesom jako močno in le sreča je bila, da ni zadel očesa. Okrvavljeno deklico prepeljali so nekateri dečki, ki so prihiteli domov. Kolikor doznajemo je rana toli močna, da je morala deklica obležati doma. Sedaj prašamo : ali bode že konec temu napadanju ? ! Ali naši otroci res niso več varni na cesti?! Res, daleč smo prišli ob koncu tega stoletja! Kaj bi bilo, če se bi bilo dogodilo nasprotno, ako bi naši napali one ?! Nasprotni časopisi bi gotovo ne imeli dovolj prostora za psovke proti nam. Mi seveda naj bi molčali o lakih činih. Kaj porečeta sedaj „Mattino" in prijatelj „Piccolo" ?! Gotovo, da je bil to plemenit čin, ker se je dogodil proti nam. Le tako naprej, saj konec mora priti. Slavne oblasti pa prosimo, uljudno sicer ali nujno, naj vendar enkrat pridejo v okom takemu napadanju s kamenjem proti malim in nedoraslim otrokom, ki si ne morejo pomagati sami! Mi mirimo naše ljudstvo in je prosimo, naj ne reagira na take surovosti, ali odkrito bodi povedano, da čudili bi se ne, ako bi zavrela kri kojemu očetu, ko mu dove-dejo otroka domov okrvavljenega! Tudi naše ljudstvo ima kri po svojih žilah in poznana laška pouliška sodrga si še menda ni pridobila svoboščine, da bi smela pod pretvezo svoje „vroče krvi"
—	saj so se cel6 na Dunaju glasoviti piranski izgredi nekako olepševali sklicevanjem na „vročo kri"
—	delati, kar hoče in napadati, kogar hoče. Mi prosimo vnovič naše ljudstvo, naj prezira take napade moško dostojnostjo in ono hladnokrvnostjo, ki je lastna miroljubnim in res — izobraženim ljudem. Od slavnih •blasti tudi ne,, zahtevamo, — taka zahteva bi bila krivična —, da kar čez noč zatro narodne borbe in nasprotstva — moj Bog, tudi Italijanov ni možno siliti k ljubezni, kjer n« morejo ljubiti —, ali kar smemo prositi, je to, da slavne oblasti preprečijo take grde izbruhe na javnih ulicah strašnega narodnega fanatizma. Ako
že mora biti narodni boj, pa bodi toj, ali oblika vsaj bodi mileja. Kam pridemo, ko se «*elo srca nežne mladine zastrupljajo tolikim sovraštvom ?! Kaj bode, za božjo voljo, ko dorase ta generacija?! To vse so važna vprašanja, s kojimi naj hi se bavile slavne oblasti. Prosimo jih, prav lepo jih prosimo za to ? !
In zopet dva samomora ! Včeraj popoludne vrgla se je 18letna Šivilja Karlota Serbo raz okno svojega stanovanja, nahajajočega se v III. nadstropju hiše št. 4 v ulici Paduina, na ulico. Predno se je vrgla v globočino, izpila je nekoliko špirita, v katerem je bila raztopila soli. Dekleta so prenesli v bližnje nadzorništvo policijske straže v ulici Chiozza, kamor je prihitel zdravnik z zdravniške postaje. Zdravnik je storil toliko, kolikor je mogel storiti za prvo pomoč, potem je dal ne-srečnico prevesti v bolnišnico. Serbo pa je kmalu zatem umrla, ker si je bila o padu pretresla drobje, a poleg tega si je bila zlomila levo nogo iu si razbila spodnjo čeljust.
SOletni neoženjeni komisijonar Josip Zoratti iz Vidma na Laškem, stanujoči v I. nadstropja hiše št. 2 ulice del Pilone, vrgel se je včeraj zjutraj raz okno v III. nadstropju iste hiše na dvorišče. Padel je na glavo ter si popolnoma razbil črepinjo, obležal je torej hipoma mrtev. Na lice mesta prišla je komisija, kije dala prepeljati truplo samomorilčevo v mrtvašnico pri sv. Justu. Zorattiju se je nekoliko mešalo v glavi, popolnoma ob pamet pa je prišel, ker mu je te dni umrla mati.
