37. številka MARBUR8 Ein am 1 ? _:Í9ͧ mit ^HBeilagen . , 13. septembra 1915. XLK. tečaj. mtS wm wiph Í v-"-; a» i*» Tgf List ljudstvu v pouk in zabava Izhaja vkak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanja» na dom za calo leto Kdor hodi sam po ajega, plača na leio samo 3 K. — Narocnim» a« poš$a oa: Uredngivo iJruitva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. naročnice, f* taserate »e plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 13 vin., aH kar je Bito, 1 kvadratni stane beseda 5 vin. Parte ki zahval« vsaka petitvwfa 34 vin., Ujave ia Poslano 36 vfii. — S& ežele 8 K. íiákovneg» . S, sprejema <"> opoldne. —Tiezaprfe reklamacije so eftu .Mata is prosu. Živinske cene. ia nastalo med kmetovalci in živinotržei mnenje, da veljajo za prodajo živine uradno določene najvišje cene. Tako n. pr. mislijo nekateri, da se smatra celo tedaj kot navijanje cen, ako se za1 dobre klavne vole zahteva za 100 kg žive teže 100 K in da se mora taka zadeva sodnijsko obravnavati. Vse to je imelo nasledek, da se na deželne se'jme za 'klavno živino sploh ni več prignalo skoro nič živine i,n da se je žiivina, ki jo imajo živinorejci na razpolago, prodala izv(e'n dežele. Da se ti napačni nazori, kiateri se še vedno širijo, odpravijo, in da se živinska trgovina zopet o-živi ter s tem vpostavšjo na živinske trge zopet boljše razmere, naznanja c. lir. namestnija v pomirjenje kmetovalcev in živinotržcetv, da se od oblasti sploh še dosedaj na Štajerskem ni določilo najvišjih cen % a. živi n o. Ako se pri prodaji živine drži cen, ki so z ozirom na sedanji vojni položaj in na težave pri reji živine in prižiivina-tržtvu opravičene, se gotovo ni treba bati, da bi se koga zasledovalo radi pretiranega navijanja cen. Ako je prodajalec zahteval za dobre klavne vole /100 K za 100 kg žive teže, se radi tega ni njikjer podalo ovadbe radi pretiranega navijanja cen. Pripustilo se ,ie celo, da je z ozirom na dobroto blaga, cena znašala dvakrat toliko in še celo več. Osrednji odbor štajerske c. kr. kmetijske družbe sporoča to važno naznanilo cesarske namestnije s prošnjo, da se v smislu tega obvestila pomirjajoče u-pliva na kmetovalce in živinotržce ter se pospešuje pošiljanje živine na domačo sejme za klavno živine, da se tako zadnji čas nastali položaj na listih zbolj-ža. Gradec, dne 9. sefpt. 191 o. Osrednji odbor štajerske c. kr. kmetijske družbe." Vojno zavarovanje. Vdovski in slirotinski ppmožni zaklad cele oborožene sile čuti s tem potrebo, opozoriti vse kroge in sloje prebivalstva na izredno primernost m na gospodarski pomen vojnega zavarovanja in kar najnuj-neje poročati, da se sklene tako zavarovanje. S primernim vojnim zavarovanjem se bo mogla torej bodočnost zaostalih, k61ikor je mogoče, zagotoviti. Olajšalo bo srce vojniku na bojišču, njegovim dragim doma, ki hrepeneče pričakujejo njegov povratek, pa odvzame hudo bol. Zavarovanje velja za slučaj smrti v teku enega leta, izvzemšl samomor. Zavarovalna svota se izplača popolnoma,, ako zavarovanec pade, ako podleže posledicam bolezni ali poškodb v vojni, ako se pogreša, ali ako umre iz kateregakoli Vzroka naravno smrti v ujetništvu ali po svojem povratku v teku enoletne zavarovalne dobe. Ako bi pa slučaj hotel, da je dotičnik na dan zavarovanja že mrtev, potem se plačana premija vrne, ker je tako zavarovanje neveljavno! Končno se lahko, ako se vojno zavarovanje spremeni v navadno zavarovanje življenja, polovica premije za vojno zavarovanje vračuni v redne premije za zavarovanje življenja Wdi tedaj, ako zavarovanje življenja ne sklene zavarovani vojnik sam, temveč kak član njegove rodbine. Tistim, ki ima^jo podporo, ae dovoli plačevanie premije v 61etnih obrokih. Vojnik pa je zavarovan že s plačilom prvega obroka. Enkratna premija znaša za vojaštvo po poklicu i'n zta tiste, ki so po zakonu zavezani vojni dolžnosti, v teku 12-letne rezervne službene dolžnosti 7% do zavarovalne svote 2000 K, čez 2000 K 9%, za vojaStvo, ki pripada trenu in sanitoti ter vojaške zdravnike 514'% do 2 tisoč kron, Čez 2000 kron TA %. Za pripadnike črne ujske vsake svoíc po - 45 K. 100 K - premija 4,50, 1000 K Kdo je črnovojnik? Črnovojnik je'tisti; ki je ne-daj kot vojak aktivno služil in je kot rezervnik 12 et odslužil. Dalje je črnovojnik tisti, ki ni bil vpiak ¡red vojno, ki pa je bil med vojno pri prebiranju potrjen. Crnovojniki so tedaj tudi 18-, 19-, 20-letni mladeniči, ki so bili pri prebiranju potrjeni. Pripomni se, da se lahko zavaruje ne samo so-r tdnik, temveč vsak, bodisi prijatelj ali tujec. Recimo, a je vojnik dolžnik večjega zneska, za kateri znesek si porok. Priporočalo bi se vojnika zavarovati. V slu-¡ju, da ne pride več nezaj, jo na razpolago zavarovalnina, s katero se dolg poravna. Nikdo naj ne zamudi, kakor hitro mogoče, predlagati zavarovanja. ojasnila se dobijo vsaki dan pri c. kr. davčnem izpadu, obenem se tudi lahko takoj predlaga zavarovanje. flustrijsko-ifalijanslio bojišče. General Boroevič se je izrazil nasproti vojnim j oročevalcem, ki so se mu prišli predstavljat, da je r.aš položaj ob Soči sijajen. Naša artilerija je sedaj pomnožena ter izvrstno deluje. Marsikaj tudi sama o-; ravi brez lastnih žrtev, kar je prej morala storiti Mianlerija z večjimi ali mam;šir>i izgubami. Boljši olož&j naših čet seveda kaj ugjudno upliva na pod-zetnost in drznost našega vojaštVa, Pri Italijanih je nasprotno. Vojaštvo je prišlo s prepričanjem v boj, da 0 danes ali jutri v Trsta, Sedaj pa nobenega kora-a naprej. To seveda potlači navdušenje* Zraven tejía so Italijani že izgubili svoje najboljše vojake. Doler so so borili bersaglijeri in alpinci, so se laški na. ndi vršili s korajžo in prožnostjo, toda kasneje so íorali častniki svoje moštvo s silo in pretenjem vs-odbnjati k naskokom. Stanje na italijanskem bojišču ; sedaj to: Doberdobska planota stoji neprestano od zmernim ognjem topov. Časih pa pomnoži sovraž-ik svoje streljanje in na to nastopi pehota z nasko-i. Kakor znano, vedno brez uspeha. Pred Gorico je splošno sedaj mir. Najbolj živahno se gibljejo Lahi zadnji čas pro- 1 Tolminu in za n;im ležečem gorovju. Toda naša artilerija vrlo odgovarja, Cestokrat preseneti I-talijane, razkropi zbirajoče se laške čete in kakor se ' ii, nadkriljuje laško artilerijo v vsakem ozira. Naša v- strelskih jarkih izšolana pehota si svoje jarke pri. ravlja vedno bolj varno in ugodno. Pri Boyeu so zadnji čas laški naskoki pogostejši in ljutejši. Toda vsi poizkusi, pregnati nas z /.avzetih postojank, so zastonj. Na Koroškem in Tirolskem se vršijo tuintam manjši spopadi. Toda v gorovju je že sneg n mraz, ki ne upliva dobro na laško vojaštvo. Laški lapadi so brez uspena. Italijan pri Gorici ne pride preko Soče. Ljubljanskemu „Slovencu" se piše iz Gorice: V zadnjih dneh ni nič novega v našem mestu. Tuintam prileti šrapnel ali granata, zadene in ne zadene. Večinoma ne zadenejo italijianske krogle. Svoje bivališče najdejo navadno v zemlji, — Zdi se, da je Italijan nekoliko popustil napade na Gorico. Kajpada, rad bi dobil našo solnčno Gorico kolikor mogoče nepoškodovano v svoje roke. Ce se mu to posreči, je se-eda drugo vprašanje. Naši vrli Dalmatinci in Bošnjaki, ki še vedno stoje kot hrast, pravijo, da izdajalec ne bo dobil Gorice v svoje roke, dokler so oni tu, in hraber Zadrčan je še pristavil: JPriduŠam se, da Italijan ne pride preko Soče pri Gorici. Poprej bo tekla Soča proti Solkanu." Dosedaj še ni prav velik)» štkode v mestu iu v zadnjih dneh opažamo, da so se prebivalci mesta za- čeli polagoma spet vračati domov. Da je v mestu draginja, se razume. Več dni ni bilo dobiti kruha. V za» lajem času pa se dobi v pekarnah celo bel, psenični kruh. Upajmo, da bo v prihodnje vedno boljše. S trdnim zaupanjem v boljšo bodočnost zremo goriški Slovenci velikim dogodkom nasproti. Slovanska plemena se bore pri nas s srcem in s srdom v ^rcu proti našim stoletnim tlačiteljem. Ni ga sloveu-skega, oziroma slovanskega vojaka, ki bi se bal stopiti s puško in mečem v roki nasproti italijanskemu izdajalcu. Vse hrepeni le po maščevanju in maščeva-iju. Krivica mora biti z orožjem' kaznovana. Vsi avstrijski narodi so udeleženi pri tej vojski, a stud, ki •revladuje srca vojakov cele naše vojske proti Italija, om, je tako velik, da se ga s peresdm ne da popisati. — In kjer so taki vojaki, ki se bojujejo za pravic o — hčerko božjo — mora biti zmaga na njih strani! Turudijevi junaki pohvaljeni. Dne 31. avg. je izdal priljubljeni vrhovni povelj- ik Droti Italijanom, nadvoijvoda Evgen, t.>-lc dnevno ovelje: „N j e g o v o c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo sposebnim zalo v oljstvom vzeti v Najvišjo vjednost ■; a j ponižne je mu predloženo poroči, o o izrednem junaškem držanju d al« n a t i n s k i h čet pri Podgori, Njegova Veličanstvo izraža tem izvrstnim Se, a m n a j t o p 1 e j e Najvišjo zahvalo in pozdrav. T o povelje se ima razglasiti vsem č e -t a m." Samoumevno je, da je ta dan po vrlih Dalma-tincih plalo čustvo velikega ponosa. Sam cesar jih je pohvalil ter jim poslal pozdrave, in sedaj zopet še z večjim veseljem izvršujejo svoja junaštva ob reki Soči, ki neukročena drvi mimo njih ter s svojim šumom peva zahvalno pesem Turudiji in njegovim Dalmatin-eem. Italijanski napad na Za graj. Nedavno so Italijani uprizorili zopet enkrat go-rostasen naskok na Zagraj. Približno tri brigade proti par našim bataljonom! Bilo je ob jutra-njem svitu.. Menda so mislili, da se naši opazovalci ziblje.io v, sladkem spanju; a zgodilo se je, česar niso pričakovali, da so namreč takoj po izstopu iz svojih pošto jank skočili v ogenj naših baterij, ki so na njihove strelske jarke izvrstno uravnane in dostreljene. Po kratkem; kolebanju so prišli vendar zopet nekoliko na, : tej; bržkone so linije v ozadju pritiskale v ospred-e. Za nekim vrhom so skušali priti k sapi, toda tedaj so bile že zopet cele plasti nagih šrapnelov nad uimi L>n so se razletavali v izborno pogodenih toči kah. Ob prihodinjem skoku naprej so se že nekoliko obotavljali. Ogenj našega topništva je žel lepe uspehe, Italijani pa, kaj neradi korakajo čez trupla padlih tovarišev naprej. VeČini se je poznalo, da bi rajši bili kje drugje, kakor pri tem naskolni. Vseeno so jih mogli poriniti še za kos naprej in nekaj jih je prodrlo že v naše ovire. Takrat je bil čas, da nastopijo njih rezerve. Bili smo pa tudi mi pripravljeni, da za-čaejo prodirati močne sovražne rezerve. Zdaj pa tak_ šno presenečenje! Italijanskih rezerv ni nikjer! Nekaj naših baterij je bilo malo zabobnelo na pprostor za italijanskimi strelskimi jarki, kjer so se imele z-rat rezerve. Rezerve naše toče niso prenesle, marveč so io urnih krač odkurile. In njihovi obžalovanja vredni tovariši so stali tu pred naišimi židnimi pre-grajami in deloma med njimi — v najhujšem ognju, naše peliote in strojnih pušk. Takega streljanja iz bližine pa Italijani na noben način ne prenesejo. Hoteli so se kar najbrže „preurediti"» to je priti zopet azaj v svoje strelske jarke., a le malo jih je doseglo svoj cilj od vseh ogromnih trum, ki so se bile udeležile naskoka, italijanske baterije so pač poizkušale, !a bi dostrelile in da bi naSle pravo zavetišče, a tuli za te je bilo preskrbljeno. Dve naši bateriji sta bi* li na preži ter jih