16. štev. V Kranju, dne 21. aprila 1917. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1— Za vse druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se rraprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Avstrija ponudija Rusiji mir. Odgovor avstro-ogrske vlade na izjavo provizo-rične ruske vlade. Dunaj, 14. aprila. C. kr. brzojavni korespon-denčni urad jc pooblaščen razglasiti sledeče: Vlada avstro-ogrske monarhije je izvedela za izjavo provizorične ruske vlade, priobčeno dne 11. aprila t. 1. Iz nje je razvidela, da Rusija ne zasleduje namena ^gospodovati nad drugimi narodi, njim vzeti njih narodno dedščino in nasilno zasesti tuje ozemlje, nego da hoče provzročiti trajen mir na podlagi pravice narodov, da določijo sami svojo usodo". Avstro-ogrska vlada je iz tega razvidela, da želi prpvizorična ruska vlada doseči cilj, ki se z njenim krije, ki ga je c. in kr. minister zunanjih del v svojem, dne 31. marca t. 1. priobčenem razgovoru označil kot vojni cilj avstro-ogrske monarhije. Lahko si torej pribije, da stremita avstro-ogrska in provizorična ruska vlada na enak način za mirom, enako častnim za oba dela, z mirom, kateri zagotovi, kakor je rečeno v mirovni ponudbi Avstro-Ogrske in njenih zaveznic z dne 12. decembra 1916, obstanek, čast in možnost razvoja vojskujočih se držav. Tedaj izrečeno prepričanje zaveznikov, da se dajo brezugovorno združiti njihove pravice in utemeljene zahteve z onimi drugih narodov, obstoji danes po izjavi provizorične ruske vlade v pomnoženi moči. Ker je s tem vsemu svetu in zlasti ruskim narodom jasno pred oči postavljeno, da Rusifa ni več prisiljena se boriti za svojo obrambo in za svobodo svojih narodov, ne more biti težko, najti spričo te enakosti v ciljih zavezniških vlad in ruske provizorične vlade pot sporazumljenja, tem manj, ker goji Nj. Veličanstvo cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski v soglasju z vladarji, ki so z njim zvezani, željo, živeti v bodoče v miru in prijateljstvu z zadovoljnim, v svojih notranjih in zunanjih življenskih pogojih, varnim ruskim narodom. Boj za Trst. Dunaj, 14. aprila. Včeraj so razvijali Italijani živahno, a brezuspešno letalsko delovanje. Sovražne flotilje, ki so vdrle pri Plaveh in proti Vipavski dolini, so naši letalci pregnali. Neko italijansko letalo je pri Dornbergu padlo na tla. Letalci so mrtvi. V prostoru pri Prošeku in pri Piranu so prisilili naši obrambni topovi letala, da so se vrnila. Bombe italijanskih letalcev niso imele nobenega uspeha. Naši letalci so napadli več taborišč v barakah na na Goriškem. Dunaj, 15. aprila. Naši oddelki so vdrli iz Tolminskega mostišča v italijansko oporišče pri Čiginju, premagali posadko ter se vrnili z 12 vjetimi. Dunaj, 16. aprila. Na Fleimstalski fronti so vdrle naše naska-kovalne latrulje zgodaj zjutraj v okolici Cime di Bocce v italijanske pozicije ter vjele 7 častnikov in 124 mož. Dunaj, 18. aprila. Neki naš letalec je sestrelil včeraj v boju v zraku nad Beljakom sovražni aparat tipa Farman. Letalce smo vjeli. Dunaj, 18. aprila. Neki naš hidroplan je bil pri posrečenem iz-vidnem podvzelju v severni Adriji napaden od več sovražnih letal ter se je moral, ker je bil poškodovan pri boju v zraku, spustiti na morje. Dve italijanski lelali, ki sta se hoteli polastili našega letala, sta padli v roke naših torpednih enot, ki so spravile lastne letalce ter neranjene vjete 4 italijanske letalce (3 častnike in enega podčastnika). Boji na Romunskem. Dunaj, 16. aprila. Nad Darmaneskijem je zbil 4. t. m. c. in kr. letalec sovražno letalo tipa Nieuport. Včeraj vVo-liniji zvišano delovanje ruske artiljerije. Sicer ničesar pomembnega. Boj pri Arrasu. Berolin, 14. aprila. Severovzhodno od Arrasa in ob Scarpi je nastala včeraj pavza v boju. Bolj proti jugu pri Croisillesu in Bullecourtu so napadli Angleži po močni strelski pripravi večkrat brezuspešno. V sunku za njimi so jim prizadejale naše čete precejšnje izgube. Na obeh bregovih Somme so sunile močne sovražne sile zvečer zopet proti našim pozicijam pri St. Quentinu. Napadi so se z velikimi izgubami ponesrečili. Nasprotnik pustil tam 3 častnike in nad 200 mož vjetih v naših rokah. Od 7. aprila sem obstreljuje sovražna artiljerija vseh kalibrov brez izbire nolranje dele mesta St. Quentin. Justična palača, katedrala in mestna hiša so že-močno poškodovane. Od Soissonsa do Reimsa in v zapadnem delu Chanipagne se bore artiljerije nadalje z vso silo. Francozi so izpostavili historične