Napad ? Brusar Albin Dellacorte, ki ima svoj brus na vogalu zagate del Moro, opazil je včeraj zjutraj okolo 8 ure nepoznanega, strašno bledega na zidu slonečega mladeniča, ki si je tiščal p*si z obema rokama. Brusar, misleči, da je mladeniču zlo, vprašal ga je, kaj mu je. Mladenič je odgovoril, da je hudo ranjen. Brusar je na to spremil mladeniča na zdravniško postajo. Tam je konstantoval zdravnik, da je imel mladenič globoko rano na prsih, prizadejano nožem, in se nekoliko drugih, toda ne nevarnih ran. Omenjena globoka rana sega bržkone do jeter. Zdravnik je obvezal ranjenega in ga poslal v bolnišnico. Ranjeni je 22letni oženjeni> Ivan Cubai, stanujoči v zagati del Moro hšt. 3 ter ima trgovino z žitom na Darrieri. Cubai povajkoval je vso noč. Pripovedoval je, da ga je nekdo napadel pred hišo, ko se je vračal domov. To pa menda ni resnično, kajti že ranjeni Cubai prišel je ob 7. uri domov, vzel ključe svoje pro-dajalnice, ne da bi bil komu kaj povedal o tem, kar se mu je dogodilo. Doma se 'je mudil jedno uro, potem je izstopil, da odpre svojo prodajalnico. In tedaj ga je prijela slabost vsled izgubljene krvi. Da je bil Cubai ranjen že po noči, o tem govori množina strjene krvi, nakopičene v njegovi srajci. Resnice pa ne mara povedati, kakor tudi noče povedati, kdo ga je ranil.
Drzna tatvina. Minolo noč vtihotapil se je drzen tat v kavarno „Al Tergesteo" in, ker ga nihče ni motil, napravil je lep plen. Ko so zjutraj na vse zgodaj odprli kavarno, bilo je navidezno vse v redu, toda kmalu je konstatoval lastnik kavarne, g. Zakrajšek, da je zmanjkalo iz železue blagajne 150 gld. in iz neke miznice 20 gld. v bankovcih, za nameček pisvojil si je tat ie 70 srebrnih žličic. Odprl je tudi v kavarni nahajajoči se hranilnik, toda nabranega drobiža se ni dotaknil. Bržkone se je ta drzni tat zvečer skril v kojem kotu kavarne, se dal zapreti v kavarno in zjutraj se je zmuznil pri vratih, ne da bi ga bil kdo opazil.
Praktična iznajdba. Viši inženir gosp. Pavel Rikli, lastnik znane »ruske kopelji" v uliei Giulia, iznašel je aparat, s pomočjo katerega se more ustaviti hipoma kakoršna koli kočija, ako bi se splašili v ta voz vpreženi konji. Ta iznajdba je velike praktične vrednosti, ker onemogočuje nesreče, ki se, žal, dogajajo prepogostoma vsled tega, ker se osebe, ki sedč v vozu, ne morejo pomagati, če se splaši konj, ampak izročeni so takorekoč na milost, in nemilost splašeni živali. Vrednost te tznajdbe pa je tem veča, ker se more dotični aparat namestiti v vstki kočiji, ne da bi bilo videti kaj o njem. G. viši inženir Rikli je ie prijavil patent za svojo iznajbo, katero je raatol-mačil včersj popoludne v kopelji pred nekaterimi povabljenimi gosti in dokazal veljavnost svoje iznajdbe na navlašč v ta namen napravljeni majhni kopiji.
Po predstavi.
(Dramatičen intermezzo na ulici.)
Žužek in Bobek ostavljavljata po predstavi gledališče ter se pomiieta po cesti naprej, dobro zavita v svoje plašče. Za njima dćre ostalo občinstvo iz gledališča na razne strani.
Žužek. To je toraj zopet to novo ljubljansko gledališče.
Bobek. Da, .zopet'4 novo.
Žužek. In krasno je — vsa čast!
Bobek. Znotraj in zunaj — vsa čast!
Žužek, Dekoracije, garderoba, igralci, igralke
—	a la bonheur!
Bobek. A — reper — toir ?
Žužek. Buin !
Bobek. Kaj „bum- ?
Žužek. Hotel sem reči: — fenomenalno, velikansko !
Bobek. To tudi moraš priznati: igre, vzlasti •pere, kakoršne vidiš samo po prvih svetovnih odrih . . .
Žužek. Samo po prvih . . . ?
Bobek. No, — Afričanka — ?