vzeli, ko sta začeli streljati, pod svoj brzi ogenj. Uničiti italijanske baterije, je v takem položaju zelo težavno, ker so nevidne; tod» mj* goče, da se jih v odljočilnem trenutku pripravi, da obmolknejo, in to je glavno. Za. take namene so naši brzostrelni možnarjf klakor nalašč ustvarjeni. (Ker streljajo izredno daleč, jim ne more nobena italijanska baterija uiti. Ko pride ura naše ofenzive, ki jo z velikim veseljem pričakujemo, tedaj nas bodo Italijani šele, dodobra spoznali. Zagraj (italijanski Sagrado) leži severozahodno od Tržiča ob Soči, tik ob porobku Doiberdobske gorske planote. Drzna avstrijska patrulja. V odseku goriškega obmejnega ozemlja je bilo treba poizvedeti, kje je sovražnik. Poslati se mora patrulja, da to poizve. Praporščak, desetnik in en pešec so šli na pot. Deževalo je, večer je nastopil, noč, ko SO šli na pot. Sli so in zvečer ob 8. uri so dospel: do meje. Tam so počakali. Ko je razprostrla noč s ja krila nad velikanske skale in prepade, so šli dalje. Čevlje so si obvezali, da se ne čuje koraka, v razdalji desetih korakov sledijo drug drugemu, praporščak prvi. Gredo čez potok. Poslušajo na vsakih 20 korakov, ali se kaj zgane. Pašnik, le tuintam kako drevo. Visoka trava, rastline, ki se ovijajo nog, da ne moreš naprej. Poslušajo, napenjajo ušesa, nič, Dospejo do gozdne meje sedla . . . Kar nakrat čujejo motne glasove. Z vso previdnostjo naprej. Žična zapreka. Ni več dvoma, sovražnik je blizu. Po trebuhu se plazijo skozi žice. Deset korakov od njih so sovražne straže, oddaljene druga od druge kakih petnajst korakov. Sedaj se prične najtežje delo. Sapo zadržujejo, po trebuhu se plazijo dalje. Trideset korakov zia žicami zadenejo na strelsk)i jarek. Cez njegovo kritje. Razločno so čuli pogovor ajpincev. Kar naenkrat: Chi va la? Desetnik in pešec tečeta nazaj, praporščak stisne svojo glavo in se drži mirno kakor miška. Čutil je, kako se odpirajo zaklopjiioe puške. Hitro se odloči, skoči pokoncu in kolikor ga morejo hitro noge nesti, si išče primernega liritja. Počijo streli in zadenejo na ono mesto, kjer je ležal. Nastane mir. namen praporščaka je, prodirati dalje v sovražnikovo zemljo. Pride na mesto piled grmičevje in opeizi, da se mu bliža patrulja, začne streljati in hitro se je vajilo po tleh nekaj alpincev, grozno so preklinjali. Praporščak porabi: zmedenost in izgine . .,. Po noči ob 1. uri se prikaže iz nizkega smrečevja postava praporščaka, gre skozi vse ovire in dobi prosto pot, kmalu zaklene na desetnika in pešoa in vsi trjje se vrnejo nazaj. Dobro so opravili. T|ežka je naloga patrulj v gorovjti, ^ „Hudičeve puške." „Tiratore Italiano" poroča: „Uplenili smo avstrijsko puške, ki je imela na cevi aparat, kateri o-mogočuje, da se pritegne iz daljave kak določen cilj pred vizir tako, da ga je lahko zadeti. S to novo hudičevo pomočjo streljajo nam sovražniki v prvi vrsti naše oficirje, Mi se ne poslužujemo ne takega, ne kakega drugega vojno-neprimernega orožja, kakor bomb z vdušljivim plinom in pušk z eksplozivnim strelom. Mi bi mogli v okvirju mednarodnega prava to vračati tako, da bi pri vseh četah osnovali posebne izbrane strelske skupine, kji bi imele samo nalogo, streljati na oficirje in na morebitna letala." Italijanski list, kateri označuje za dolge distan-ce splošno rabljeno daljnogledno cev za cilje kot nedopustno vojno sredstvo, pozablja ali namenoma ali iz nevednosti, da tak daljnogled res olajšuje merjenje za daljšo distanco, ali da ne nadomesti mirne roke. — Ako se to cev proglaša za nedopustno za vojno, potem bi se smelo dvomiti, ali so dopustna tudi očala in to bi moglo vesti do tega, da razlika v vidu posameznih strelcev je v protislovju z določili medna^ rodnega prava. Da divja ljudstva take inštrumente imajo za hudičevo delo, nam je znano. Med omikanimi napodi pa prednjačijo v tem pogledu Italijani. Ogromno število mrličev. Italijani so dne 9, sepf. dopoldne poslali na našo postojanko Seikofel pri sedlu Kreuzberg odposlanca z belo zastavo. Odposlanec je prosil, če bi smeli I-talijani zagrebsti velike kupe svojih mrličev, ki so ležali med avstrijskimi in italijanskimi strelskimi jarki, od katerih se je že širil grozen smrad. Avstrijski poveljnik je dovolil, da smejo Italijani pobirati mrliče samo v razdalji 1000 korakov od naših postojank, z bližnjega prostora pa bi že Avstrijci sami pokopali italijanske mrliče. Italijani s tem niso bdii zadovoljni* Očividno so hoteli pri pobiranju mrličev uprizoriti nov napad ali pa izvedeti za položaj naših čet Sest tednoT stari mrliči. V dolini Ledro na Tirolskem se je dne 2)7. julija vršil boj med našimi in ItaAHjant. Naši črnovoj-niki, katere so alpinci napadli od treh strani, so bili zmagovalci in so pognali sovražnika v beg. Ranjencev so imeli Italijani do 200, mrtvih pa. še več. Sovražnik še do sedaj svojih mrličev ni zagrebel, Z na-Sih postojank se lahko italijanske mrtvece vidi s prostim očesom. Več kilometrov daleč na okrog se Širi grozen smrad. Kakor je vtdetf, čakajo ItalijaniH da bi zapadel na mrliče sneg, da jim tako svojih tovarišev ni treba pokopati. Boga hvalijo, da smelo proti Italijanu. Frano Meško iz Polenšata, pri oddelku strojnih pušk St. pifc® svojim Btarifiem: Kakor Vam je že gotovo znano, smo bili presta-vljeni s severnega na južno bojišče. Lahko si mislite, cakšne misli so nas navdajale, ko smo pred enim le-om ravno na Velike Gospojnice dan se vozili po ogrskih planjavah proti Galiciji, misleč, da ne bomo več ako srečni, da se še kedaj peljemo nazaj. Toda slučaj je hotel, da se letos ravno na isti dan (Vel. Gosp.) zopet vozimo čez Ogrsko ter Ptujsko polje in milo slovensko domovino. Mislite si, kako nam Je bilo pri srcu, ko smo se peljali mimo domačih vaSi; srce mi je zaželelo v rojstno hišo, a povelje je bilo: Le hitro nad polentarja! Res, težke naloge so nas čakale na severnem bojišču, a smo jih častno izvršili. Sedaj pa bomo še Italijanu dali po njegovi izdajski zavezniški Duči, Res je bilo pred enjm letom nam slovenskim fantom tažko, ločiti se od svojih starišev, m^žem od svojih žen. Neštetokrat smo že gledali smrti v obraz, pa roka božja nas je čuvala, da se nam ni zgodilo nič hudega. Pa vendar, mnogo in mnogo jih krije hladna, gališka zemlja; šli so v prerani grob in ni jim bilo dano, maščevati se nad našim najgršim sovražnikom-Italijanom. Hvala Bogu, da je vsaj nam dana sreča, da bomo nezvestega Laha lahko pošteno našeškali. Mi pa se hočemo tukaj proti verolomnemu zavezniku še hrabro bojevati ter smo pripravljeni, darovati za^ dnjo kapljo krvi za varstvo drage nam slovenske in avstrijske domovine. Pozdravljajo Še: Frano Zinko, četovodja; Franc Satler, desetnik; Ignac Andrašič, poddesetnik;. Mihael Marki, Aleks Kramberger i,n Matevž Medved, vsi od oddelka strojnih pušk. Italijani streljajo na krompirjeve vreče. Italijani streljajo divje. Tudi lepo polje v St. Andrežu in tam okoli po divni ravnini obstreljujejo pogosioma, kakor da bi hoteli pomagati k|opati krompir, katerega je še obilo po njivah. Našim kmetom je za krompir več kot za italijanske granate, zato se jih ne boje, marveč kopljejo krompir in ga spravljajo. Devali so ga v vreče in postavili so vreče po vrsti, da je bilo videti, kakor bi bila postavljena po. njivah rojna vrsta. Italijanski topničarji so brez dvoma mislili, da je to rojna črta, kajti začeli so pošiljati kot besni granate na te krompirjeve vreče. Nevarne se jim zde na polju tudi kopice. Mislijo, kdo ve, kaj je skrito v teh kopicah, samo ne poljski pridelki in nanje lete izstrelki italijanskih topOv, kakor bi tičala v teh kopicah rešitev Italije in velika zmaga nad sovražnikom. Enega srca, ene krvi! Vojaki-JSavinjčani nam pišejo z italijanskega bojišča: Ni še dolgo, kar smo se preselili s severnega sem na južno bojišče. smo pričakovali, povelja, da odrinemo. Vsi smo Šli z veseljem nad verolomne-ža. Vožnja je bila dolga, a vendar smo videli našo Savinjsko dolino. Peljali smo se mimo ljubih domačih krajev in prišli smo na bojno planjavo. Sovražnik je začel streljati in nam pošiljal šrapnele in granate, a vse je šlo nad našimi glavami daleč nazaj, kjer ni žive duše. Imamo priložnost, da se oglasimo. Sprevideli boste, da je še nas SavinjČapov dosti skupaj ter še vsi čvrsti in zdravi. Upamo na skorajšnjo svidenje, ker z Lahom ne bomo imeli toliko opraVka, kot z mo_ skalom. Mi tukaj podpisani smo skupaj pri okopniš-kem oddelku št. ... Večina smo sami fantje, veselja nam ne manjka. Komaj čakamo, da odložimo svoja bremena in že se sliši slovenska pesem, naj si bo na polju ali v opustošeni vasici. Vsem SaVinjČanom in čitateljem „Slov. Gospodarja" najsrčnejše pozdrave! Fr. Korber, Letuš; Fr. Nerat, Ljubno; A. Ugovšek, Sv, Frančišek; J. Veršnak, St, Janž; A, Rakun, Rečica; M. Golob, Pačka vas; A. Trglav, St. Andraž; A Kramar, Polzela; Fr. Jane, Zalejc. Mi pa ostanemo kakor smo bli — En« ga srca, enekrvi! Na bojišču alkohola ne pogrešajo. Franc Klemenčič, poddesetnik, doma od Sv. Tomaža pri Ormožu, piše z južnega bojišča svojemu nekdanjemu sosedu, kaplanu v Središču: ¡¿Pozdravljam Vas, abstinentni tovariš! Ko sem bral Vašo dopisnico, sem se malo začudil, da ste se oprijeli te organizacije. Sedaj pa le korajžno po začrtani poti naprej in prepričani bodite, da boste s tem našemu narodu veliko koristili. Ko bi Vam mogel povedati ali popisati, kaj dela alkohol, kolikor sem sam videl na svoje oči, bi se gotovo čudili! Naznanjam Vam, da sem bil kljub vsem vojaškim naporom stanoviten abstinent. Alkohola čisto nič n« pogrešam, ravno nasprotno. Vse napore veliko lažje prenašam, kot tisti., ki se z alkoholom krepčajo. Mnogo abstinent-nih pozdravov Vam in Tjtsej organizaciji grediškil Italijane — zebe. Poročevalec milanskega „Secola". Marij Mari-ani, piše koncem avgusta svojemu listu s fronte ta- ko-le: Naš avtomobil divja ob obali na dolg/o raztegnjenega jezera v noč. Jezero se razprostira kot velika črna li^a pod brezzvezdnim nebesnim svodom. Nje. govo vodo je mogoče določiti le v- dosegu luči, bi stoje na obali. Iz ozadja se pošastno kaže mogočen pramen žarometa, ki kakor s tipajočimi prsti išče naš voz. Človek ima čut, ko da bi se vozil v repu repa-tice. Nato se nenadno zasvetita dva bajoneta in stra-žni „Stoj" zadoni v noč. Natančno so pregledali naše legitimacije. Tej operaciji se moramo tekom nadaljpe vožnje še mnogokrat podvreči. Nastopajoče dnevno svitanje in sveži gorski vetrovi so oblake polagoma pognali v beg in nebo se je izpremenilo v belkasto-sivo morje, preko katerega šviga mrzel svit bledečih zvezd. Zrak je tako mrzel, da nam drhte vsi udje. Zaman iščemo zavetja v odejah in ogrinjalih pred njegovo nemilo krutostjo. Zobje nam klcpečejo in trepetajoč mraza, se vsak hip prebujamo iz polusna, v katerega nas pa vendar zopet zaziblje zibanje voza in enolično ropotanje motorja. Pred mojimi zaspanimi očmi naraščajo -gore v. modrikasti temini kakor velikani, ki hočejo prodreti nebesni obok. Naša pot vozi skozi vasi, ki se zde, kakor da bi ležale v globokem snu. Splašeni, potepajoči se psi tulijo, zlato bleščeče oči črne mačke se svetijo v noč, iz dalje doni petelinov kl^ic. Na nekem križišču skoči čez plot prestrašen zajec in izgine na drugi strani. Se majhna pot navkreber in na cilju smo. Častniki obkolijo naš avtomobil