stavbe v Reitn-su s tem, da so v njih bližini postavili baterije, našemu učinkujočemu ognju. V Vogezih so pripeljale naše čete po sunku 20 vjetih iz sovražnih jarkov. Berolin, 15. aprila. Pri Duixmuidnu. in južno od Ypresa včasih živahno streljanje. Na bojišču pri Arrasu je prišlo vsled premestitve naše bojne črte severno od Scarpe le do malih, za sovražnika izgub polnih bojev. Od nižine Scarpe do železnice Arras - Cambrai so se vršili včeraj dopoldne silni boji. V gostih masah so napadle večkrat angleške divizije ; vselej smo jih s krvavimi izgubami zavrnili. Poleg velikih žrtev so utrpeli Angleži vsled sunka naših čet za njimi še 300 vjetih in 20 strojnih pušk. Od Soissonsa do Reimsa in v zapadni Cham-pagni divja artiljerijska bitka Še nadalje. Težki francoski bojni ogenj je razdejal v Laonu več poslopij. V malo odsekih živahen topovski ogenj. Lastna podvzetja na severovzhodni fronti Verduna in pri Ban de Saptu v Vogezih so prinesla plena in več vjetih. V Artoisu ob Aisni, v Champagni in južno od Vogezov zelo žjvahno letalsko delovanje. Angleži, Francozi in Amerikanci so izgubili v zraku 17 letal, sestreljenih s tal 4 letala ter 2 privezna balona. Ritmojster baron v. Richthofen je zbil svojega 44., poročnik Sčhafer svojega 18. in 19. nasprotnika. Iz treh letalskih flotilj, ki so včeraj napadle Freiburg, smo strmoglavili 3 anglaške letalce. Na vsej zapadni fronti, zlasti v bojnih odsekih, je vladalo stopnjevano delovanje letalcev. Nasprotniki so izgubili 12. aprila 11 in 13. aprila 24 letal in 4 privezne balone. Sovražno letalsko flotiljo smo nad Douajem uničili. Lovski letalski oddelek pod ritmojstrom von Richthofnom je sam zbil 14 letal, od katerih je zbil voditelj 3, poročnik Wolff pa 4 letala. Berolin, 16. aprila. Na severnem bregu Scarpe je zadržal naš uničevalni ogenj angleške napadalne valove, tako da se naskok ni mogel izvršiti. Tudi severovzhod- no od Croisillesa je razbil naš ogenj močen napad Angležev z izgubami. Severno od ceste Arras - Cambrai je vrgel sunek naših čet sovražnika nazaj na Lagnicourt irt Boursies. H krvavim izgubam tam se borečih Avstralcev prihaja izguba 475 vjetih in 15 sttojnib pušk, ki smo jih vzeli s seboj, ter 22 topov, ki smo jih vjeli in storili z razstrelitvijo nerabne. Pri St. Quentinu se je artiljerijski ogenj zopet ojačil. Med Oiso in Aisno so se ponesrečili včeraj z močnim ognjem pripravljeni napadi Francozov pri Vauxailonu in Givresu. Pred Soissonsom do Reimsa in v zapadnem delu Champagne je trajalo streljanje pri največjem delovanju artiljerije in metal min. Sovražni izvidni sunki dne 15. t. m. so se ponesrečili, danes zjutraj pa se je razvnela na širokih odsekih infanterijska bitka. V lotarinški ravnini in ob burgundskih vratih so ostala podvzetja francoskih čet v napadu na naše pozicije brez vsakega uspeha. Enoten napad sovražnih letalcev na naše privezne balone ob Aisni je bil brezuspešen. Sovražnik je izgubil med Soissonsom in Verdunom včeraj 11 letal, večinoma s stroji novega tipa (spads). Dne 14. aprila zjutraj so naša bojna letala pred flandrsko obuiu zbila 2 francoska hidroplana;. 4 letalce smo vjeli. Berolin, 17. aprila. Ob Aisni se bije ena največjih bitk sedanje silne vojne in z njo vred ena najsilnejših borb svetovne zgodovine. Od 6. t. m. sem so jo zdržema pripravljali Francozi z ognjem topov in metal min in sicer z doslej brezprimerno dolgim trajanjem, množino in ljutostjo, da bi tako postale naše postojanke godne za juriš, naše baterije ne-, zmožne za boj, naše čete omajane. 16. t. m. zgodaj zjutraj se je započel od Soupira ob Aisni do Bethenva severno Reimsa na 40 km dolgi fronti francoski predorni napad, izveden s strahovito silovitostjo, podžgan in dopolnjevan od rezerv, zasnovan v globokih členih. Popoldne je pognal Francoz nove mase v boj in izvajal močne postranske napade na našo fronto med Oiso in Conde sur Aisne. V ljutem ognjenem boju, ki izravnava postojanke in grebe v polje visoke in globoke kotle, postane nepremična obramba nemogoča. Boj se ne bije več za posamezno črto, temveč za celokupen globoko členovit utrjen pas. Tako valovi borba za najsprednejše postojanke sem in tja — s ciljem, da štedimo z živimi silami in odločilno oslabimo sovražnika s težkimi krvavimi izgubami, pa če prt tem tudi izgubimo nekaj vojnega materijala. Te naloge sta popolnoma izpolnila izborno vodstvo in sijajna hrabrost čet. Včeraj se je veliki francoski prediralni poskus, ki se je bil postavil jako dalekosežne