Žužek. A tako — zares tropična opera, še zdaj se nisem ohladil, a tista dama poleg meno imela je izvestno ves ekvator saboj.
Bobek. Ti se izvoliš šaliti ?
Žužek. Iz dame ?
Bobek. Iz našega repertoiija . . .
Žužek. A tako — pardon, ta dama... da, res, res, naš novi repertoir . . . veš kaj t
Bobek. Govori že enkrat kaj pametnega. Kako se ti zdi?
Žužek. Kakor sem rekel: fenomenalno, velikansko !
Bobek. To si res že enkrat rekel, zdaj pa reci še kaj 'druzega.
Žužek. Velike igre — a stare, ljubi moj, stare! Človek, kakor tridva, ki sva videla že Dunaj, Prago, Pariz in London, si ne more kaj, da bi ne zdehal vkljub temu, da je vse lepo prevedeno na slovenski, naš premili materini jezik, do katerega ima pravi Nis Vodoran še posebno simpatijo, ako ga čuje izgovarjati na odru čisto in pristno domačimi glasi.
Bobek. To pravim tudi jaz: pristno domačimi glasi.
Žužek. Pristno! Toda tu si ti dozdeva, da ješ jedno in isto jed, pogreto v toli in tolikokrat in konečno na domačem ognjišču ! Ne rečem
—	nu, in to svedoči o nedolžnosti in neizkušenosti slovenskega naroda — da je za večino našega občinstva vse to pečenka, torta, kaviar! Ali vprašam te, ali res mora biti to tako? Ali moramo mi v vsakem pogledu in tako tudi v pogledu gledališča pogrevati ostanke za drugimi narodi ?
Bobek. Ali, brate--
Žužek. Počakaj sedaj, da govorim, ker si hotel!
Bobek. Slušam.
Žužek. Pogrevati to, kar so prežvečili Nemci in Francozi davno že, in kar igrajo že na vsaki nemški „Heuschoberbtiline" ? Prosim te l In potem igre, ki so jih, vsaj po večini, dejale ad acta tudi že intendance večjih slovanskih gledališč!
Bobek. Ne bodi hud, da ti sežem v besedo —---
Žužek. Le udari, brate!
Bobek. V tem obziru ne moreš očitati „in-tendanci* ljubljanskega gledališča nedoslednosti. Tsaj se je često zahtevalo, da se spravijo na naš •der igre salonskega repertoirja — in zdaj jih imamo.
Žužek. Vse prav, duša zlata, vse prav! To tudi jaz menim tako. Akn smo že take uboge pare, da ne moremo zmašiti niti najslabejšega izvirnega dela, pravim, ako vlada na domačem
Parnasu taka pro.....suša, naj bode! A
vprašam, čemu pa tudi iz slovanskega repertoirja le veejidel stare preigrane, zarjavele stvari ? Ne rečem, da so pevci opere, ali igralci iger že vajeni nekim „stalnim" nalogam, ali prosim te, kje pa je občinstvo ? Meniš-li, da najzadneji dninar, ki hodi za Golovec drva žagat in si privošči je-denkrat eno uro v gledališči, ne izpo/.na takoj, kaj je staro in kaj je novo ? To ti on takoj ima v malem prstu ! Fiit!
Bobek. V vsem tem imaš prav, ali — —
Žužek. A la bonheur, prav! Tu se ne da ničesar opravičevati. Sploh pa zares ne razumem, zakaj se tako zanemarja domača stvar. Kar ne razumem in ne razumem! Je-li to tako težko, napisati izvirno igro iz »domaČega življenja" kaj ? Stavim, da ako sedem jutri k pisanji, imam jo v jednem tednu, pa kako igro! Hudirja, življenje pred nosom — in kako življenje! —pa niti jedne igre skrpati skupaj ! Pojdite rakom žvižgat, slovenski poetastri! Čivkali bi in zlagali zaljubljene pesmice, tu in tam kako baladico in kaj tacega, ali dramo, dramo! Ho! Sploh čutim, da nastaja čemdalje večja suša na našem književnem polji — kar priča, da je premalo Anastazijev Zelencev, da bi v culah nosili čez mejo našo knjižoturo. Še stari izvežbani gadje so se umaknili v „penzijon*, ko bi lahko še služili v vojski — mladiči so res slabi in tako „zgodaj zreli", da so podobni belim lakom, ki nimajo ni mesa ni kosti!
Bobek. To si pa dobro povedal!
