8354- A
OSREDNJA K-NJ 1 ŽNlCA
P.P. 126
66001 KOPER
6 O 10 O 2 O C
Primorski c
Poštnina plačana v gotovim .-,	i*
Abb. postale I gruppo LfCIlil ZUU lir
Leto XXXIV. Št. 220 (10.132)
nevmk
TRST, nedelja, 17. septembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra ma v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZVESTO PO ISTI POTI
(Dr. Joža Vilfan odgovarja na vprašanja našega glavnega urednika ob današnjem slavju Primorske)
Primorska praznuje danes 35-letnico odločitve o priključitvi k Jugoslaviji. Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, kateremu le predsedoval dr. Joža Vilfan, je 11. septembra 1943 na svoji ustanovitveni seji izdal proglas primorskim Slovencem, ki razglaša Slovensko primorje za del svobodne Slovenije in Jugoslavije. 16. septembra Je to odločitev Narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo sprejel in potrdil Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 29. novembra istega leta pa je tej odločitvi dalo uradni pečat Predsedstvo Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije.
— To so bila zgodovinska dejanja, ki so še prej kot izpolnjevanje Programa Osvobodilne fronte slovenskega naroda pomenila izpolnjevanje z bojem potrjene volje primorskih Slovencev med dvema vojnama in med NOB. Kakšni so danes po 35 letih tvoji občutki, občutki enega «d vodilnih političnih akterjev tistega časa?
— Omenjaš proglas Narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo z ustanovitvene seje D. septembra 1943. Šel sem ponj v arhiv. Pri branju sedaj me je prevzelo dvojno čustvo, se sprožili dve misli: Sreča, da sem doživel kapitulacijo Italije na primorskih tleh in, če hočeš, tudi ponos, da sem bil v tistih dneh sredi našega dogajanja. Po drugi strani pa. se mi zdi, da se nam, ko smo proglas sestavljali, ni posrečilo zajeti in izraziti tega, kar je pretresalo takrat duše naših ljudi. Ni sledu — ali morda le blede sledi zmagoslavja, ki je preplavljalo vso Primorsko; zadoščenja, da pa smo mi, ki smo bili toliko časa poniževani in teptani, tisti, ki ostajamo in gledamo, kako bežijo včerajšnji oblastniki in
Dr. Joža Vilfan
kako nam njihova vojska izroča o-rož je; zavesti, da smo podrli imperialistične meje in da smo sedaj eno z ostalimi Slovenci; pripravljenosti na zadnjo žrtev, in to že v trenutku, ko so tisoči mladih ljudi, ki niso imeli drugega kot svoje roke in hrabro srce, sklenili obroč o-krog Gorice.
Na srečo je Vrhovni plenum OF, naše vodstvo, s svojim sklepom od 16. septembra 1943 o priključitvi Primorske k Sloveniji in s tem k Jugoslaviji, izrazilo naravnost, jasno in odločno, kar je bila resnična in prava vsebina vsega dogajanja na Primorskem v tistih dneh in kar je naš proglas tako nepopolno Povedal. Spominjam se viharnega navdušenja, ko sem, menda isti dan, mogel na zborovanju v Ajdovščini oznaniti vest o sklepu Vrhovnega plenuma, ki nam jo je bil prinesel Primož, ki je prav pred pričetkom zborovanja na svojem znamenitem aviončku priletel s sedeža našega vodstva na Dolenjskem.
In potem sklep Avnoja, ali morda njegovega predsedstva, kakor praviš ti. . . Potrdil je našo vero, da za nami stoji vsa Jugoslavija.
Moji občutki danes so spričo povedanega predvsem občutki globokega spoštovanja do naših ljudi, neomajne vere v njih; nezmanjšanega občudovanja tovarišev, ki so naš boj vodili; občutki obveznosti, da ostanemo zvesti ciljem, ki so nas takrat navdihovali.
— Tako v proglasu Narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo kot v sklepu Vrhovnega plenuma OF je govor o avtonomiji italijanske narodne manjšine, ki bo prišla v okvir nove federativne Jugoslavije, in v odbor Narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo so bili že ob njegovi ustanovitvi vključeni tudi predstavniki Italijanov. Mislim, da so v tem že osnove za načelni odnos do vprašanja in vloge narodnih manjšin kot elementa sožitja in zbliževanja med narodi. Kaj praviš k temu in k razvoju tega vprašanja do danes?