cilje, ponesrečil in krvave sovražnikove izgube so zelo težke. Nad 2100 vjetnikov je ostalo v naših rokah. Kjer je na malo točkah vdrl sovražnik v naše črte, se boj če vrši. Pričakovati je novih napadov. Danes zjutraj se je razvnel boj v Champagni med Prunavem Auberivom. Bojišče se tako razsteza od Oise do Champagne. Čete pričakujejo bodoče težke boje s polnim zaupanjem. Berolin, 18. aprila. Na bojišču pri Arrasu se je na posameznih odsekih artiljerijsko delovanje zopet živahno pričelo. V predpolju naših črt na obeh straneh Somme se odigravajo dan na dan boji naših postojank s sovražnimi prednjimi četami. Ogenj se je pri St. Quentinu včasih ojačil; katedrala je bila večkrat zadeta. Na bojišču pri Arrasu se je na včeraj dopoldne vnel boj. Francozi svojega prebitnega sunka po neuspehih prejšnjega dneva pod učinkom izgub z v boju izmučenimi divizijami niso nadaljevali. Šele v večernih urah so se pričeli delni napadi. Na hrbtu pri Beaulnesu ob višinah pri Craonnu in severozapadno od gozda La Vilic au Bois so se zlomili njegovi napadalni valovi v ognju ali pa smo jih zavrnili v bližinskem boju. Tudi pri Les Godatu in Courzyju ob kanalu Aisne-Marne smo zavrnili sovražne napade. Rano zjutraj započeti napadi Francozov v Champagni so prodrli po sila močnem, že nekaj dni stopnjevanem topovskem učinkovanju, v širini kakih 20 km. V naših zapornih pozicijah smo vjeli tudi tam od sovražnika nameravano prebitje. V protinapadu smo zopet iztrgali tam se bo-jujočim črnopoltim divizijam dosežene kose gozda med Morauvillersom in Auberinom ter jim odvzeli 500 vjetih in več strojnih pušk. V bojih 16. t. m. smo od oklopnih avtomobilov, ki jih je sovražnik uporabljal, 20 uničili s svojim ognjem. Isti dan smo zbili v boju v zraku in z obrambnimi topovi 18 sovražnih letal. Na več točkah so posegali letalci z metanjem bomb in s strojnimi puškami v infanterijski boj. Število vjetih se je zvišalo na več kakor 300 mož. Letalski napad na Freiburg. Berolin, 16. aprila. V soboto opoldne je napadlo 12 angleškik letal odprto mesto Freiburg v Breisgavu, ob 5. popoldne pa druga flotilja 23 letal. Ubitih je bilo 7 žen, 3 moški in 1 vojak, ranjenih 17 žen, 8 moških in 2 otroka. Anatomični institut je bil poškodovan. Tri letala zo bila zbita. Voditelj sovražne floti'je neki angleški podpolkovnik je vjet. Kitajska pomoč. Amsterdam, 18. aprila. „Daily Mail" poroča, da je sklenila angleška vlada s kitajsko vlado pogodbo glede 200.000 kitajskih kulijev, ki naj se vporabijo kot nosilci in tudi drugače na Balkanu. Portugalske čete na zapadni fronti. Iz Lizbone poročajo, da se portugalske čete že aktivno udeležujejo bojev na zapadni fronti in da se je transport druge portugalske vojaške ekspedicije pod eskorto angleških rušilcev in torpe-dovk izvršil brezhibno. Pertugalski finančni minister Costa se je izrazil, da imajo Portugalci sedaj na zapadni fronti eno divizijo, da pa bodo imeli v kratkem tam armadm zbor 60.000 mož ter da Portugalska lahko pošilja na fronto vsak mesec po 6000 popolnoma oboroženih mož. Na Balkanu. Makedonsko bojišče. Dunaj, 18. aprila. Italijani so poskusili pri Skozi napraviti pon-tonski most čez Vojuso. Naš ogenj jim je to preprečil. Dunaj, 18. aprila. Zapadno od Bitolja je vrgel močan napad naših čet Francoze iz pozicij na Crveni steni, ki so bili v širini 1 km v bojih meseca marca ostali v sovražnih rokah. Protisunke smo zavrnili, nad 200 mož smo vjeli, več strojnih pušk in metal min smo vplenili. Vojna z Ameriko. Amerikanska intriga na Dunaju. Monakovo, 16, aprila. „M. N. N." poročajo i/ Budimpešte: Bivši amerikanski veleposlanik na Dunaju Penfield je pred svojim odhodom nasveto-val zunanjemu ministru, da naj se Avstro-Ogrska loči od Nemčije ter se na podlagi posebne pogodbe sporazume z entento. Avstrija naj odstopi del Galicije, Trentino, Banat, Bosno in Hercegovino, za kar da bo po porazu Nemčije dobila Bavarsko in Saksonsko. Avstrija je ta predlog odklonila na tak način, da je gospod Penfield uvidel da nima smisla še nadalje ostati na Dunaju. Mirovni cilji entente v soglasju z nazori Amerike. Frankfurt, 16. aprila. „Frkft. Ztg." poroča iz Novega Jorka : Ententa je predložila ameriški vladi take mirovne cilje, da je Amerika z njimi zadovoljna in pripravljena udeležiti se vojaških operacij entente. Bolivija proti Nemčiji. Le Paz, 14. aprila. Reuter. Bolivija je pretr-gaia stike z Nemčijo. Protinemške demonstracije v Braziliji in Argen- tliliji. Rotterdam, 17. aprila. Iz Buenos Airosa