Žužek. No, kaj pak, ali bom slabo! Saj tako vem, v čem tiči polivka, v kateri tičimo mi. To
je tista pro--slovenska ošabnost, lenoba in
nevednost in trmoglavost, ki povsodi vidi le sama sebe in nič ko osebe in osebe! Za stvar se ne
briga živ hu--„intendant0 sem hotel reči.
Toda znaš, kaj bi jaz storil, to se pravi, ako bi imel dosti denarja —
Bobek. No, kaj ?
Žužek. Tako bi naredil, kakor oni angleški intendent, ki je živega milijonaija naročil in plačal, da igra samega sebe.
Bobek. Kje boš papri nas jemal milijonarje?
Žužek. Vsaj jih ni treba! Čemu v gledališču milijonarjev! Vsaj jih še ondi ni povohati, kjer bi jih zares potreba bilo, v „gospodarskem vprašanju" !
Bobek. Imaš 2e zopet prav.
' Žužek. A tega nisem hotel reči, to mi je samo ušlo. Hotel sem samo reči, da bi nazval iz vsakdanjega občinstva igralcev na oder, da bi vsak igral samega sebe. Stavim, da bi bila improvizacija vredna, da se jo gre gledat. Pri tem bi se prihranili pesniki in angažovani igralci in še vsa stvar bi bila lepo domaČa.
Bobek. Ti si res ženijalen Človek, Žužek, zato pa si privoščiva zdaj dobro večerjo, ako ti je po volji.
Žužek. Ne, prijatelj, treba še prej nekaj drugega ?
Bobek. Prej P
Žužek. Ti me morda ne umeješ, ali rečem ti, da danes še ne vem, kam bi položil svojo trudno glavico.
Bobek. Da res, na to še nisva mislila.
Žužek. Ho, ho! Glej, glej! Gospodje, ki mislijo na gledališčne vlake in špekulirajo na mastno gledališko blagajno, naj bi mislili tudi na kak »gledališki hotel", ki bi prenočil lepo in dostojno one, ki so prišli z glediškim vlakom. Saj piavim, vse v prvi vrsti momentauni vspeh, dalje se ne misli! Le misliti nikar, to je na Slovenskem smrten greh! Pogledam, kaj bode tu notri, morda bode še prostora za dva ? (Odšel je v h6tel, a se brzo vrnil jezen). Bobek (mej tem): Žužek ima prav, on je res ženijalen človek! Njega bom predlagal dram. odseku za intendanta, konečno bova še morala spati v drevoredu, na klopi. — Jezen prihaja ! No, Žužek ?
Žužek. Nič! Vsaj sem znal in taka bo povsodi. Sauio poglej! Ondi vali se cela tropa Ijudij brez strehe, na govorjenji jim to poznani. Morda tudi — ,glediškim vlakom došli" ?
Bobek. In jaz sem ti v resnici lačen.
Žužek. Kaj lačen ! Spanje je prvo — hotel, hotel! Ako spiš zunaj na klopi, te zapro vrhu vse zabave. Zatoraj brzo dalje!
Bobek. Res, take razmere ! (Gresta dalje.)
Kr. D i o g e n e s.
Najnovejše vesti«
Budimpešta 10. Ogerski korespondenčni urad javlja: Ministerski piedsednik baron Banffy odpotuje v petek zvečer na Dunaj, kjer bodo nadaljevali razpravo o pogodbi.
Karlsruho (velika vojvodina Badeiuka) 10. ; Italijan Luigi Talarina, odpuščen iz bolnišnice, zabodel je bivšo svojo strežnico, usmiljeno sestro Julijo Retzbach in potem je usmrtil samega sebe.
Madrid 9. Po gledališčni predstavi bili so izgredi. Straža je morala rabiti orožje, da je raz-gnala demonstrante.
Bilbao 9. (Španjska.) Množica, broječa kakih 12 tisoč oseb, priredila je demonstracijo proti Zjedinjenim državam severo-ameriškim. Kakih 200 demonstrantov razbilo je okna zgradbe poslopja ameriškega konzulata. Policija je razgnala izgrednike.
Berolin 10. Iz raznih krajev južne Nemčije prihajajo vesti o preteči povodnji. Isto tako iz Švice. Reka Rena narasla je te dni za 3 metre.
Pariz 10. Predsednik Faure vrni! se je včeraj semkaj.