in nas prisrčno pozdravijo. Obžalujejo, da moremo biti le kratek čas njih gostje v strelskih jarkih. V kraljestvu alpincev smo. Po ozki stezi se v spremstvu častnikov vspenj-mo h glavnemu stanu: revni kmečki koči. Skozi razpoke v steni piha ledenomrzli veter. Dan je napočil. Krog pogrnjene mize sedimo in pijemo svežo, vročo kavo. Govorimo o vojni. „Tu se ne borimo samo proti sovražnim voja* kom, marveč še veliko bolj proti goram'\ pripovedujejo častniki. „S skrajnim naporom živcev jn neumorno čuječnostjjo, ki izčrplja vso našo moič, se borimo proti njim. Hvala Bogu, naše zdravje doslej še ni veliko trpelo. Ljudi, ki takim naporom niso dorajstli, pošiljamo za fronto, da se uporabijo v lažji službi. Le malokateri izmed naših vojakov se more neposredno privaditi položaju, tisti pa postanejo polem tukaj Še krepkejši in zdravejŠi. Z gorovjem je tako kakor z morjem. Slabi ga ne prenaša in izgubi1 pogum, močni se pa hitro privadi novemu življenju. Pravi in resnični naš sovražnik je mraz. Ta nam zastruplja življenje, preganja nas korak za ko« rakom in nam izrablja moči. Ravno zato prosijo vse naše straže v ospredju tako nujno za gorke volnene stvari. Volne, volne! to je njih stalna želja. Prosijo za dokolenke, snežne čepice, zapestnice, odeje in enake stvari. Danes smo še v avgustu in že se ne vidi ničesar drugega nego sneg. Sneg je zelo lep, ako ga gleda človek iz gorske sobe, izza gorke peči. Toda mi smo vedno sredi njega. Sneg nam lezje za tilnik, v obraz, v obleko in v usta. Ne da nam, da bi se posušili, ijzsili si vhod v našo obleko, grize nas v meso in prodira do kosti. Vi časnikarji morate doma pripovedovati in vedno zopet samo to poudarjati, da naj nas ženske preskrbe z gorkimj stvarmi, ker je naš prvi sovražnik mraz, ne pa oboroženi vojakL Ženske naj ne nehajo plesti zai nas nogavic. Vsak košček čokolade, vsaka cigareta je znamenje skjfoi za nas in nam nad vse dobrodošla. Toda med vsemi darovi so nam najdražji in najbolj vroče zaželjeni oni, ki pas varujejo najkruteijšega sovražnika. Danes po noči Je znašal mraz pri nas 3 in pol stopinj; toda pred štl-. r i naj sit i mi dnevi smo imeli že oelo 20 stopinj pod ničlo Včeraj nas je obiskal artilerijski stotnik .Q. in nam pripovedoval, da se vleže snega na topovske cevi in se ne staja niti takrat, ko postaja cev vsled streljanja že gorka". Lahi nimajo zimske obleke. Kakor poroča „,Corriere dellai Sera", se je pečal italijanski ministrski svet v seji 10. t. m, tudi z vojnim položajem in z odredbami za preskrbo armade za zimsko vojno. Iz zasebnih poročil sledi, da vlar da za zimsko vojno takorekoč ni še prav nič poskrbela. Da bi pa potolažila ljudstvo, je vlada uradno razglasila, da je vojna naprava opremila čete v AL pah s potrebno volneno obleko, s kožuhi itd. in da je poskrbela tudi za primerna bivališča. — Tako ima italijanska vlada svoje ljudstvo za norca! Med skalovjem spimo. Vojak J, Cečko iz Zagrada pri Celju piše svoji sestri: Srčne pozdrave Ti pošiljam čez hrib in plan čez lepo Kranjsko tja v dragi mi rojstni kraj. Malo čudno je res to gorsko življenje. Spjmo med skalovjem kot divja zver. Ko se vležem k počitku, zaspim na kamenju kot na mehki pernici, čeprav švigajo granate in šrapneli po zraku. Tudi tega bobnenja se človek privadi. Da me vidiš, se me ustraigiš, bi rekla, da nisem Tvoj brat, ker sem umazan kot cigan, ker ni vode, da bi se umival. Pa kadar se vidiva, če še Bog da,se bom pa že ujnil, da Te ne bo sram na izprehod iti z menoj. Noči so tukaj mrzle, kakor pri nas v oktobru ali novembru. Dne 18. avgusta smo bili pri sv. ma?ii na nekem obvezališču. Drugokrat smo bili 6 ur hoda na nekem hribu, s katerega smo pregnali „polentarske kleštre". Sneg si talimo, da imamo vodo. Ce se le malo umiri pokanje, pa zaori slovenska popevka po divjem gorovju. Zato pa: Poprej ne pridem dam, da se bo udau Tatjan, dokler zibmarska kri Živi, Taljan naše domovine ne dobi« Naši ne izgubijo dobre volje. Drofenik Jernej, topnižar na južnem bojišču, načelnik, načelnik Orla pri Sv. Petru na Medvedovem selu, piše fc. g, župniku Gomilšeku: 16. septembra 1915. S L O V E TS S K T ft&^PODA R. Stran B. Srčna hvala za kanto In novice o mojih tovariših! Jaz se nahajam sedaj na počjltku,, toda v krajt kem časn gremo, mislim, zopet v bojno črto. Prav z veseljom berem „Slov. Gospodarja", posebno, ker vidim, da, res ra;vno tako opisujte vojsko in raz me novice. kakor se v resnici gode. Res, veliko srečo imamo! Bili smo v ognjeni črti k» tako nevarnem kraju, da smo rekli vsi kar ob začetku: „Tukaj i omo ¡ostali za vedno", k» ti bili smo prav pri rojni vrsti m ianterije. Padale so krogle kot dež in toča, pa ne samo iz pušk in malih topov, ampak padale so krogle kalibra 24 cm in 28 cm. Noč in dan je grmelo. Toda Italijani slabo streljajo, kajti, pi> 38 dneh brez počitka v takšnem ognju biti in ne enega moža izgubiti, je res smešno za polentarje. Videl sem že tudi veliko ujetih in ranjenih Italijanov. Tem ljudem se bere iz obraza krvoločnost. ,0 naših ljudeh se mi nekaj čudno zdi. V tolikih naporih, deloma v pomanjkanju, ne Izgubi nobeden dobre volje, čeravno so nekateri, oziroma vejtikp nas je takih, ki smo že eno leto v vojski. Ge sta dva skupaj,, že se slišijo raizJae burke in ša^e. Četudi" pmbrenče i-talijanske muhe, nam mi v^iliko mar. Bojimo se jih ne veliko, smo se jih že navadili. Sedeži za poslance iz Trsta in Tridenta na Monte Citoriu. .„Secolo" poroča, da so bila kar naenkrat ustavljena popravljalna dela v novi sejni dviorani v parlamenta na Monte Citoriu, in Sicer zato, da ge v središču dvorane nasproti sedežu predsednika napravijo sedeži za poslance iz Trsta in Tridenta. — Najbrže malo prezgodaj napravijo te sedeže! Boj našega zrakoplova pri Vidmu. Uradno se z dne 14. septembra razglaša: Pri Vidmu na Italijanskem so napadli naš zrakoplov trije italijanski zrakoplovlci. Vrhutega je bilo oddanih 600 italijanskih topovskih strelov na naš zrakoplov, a ta se je vrnil nepošikodovan, do-čim je padel eden italijanski zrakoplov na zemljo, o. čiv|dno zadet od strela našega Zrakoplova. flvsfpijslso-rasba bojišče. Odkar je car Nikolaj osebno prevzel vrhovno vodstvo svojih armad, so se Rusi na celi črti začeli krčevito ustavljati našemu prodiranju. Iz osrednje Rusije prihajajo na bojišče (številne ruske rezerve, tudi s strelivom in topov;i so sedaj Rusi baje do dobra oskrbljeni. Najhujši n a, p ai d a 1 n i r u s-k i odpor je v izhodni G a 1 i c i |j i, in sicer med rekama S e r e t in S t r y p a južno od Ti a r « o p o 1 a. Naši so se že pred dobrim tednom utaborili na zahodnem in deloma celo na izhodi vem bregu gaPšfce reke -Ser,et. Vsled silnega ruskega napadanja so naši tekom tega časa že trikrat potegnili svoje čete v postojanke ob Strypu Močna nasprotnika se s silovitimi sunki potiskata od Šepeta do Strype in zopet nazaj. Kakor pravijo zasebna poročila, so hili boji zadnjih dni med SeratOm in Süpypoter o b D, n j e s t r u (v, bukovinsko-besarabskem obmejnem ozemlju) izredno srditi in krvavi. Naši s o s e_ d!aj ob S t r y p i zasedli ugodne postojank e. Te postojanke so Rusi zadnje dni napadli, a so bili odbiti. Na. tem torišču seborijoz veliko v s trajnostjo tudi slovenski in- hrvaški oddelki. General P ! 1 a n z e r - B a 1 -t-i n , ki poveljuje avstrijskim četam južno od Tarno-pola, cb Strypi, S ere tu in Dniestru, ima sadaj veli. k o naporno nalogo: odbijati veliko sovražno premoč. Srditi boji so se zadnji čas razfvlli tudi zahodno od Ta^rnopola. SredVšče teh bojev ,e vas D o 1 ž a n k a , ki loži kaikih 10 km zahodno od Tarnopola. Ta vas je v zadnjih dneh že večkrat spremenila svo,ie gospodarje. Naši so se sedaj utaborili ob reivi Jeziarna (pritok Strype). .Tlem četam poveljuje general Beithmer. Armada B o h m - E r m o 1 I i j e| ya , ki se bori v ozemlju ined Tarnopolom in Brodyiem ie že prodrla do mesta A I e k s i n j e o. Proti njej so se v zadnjih dneh naval/le v,olike ruske sile. Deli te armade stojo v neprestanih hudih bojih. General Puhalo, hrvaški rojak, ima sne' čo. Dne S. sept. so n j e g o v e č e t e z a v z e 1 e' mo čno trdnjavo D u b n o» (ob relej, Ikva^) v Volhyniji. Od volhynskega trdnjavskega trikota Luck— Dubno—Ro-vno se drži še samo poslednja postojanka. Puhalo-v e č e ii e so vkljub znatnemu ruskemu odporu že z a-sedle izhodni breg Ikv.e (pritok reke St\ •■ . Avstrijske čete, ki predirajo izhodno od B r e s t - L i t o v s k a , se ob želieznidi 1 žajo mesto P i n s k. Močvirnato ozemlje je že na tej Črti prekoračeno. A' tf m a d ia nad \y o j v o (d e ¡J, o -ž e i P e r d i n a n d a je že prodrla do mesta S k u raty ob železnici Brest-L'tovskv-Minsk. General K o m e s i,n bavarski princ Leopold sebli žata velllkemp železniškemu križišču Bar ano v,i č i , kjer se steka pet železnic. Na skrajnem s e v e r n e m k r i 1 u so se Rusi tudi proti H i. n d e n b u r g o M i m četam navali- li z veliko srditostjo. Ruski odpqr pa je bil kljub temu zlomljen. H i n d e n b u r g se bliža V M n i, Bvinsku in'R i g i. Nemški zrakoplove i so 'dne 12. t. m, z bombami napadli in poškodovali rusko vojno brodovie v zalivu pri Rigi. Rusi se hočejo odločno braniti, Rusi so z dnevom, ko je prevzel car vodstvo armade, napeli vse svioje sile. Dan za dnevom se vozijo nove čete na bojišče. Novo rusko vojno vodstvo namerava odločno brambo. Glavne sle namerava z-brati pri Vilni in v južnoizhodni Galiciji. Na nekem železniškem križišču med Vilno in Minskom se naha-a ruski glavni stan. Tu se namreč namerava glavni sunek, da razbremene oarožene postojanke ob Dvi-ni. Volhynsko-podolsko ozemlje so ruSke oblasti že o-pustile. Silni ruski napadi ob Seretu. Iz Benclina se poroča: Rusi so raizširili svoje protinapade na. celo črto ob reki Seret (pritok Dnjie-stra). Ob srednjem toku reke Dube (pritok Dnjestra tekoč zapadno od Sereta) so bili Rusi pod navadno težkimi izgiibami pognani v beg. Na več drugih mest.h so prišle sovražne čete v silni ogenj naše in cmške infanterije in so se morale meid groznimi izgubami in v popolnem neredu umakniti za svoje ob_ mostje. Novi hudi boji v Eukovini. Dočim so se zadnje dni odigrali najzanimivejši dogodki ob gaiiiški reki Seret, ni prišlo do zadnega časa v severni in v srednji Bukovinl do nobenih bojev. V nedeljo popoldne dne 1,2. sept. so pa začeli Rusi znova hudo napadati naše postojanke, pri čemur so svoja' podvzietja namenoma pomnožili zlasti proti rumunski meji. Ljuti boji ob Besarabiji. Iz Oernovic se poroča: Boji ob besarabski meji postajajo vedno, ljutejši. Borba se nadaljuje skoro v. sak dan od zore do mraka in še v nočqi tem!.. Artilerijski og,enj in strojne puške pa. sploh ne umolkne-:o. Naši napada;;o z veliko/srditostjo. Iz svojih nomh postojank so skušali Rusi zadnje dni s tetžko artileri jo zavirati naša daljna podvzeltja, kar se jim ni posrečilo. Oziemlje naše čete polagoma popolnoma čistijo od sovražnika, ki se strašno trudi, da bi se tu držal. Zdi se, da Rusi bolj iz političnih kakor iz vojaških razlogov tako trajno drže besarattsko mejo, ker vedo, da je .v bližini rumu ji ska moja. Na Rumunijo pa stavijo Rusi zadnji čas mnogp upanja. Boj za vas Dolžanko. Dolžanka je važna postojanka zahodno od Tarnopola. Za ito vas je divjal dolgotrajni boj. Rusi so dobro