poročajo : Poulična druhal je streljala na cestah na Nemce ter lih nekaj ustrelila. Nato je druhal napadla nemški konzulat in nemško poslaništvo ter jih zažgala. Ogenj je pogasila policija. Berolin, 17. aprila. „Voss. Ztg." poroča: V Sao Paolo in Parani je prišlo do hudih protinem-ških izgredov. Množica je strgala v Sao Paolo grb z nemškega konzulata in obmetavala nemške trgovine s kamenjem; dijaki so opustošili nemške redakcije. Pri spopadih s policijo je bilo več oseb ranjenih. Podobni izgredi so se vršili v Parani v Argentiniji. Ameriški vojni kredit. VVashingtori, 17. aprila. Reuter. Senat je so-; glasno dovolil vojni kredit 7 milijonov dolarjev. Nemški podmorski čoln pred ameriško obalo. Haag, 18. aprila. Reuter poroča iz VVashing-i tona: Nemški podmorski čoln je z dobrim uspehom obstreljeval 100 milj južno od New Yorka nekega ameriškega torpednega lovca. Aretirani Nemci. Ženeva, 17. aprila. „Progres" poroča, da so , ameriške oblasti do sedaj aretirale 60.000 Nemcev Protinemške demonstracije v Braziliji. Rio de Janeiro, 17. aprila. Razburjenje ljudstva proti Nemčiji narašča. V Porto Alegre je napadla množica 270 nemških hiš, strgala napise in razbila okna. Množica je zažgala hotel Schmidt in trgovsko hišo Bromberg und Hacker ter klicala: „Zivela Brazilija!" 5000 oseb je hotelo napasti zborovanje nemške turneske zveze. Predsednik republike in vojni minister se posvetujeta o korakih, da se zopet napravi mir. Brambna dolžnost v Ameriki. Berolin, 19. aprila. „Vossische Zeitung" izve, da je vojaški odsek reprezentantske zbornice v VVashingtonu odklonil predlog za uvedbo brambne i dolžnosti z 9 glasovi proti 8 glasovom. VVashington, 18. aprila. Reuter. Senatni od- ; sed je sprejel vojni zakon z zakonom o brambni dolžnosti vred. Odsek reprezentantske zbornice je izpremenil zakon v tem smislu, da naj se najprej poskusi ustvariti novo armado v obliki vojsk prostovoljcev. Nato je prišel predsednik na kapitol ter izjavil, da je kompromis nemogoč, ker je po mnenju vojaških strokovnjakov nabor z izbiranjem edino uspešno sredstvo, da se ustvari močna armada. V Orijentu. Angleško poročilo. 13. aprila. Mezopotamija. Genaral Maude je 10. t. m. umaknil najsprednji oddelek na desnem bregu Dijale ter zvabil glavni del sovražnih čet v okolico Deltave. V noći na II. t. m. smo korakali proti Dijali, napadli 11. t. m. ter pognali sovražnika iz njegovih sprednjih pozicij pri Ghaliju, severovzhodno od Deltave. Dne 12. t. m. se je sovražnik umaknil na Seraijik. Dne 13. t. m. poroča, da se umika na Deliabas. Turki so izgubili 700 ranjenih in 200 mrtvih. Mi smo smo izgubili kakih 200 mož. Ruska revolucija. Važno posvetovanje delegatov ruske armade. Milan, 15. aprila. „Corriere deda sera'* poroča iz Petrograda : Okrog 20. aprila se vrši v Minsku velik sestanek zastopnik vseh na fronti se na-hajajočih armad, ki bodo razpravljali o od-nošajih med provizorično vlado ter delavskim in vojaškim odborom, o sklicanju ustavodajnega zbora, ustroju nove ustave ter o mirovnih pogojih. Sestanek bo najbrž izrednega neposrednega pomena. Lntenta bo svoje vojne cilje znova formulirala ? Berlin. 14. aprila. „Berncr Intilligetizblatt" poroča : Ruska provizorična vlada z zavezniškimi kabineti živahno diskutira vprašanji- revizije VOJnfh Ciljev, ki j i 11 je ententa svoj čas sporočila pre !-seclniku VVilsonii. Ruska vlada je zaveznike opozorila, da je od tega vprašanja odvisno njeno stališi e k londonski pogodbi, ki je bila podpisana pod starim režimom. Tudi predsednik Wilson se namerava baje pridružiti londonski konvenciji le pod pogojem, da ententa svoje vojne cilje takoj znova formulira in objavi. Vest o separatnih pogajanjih med Turčijo in Rusijo neresnična. Carigrad, 11. aprila. „Agcnce Milli" je pooblaščena izjaviti, da so popolnoma izmišljene in neutemeljene vesti, da bi bil ruski zunanji minister Miljukov pod roko stavil turški vladi gotove predloge glede svobode morskih ožin in bodočnosti Armenije. Oficijelno rusko poročilo o razmerah v ruski urmadi Petrograd, 17. aprila. Petrogradska brzojavna agentura poroča : Ministrski predsednik knez Lvov in nekateri drugi ministri, ki so se nahajali v glavnem stanu, da razrešijo gotova aprovizačna in transportna vprašanja, so mogli konstatirati, da se je položaj armade v primeri s položajem 18. in 28. preteklega meseca znatno zboljšal, zlasti glede dobave živil, moke, masti itd. Poljedelski minister je poudarjal, da sedaj lahko ustreže vsem zahtevam glede