— Naš, narodnoosvobodilni boj je nujno bil tudi antifašistični boj in tako bil sestaven del antifašističnega boja 1 evropskih narodov. Premagati fašizem je bila skupna naloga demokratičnih sil. Od tod nar Tavnanost našega boja od vsega začetka na sodelovanje z demokratičnimi Italijani in Furlani v naših krajih. Direktive so v tem oziru bile jasne in kategorične, nadzoro-
vanje našega vodstva nad tem, kako jih izvajamo, vedno budno. In tako je bilo naravno, da je med člani Narodnoosvobodilnega sveta bil tudi Ferdinando Marega, delavec iz tržiških ladjedelnic.
Ne morem popisati, kako veličastno je bilo, ko je, mislim, prav Marega pripeljal svoje tovariše — gotovo sto — iz Tržiča v partizane. Naši so določili mene, da jih sprejmem in pozdravim nekje pod Vogrskim, kjer smo takrat bili. še nikdar mi ni italijanščina tako tekla kot takrat. Navdušenje me je kar neslo, članstvo Marege v NOS ni bilo taktična poteza, je bilo ugotavljanje dejstva, da se skupaj borimo.
Zamisel avtonomije za Italijane, ki bodo kot manjšina ostali na naši zemlji, v odloku Vrhovnega plenuma — naš proglas je govoril samo o skupnem boju — je bila rojena iz demokratičnega bistva našega boja. Pojmovanje države kot države vladajočega naroda, ki pogoltne tako ali drugače, s tako imenovano naravno asimilacijo ali s silo druge narode ali njihove dele, je globoko nedemokratično. Mi pa smo se bojevali za demokracijo, za svet, kjer, med drugim, ne bo vladajočih nar rodov, kjer bodo narodi enakopravni.
Brez dvoma je avtonomija v odloku Vrhovnega plenuma bila anticipacija reševanja nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji in tudi etapa v nastajanju in razvijanju ntiše predstave o manjšinah kot elementu sožitja in zbliževanja med mrodi. Ves povojni razvoj v Evropi, mislim predvsem na Zapadno Evropo, pa kaže, kako se povsod rušijo zgradbe po napoleonski Franciji posnetih centralističnih, na silo enonacionalnih držav. Seveda, gre pa za dolgotrajne procese, gre za demokratizacijo vsega življenja, za novo družbo.
— 33 let je že dolga doba, pa vendar ne tako dolga, da ne bi še bili živi spomini na težki, skoraj dve leti trajajoči boj po teh zgodovinskih sklepih do končne zmage maja 1945. Primorsko ljudstvo jc v tem razdobju izpisalo čudovite strani domovinske ljubezni in herojstva. Vse to si sam doživljal. Toda zmaga je pomenila tudi dediščino pogorišč in predvojne gospodarske socialne in kulturne zaostalosti. Kako ocenjuješ povojni razvoj Primorske na vseh področjih družbenega življenja?
— Odgovor na to vprašanje je lahko kratek — poglej Novo Gorico, Sežano in Koper! Imenujem namenoma samo ta tri naša mesta, ker leže neposredno na meji ali v njeni neposredni bližini. Lahko smo ponosni nanje, lahko smo zadovoljni z njimi. Popravljanje škode, ki ja je povzročilo četrts*oletje tuje vladavine, škode, ki nam jo je napravila nenaravno potegnjena meja in razvijanje s časom v korak — ogromno je bilo doseženega. Seveda, burni razvoj nosi s seboj tudi svoje probleme. Zelo me je impresioniral .pr. program Nove Gorice za izgradnjo kulturnega centra, ki govori o tem, kako nismo utegnili ob silovitih naporih za gospodarski razvoj dovolj napraviti za kulturo. Toda, zopet, poglej po drugi strani novogoriško bolnico in bolnico, ki raste ob Izoli!
— Osvoboditev je v začetku zajela vse slovensko narodnostno o-zemlje do njegovih skrajnih zahodnih robov. Potem smo bili priče interesnih iger velikih zaveznikov in mirovna pogodba je začrtala drugačne meje od onih, ki jih označuje geografski pojem Slovenskega primorja. Dolga povojna leta so bila leta kriz v meddržavnih odnosih in tudi v sožitju. Bila pa so tudi leta počasnega in napornega toda vztrajnega zorenja novih časov, novih odnosov. Kako ocenjuješ to zorenje in današnje odnose ob pdprti meji s stališča zunanje in notranje politike SFRJ ter listine iz Helsinkov in boegrajske konference?
— Kot potrditev jugoslovanske politike, kot potrditev njene pravilnosti in uspešnosti.
— Če izhajamo iz ugotovitve, da so današnji odnosi dobri in o-betajoči za prihodnost, na čem naj sloni po tvoji sodbi nadaljnje utrjevanje sodelovanja in prijateljstva med sosednima državama in kakšno vlogo lahko odigrajo osimski sporazumi pri tem?