vedeli', da je, če ostanie Dolžanka trajno v naši posesti, obenem tudi mesto Tarnopol za nje izgubljeno. Vas leži zahodno od sredn evelike^ ga gozda, kjer so imeli Rusi varno skrivališče. Od tam so se valile neprestano nove rezerve ruskim prednjim četam na pomoč. Naskok je sledil naskoku, v-sak silnejši od prejšnjega. Ob najših zaprekah je padlo na stotine Rusov.. Končno se je ruski premoči posrečim udreti v vias in jo zavzeti. Boj se je Vršil na nož in s puškinimi kopiti. A Rusi se niso mogli za dolgo časa utabor ti. Naši so dobilj novih ojačenj in so Ruse zopet pregnali. Dne 12'. septembra pa je vas zopet prešla v rusko posest. Ob reki Ikvi. Naše napadalno prodiranje v Volhyniji je vkljub vsem sovražnim naporom zielo uspešno, Rusi se ustavljajo kar najkrepkeje, toda vsSed mogočnega pr'jtfeka naših čet se morajo povsod umikati. Ob reki Ikvi smo dosegli nov lep uspeh, kajti iztrgali smo obupno se borečemu sovražniku izhodni breg Ikve pri Dubnu. Ta uspeh je tem večje važnosti, ker so vojna podvze-tja na tem osemlju vsled Velikih in številnih močvirij skrajno težavna. Po D vini plavajo mrliči. Po reki Dvini plava vleliko mrjičev, ki se ustavljajo ob mostovih. Voda v Dvini je okužena. Celo ribe so baje poginile. Da so boji med Nemci in Rusi na levi strani Dv'ne med Dv'lnskom in Rigo silno krvavi, dokazuje poročijo nizozemskega lista „Tagebladet", ki pravi, da je voda v Dvini ob izlivih njenih zahodnih pritokov često blatno-krvava. Kljub temu, da je nastopil na tem bojišču že izredno hud mraz — zemlja ;e že zmrznila — se širi daleč na okoli grozen smrad. Zima — zadnji up Rusije. Londonski listi opisujejo nekoliko bolj upapolno položaj ruskie armade. Po njihovem mnenju se nahajajo nemške čete na ruskem bojišču, v sličnem položaju, kakor Napoleon leta 1812i, ko je prodiral v Rusijo. Nemške armade so sedaj dosegle mrtvo točko. Ruske armade pa niso v nevarnosti, da bi bile obkoljene. Moč ruskih armad se sedaj opira na zavarovano in sklenjeno Črto, pri Čemur je še upoštevat?,, da feo vse za seboj uničile in opustošile. Rusija pričakui-je zimo z velikimi nadami, ker sovražnik, kakor se zdi, ne more' prodirati dalje. Rusi nočejo o miru na i noben način ,ničesar vedeti. Po zimi Nemci ne bodo ; mogli držati bojne črte s slabeijšllmi četami. S spomladjo se tolažijo. K vojnemu položaju piše ruski pisatelj Mihaelo-vski v listu „Ruskoje Slovo": Vojni mijnijster je izjavil, da bo Rusija šele spomladi pripravljena pričeti veliko ofenzivo, ko bo na razpolago dva milijona svežih čet, Rusija sme računajti ¡tudi na pomoč od druge strani, ne najmanj odi, Japonske. OČividno se tudi Francija in Anglija pripravljata rfa odločilno ofenzivo spomladi. Na Balkanu. Na Balkanu so razmere vedno bolj napete. Bolgarija. od Srbov r,e zahtava samo Makedonije, ampak tudi dolino Morave (ki se iz&ivla v Donavo), da ima neposredno z\iezo z Avstrijo. Sodi ¡se, da bo Bolgarija udarila, ako se ji njene želje prosto ne izpolnijo. Baje si je zagotovila, da Grčija ostane mirna, dokler se Bolgarija vojskuje samo s Srbijo. Rumunija zatrjuje, da ostane nepristranska. Toda kako dolgo, tjega ne pove. Tudji Italija je govo-rila-o nepristranosti, dokler ni prišel trenutek, da je nastopila proti nam. Mi smo na Vse pripravljeni, zato z mirnim očesom opazujemo dogodke v Rumuniji. Razne novice. Duhovniška vest. Za upravitelja ljutomerske dekanije je imenovan vlč. g. Davorin Meško, kn.-šk. duhovni svetnik in župnik pri Kapeli. * Nova maša «b bojni črti. Culi srno že večkrat ganljiva poročila o službi božji v strelskih jarkih in na bojnih črtah, kako se po taki pcibožnosti vojaki nia novo požive. Nekaj posebnega je pa, kakor poročajo iz Pustrske doline na Tirolskem. ¡Tam (v Krtiču) je bila dne 19. avgusta nova maša čisto pri sprednjih strelskih jarkih v višini 2700 m. Pod h •!-dahinom viseče pečine so vrli tirolski strelci na vili oltar, se poraz vrstili okrog ter imeli tako obe :m cesarsko slavnost. Ob sklepu so vsi skupaj zapeli pesem Srca Jezusovega in pa cesarsko pesem. * Bogoslovje v Mariboru. Poslopje na Glavnem trgu št- 7 se je te dni izpraznilo. Popravila v hiši se bodo pravočasno dovršila, da se more šoTs';o 'neto s 1. oktobrom redno začeti. * Kn.-šk. dijaško semenišče. Ker se v kn. šk. dijatškem semenišču še ved-o nahaja vi;£aška bolnišnica, zato tudi letos gojenci ne bodo mogli dobiti stanovanja v zavodu, pač pa bo najbrž mogoče, jim da<-jat obed. <1. kr. gimnazija v Mariboru. Sprejemni i z p i t i za prvi razred bodo dne 17. sept mbra od 10. ure dalje; učenci se zberejo pred gimnazijskim poslopjem. Vpisovanje za te učence se bo 16« septembra zaključilo; zanje zadostuje vpošiljatev zadnjega šolskega spričevala (šolskega naznanila.) in krstnega lista na. gimnazijsko ravnateljstvo. Učenci, ki so bili že v juliju sprejeti v prvi rasred, so že v-pisani in se oglasijo šele ob začetku pouka. — Dosedanji dijaki se bodo vpisovali, ako stanujejo v Mariboru, dne 17, septembra med 11. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu; z u n a n j i k i naj se priglasijo le z dopisnico, v mesto jim je treba priti še le ob zaičeftku pouka, razien, če imajp. položiti kak izpitu — Redni ponavljalni izpiti iz e -n e g a predmeta ter dodatni izpiti se vrse dne 18. septembra, izvanredoi ponavfcjalni izpiti iz dveh ali več predmetov pa 20. septembra. V potrebi se bodo vsi, ti izpit: nadaljevali še nastopne 3 dni. — Dne 22. septembra ob 8. uri zjutraj se p r i č n e p o u k v 8. in 7. razredu. Glede začetka pouka v ostalih razredih bo oznanilo še sledilo; dijaki naj čakajo nanje pri svojcih. * Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec na traku hrabros;tne svetinje je dobil četo-vodja 17. pp. Franc Majcen. _ Bronairto hrabrostno svetinjo so dobili: desetnik, ti t. četovodja Papež I>eo-pold, desetnik Huber Leopold, predmojstra, t"t. desetnik Mežek Ignacij in Poglej Andrej, praidmojstri A'rh JOsip, Flis Ivan, Košir Jcfeip in Vliašin J'clsip, topni-čar, trt. predmojster Zakrajšiek Ludovik, topničarjJ Janež Anton, Klofuter Franc in Ponflcvar Ivan, vsi pri 8. trd. top. bat. (30.6 cm možnajrska ba^erjija št. 8). — Poveljstvo jugozahodne fronte ie podelilo bronasto hrabrostno svetinjo: kadetu Jalnku Gruden in infanteristom: Josipu Neimnrth, Antonu Patter in Josipu Rojko, vsi štirje pri 47. pp.; četovodjoma Anto-nu Vlašič in Juriju Ivič,, desetnikom Ivanu Bena Fr Goršek, Iv. Klanjšek, Antonu Ragutič in Jakobu Se-ničar, poddesetnikom Josipu Abram, IVanu Faletič in Antonu Mravle, infanteristom Francu Brožan, Jakobu Stran 4. SLOVENSKI GOSPODAR. Iti. septembra 191s5t Koleno, Feruccio Martingano, Antonu Me ste k, Ivanu Picek, Francu Stemberger,, Francu Skočir, in Stefa-nu Trpin ter nosilcema ralnjencev Emilu Banko in I-vanu Gabrovič, vseh 20 pri 97. pp. pSrebrni zaslužni križec & krono na traku hrabrbstne svetinje je dobil narednik 4. dom. p. Ivan Sternad, štabni vodja 27 dom. p. Ivan Logar in narednik 27. dom. p. Josip Kettner. Srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste sta dobila: štabni narednik Stanič Franc in rez., qeto vodja Cernošek Anton, oba pri 3. pion. bat. Srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste sta dobila poddesetnika Bra-čič Matija in Patkovšek Patvel, oba pri 3. pion. bat. 2. stot., praporščaki Jernej Paulič, Al. Ferk in Ed. mund Gniušek in poddesetnik Franc Devstvenevšek, vsi štirje pri 26. dom., p. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Ivan Juvančič, poddesetnik Mihael Uhl, inianteristi Ivan Planček in Franc Pala-oter, vsi pri 26. dom. p. * Štajerski Slovenec postal general. Za generalnega majorja je bil pred dnevi imenovan x 'kovni,k g, Avgfujst Globočnik. Novi general je rodom štajerski Slovenec iz Rajjhenburga. ob Savi. General Globočnik je sedaj star 55 let in je bil svoj čas poveljnik 87. pešpolka, Visoki vojaški dostojanstvenik, ki sedaj poveljuje delu armade na južnem bojišču, se kaže povsod vernega moža, ki se tudi nikjer qe sramuje svojega (slovenskega rodu. Odlikovan je bil dne 18. avgusta s srebrnim križcem s krona na traku hrabrostne kolajne pödkov-ski mojster ¡Jakob Lončarič od topniške- ga polka, ki se bori že od začetka) v prvih vrstah, skraja proti Srbom, nato proti Rusom in sedaj proti Italijanom, Odlikovani je doma na Grabah pri Središču. Slovesno odlikovanje Slovenskega junaka iz trdnjavo Hensel. V nedeljo, dne 5. t. m. je bil) v Celovcu slovesno odlikovan korporal trdnjave Hensel Miha Ivanuša s srebrno hraibrostno svetinjo I. razreda.. Miha Ivanuša je štajerski Slrtvenec iz ormoške okolice in je bil pri junaški brambi trdnjave Hensel ranjen na desnici. Odlikovanje se je izvršilo po slovesni vojaški sv. maši, ki jo je daroval o. Lovro Novak iz reda očetov kapucinov, C. kr. štabni zdravnik domobranske bolnišnice je odlikotvancu pripel odlikovanje in je imel pri tem navdušen, patriotičen nagovor. * Ranjen je bil s šrapnelsiko kroglo v desni bok, kadet Josip lic, brai| č. g, kaplana lica v Rušah. Bojeval se je na severnem bojišču. Ilc piše vlč. g. kuratu Fi.nku v Mariboru: „Včeraj (4. sept.) sem bii ranjen ravno opoldne. Dobil Ise'm šrapnellsko kroglo v desni bok-kolk. Ob kosti je krogla obtičala. Srlečen sem bil, da sem samo tako malo fekupil. Bil sem v najhujšem ognju in na najbolj nevarnem kraju. Obdelovala nas je artilerija, inlaJnterija, strojna puška in ne vem, kaj še vse. Sicer se pa dobro počutim. Sedaj nas odpravljajo naprej. Udane pozdrave!" * Iznajdba za strelsko jarke. Znani vojaški pisatelj gospod podpolkovnik Fridolin Kaučič, je izdelal mal ročni aparat, ki pri merjenju in streljanju v strelskih jarkih za skalami in dreves', itd. popolnoma krije glavo strelca. Aparat se uvede v naši armadi. Izumi telj g. Kaučič je naš slovenski rojaJk. * Domov je prišel umret. Od Sv. Marjete ob Pesnici se nam piše: V Dragučovi je prišel Franc Kaube dne 4. septembra na večer domov. Bil je vojak na severu. Ivo je zagledal svoj rt blago ženo, je rekel: „Hvala Bogu, da sem bil še vreden svoj dom videti." Vsi domačji so se od veeelja razjokali in si podali roke. O polnoči je vstal iz postelje, hodil po hiši in tožil. da ga glava boli. Bilo mu jie vedno lijujše in imel je vedno večje bolečine, da že ob 10. uri dopoldne ni mogel nič več govoriti. Popoldan ob 4. uri so mu pre-častiti .gospod župnik podelili sv. {»slednjo olje, zvečer ob 7. uri so ga peljali v bolnišnico, dne 7. septembra. pa je izdihnil svojo dušo. Bil je čitajtalj „SI. Gospodarja". Zapustil je žalujočo ženo, blago mater in majhno hčerko. Bog mu daj večni mir in pokoj!' * Častni grobovi. Na 'ljubljanskem pokopališču so pokopali od začetka seda,nje vojne ter do 3. septembra t. 1. — 840 vojakov, ki so umrli po ljubljanskih bolnišnicah v sle d bolezni, ran, dobljenih na, bojiščih. * Posredovalni urad za ujetnike na Italijanskem. V Curihu na Švicarskem obstoji urad, ki ima nalogo, dla poišče pogrešane vojne ujetnike. Naslov ima: Züricher Bureau für Aufsuchung Vermieter in Zürich (Schweiz). Kdor želi pisati svojcem, ki se nahajajo sedaj v Italiji, piši samo v Curih omenjenemu društvu in j:0vej naslov iskancev. Ziavod bo že skrbel za vse nadaljnje korake. Dopisnice, oziroma pisma v Švico je pa treba kolkovati z 25vinarsko poštno znamko. Poštni zavoji za naše ujetnike v Srbiji. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da je dovoljeno pošiljati poštne zavoje pod pogoji, označenimi z ukazom tr ?ovinskeg(ai ministrstva z dne 5. februarja 1915, naš:m vojnim ujetnikom v srbskem ujetništvu, Poštni zavoji se pošiljajo preko Ogrsice, Rumunije in Bolgarije v Srbijo, Tudi našim ujetnikom v Srbiji je dovoljeno, pošiljati poštne zavoje po isti poti v, svojo domovino. * V ruskem ujetništvu. Od 87. piešpolka se nahajajo sledeči v ruskem ujetništvu .v Barnaulu, upra-no okrožje Tomsk: Andrič Janez, Krell Anton' Blanko Jlanez in Maks Dunec, visi pešci, t&r desetnik Janez Kunfet. * Pogrešajo so: Anton Marini? iz Krasnega štev. 21, poäta Kojsko .v Brdili, Primorsko. Služil je pri 7. pešpolku, s' stotniji, bil je od začetka vojske v Galiciji. Odgovor njegovemu bratu Francu Marinič, domobranski pešpolk štev. i>7, črnovojni-ški «)ražni pol-bataJjon, 2. stotinija, T^aribor,, Elizabetnja cesta štev. 16. — Vojak Franc Imperl, potrjen oktobra 1914, doma blizu Zidanega Mosta. Ako kdo kaj ve od njega ali od njegovih starišev, naj naznapi Frajicu Arnič, ¡pešpolk! £tev. bTt stražna stotnija, baraka štev. 3, v Gejju. — Luka EogelSek, poljski topniški polk štev. 9, baterija štev. 1, vojna pošita štev. 32 (sanitetni oddelek).Odgovor na: Marijo Rogelšek, najemjnicoi v Za-vodmjem, pošta Šoštanj. — Feliks K o d e 1 a, rezervist, je služil pri 26. daavjbranskem pešpolku, 2. stotnija, 4. voj, vojna pošta štev. 48. Odgovor njegovi materi Mariji Kodela, munaj, XV,., Lohrgasse 6. — Kdo ve kij povedati o pešcu Jakobu Grudni k, pešpolk štev. 87, 3. bataljon, 13. stotnija, vojna pošta št. 34, prošeni so, da bi za darilo naznaniti Jakobu Gructnik v Konjiškem vrhu štev. 21, pošta Luče pri Ljubnem, Štajersko. — Pošiljanje vojakov-ranjencev in bolnikov v domače bolnišnice. Voaška. oblast naznanja, da je odslej nemogoče ugoditi prošnjam, da bi se vojaki-ran-jenci ali bolniki prestavili iz kake .daljne v domačo aolnišnico, ker ni mogoče za enega poedinega ranjenca ali. bolnika pripraviti vse potrebno za vožnjo po dolgi železniški progi. Invalidi se vračajo. Dne 10. septembra je došlo iz Rusije 59 avstrijskih invalidnih ujetnikov,, katere so zamenjali za ruske invalide, ki so bili v Avstriji ujeti. Od naših domačih polkov so se vrnili sledeči invalidi: infanterist Franc Sraimel od 17., pešpolka, 7. stotnije; infanterist Anton Majdič od 17,. pešp., in-fanterist Jožef Vobner od 87, pešp., 10. 'stotnije;. infanterist Jožef Maver od 47. 'pešp., 4. stotnije; infanterist Štefan Klamnik od 47. pešp., 4. stotnijie; infanterist Jožef Svatina od 87. pešp., 5. stotnije;! infanterist Jožef Trafela od 87. pešp., 2 stotnije in infanterist Ivan Cerj'ak od 87. pešpolka, 9. stotnije. * Potovanje na jugu. Oblasti so odredile, da se more sedaj; preko naše deželne meje potcivati edino s posebnimi potnimi dovoljenji, ki jih izdajajo vojaška poveljstva. Naše južne, pokrajine so razdeljene sedaj v „ožjo" in „Širje" vojno ozemlje. Kranjska in Koroška spadata pod ožjo vojno ozemlje, katero se sploh ne sme prekoračiti. Izjemoma dajejo v posebnega uvaže-vanja vrednih slučajih dovoljenja za prehod čez meje ožjega ozemlja samo vojaška poveljstva. Ce bi moral potovati v ožjo voino ozemlje, preskrbi se s potrebnimi listinami, če mogoče s fotografijo, potrdilom od župana, Idi potem na okrajno glavarstvo, kjer boš dobil vse potrebne podatke, kajko $ je postopati. Na v-sak način pa se naj vsaktio, ki potuje tudi v domaČih krasili z železnicjo, peš ali z vozom, preskrbi s potrebnimi listinami (potrdilo istovetnosti od obč. urada), da. v potrebi dokaže, kdo da je. * ..V znamenju zmage zlatega klasa." Znakov tega človekoljubnega podjetja rti treba naročati pri o-krajnih glavarstvih, ampak boljše in hitreje je, da se naročijo koj pri c. kr. namestništvu v Gradcu, Tako bodo v Gradcu imeli tudi seznam onih slove n-s -k i h občin, ki so kaj naročile. Povdarjajmo, da je to iz narodrto-dtomoljubinega stališča velike važnosti. Kakor že rečeno, se dobijo slovenski znaki in na-mestništvo želi, naj se naroČijo v velikem številu, da ne ostanejo. * Vpoklic 43-501etnih črnovojnikov pod orožje. Dne 6. t. m. je sprejel naš vojni mi,nlist(er gq(rnjeav-strijskega deželnega glavarja v daljši avdifienci, da se pogovori z njim v nekaterih važnih zadevah dežele. Vojni minister je obljubil deždbiemu glavarju, da 43—501etni črnovoiniki ne bejdo, kakor je bilo namenjeno, vpoklicaani dne 15. oktobra pocl orožje, marveč da bodo vpoklicani še le mesda novembra pod orožje, če bodo le količkaj pripuščale razmere. Tudi ne bodo vpoklicani vsi 43.—501e(tni Črnovojniki naenkrat pod orožje, ampak da boda vpoklicani najpoprej 43 do 46 ■letni, pozneje šie le ostali. * Vpoklic novincev letnika 1897. Na uradnem mestu se nam zatrjuje, da novinci leltnika 1897 ne bodo vpoklicani, kakor se je poročalo, dne 22. septembra, ampak najbrž še le 1. ali 15. oktobra. * Važno glede vlaganja prošenj za oprostitev. Prošnjam, ki jih vlagajo posamezniki za oprostitev od črnovojniške službe, se nafl, Če mogoče, priloži prepis črnovojniške izkaznice, ki jo je dobil črnovojnik pri prebiranju,. Občinski uradi še imajo navadno na razpolago več takih tiskovin. Prepis mora biti natančen, da se ne zgodi potem kaka prtmpta. S prepisom te izkaznice se nagla rešitev prošnje zelo pospeši. * Migljaji za kmete. Mesca oktobra je zopet Štetje živine. Število živine je treba po pravici pove-d ti. — Ako pridejo orožniki vprašat, za kako ceno si kaj prodal, ni treba povedati, ampak reci, da boš že povedal resnico, aklo zahteva tO sodnija ali pa politična oblast. — Vojaki, ki prihajajo po Štajerskem kupovat iz mest in barak na deželo, imajo pravico kupovati, kmet pa pravico ne prodati, toda prisilnim potom dosedaj na Štajerskem ne smejo kupovati. Prisilnim potom kupovati smejo le častniki z vednostjo občinskih mož. * Klavna živina za armado. Vojno ministrstvo je obvestilo vojaška, poveljstva v Gradou, na Dunaju, v Inomostu, v Litomericah in v Pragi, da ni treba več skrbeti za zalogo klavne ž;\iine za armado, in so torej občine oproščeno obveznosti imeti pripravljeno potrebno množino klavne živine. Kjer bi pa utegnile nastati težkoče pri dobavi, živine za armado, morejo vojaška poveljstva sporazumno s političnimi oblastmi j zahtevati od občin dobavo primerne množine klavne živine po dnevnih in krajevno običajnih cenah. Isto-tako ni več trebla skrbeti občinam za dobavo klavne živine za vojaštvo, nastanjeno v notranjosti riržave. * Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 248 do 250 K, srednje debeji 228 do 240 K, suhi 208 do 220 K; debele krave 200 |do 232 K, srednje debele 152 do .192 K, suhe m do 148 K; biki 188 do 248 K, mlada živina 180 do 224 K; tidleta 320 do 320 K, izjemama 336 do 340 K; mlade svinje 430 do K, debele svinje 424 do 430 K, srednje debele 410 do 424 K, mesne svinje 420 do 430 K; ovce 260 do 280 K, (Pri, goveji živin,; »aijajo cene za 100 ¿g žive teže, pri teletih, svinjan m ovcah za 100 kg mrtve teže,) Seno 100 kg: sladke 0 do 11— K, Kislo 8.50 do 10.-, slama 6.50 do 8.— K; pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 35, proso 50 K, oves 27.30 K, ajda 50 K, fižol 96 do 120 K, grašica 180 do 200 K, leča 200 K, proseno pšeno 92 do 115 K,, pšenični zdrob 78 K, koruz i zdrob 78 do 4 K, rfeena moka 47 K, pite nična moka št. 0 76 do 80 K, št. 4 65 do 70 K, št. 6 (črna) 47 do 58 K (100 kg). J ajda komad 14 dO 15 vy krompir 28 do 32 v 1 kg, mleko 28 do 34 v Uter., — Cena goveji živini je zopet poskočila. * Zopetno velikansko zvišanje cen na dunajskem svinjskem sejmu. Na, zadnji svinjski sejm na Dunaju se je spravilo čez 200 mastnih in ravno toliko mladih svinj manj, kakor v prejšnjem tednu. Prignanih je bilo zavsam 6374 svinj. Ker je bilo očivid-no, da to majhno število na sejm, prignanih svinj ne bo zadostovalo potrebam dunajskega) prebivalstva in da se vsled tega zabrani nadaljno zvišanje cen, za-jedno pa nihče na zapade globam zaradi navijanja cen, so se kupci in prodajalci zedinili za najvišjo ceno 475 K za 10,0 kg žive teže za mastne svinje. Te dogovorjene najvišje cene so se tudi držali. Svinjske cene so torej v enem tednu zopet poskočile za celih 35 K za 100 kg žive teže. T|e cene so veljale samo za sejem dne 14. septembra. * Žetvene komisije. Važnost in pomen žetvenih komisij se je začela prav upoštevati še le sedaj, ko je že večina moških pod orožjem. Žetvene komisije imajo izredno važno nalogo, da nadzirajo spravljanje žetve in sploh vseh poljskih pridelkov, poljska dela in posebno sejanje žita. Dolžnost vsakega člana žetvene komisije je, da pomajga dejanski in z r.ajsvetom, z delom, živino in z drugimi pripomočki, da se v njegovem delokrogu vse potrebno delo opravi in družine v-poklicanih posestnikov ne trpijo prevelike škode. Žetvene komisije bi naj imele, če le mogoče, vsak teden enkra,t svoje seje, kjer bi sa potrebno posvetovalo in delo razdelilo. Najbolje je, ako si člani komisije razdelijo delokrog v občini. Predsednik komisije, oziroma župan, naj stalno poroča glavarstvu o delovanju komisije. Ako posamezni člani res vneto delujejo in so soseščini povsod na pomoč v dejianju in z nasveti, je lahko mogoče, da se doseže za nje vsaj začasna o^ prostitev od črnovojniške službe., Tozadevne prošnje, ki jih vloži občina ali žetvena vomis ja, se morajo dobro utemeljiti i.i vposlati okr. glavarstvu. * Cena za napollco (soršico). C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je z odlokom z dne septembra določilo za soršico isto ceno, kakor je dlpločena za< rž, to je 28. K za 100 kg. Sor-šica, ki je istotako, kakor drugo žito, zaplenjena v prid države, se sme prodajati samo komisijonarjem zavoda za promet z žitom ob času vojne. Oena. 28. K — se razume za soršico, postavljeno na bližnjo železniško postajo, oziroma mlin. * Promet s semenskim žitom. O. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru razglaša: Več kmetijskih korporacij in prizadetih oseb je povprašalo c. kr. ministrstvo aa poljedelstvo» ali je mnogokrat potrebna in jako koristna izmenjava semenskega žita med poljedelci z ozirom na cesarski ukaz z dne 21. junija 1915, drž. zak. štev. 167 in odloka z dne 22. julija 1915, drž. zak. št. 204, dopustna ali ne. Z odlokom z dne 12. avgusta 1915, št. 35199, je c. kr. ministrstvo za poljedelstvo naznanilo, da ni proti navedeni izmenjavi nik'akega zadržka, ako se jamči, da se izmenjava isfdnito le med množinami žita, katere odmeri oblastvo v smislu § 3, točke II b, cesarskega ukaza z dne 21. junija 1915, drž. zak. štev. 157, posameznim kmetovalcem za setev. — Semensko žito se torej med posestniki lahko zamenja. * Potrdilo o semenih. Uradna* „Wiener Ztg." objavlja razglas poljedelskega ministrstva o potrdilu priznane množine semena. Na Štajerskem, Solnogra,-škem, Kranjskem, Tirolskem, Češkem, v Sleziji in v Galiciji izstavljajo o semenskem žitu potrdila žetveno komisije (odseki za semensko žito). * Prodaja vojaških konj. O, kr. okrajno glavarstvo v* Mariboru %-azgl;«ša: Glasom odloka c. kr. nameötnistva1 v Gradcu z dne 28. avigusta 1915, štev. 1520-11, ki je natisnjen v š(. 36 a 1. 