aprovizacije armade v okviru tega, kar je bilo spoznano za potrebno. Ministri so istočasno konstatirali, da transportne razmere ne delajo nobenih skrbij. Kar se tiče duha armade, je ministrski predsednik zastopnikom listov izjavil, da je nemir, ki se je pojavljal prve dni v armadi j popolnoma izginil. Bojno razpoloženje v armadi se boljša od dne do dne, disciplina ni oslabljena. Armada je pripravljena nastopiti proti savražniku in trdno zaupa, da bo mogla zadržati vsak napad na svobodno Rusijo. Novi nemiri na Ruskem. Koln, 19. aprila. „Kolnische Ztg." poroča iz Stockholma: Privatna poročila iz Haparande poročajo o izbruhu novih nemirov proti provizorični I vladi v Petrogradu. Nemiri so baje hujši, kakor j oni meseca marca. Potnike so v Haparandi za-j držali, ker je baje promet vlakov ustavljen. Vsa pošta iz Rusije je že 4 dni izostala. Sklicanje državnega zbora. Dne 16. t. m. je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o sklicanju državnega zbora, zvečer pa je bil ministrski predsednik grof Clam - Martinic pri cesarju v avdijenci. V podučenih krogih sodijo, da je zdaj zanesljivo računati na sklicanje državnega zbora in sicer se naj snide j koncem meseca maja. Razglas o sklicanju držav- j nega zbora izide najbrže že prihodnje dni. Na podlagi informacij poročajo listi, da je vlada opustila namen uveljaviti izven parlamentarnim potom jezikovno vprašanje, dalje vprašanje o posebnem stališču Galicije ter novi državno-zborski opravilnik. Prepuščeno bo državnemu zboru samemu, da izvrži preuredbo notranje - politič- ' nih razmer in mu bo naloga, spraviti izv^nparla-mentarne zadeve s posebnim ozirom na mirovno vprašanje, ki stoji v ospredju, v soglasju z notranje političnimi zadevami. Obrat, ki je nastal v notranjepolitičnem položaju, vzbuja v vsej javnosti kar največje zanimanje. O vzrokih presenetljivih dogodkov so sodbe precej soglasne: z ozirom na zunanjepolitični položaj in na izjave našega zunanjega ministra o mirovnih ciljih monarhije, so se morali notranjepolitični načrti zadnjih mesecev umakniti vsaj začas- ' no v ozadje. Monarhija mora sedaj sovražnikom pokazati, da je složna, da so njeni narodi s svojo usodo zadovoljni in da odklanjajo vsako vmešavanje v notranje razme-ie države. To naj se manifestira v državnem zboru, kjer bodo zastopniki avstrijskih narodov poklicani povzdigniti svoj glas I za nerazločljivo skupnost države in odločno obrambo napram vsem sovražnim naklepom proti strukturi monarhije. Odstop ministrov dr. Barnreithcrja in dr. Urbana. Dunaj, dne 17. aprila. Listi poročajo, da sta minister dr. Bćirnreither in trgovski minister dr. Urban ponudila svojo demisijo. V nemških strankarskih krogih utemeljujejo to vest s tem, da je nameravano sklicanje državnega zbora za mesec maj, da pa ne smatrajo merodajni politični krogi z ozirom na dogodke na polju zunanje politika za času primerno, ustvariti s § 11. tako imenovane predpogoje za sklicanje, vsled česar se opuste j pripravljalne cesarske naredbe o novem opravilni« ku za državni zbor, o novi uredbi narodnih razmer na Češkem in o odločitvi prometnega jezika. Rečena ministra sta bila vstopila v ministrstvo s privoljenjem obeh nemških meščanskih strank. Ker SO bile v več sklepih nemškega Nationalvcrbanda in krščanske socijalne združitve zahtevani »predpogoji" za sklicanje državnega zbora, je to oba ministra napotilo na demisijo. Odstop ministra Bobrzvnskega. Listi poročajo, da je tudi minister za Galicijo, Bobrzvnski podal demisijo. Utemeljil jo je s tem, tla je vstopil v ministrstvo z misijo, Izvesti Izločitev Galicije željam Poljakov primerno izven parlamentarnim potoni, ker pa je to po sklepu ministrskega sveta izključeno, smatra svojo misijo za končano. Nemški voditelji v avdijenci. Nemški parlamentarni krogi so mnenja, da se nastala ministrska kriza ne ra/.siii in da bo ministrski predsednik svoj kabinet ali izpopolnil z I novimi možmi ali pa omogočil dr. Biirnreitherju in j dr. Urbanu, da ostaneta na svojih mestih. Nemci žele, da bi cesar s posebnim lastnoročnim pismom ' izrekel dr. Biirnreitherju in dr. Urbanu svoje po-polno zaupanje ter tako dal nemškim strankam na slovesen način zagotovilo, da ostanejo nemške zahteve kot podlaga vladne politike v veljavi. I/, poljskih krogov poročajo, da je imela par- I lamentamu komisija poljskega kluba pod predsed- stvom dr. Billinskega posvetovanje o političnem položaju z ozirom na premembo v notranji politiki. Dr. Bobrzvnski se seje ni udeležil. Parlamentarna