Tffttcr-v fi.Tmw>*#* tarnaj■*■' U**>
Sudlroreita. PSonira je««n 7.06—7.08 F-u-mii-spomlad 189« «.75 —.— do 6.76. Ores zn spomlad 6.12-«.13 — — Ittia spomlad 8.46-6.-47 Koruza zn oktober —.—
maj-juni 1896 4.16-4.17.
Pftnnicu iiotn, od 78 kil. t'. «90-7-05 od 79 kil. f.
7•--7.10.. od «0 kil. f. 7.05— 7.15 od 81.k\' f 7 10
-7-20. od H2 kil. for. —.---.—.— >..V25-7.—
profo 6 05— 6 45.
Pšenica: Sredne ponudbe, omejeno porproševunje. Prodaja 12.000 mt nt. Vreme: lepo.
Prr»|Tfi. NerH' »lfai»i mlkor t. 15.70. —. —., za maj —.—. Oktober-december 14.88.
Praga. Contrifugal »sovi, puntuvljcii v Trs'
caro in Tred odpoSiljat^T pr»onj f, —•--.— Ootioasse
85.---Čotrorni S7'—---.—. V *IhvhIi fmdiHt 37«—
Havra. Kava SuuIoh ^oti'1 uvi-i*«**' za fsbruvar 60"75, za juni 80.-.
Hamour?. Ban'»H gumi AV«r*go it:are 66.50 M maj 66.75 za september C3.—.
Dunajcika borza lO. maroa Htt«e.
Driarni dolg t papirju „ „ v arebru Avstrijska rentu ▼ zlatu , „ » kronali Kreditno akcije . . , London lOLst. . .
Napoleoni.....
20 mark . . 100 Halj. lir
▼će raj
101.20 10125 122.35 10l.n0 380 50 120.70 9.57 11.80 43.10
danes 101.25 101.20 122.45 101.50 381.60 120.75 9.57 11.80 4815
Razpis.
V zmislu §§. 8 in 12 postave z dne 23. junija 1892 St. 35. dež. zak. razpisuje podpisani zdravstveni okrožni odbor služ* bo okroinetfa zdravnika za zdravstveno okrožje ormoško I., obsegajoče politične občine 1. trgovsko, 2. Franjkovsko, 3. ormoSko, 4. hardečko, 5. humsko 6. litmersko, 7. velikonedeljsko, 8. podgorsko, 9. šardinjsko, 10. sodinsko, 11. cvetkovsko in 12. pušensko, z letno plačo 700 JT1. av. v. Razven tega in privatne prakse zvezani so s to službo dohodki za ogled mrličev in pa dohodki od okrajne bolniške blagajnice ormoške.
Prošnje za to mesto z dokazi, predpisanimi v §. 15. gori navedene postave, vložijo se naj vsaj do 25. marca 1896 pri podpisanem okrožnem odboru.
Odbor zdravstvenega okrožja ormoškega I. dne 22 februarja 1896.
Načelnik Hanžellč 1. r.
Krasne vzorce zasebnim odjemalcem zastonj in franko. Bogato oskrbljena knjige z uzor i, kakorinih ni Se bilo, za krojače nefrnnkovnno.
Sukno za oprave.
Peruvien in liosMng za preć,. duhovščino, sukno po predpisu za oprave o. kr. uradnikov, tudi za veteran«, (/a*itee, telovadce, livreje, mik no za biljarde in za igralne mite, prrvlaćlla ua voguve, loden ta tnvikr in za ie trnke, mik no za ženuke, aukno, ki se more prati, ugrnjaie ta popotovanje od 4—14 pld. itd.
Zarev vredno, ] oštetio, trojno, ši>to volneno sukno a ne cene krpe, ki so komaj vredne krojaškega dela, priporoča
Ivan 6tikarovsky
D«nn (Središča avstrijske industrije s milinom) Dl IIU vklađlićepol mlUJvna (/oldiuarjec.
IVAN H. POHLY TRST
Ulica Coroneo St. 9. zastopnik
parila mlina Concorđia
V BUDIMPEŠTI
priporoča naj topleje spoštovani in prijateljem izdelke tega znamenita mlina.
Vsakoktna produkcija milijon m~terskih stotov.
Lastnik politično društvo „EdineatiV Izdavatelj odgovorni urednik: Julij Mikotn. — Tiskarna Polenti v Trstu.