1915 v naredbenem listu c. kr. štajerskega namestništva, se odprodaj ajo v c. in kr. konjskih bolnišnicah v izločitev prišedši za vojno službo nesposobni konji le kmetovalcem in na Štajerskem le potom o. kr. Kmetijske družbe v Gradcu. Vse zahteve in želje glede prepustitve takšnjih konj je torej naznaniti navedeni kmetijski družbi. * Plovba na Dravi ustavljena. Vsled graidnje jeza pri Fali bo ustavljena plajvbia na Dravi od 16. o-ktobra do konca novembra t.l. Vojnih ujetnikov se ne oddaje več na delo. U-radno se poroča, da je oddaja vojnih ujetnikov za dela vseh vrst ustavljena. Kedaj se bodo vojni ujetniki zopet oddajali na delo, se bo pravočasno razglasilo. Radi tega so vse prošnje, ki se sedaj vlagajo v tem oziru, brezpredmetne. Omenja se, da se rokodel-cev-ujetnikov tudi pozneje na noben način ne bo oddajalo. * Kaj je s perocidom? Dobili smo glede tega važnega vinogradniškega vprašanja še naslednje do« /)ise: S v. A n t o n v Slov. gor.: Brali smo v „Slovenskem Gospodarju" različne sodbe o perocidu. Ker je naš kraj v Slovenskih goricah pač najbolj vinoroden, zato tudi mi pošljemo svojo, sodbo o perocidu. 10. s tembia '¡i;.l Kako se je obnesel? Sl;a-sa pogrešajo. Za tako MSredovaiiie pa je urad na razpolago samo ob nedeljan dopoldne. * Slivnica pri Mariboru'. Naš občinski, odbor je izročil zaslužnemu nadučitelju g. Pestevšeku diplomo častnega občanstva tukajšnje občine. Odlikovanec si to odlikovanje res v polni meri zasluži. G. Pestev-šek je izbore n ljudski učitelj. N!a stotine hvaležnih žu-pljanov mu častita in mu ždli, da bi še dolga leta v-neto podučeval našo mladino v verskem in narodnem duhu. Naše ljudstvo ve oeniti učitelje, ki spoštujejo mišljenje ljudstva in so mu povsod na roko z dobrimi nauki in nasvet». Novemu častnemu obOam u še na mnoga leta! Stran * Središče. ,»Kdoi bi zmiraj tužen bil? To ne more biti", poje narodna pesem, poje tudi za sedanje tužne čase. Tako so središka dekleta Une 5i. septembra obrnila nekoliko svoje mlisli od pretresljivih dogodkov vojske in se ob petletnici Dekliške Zveze zamislile. kako je bilo nekdaj, kako je bilo sem od u-stanovitve. Predpoldan nam je č. g. kaplan govoril v cerkvi po besedah sv, Pavla: „Delajmo dobro in se nikar ne utrudimo!" o gorelčnosti v dobrem. Med šv. mašo smo gledali sestrsko zvezo naših članic pri ob-hajilni mizi. Pri popoldanskem, lepo obiskanem zborovanju smo z zanimanjem poslušale dialog, ki je jasno in točno opisal poslušalcem namen Dekliške Zveze, Čast pisateljici! Vse je nato strmelo nad zgovornostjo slavnostnega govornika gimnazijca Jakoba A-leksič. Njegova živa beseda je ganila srca, Podgore-lec Terezija, domačinka, je kazala s jsvOjo prepričevalno besedo na potrebo Dekliške Zveze. Od 'Svetinj je prinesla pozdrave Vrazova In priporočala sefctrsko edinost, od Velike Nedelje pa Bezjakova, ki je svarila pred stradiom pred ljudmi, Govore je zelo lepo zaključila pesem „Zvezna,". C. g. duhovni voditelj je v svojem govoru peljal svojo duhovno četo pod zastavo presv. Srca in zborovanjle se je zaključilo v mičnerm prizoru s posvetitvijo presv. Srcu Jezfusovemu. Nabralo se je kot dar ab$t i netočne ga dne 40 K za oslepele vojake. Mladenke! Dobro ste začele, dobro delovale že pet let. A niste še dospele do svojega vzvišenega cilja. Zato pa roke in srca k Zvezi zdaj in naprej. Nikar torej opuščajte mesečnih sestankov! Dne 3. oktobra na svidenje! Delajmo torej in se nikar ne utrudimo! * Sv. Lovrenc na Drav, polju, 'Že precejšno število izmed naših mož in mladeničev je padlo na bojišču. Najmlajši izmed njih je m&dle;nič Šteian Pernat iz G. Pleter, „star šele 18 let". ZaČatkom junija je odšel na severno bojišče, 8, avgusta je zadnjikrat pisal, ko ,«em avgusta pa so dobili stariši od polka nazaj njegov Zapisnik in nekoliko dsnaria ter poročilo, da je mrtev. Kje in1 kelaj ie umrl', se žaUbog še ni naznanilo. Bil je tih, priden'mladenič, ki je obetal postati enkrat vzoren mož. Božja previdnost ga je preselila iz doline solz v deželo ,viečneg|rc miru. V neznani zemlji počivajo tvoji ostanki, a tvoja duša se raduje v Bogu! * Rogatec. V nedel o dne 29. avgusta so zapeli rogaški zvonovi svojo žalostno posem, naznanjajoč, da je na severnem bojišču dne 9. avgusta izdihnil svo'o blago dušo za svbjo domovino zadet od sovražne krogle vrl mladenič Franc Plavčajt iz Brezovpa, star šele komaj 19 let. Odlikovan je bil že z hrabrost-no svetinjo. Rajni je bil uld Marijine družbe in Bralnega društva, kateremu je posvetil marsikatero uro s tem, da je> rad prebiral dobre knjige in časopise. Skoraj bi ne našel knjige, katere ne bi bil prebral, kar jih .je bilo tačas v Bralnem društvu. Njegovim žalostnim starišem naše sožalje. A tebi, naš nepozabni, ki Si šel v cvetu svoje mladosti v smrt za našpga cesarja in domovino, kličemo: Naj te rahlo tuja zemlja krije, spavaj, dragi Franček sladko, luč nebeška naj ti sije, mir in pokoj naj ti bo. Naj ti, o drag% truplo tvoje mirno v grobu tam počiva, duša pa na mile prošnje naše naj nebeško radost vživa! * Pilšianj. Iz Rusije je prišla dne 5. t, m. tuž-na vest, da je naš dragi Ivan Gubenšek, posestnik in gostilničar na Pldštanju, preminul v Moskvi. Komaj v 27. letu svoje starosti, že se je moral ločiti od svoje drage mu žene Julke, roj. Vrečko. Med tem časom, ko je že bil on davno v ruskem ujetbišittfu, mu je doma umrla njegova mati, ki ga je že na zadnjo uro klicala, a ni pnišel! Ob obletnici njegove poroke mu je porodila žena doma sfinčka Ivana, ki pa ne bo nikdar videl in poznal svojega ata. Pokojni je bil ranjen v ramo leve roke in sioer že prvi dap ljutega boja s nasprotnikom, dne 26, avg. 1914 ter tudi uiet. Pisal je iz vojnega ujetništva edino le enkrat, in sicer 2 pismi: eno ženi,, a drugo starišem žene. Ko je odhajal od doma, je bilo slovo izvanredno težko. Menda je res čutil svojo smrt že pri Odhodu. Tako blagi nam, počivaj in spavaj mirno, sladko! Bodi ti, tuja zemlja lahka! Mi te pa ohranimo vedno v spomkiu in tolažili bomo tvojo zapuščeno ženo, da bo lažje prenašala to hudo bol in bridko izgubo! * Loče. Tukajšnji mefsar in gostilničar Henrik Wallard je bil radi navijanja oen kaznovan od ok^rajr nepra sodišča v Konjicah z denarno globo 40 kron ali 4 dni zapora, ker je prodajal mesca junija t. 1. kilogram gove,;ega mesa po,3 K G0 v in kilpgram ovčjega mesa po 3 K. Celjsko okrožno kot prizivno sodišče je potrdilo razsodbo. * Konjice. V zadnjem Času smo dobili še precej dober ukaz za omejitev alkoholizma. Bili smo radovedni, kakšen bo kai uspeh in če se bodo odredbe tudi natančno izpolnjevale» Tozadevno smo pogledali nekoliko za kulise. Kaj smo tam videli, nas nikakor ni presenetilo. Kaj pomagajo namreč odredbe, Če se ne nadzorujejo in ne izpolnjujejo. Ljudstvo in gostilničarji si znajo kljub temu poma|gati iz zadrege, in stvar je zopet pri starem. Odredba, da se pijancem iz navade, pijanim osebam, beračem itd. ne sme več oddajati žganih ali opojnih pijač, je samo na papirju. Javno na trgu najdeš ležati take prikazni. Ali je to v smislu ukaza,? Za tisti čas pa, ko ne dobijo žganja, si ga pa priskrbijo prej. * Št. Jurij ob ]už. žel. Tukajšnje občine, kmetijska podružnica in podružnica avstrijskega Rudečega križa prircde skupno prihodnjo nedeljo, dne 19. septembra, ob 3. uri popoldne, na prostoru pred ljudsko šolo, v slučaju slabegai vremena pa v telovadnici, veliko ljudsko s-lavnost „v znamenju zlatega kiasa." Na "vsporedu je: govori strokovnjakov, petje, srečolov in prodajanje znakov „zlatega klasa" .čisti dobiček v prid avstrijskemu ^ïrao ?> SLOVENSKI G O S P O D AK. 16. septembra 191©. Rudečemu križu. Za dobitke srečolova se omenjeni odbori toplo priporočajo, dobitki in darovi se naj pošljejo na naslov: C. g. Josip Kavčič, kaplan, Sv. Jurij ob juž. žel. * Galicija. Tulca; je clue 19. sept. t. 1. nagle, smrti umrl Jože! Cokan, posestnik na Pernovem. 0-menjenega dne je pomagal na Zavrhu pri Potočniku; ko je zviečer hotel iti k počitku na kozolep in v ta namen stopal po lestvi. navzgor, se je na S klinu naenkrat zasukal in padel z veliko močjo na tla; padel je na obraz in bal pri priči mrtev. Nialjbrž ga je zadela kap. Bog mu claj večni mir! Celje. Učitelj meščanske šole in nadporočnikv rezervi, Franc Stindl, je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem z vojnim okraskom. * Celje. Iz Ljubljane Ise nam poroča, da je v tamošnji vojaški bolnišnici umrl infanterist Jernej ITo-polov&ek, doma od Sv. Krištofa. * Zagrad pri Celju. Iz vsake vasi in iz vsake' ga še tako. oddaljenega kraja se kado oglasi' v cenj. „Slov. Gospodarju", samo iz našega Zagrada ni nič, kakor da bi nas Zagrajčanov na, svetu ne bilo. Čeprav mala vasica, pa smo tudi pod zmagujoče avstrijske zastave poslali 48 fantov in mož 1. 1914-1915. Nekaj se jih je vrnilo ranjenih domov, drugi so se hrabro borili, v Galiciji in sedaj na jugu. Da manjka delavnih moči tudi pri nas, )e samoobsebi umevno. Zato pa smo se dekleta in sploh ženske kar „pobratile" s koso in sekirto. Večkrat se nam kdo nasmeji in pra',. vi: „Glej, glej, kako ji odreže!" Ves ta trud pa na*n sladi misel, da delamo za domovino, za dom, za drar ge. ki so odšli na bojišče, ker me ne moremo tja, kjer stoje nasproti sovragu ramo ob rami kjakor stena naši dragi očetje, ljubi bratci, zato nam je sveta dolžnost, zastaviti vse moči, da ne zanemarjamo domače grude, ki bo sedaj takiarekoč odkupljena s krvjo slovenskih junakov. Vstraino delati in goreče moliti zla končno zmago, to naj nam bo edino potrebno. Pozdrave vsem Zagrajčanom na bojišče in v bolniš|niqe pošiljajo Zagrajčanke. * Savinjska dolina. Slaba letina se kaže: vslecl preobj'le mokrote je začel krompir močno gnjiti, uničujejo pa ga tudi drugi škodljivci : miši, krtice, mra. morji izredno močno. Fižol gnije in je jtuidi močno prL zadet od smoda (rje). * Braslovče. Dne 10. t. m. je umrla, soproga tukajšnjega veleposestnika Antona Plaskan, gospa M. Plaskan v 71. letu svoje starosti. * * Rajhenburg ob Savi. Za cerkjveni shod pri lurški Mariji v Rajhenburgu se jako zanimajo verniki med Savo in Sotlo. Obeta se lepa slovesnost. Napovedanih je več procesij. Mnogo duhovnikov je obljubilo sodelovati pri pobožnosti. Svečanosti se bodo vršile ob šestih zjutraj, ob pol devetih, ob desetih in ob pol enih. Ves čas bo izpostavljeno Najsvetejše. Tudi spovedovalo se bo celo dopoldne. Vse sv. maše se bodo služile za žiive in rajne vojake. Verniki, le potecite v nedeljo k lurški Mariji, da vam ona varuje presvitlega cesarja, našo domovino, naše vojake, da ilzprosi zmago našemu orožju in zopetni mir. Zato k Mariji v 'Slovenski Lurd! * Brežice ob Savi. Dne 22. avgusta t. 1. se je vršila ob priliki rojstnega dneva našega cesarja v prostorih grof Attems-ovega grajda velika, obče pristopna, vojno-oskrbovalna slavnost, katere čisti donesek je namenjen v enakih delih vojno-oskrbovalne-mu zavodu, zaostalim padlih brežiškega političnega okraja in ranjencem tukajšnje rezervne bolnišnice Karansebes. Že iz sestave slavnostnega odbora, ko-jega vodstvo sta imela v rokah izkušena gospoda dr. Viktor Neuwirth, uradni vodja c. ¡kr. okrajnega glavarstva Brežice, in dr. Julij Kemeny, c. in kr, polk. zdravnik ter poveljnik tukajšnje rezervne bolnišnice, je bilo razvideti, da se je nameravalo zasnovati slavnost na najširši podlagi in pritegniti ki sodelovanju vso slo'e civilnega prebivalstva in vojaštva. Ta