komisija poljskega kluba je dr. Bobrzvnske-mu izrekla zaupnico in želela, da ostane minister, vendar se poroča, da dr. Bobrzvnski svoje demi-siske ponudbe ne misli preklicati. Odločitev o demisijah dr. Barnreitherja, dr. Urbana in dr. Bobrzvnskega še ni izrecna in poroča se, da se tudi še ne zgodi neposredno zdaj. Izvrševalna odbora nemškega Nationalver-banda in krščanskih socijalistov sta imela 18. t. m. sejo in sta sklenila prositi za avdijenco pri cesarju. Ta jima je bila dovoljena za četrtek ob 6. uri zvečer. Voditelji obeh nemških strank bodo cesarju pojasnili svoje stališče in pričakujejo, da jim prinese ta avdijenca popolno pojasnilo o dejanskem položaju. Ta avdijenca je v avstrijskem javnem življenju izjemen pojav. O uspehu te avdi-jence so nemški voditelji poročali svojim strankam v petek in tedaj se je odločilo, kako bosta Natio-nalverband in krščanski socijalisti na dalje postopali. Dr. Korber pri cesarju. Dunaj, 18. aprila. V političnih krogih vzbuja veliko zanimanje dejstvo, da je danes dopoldne sprejel cesar bivšega ministrskega predsednika drja. Korberja v posebni avdijenci. Nemci pri cesarju. V četrtek, dne 19. aprila so bili zastopniki nemških strank v posebni avdijenci pri cesarju. Dunajski župan dr. VVeiskirchner je imel ogo-vor na cesarja, v katerem je izrazil vdanost nemškega narodv. Cesar je na to odgovoril: Zahvaljujoč se Vam, gospodje, srčno za izraz lojalnih čustev, v katerem vidim z veseljem nov dokaz zvestega mišljenja nemškega naroda v Avstriji in njegove privrženosti vladarski hiši, Vas zagotavljam, da pripoznavam resnobo in vnemo Vaših političnih prizadevanj po njih polni vrednosti. Hvaležno se spominjam izgledne požrtvovalnosti, ki so jo posvedočili Nemci Avstriji, njihovega na bojiščih preizkušenega junaštva, njihove neomajno ohranjene zvestobe državi in vztrajnosti, s katero se odlikujejo pri prenašanju vojnih težav. To ne izgine iz mojega spomina; moje zaupanje je Nemcem v Avstriji zagotovljeno. Namen mi je, sklicati državni zbor v najbližnjem času. Obnovitev parlamentarnega življenja po večletnem premoru ima v tem trenutku poseben pomen. Pričakujem od uvidevnosti vseh strank, da se bodo s spoštovanja vzbujajočo edinostjo zavzele za najvišje državne interese in državne potrebe. Računam pri tem na Nemce v Avstriji, katerim gre kot zanesljivim oporam državne edinosti pri uredbi razmer, ki se je začela že med vojno in se mora po njenem koncu s konsekvenco izvesti, velika naloga, katere izpopolnitev zanesljivo pričakujem. Moja vlada se bo nepremično držala ciljev, ki so ji določeni. Računam zanesljivo na to, da bo v parlamentu prepričanje o potrebi soglasnega skupnega delovanja zastopnikov vseh narodov Avstrije obvladalo razprave in da se bodo tako ustvarili pogoji za ugodno prihodnost Avstrije. Gotov sem, da boste Vi, gospodje, postavili svoje sile v tem smislu v službo skupne stvari. DNEVNE VESTI. Cesarjeve besede. Bjorn Bjomson (norveški pisatelj in politik), Id ga je te dni cesar sprejel v Laktenburgu, je o tej avdijenci povedal poročevalcu „Az Ksta" sledeče: Govoril sem tudi že z drugimi kronanimi knezi, a še nikdar s kraljem, Kakršen |e Vaš. Kralj Karel je govoril z veliko odkritosrčnostjo in presenečen sem bil, da koraka tako trdno na svoj cilj, kako vse ve in Kako jasno vse vidi, kako dela vesel in živahen je in koliko mlade sile je v njem. Kar je kralj rekel, tega seveda ne smem povedati, a kaj hoče, to bom povedal : mir. Zdaj mir, pozneje še mnogo drugega, same velike in dobre stvari. Eno izjavo pa moram povedati: „Jaz sem bil sam zunaj v strelskem jarku", je rekel kralj, „bil sem priča, ko je bil Vojak zadet v trebuh in se je krvav, podrl. Vem, kaj |e vojna, vem, kako je straSna, vem torej, kaj pomeni mir! Mir, to želim ! Odlikovanje. Z vojnim zaslužnim križcem II. razreda za civilne zasluge je odlikovan dr. Edvard S a v n i k , c. kr. višji okrajni zdravnik v Kranju. Odlikovan je s srebrnim križcem s krono dr. Niko Omersa, C; In kr. tit. narednik pri 27. domobranskem pešpolku. -J- Anton Štritof. Dne 11. t. m. je nenadoma uiiii-l za otrpnenjem srca Anton &tr 11 of, c. kr. ravnatelj na II državni gimnaziji v Ljubljani. Pokojnik |e bil priznan pedagogičen pisatelj in iz-bOren učitelj, pa tudi na kulturnem polju si je stekel zaslug. Mnogo se je trudil za povzdigo slo bliske pesmi i,, |e bil več let predsednik .,(ikisbeiie Marice*. Od I. lWir>. ■ I&00. |e 1>N profesor na kranjski gimnaziji. Za časa svojega bivanja v