namera se je toliko v polni meri izpolnila, ker je bila slavnost kljub slabemu ivremenu jako dobro obiskana in je presegel znatni uspeh vsa pričalkovanja. Dolžnost je torej, tem potom iskreno se zahvaliti vsem damam in gospodom, ki so pripomogli k dobremu uspehu slavnosti; pozabiti pa tudi ne smemo mnogobroj-nih daril, ki imaio velik delež pri lepem uspehu. Posebna zahvala pa gre c. in kr. vojaški upravi, ki je omogočila sodelovanje vojaške godbe. Pri sklepčnem računu od dne 1. septembra je znašal čisti dobiček okroglo 1500 K, za Brežice gotovo lepa svotai. * Luče v Savinjski dolini. V svarilo vsem tistim, ki se čutijo popolnoma varne v teh strašnih časih. Nemila smrt se utihotapi tudi v najzadnji kotič ter razdira še tako srečne družine. Dne 8. t. m. je po kratki, a zelo mučni bolezni^ previden s sv. zakramenti, za vedno zatisnil oči Viktor Dežlman, p. d. Suhčov, v Lučah, v najlepšem cvetju svoje mladosti, stair 18 let. Bil je popolnoma/ nepokvarjenega življenja in zelo vnet bralec „Slovenskega Gospodarja." IJ-mrli je bil obenem prodajalec tega lista. Torej naj se nikdo varnega ne čuti. Razveseljevanje in pijančevanje je treba dj!a,ti na stran. Sedaj so Časi žalovanja, trpljenja in piravega spoznanja tistega, ki nas tepe z zasluženo šibo božjo. Vojske, kuge in lakote — reši nas, o Gospod! * Luče. Cez eno leto smo že pogrešali Alojzija Poljanšeka, p. d. Navgnov, desetnika pri 87. pešpol-ku, in smo ga z raznimi p„ Vajm javljajn žalostno poročilo, da je padel Vaš mož, Bernard Kroilič, dne 8. j ulj a 1915 kot pravi junak na polju ¡slave. Natančnejših podatkov Vam ne morem povedati, ker je bil Vaš mož prestavljen k nekemu drugemu oddelku, ki mi je naznanil, da je imenovai od' sovražne krogle smrtno zadet strmoglavil v prepad in se njegovega trupla nikakor ne more dobiti. Da pa je padel kot pravi junak, ki se je boril z!a domoviino, kaže okol-nost, da je bil kraj bitke skoraj nepristopen Cellonko-fel, zapadno od Plocken-sedla na Tirolskem. Vsemogočni naj tolaži Vas in otroke Vaše ter Vam daj moč prenašati vso to hudo bol." Vrli junak, počivaj mirno v tuji zemlji! * Ribnica na Pohorju. Priminul j» dne 5. sept. v J.anževem Vrliu tamošnji posestnik Jožei Grubelnik p. d. Velkar, iz poprejšnjih let znan koft vrl narodnjak, večletni biviši občinski odbornik, žtupafn, ud kraj nega šolskega sveta itd., a že 12 let zadet! od mrt-vouda, da ni mogel več govoriti in se, gibati. Bil je svoje dni mož na svojem mestu in vrl katoličan. "N. v m. p.! Zadnja poročila doila v četrtek, 16. sept. Najnovejše avstrijsko uradne poročilo. Uradno se razglaša: Dunaj, 15. septembra. Rusko bojišče. Ob b e s a r a b s k i m e j i so o d b i 1 e naše čete ruski napad. Ob D n j e s t r u in pred našimi postojankami izhodno od Buczacza vlada m i r. Na vseh ostalih delih naše g a 1 i š k e in v o 1 h y n i j s k e bojne črte je prišlo zopet do hudih, za sovražnika brezuspešnih bojev. Severo-izhodno od D u b n a nam je sovražnik kot plen prepustil 6 čast-nikjov in 800 mož ujetih in 3 strojne puške.. Ogrski armadni in domobranski bataljon ter otočanski peš-polk štev. 79 so tukaj pod spretnim voldstvom odločnih poveljnikov izkazali zopet velike čine junaštva. Na gozdovnatem in močvirnatem ozemlju rek Pripeta in S t y r a je naša kavalerija v zadnjih dneh zapodila v beg Številne s o v r ar žne kavalerijske oddelke.. Naše čete, ki se borijo na L i t v a n s l ni proprija in se vsled raizmierr v t'ßkarni v doglednem čaSu gotovo ne bo mogel tiskati. * Naročite sadna drevesca! Iz deželnih drevesnic se odda blizu 30.000 sadnih drevesc. Več v inseratuü * Zemljevid Rumunije. Tvrdka G'. Freytag & Bernd t r.a Dunaju je izdala zelp pregleden zemljevid Rumuni;e ter sosednjih bolgarskih, srbskih, avstro-ogrskih in ruskih krajev. Za slučaj vojske z Rumumjo bo ta zemljevid nudil natančen pregled tega bojišča. Zemljevid je tist/m v več barvah in stane (velikost 70:90 cm) samo 1 K 30 v. Naroča se pri kartografičnem zavodu G. Freytag & Berndii, Dunaj, VII., Schottenfeldgas* e 62. * Lysoform. Opozarjamo čitatelje na današnji inserat — Lysoform je najboljše in najcenejše razkuževalno srrdf-tvo. * Oovorl se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj le radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 franr kov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji tozadevni o-glas „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani. * Ure. Opozarjamo na Inserat „Ure"' od tvrdke Konrad v Mostu na Češkem, ki je ena največjih tvrdk! te vrste na svetu. Naši čitatelji naj pišejo po cenik, kateri obsega 4000 podob in se dobi zastonj. Naslov: H. Konrad, razpošdljalna ur, Most na Češkem št. 800. Listnica uredništva. Sv. Barbara v Halozah:, Obrnite se po občinah na okrajno glavarstvo, da ceni škodo. — Slovenjgraški o -kraj, Mursko polje, Brežice: Če iz vaših krajev v stu ni poročili, ni tega krivo uredništvo, ampak dopisnikih Loterijske številke. Trst, dne 7. septembra 1916: 46 6B 22 73 26 Dunaj, dno 11. septembra 191 B: 39 57 67 14 62 mtepifvi fe mm siisp za ti Ei, 4 fe »W 6» i ! S saurez s»va Mro$) mejfc o mío ur«. -popolnem* zastonj. A. BSFFMAMSS, Maribor @ravi a&fvečta. tava «a lo g« gg, sjrçgK-muo Sa raapo^Sfa v vea ÄssSkiffes Ütííí®, SUT8. Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice «a rdečico: Uspeh Trla povoljni! Gospod Janez K. piše: Praj dobro pomagalo! '9 kir. orl« Maribor, klavni trg: štev. 15 462 M *> , kot Mtfboíí*. bol oblažajoža «ažatije B*. MIIMI» j« Sidro-Linimeflt. i Sidro - Padu - Expcllar. 'S?»» T Eli «rcktno tekrai „Pri slalom lera", "»«», I , BBmbMst OMÍ» (,. »«em« rafpvlUJagJ«. 6t. 27283/1815. H. 2684. Razlgas. Is deželnih drevesnic v Gleisdorfu, Brucku ob Muri in v Celju se bodo oddale štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1915 oziroma spomladi 1916 sledeče vrste jabolk in hrnšek, skupaj krog 29.000 komadov drevesc. Od teh se bode oddalo tri četrtine kmečkim posestnikom po znižani ceni po 70 vin. komad in ostala četrtina nekmečkim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 vin. komad, izvzemši zavitek in voznino. Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu bo pridene potrdilo občine, da je prošnjik kmečki posestnik v občini. Ce se rabijo drevfsca za jesensko sajenje, se mora to v naročilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15. oktobra 1915. Prošnje se bodo sprejemale, dokler bo kaj zaloge kakor za jesensko tako tudi za spomladno sajenje takoj po objavi tega oznanila in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo. Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotični dolžan, ta drevesca vsaditi na svojem lastnem posestvu. Drevesca se oddajejo samo proti takojšnemu plačilu. Ce je ene ali druge vrste zmanjkalo, se. nadomesti z ajej naj bližnjo vrsto in naročilec lahko to vrsto sprejme ah pa odkloni. Ce se nadomestne Trate ne sprejme, se mora ista obratno odpovedati. Drevesca naj naročilci, če le mogoče, osebno prevzamejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejeota skrbno pregledajo. Pritožbe se naj takoj pošljejo na vodstvo drevesnice. Na poznejše pritožbe se ne bo oziralo. Seznamek drevesc, jabolk in hruSek, ki se bodo oddajale v sadni dobi 1915/16 iz deželnih drevesnic: Št. 1 a 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 I. Jabolk« a) ▼ Gleisdorfn Visoko deblo Na pol ▼is. debla pritljikavo drevje b) ▼ Brnckn Visoko deblo Štajerski mošanci .... Tel. renski bobovec . . . Anana* rajnete..... Bramanora reneta . . . Damason reneta .... Kanada reneta .... Belefleur rumeni..... Astrachan beli..... Šarlamoriki ..... Gravemsteiner..... Prestolonaslednik Rndslf . . Kardinal plamenasti . . . London pspinek .... Ribstonev pepinek .... Sahoaer od Beskoopa . . . Lessika rudeča..... Huberjera moštna jaboljka . D-,n«ig« jaboljko (Kantapfel) Plemenito jaboljko (rumeno) Landsberika reneta . . . Zimska zlata par mena . . Rudeči jesenski kalvil . . Bonski zakrivljeni steblo vnik II. JlruSke Dielova maslenka .... Postrvovka...... Df.bra Louisa iz A vran oh es . Williamova Kristijanorka Olivier de Serres .... Pastorka....... Salcburgerica...... Zimska dehantska hrnška Jelenka....... Weiler'jeva moštna hruška . Boskovka podolgasta . . . Tepka ........ Štajerska moštnica .... Rodeča dešebia hruška . . 4600 1200 32 800 170 190 120 25 45 420 380 410 315 380 470 855 5 ' 2 10 7 20 375 580 205 100 40 25 30 10 10 5 25 10 30 20 35 5 15 35 35 Na pol pritljikavo ▼il. deblo j drevje 100 30 15 40 55 10 75 66 160 65 140 110 90 95 170 850 400 70 530 680 60 115 350 130 290 500 130 260 200 60 33 15 40 34 250 45 5 160 80 15 15 160 76 30 30 180 130 100 60 30 24 2 35 5 20 5 28 40 110 100 15 35 110 50 35 65 10 120 c) t Celjn Visoko deblo 1470 670 215 910 237 110 240 300 350 250 330 360 Na pol Tis. deblo pritljikavo drevje 1040 100 120 110 300 140 20 10 5 64 6 12 70 90 60 ¡■Hi■■mpv i i i ,. Razven teh se bo oddalo po znižanih cenah 350 komadov orehovih visokih drevesc, 40 pritlikovih br«.k«T it » tovesiiioe v Celju in Gleisdorfu 700 kom. črešnjevih in 190 kom višnjevih visokih in srenje nsokih debel u deželne drevesmoe v Brucku, katere se oddajo samo kmekim posestnikom proti znižanim cenam. Gradee, ine 6. septembra 1915. 861 Od Štajerskega deželnega odbora. Orjanist in oerki^nlk želi spreree niti službo z dobrimi Bpriče< ali in postranski rokcdslec. Nasiov pove upravu ištvo pod Organi s t št, 539. Trgovski ptmo&nlk ali starejša pro dajalka ia priden učene« iz po Stene hiše ie takoj s>srejmejo ptd Alojz 6.0 dobrimi pogoji v trgovini Preas-a v Rogatcu. De.'azmožai vinničarjl ali maje? z 4 del ar. raoč*i se sprejme proti dobri plači v sredi novembra na Gornji Polskavi pri rodbini Kartin. ^_m 541 Sejalni stroj seje 11 vrst, za sreinjevelikega posestnika, s katerim se lahko seje raiun pšenice in žita tadi koruza, proso, detelja pesa i. dr. malo rabljen, še skoro novi proda *a */§ ceno: J. Chursa p. C»en pri Ljutomeru 6*2 llčenoa poštenih starišev sprejme takoj v svojo trgovino g. Mil*š Oset, trgovina z mešanim blagom na Muti, Štajersko. Kovaški učeneo se sprejme takoj od pridnih starišev pri kovaškem mojstra Jožefu Brumen v Ragozniei pri Ptuju. 544 Hlapca išče viniearska šola ▼ Burgwaldu pri Mariboru. Plača 20 kron mesečno. 6s 5 Proda se lepa n«va hlia s 3 sobami, kuhinja, reža, klet, periluica, drvarnice, svinjski h'evi, veliki vrt ia njiva pri domu. Leži ob lepi cesti, 10 minut od postaje 25 minut od cerkve, 9 let davka prosta. Proda se pod lahkimi pogoji. Jurij Gaber v Hstinjivasi poŠta Slivnica pri Mariboru. 546 Prodajalka vešča trgovine z mešanim blagem, zmožna slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme v trgovino J. Belina, Podlebnik Štajersko. 547 Ket penofialo«-zač«tn!oa želi priti v trgovino mešanega blaga dekle srednje starosti z učnim spriče val*» Najraje na dežela. Naslov v upravništvo pod „Pomočnica" štev. g 55. DIJAKI se* sprejmejo t Frauen-ulica štev. 2, Maribor. 554 Vzame se gostilna v najem ali na račun. Naslov pove upravništvo pod gostilna. M8 Mllnarskeia pomeinlka in nfionca sprejmem proti dobri plači .ju popolni c s srbi v siuioo. C» mogoče naj se ponudnik osebno preds avi. Pogoji po digovoru I. Ztdravec, paromlin v Središču. Štaj. 5t9 ViniČarji ako mogoče teki x večimi delavci, se sprejmejo pri oskrbaištvo graščina Donava, polta Možganjci, pri Ptuju. 580 Graotaša Anton, čevljar v Verže-jn sprejme aöenoa. 531 Rabim najao za svojo obširno trgovin» 2 prMna m»ëaa fanta vešča nemškega in slovenskega jezika v pisavi in govoru. Maja trgovina je obširna ter se nauči manufaktare, speeerije, železnine in kupčije poljskih pridelkov, Radolf Pevec Mo airje. 532 Učenca gpsejme Matija Hačavar, ključavničarski mojster na Ragoz-aici pri Ptuju. 514 Za Bizeljsko se išče orgaaiat in ssemar. Ne-oženjem imajo prednost Dskodki zadostei. Nas op tab»j. Prošnje z »prKevalom kake orgljarske šale na žapni urad. 536 Krvpkaga dečka s primerno šelako itobraibo, ter pridnega trgo*sk»ga pomočnika, sprejme Jot Beiath v Mokronogu Dolenjsko 513 Pekovski očeoeo in en učene« za trgovino t mešanim blagom se sprejme Tegethsfova ulica štev. SI Maribor. 618 Vina In sad|e*eo kupim vsako poljubno maožino Julij Glaser, stavbenik Maribor, 'Mellinghoi 443 Družinam s Primorskega! V lepem in prometnem kraju ob želeinid in državni cesti je na predaj lepa zidana hiša z nekaj •rali rodevitne zemlje Cena 12 000 kron. V« ali pelo vi eo svote lahko Mtaae. Več pove upravništvo pod ,Hiša ob eesti št. 615 " Ženske lase kupujem M. Reiniscb Praga II. Pachmsjerova al 64. 649 Zahtevajte" ffratis in fraako mej glavni eenik s 4000 slikami nr, zlatain» ia srobr-Biae^edbeaaibje-kleaih, aMjatih, gospodarskih in - teiletnih predmetov, orožja «te. Prva tovarna nr Haas Kenrad, c.kr. dvorni dobavitelj v M;.«tu (Brüx) št 8M (Češko). Nikelsteite RoBkepf-nre K 4 29, 6'—, srebrne nre K 8 40, niklaeta kadilke K 3-06, d veja» bsdÜke b zvoeiksïf, 4 K. - Po«$a po p»v«»<9n. Nob« riaiko. —- Zaa>o«ja>ra ali deaar rit^j. 1-8». Kupim lepo atreno predlvo po visoki ceai. U*orcs sprejmem po 5 kg paket po pošti samo tranko. Florjan Kučanda Št. Jurij ob jui. železnici. 537 Vii»4ar s 4 do 6. delavskimi močmi se sprejme in »a kravar. Stavbenik Julij Glaser, Maribor, Mel-linghof._601 Tesarje In zldar|e sprejme v stalno delo in za dobro plačilo stavbeni msjster Julij Glaser Maribor (Mel-linghof.)_444 Svetovna dokazuje jasno, da samo oni i*-rnore prenašati skoraj nečloveška napore, ki ostane trezen, Zato zahtevajte v vsaki gostilni kot pijačo izvrstne (JMam«rake pokaRse. Fedor Kukoveo, tvornica pokalih in 8odavice, Ljutomer._311 Molno; ovčjo oprano in neoprano kupim vsako množina po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam, Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti. Veletrg. R. Sterascki Celje it. 17 Štajersko. &08 Vam plačam, a*o Vaša barja oieaa, bradavice, olattiSanot v tre» dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred Rla balzamom. Lrmček z garancijskim pismom I K, 3 lončki 2*50, 6 lončkov 4 50 Kemeny, Koiloe Kana) I Psntfttoh. 12, Ogrr-■IEO. 492 1 MLÄMÄ I §0®|0 cenejša i Amarikanska štedilna kava, ve!» aromatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča 11 K frankf po povzetja. Pol kilograma vele-prima najfinejši čaj K 2'20 oddajt A. Sapira, eksport kav« in čaji Plsiabogdan 496, Ogrsko- i7t Snbe g»b#. flžol, vinski kamen ter sploh vse deielne pridelki, kakor tudi vrste vreče kupi veletrgovina Anton Kolenc, Celje Graška cesta št. 22 _4.5f Orghav le« (okrojel) od 20 cm de- beljst naprej brez prevelikih grč vsako mnežteo od državne ali južne ž-iezmike postaj» kupi proti takojšnem» plačSu, ednake sme-rekevs ijabje h ireslo pe najvišji eeni Rudolf Dergan trgovec La^' ^g_____478 n^olanaa Avsstrija." Kdor mi pošlje v kuverta za 46 vinarjev novih in neporabljenih znamk in pa svoj natančen naslov, pošljem an takij tri nove krasn« pesmi: I. ,iv»tovaa vojska". II. -Junaški fant" in III. „Tolažba dekleta." Tadi prve štiri namreč: ,Solsna Avstrija", „Slove in ločitev", „Blagor ma v tuji zemlji I* in „Godei svetovnega pUea". so i« na razpolago ca 50 vinarjev. Kdor pa želi imeti vseh 7. pesmi, poGlje mi aaj sam 80 vin. v znamkah. Mislim, da še nikomu* ni bilo šal, kateri si je že naročil prve štiri in mu tudi ne bod za te tri, ki sem jih zdaj izdal Naročaj« m ->ri izdajatelja Mat Belee pri 8v. '-Ifenku v Slov. goricah via Ptuj ■wsmmmok 4 m« at»rc, Vtik pare: Ta pa Je m«! * Ker s a itmt a njim krep4am,^^£r Vedno zlr&v ielcd'o imam! v* J'.j Varujte pon&redbI Pristni ,,FLORIAN" se dobi edlao^odiRast .«¡i lisake destilacije »FLORIAN" v I.;pblJ»nl in to namudoma storite, 1 Brežkn av*'rijnkpga Redsoogn križa 1 srečko ogrskega Rutžečega križa j Mesečni obrek j srečko bndiippoitsiiške bazli"k~ ( Trečk^oz^f 1 dobitni )i?t 3% zetelj. sre*k » 1 1880 \ dobitnih listov 1 dobitni list 4% ogrske hip, srečk iz i. 3884 J 8811X0 5 kron 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K iloEsli® igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4000 frsrsk^ p^pctln^^^ sejfeni, Pojasnila in igralni cairt pošilja breiplačno 484 ===== Srečkovno zastopstvo 15, Ljubljana. -- Pozor kmetovalci! Kupujem volno, vinski kamen,; \o sek in suhe gobe. Ivan Ravnikar, Celja« Služba občinskega tajnika v Sevnici se odda s 1. oktobrom t. 1. Letna ča 1200 K, stanarina 280 K, oskrbovalno vspreje-tišče 132 K In postranski dohodki. Ponudbe naj se pošljejo do 25. sept. 1915. županstvu Sevnica ob Savi. '543 ife&ni im it* W- KMBCSittMXiMaNEHaasaCEaRUSUHPmH BaaBSÄrtR»*---"^ ' » anmiMf» fnniknubM&vicuMir wt z 1 fc!*Ck»vwB#i> ^smt¿srn., Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljiva isljiva semena za polje in vrte po solidni ceni Posebno priporočam od preaenča očiščeno: D&mata ali ije^jsk® ¿efeljA-š stsssc, potem lucerncr ali lRkar»&f za enkrat ke⁢, Esparsef, takomina večna ¿eidja., Travist «srne sa mofcrs is eafe Korenje«« seme, Runkeln®«© rad8&> dolgovst^ rumeno doigo in okro^lovato, Svinjske saiafs, 'sth vri» semena sa vrte, k&kc* tndi b {¥@pl9 aa vinograde. Obilnega cbiek* pričakuj od biležis.- s velispoštovanjaK! " *-----fi i« Cll&vai trg- št. 10, tik farne ©«rfcrs m is* Naznanilo. Dr. Xnnst( cEistri^.ftr&i zdravnik —7. v Žalcu, naznanja, da je okreval od svoje bolezni in da začne vd 13. t. m. zopet redno ordinirati, kvzemši težje operacije. Pri lej priliki izrekam svojo najtoplejšo za hvalo vsem prijateljem in znancem, ki so mi v teku bolezni izrazili svoje sočutje. Žalec, dne 12. sept. 1915. Dr. Kunst. 518 H Antonija Grabelnik, posestni ca v Janie-vem vrha pri Rtbaici naznanja v svojeui in v imenn svojih otrok pretožao vest, da je njen predobri in nejozabri soprog osir ofe, g. Jctief Grubilnik, posaetnlk v JiBie»em vrhu is v Uhnu, b il žu?*n itd dne 5, sept. 1915 ob 7. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti aa umirajoče, 69 let star. mirno v Gospodu zaspal. Vsem, ki so blagega ranjkega dne 8. t. m. v Ribnici spremili k večnemu počitku, izrekamo prisrčno zahvalo, osobito pa še preč. g. župnika sa ganljiv govor. Bog plati! Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. 5i8 fiv ¡i Miitael id Mm. Vsem zvestim častilcem sv. Mihaela se uljud.no naznanjfti da e« bo letos obhajal veliki romjarski shod pri Sv. Mihaelu nad Laškim v soboto, dne 25. in v nedeljo, dne 26. septembra. Posebno letos v tem resnem času se bo treba z gorečimi molitvami in z zaupljivo prošjo priporočati nadangelu sv. Mihaelu, ker on, ki je premagal najhujšega sovražnika, hudega duha, bo tudi naš najboljši priprošnjik in pomočnik v tem resnem vojskinem času, da bomo ložje vse kjrute sovražnike, ki se zaletavajo v našo ljubo Avstrijo in našo milo slovensko domovino, srečno premagali. Pokojni sv. Oče Pij X. so podelili popolni odpustek vsem tistim, H obiščejo to cerkev v nedeljo ali pa na god sv. Mihaela, prejmejo vredno sv. zakiramente in po namenu sv. Očeta pobožno molijo pet očenašev in pet češčenlh Marij, apostolsko vero in ¡Čast bodi Bogu. M. O. 553 kupiti paiilnik nove sestave in priprave za žganje, ki je tudi za unsrabo perila-kuhanje, naj se o$lasi ali pa piše Karl-Dalierjn v St. Vida pri Ptuju, štajersko. Stroj se pošlje na zadnjo ž#lezniško postajo, le proti povzetju ali proti plačilu v teku 30 dni. Proda se le posestnikom ali zanesljivim g#3podom. 536 iale; i»r©t§ JIVI T! moramo se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive bolezni, kakor škerlatica, špičke, osepnice, kolera, legar v večji meri pojav« ljajo. Zato se naj rabi povsodi, kjer se take bolezni pokažejo, dobro razkuževalno sredstvo, ki naj bi bilo v vsaki hiši na razpolago. Po preizkusih je v sedanjosti najboljše razkuževalno sredstvo v zavodu prof. Loifler, Liebreich, Proskauer, Divestea, Vas, Pfeiffer, Vertun, Pertik itd. ki je brez duha, brez strupa in po ceni tef se dobi v vsaki 1&< karni in drožeriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo) za 90 Uspeh Lysoforma je zanesljiv in gotov in se zato od vsakega zdravnika rabi za razkuževanje v bolniški postelji, za umiVaaije ran, oteklin, za antiseptično obvezo in za irigacijo. Lysoform-milo je fino, nalahno milo za toaleto, ki vsebuje 1 odstotek Lysoforma ter antiseptično učinkuje. To milo se lahko rabi tudi pri najobčutljivejši koži, kakor tudi za otroke in d», jenčke. Ono naredi k;ožo mehko in prožno ter nareja jako aro-matočen duh. Zadostuje le en poskus in Vi bodete vedno rabili le to izvrstno milo, ki je le navidezno drago, v porabi pa, je ja. ko ekonomično, ker en kos z'a dolgo časa zadostuje. Komad stane 1 K 20 vinarjev. „Pfefferminz-Lysoform" je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo prežene, zobe o-beli in ohrani. Rabi se lahko tudi pri nahodu v grlu, pri kaS-lju, pri kataru, za grgliamje po zdravniških predpisih. Na čaSo voda zadostuje samo par kapljic. Izvirna steklenica stane sama 1 K 60 v ter se dobi v vsaki lekarni in drožeriji. Zanimivo knjigo z naslovoav „Zdravje in razkuževanje (Gesundheit und Des« infektion) pošlje na zahtevo zastonj in poštnine prosto: Chemiker HUBMANN, Referent der Lysoformwerke, Wien, XX., Pe-traschgasse 4. 1001 domače pijače osvežujoče, slastne in žejo gaseče si lahko vsakdo sam napravi z majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, ja-bolčnik, grenadinec, malinovec, muS-katni hrušovec, poprovi metovec, po-marančevec, prvenčevec, vlšnjevec. Neuspeh izključen. /Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vro-¡5a namesto ruma in žganja. Sestavine z natančnim navodilom stanejo K 4.50 franko po povzetju. Na pet takih por-cij dam eno zastonj'. Za ekonomije, tvornice, večja, gospodarstva, delavnice itd., neprecenljive vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njegova delazmožnost nič ne trpi. 551 Jaa. Grolich, Eagal-Diogerie Brno 637, Moravsko fUT 11 in........... i^biiFnigiiHiiiiiaiii^Miiiiiiiiii1 ii'n'i'i Sanufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se naj ^.vT^oMMiMMMaMfflrE^^ ! mm an h in nir 1 -j ritrTiiiwniniwTiTyifVir^ ' "" ' " & Si ___ _> 8flB & RWMHMMmmiii 11 t&smsm ra^istrevsns £ n@&mB mmm Obr®stisie hranšlite 4\°|0 od dneva vloga do dnevu vzdiga. Rentni davek plača posojilnic* sam na vknjižbo, na osebni kredit m na zastavo , , . , , , ft . . _ t V v „„„,!„;„; ____:: za stranke vsak delavmk od 9. do 12. ure vrednostnih listm pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - v lastni hiši (H&fsE «Pri bsiem w €@Siu, CSraška cesta j^l.füj ^ založnik: Kansorcij .Straža." •dimni BSMtsflft »fcaio Eebot, Tisk tiskarna s*. Cirila x Mariboru,.