Kranju se je živo zanimal za društveno življenje v našem mestu. Bil je čitalnični odbornik in pevovodja. Čitalnični pevski zbor je dvignil na visoko stopinjo in priredil ž njim nekaj krasno vspelih koncertov. L. 1898, je bil izvoljen v občinski odbor. Z njemu lastno vnemo in vztrajnostjo se je posvetil javnemu delovanju in je osobito kot izredno marljivi tajnik vodovodnega odseka mnogo pripomogel v to, da so se po raznih ovirah izvršila pripravljalna dela za poznejšo veliko zgradbo vodovoda za Kranj in okolico. Bodi mu blag in hvaležen spomin ! Nova prebiranja. Razpisana so nova prebiranja za črnovojniške obvezance letnikov 1867. do 1871. in pa posebna prebiranja za tiste črnovojniške obvezancev letnikov 1867. do 1893, ki so bili od dosedanjih prebiranj izvzeti. Prebiranja se vrše v času od 17. maja do 14. junija. Privatni brzojavni promet z armado na bojišču. V naprej so dopuščene v posamezne vojne pošte tudi privatne brzojavke, pa le ako so nujne. Te brzojavke morajo imeti natančne naslove in smejo vsebovati z naslovom vred le «30 besed. Enotna taksa znaša 2 K za vsako brzojavko. Završnica. Z odločbo deželne vlade kranjske, ki jo je odobrilo domobransko ministrstvo, se mora nadaljevati promet deželne električne centrale na Završnici, a samo za vojaške namene, ves drugi promet pa se mora ustaviti. Seja kranjskega občinskega odbora z dne 13. aprila 1917. Župan F. Polak otvori sejo in konstatira sklepčnost. Pred prehodom na dnevni red se s toplimi besedami spominja dne 17. marca umrlega občinskega odbornika FrancavEx-lerja. — 1. Naznanila županstva. Župan poroča, da je potom c. kr. okrajnega glavarstva došla Najvišja zahvala za udanostno izjavo, podano povodom zasedenja prestola po Nj. Veličanstvu cesarju Karolu I. — 2. Občinski računi za I. 19 16. Predsedstvo prevzame podžupan dr. V. S tempi h ar. Poročevalec obč. odbornik J. M a j d i č prečita točko za točko mestni račun, ki izkazuje dohodkov K 68205'90, izdatkov K 49782"22, torej stanje blagajne koncem 1. 1916 K 1842368. Nadalje poroča o računu ubož-nega zaklada s pribitkom K 648 91, o bilanci mestne klavnice s primakljajem K 268977, o računih Valentin Pleivveissove, Simon Robičeve, Franc Omersove in Gabrijele Scarijeve ustanove. Ko poročevalec prečita zapisnik sestavljen povodom pregledovanja občinskih računov, občinski odbor vse račune soglasno odobri in potrdi. Nato župan zopet prevzame predsedstvo. 3. Računi gasilnega in reševalnega društva zal. 1914, 1915. in 1916. Na predlog poročevulca obč. odbornika I. Schvvarza se navedeni računi soglasno odobre in se društvenemu blagajniku izreče zahvala za vzorno knjigovodstvo. 4. Poročila finančnega odseka, a) Prošnja Iv'ana Volčiča za najemnino mestnega sveta se odstopi županstvu, ki naj s prosilcem vse potrebno uredi in potem poroča o prihodnji seji. — b) Občinski odbor dovoli po 100 K za „Teden za vdove in sirote padlih junakov", za društvo „Domovi za oslepele vojake" na Dunaju in za po potresu porušene vasi v krškem okraju. — 5. Poročilo policijskega o d s e k a, Na predlog poročevalca obč. odbornika A. M a j d i č a sklene občinski odbor, da Tie ugovarja prošnji Marije Bratuša za podelitev, oziroma prenos gostilničarske koncesije na njeno ime. Nato župan zaključi sejo. Teden za vdove in sirote v Kranju se je vredno pridružil svojim prednikom. Minulo soboto se je vršil v dvorani Ljudskega doma koncert, ki je v vseh točhah kar najizbornejše vspel. Občinstvo se je odzvalo plemenitemu patrijotičnemu namenu v najpopolnejši meri. Vkljub najslabšemu vremenu je vse tekmovalo, da doseže za ta namen kar največ more. Deklice so pod vodstvom voditeljice gdč. Pranje Jugovic - eve z vnemo prodajale znake, dečki pod vodstvom voditelja g. Franca Ivanca pa listke za tombolo, ki se je vršila v nedeljo pop. vkljub vetru in dežju pod vodstvom prost. gas. in reš. društva. Zvečer je napolnilo občinstvo kavarno g. Zdravko Krajnca, kjer soodbornice podružnice Rdečega križa pod vodstvom ge. Marije Kušarje-ve nudile občinstvu najraznejših okrapčil, stregle pa so gostom s priznano spretnostjo kranjske gospodične. Častniški zbor iz Kranja in okolice je bil polnoštevilno zastopan in ni čudo, da je umetniška godba, ki je nad vse izborno svirala povzdignila pete in da so z dražeslnimi prodajalkami zavrteli v plesu do ranega jutra. Opozarjamo na današnjo predstavo v „Kino-Talija", ki se vrši na korist vdovam in sirotam padlih vojakov. Umrl ie dne 14. aprila v Ljubljani v starosti 80. let po dolgi bolezni vpokojeni nadučitelj M i-k I a v '/. S i a n ovni k. Služboval je dolgo vrsto let v Smartnem pri Kranju in slednjič v Selcih nad Skoljo Loko. Bil je nekaj let zastopnik uči-teljstva v okrajnem šolskem svetu kranjskem. Poučeval je polnih 5o let. Počiva) v miru 1 Prevzemne cene za fižol letošnjega pridelka. I »usedanje prevzemne cene za fižol so bile v razmerju k dVugim pridelkom velikjj prenizke', zlasti v ra/inerjii z žitom' in grahom. Posledica tega je bila, da so lansko leto kmetovalci na Kranj- skem veliko manj sadili fižola kakor običajno. C' kr. kmetijska družba je že lani zahtevala pravično ureditev prevzemnih cen za fižol, toda brez uspeha. V pričetku t. I. je kmetijska družba predložila obširno spomenico o tej zadevi na c. kr. urad za ljudsko prehrano, ki je vsled tega ravnokar odgovoril in sporočil, da prihodnje dni izide naredba, ki določi začasno nove prevzemne cene za nekatere vrste stročnatih sadežev, in sicer za fižol in grah letošnjega pridelka na 80 K za 100 kg. S to ceno je kmetovalcem kolikortoliko ustreženo in zato se nujno pozovejo letos po možnosti veliko fižola nasaditi. Amonijev sulfat je izborno učinkujoče du-šičnato umetno gnojilo za krompir. Krompir zahteva zelo gnojno njivo, toda sveži hlevski gnoj mu ne prija ker povzroča na krompirju razne bolezni in zlasti gnilobo. V sedanjih razmerah se seveda ni ogniti gnojenju krompirju s svežim hlevskim gnojem in tisti, ki ima tega premalo ali sploh nič, naj krompirju gnoji z amonijevim sulfatom. 100 kg amonijevega sulfata na ha poviša pridelek krompirja za dobrih 25 stotov, 200 pa za dobrih 50 stotov. Na ha [e torej vzeti 100 do 200 kg, ali pa na ar 2 do 4 kg, oziroma na štirjaški meter 20 do 40 dkg tega gnojila. Amonijev sulfat se razstrese na razorano njivo, ki ga je potem z brano podvleči. S tem gnojilom se lahko krompirju gnoji tudi še po saditvi in celo potem, ko je krompir ozelenel, če se po vrhu potrese in z grabljami zavleče. Kmetijsko ministrstvo je zaradi večjega pridelka krompirja naknadno in izjemno dodelilo za Kranjsko deželo še 3 vagone amonijevega sulfata, ki utegnejo priti v kakih 10 dneh v Ljubljano. Naročila na amonijev sulfat sprejema c. kr. kmetiska družba kranjska v Ljubljani. Prav posebno koristno je krompirju gnojiti še z žveple-nokislim kalijem ali z žveplenokislo kalijevo mag-gnezijo, katera gnojila se tudi dobe pri imenovani družbi. Naročila se izvršujeje po vrsti priglasov, kolikor časa je kaj zaloge, in imajo seveda družbeni udje prednost. Predrzen roparski napad. Ko je 12. t. m. prišel glavni blagajnik kranjske industrijalne družbe na Savi - Jesenicah Josip Vilfan v svoje stanovanje, je zapazil, da vrata njegove omare niso popolnoma zaprta. Ko je pristopil, je planil iz omare majhen, delavsko oblečen človek in Vilfana prijel za vrat. Nastal je boj. Na klicanje napadenega Vilfana sta prihitela na pomoč dva, v bližini stanujoča uradnika, a sta napadalca le še videla, ko je pobegnil v bližnji gozd. „Tiroler Soldaten Zeitung", ki je priobčeva-la tudi znane proti Slovencem naperjene članke, je bila sedaj, kakor poroča „Arbeiter Ztg.", radi raznih preradikalnih političnih ekskurzov ustavljena. „Hrvatska" ustavljena. Kakor poročajo iz Zagreba, je hrvatska vlada ustavila glasilo fran-kovske stranke „Hrvatsko". Rečeni list je vpri-zarjal v zadnjem času ostudno denuncijatorično gonjo proti hrvatsko-srbski koaliciji. Ta gonja je vzbujala v vsej hrvatski javnosti ogorčenje in razburjenje in vlada je morala menda konečno poseči po skrajnem sredstvu, da prepreči resno zne-mirjenje po deželi. — Banova naredba pravi, da je način pisanja „Hrvatske" ogrožal javni red in s tem državne interese. Tako je zopet končal neslavno eden onih gnjusnih denuncijantov, ki so prava rakrana na našem narodnem telesu. Zopetni sestanek ministrov severnih držav se vrši, kakor javljajo iz Kodanja, meseca maja. Volilna reforma na Angleškem. Kakor poroča „Daily Telegraph" po uradnih informacijah, bo predložila angleška vlada v treh tednih volilno predlogo zbornici poslancev. Razširjajte nas list Majhna hiša se vzame v najem v bližini ali v mestu Kranja. Natančneje pri g. Alešovcu v upravništvu. Kupim vsako množino smrekovega orehovega jesenovega čeinjevega hroševega lipovega hrastovega lesa na vago ali na meter. Debelina od 30 cm naprej. Kupim tudi kostanjev les Natančneja pojasnila daje i. minil]. Spominjajte se »Rdečega križa" i Kmetska posojilnica ljubljanske okolice S ■o ca ca n 'c > u