— Nadaljnje utrjevanje sodelovanja in prijateljstva med sosednima državama odvisi od hitrega in lojalnega izvrševanja osimskih sporazumov z ene in druge strani. S tem je povedano tudi, kakšno vlogo imajo omenjeni sporazumi.
Dodam naj to, da pripisujem čisto poseben pomen pravilnemu tolmačenju 8. člena temeljnega sporazuma, konkretno temu, kakšen bo položaj slovenske manjšine v Italiji, kakšna bo njegova pravna ureditev, kakšno bo izvajanje tozadevnih predpisov. Mislim, da je položaj italijanske manjšine v Jugoslaviji pravno urejen v soglasju s členom
8.,	mislim tudi, da ni večjih problemov v izvajanju predpisov. Ostane torej, da vidimo, kako bo to obvezo izpolnila Italija.
Popolno medsebojno zaupanje, ta prava podlaga sodelovanja in prijateljstva, odvisi prav od tega, ali bosta obe manjšini lahko odigrali vlogo elementa sožitja in zbliževanja med mrodi.
PO SKORAJ DVEH TEDNIH POGAJANJ
F ČAMP DAVIDU SE DANES ZAKLJUČI TRISTRANSKI VRH
Še vedno nesoglasja o pomembnih vprašanjih - V zadnjih urah naj bi Carter, Sadat in Begin skušali rešiti srečanje pred polomom
NEW Y0RK — Potem ko .Je včeraj zvečer uradni glasnik Jody Povvell naznanil, da se vrh v Čamp Davidu končuje danes, je dodal: «Okrog pomembnih vprašanj se stališča še vedno razhajajo in je nemogoče povedati, če bodo to premostili v prihodnjih štiriindvajsetih urah.* Poweil je še naglasil, da so dosegli napredek okrog drugih važnih vprašanj in da bodo do zadnjega nadaljevali z napori, srečanje pa naj bi se zaključilo z objavo enega ali več dokumentov. V bistvu torej ni povedal nič takega, kar se ne bi že vedelo in kar ne daje prevelikega upanja, da bo prizadevanje ameriškega predsednika Carterja kronal uspeh.
Čeprav ni mogoče tvegati dokončne ocene, pa poročila iz neuradnih krogov in časopisja navajajo k skrajnemu pesimizmu, še pred dvema dnevoma so nagla-šali, da Sadat namerava sploh zapustiti Čamp David, čeprav so to takoj demantirali.
Izredno intenzivna pogajanja se nadaljujejo brez premora, da bi dosegli vsaj tisti najmanjši sporazum, brez katerega Sadat ne more zapustiti Amerike, saj bi ne-speh zadal prevelik udarec njegovemu itak omajanemu položaju v arabskem svetu, prav tak udarec pa bi predstavljal tudi za Carterja.
Kot poudarja «Washington Post*, naj bi v teh zadnjih urah, ko so se tudi osebni odnosi med Begi-
SOMOZA UVEDEL STROGO CENZURO
Državljanska vojna je zajela Nikaraguo
Zločini nacionalne garde nad neoboroženimi begunci - Nevarnost razširitve spopada na celotno območje Srednje Amerike
MANAGUA — Vstaja . zoper Somozovo diktaturo je prerasla v državljansko vojno, ki ni več omejena samo na nekatera mesta, ampak se je razširila v sleherni kraj na državnem ozemlju. Krvoločni nacionalni gardi, ki ima od uvedbe obsednega stanja proste roke. ni uspelo streti odpora sandinistov, čeprav se v bojih poslužuje najsodobnejšega o-rožja. Pač pa je v teh osmih dnevih zagrešila že nič koliko
PERTINI V FIRENCAH
FIRENCE - Včeraj je predsednik republike Pertini opravil svoj prvi uradni obisk izven Rima in to v Firencah, mestu na katero je predsednik še posebno navezan. Tu je leta 1924 diplomiral iz političnih ved, tu je, točno dvajset let kasneje, avgusta 1944, na čelu partizanskih brigad vodil vstajo proti nacifašistom.
Prav na te dogodke so se navezali v svojih govorih predstavniki občine, pokrajine in dežele ter tako vnovič potrdili zvestobo idealom odporništva, zvestobo italijanski ustavi, katere tridesetletnico praznujemo letos. Občinska uprava je najvišjega gosta počastila s priložnostno spominsko medaljo. Najbolj prisrčno in navdušeno pa so Pertinija, nekdanjega partizanskega poveljnika, pozdravili Florentinci. Na vseh ulicah in trgih, pred sedeži krajevnih ustanov, povsod je množica navdušeno ploskala in vzklikala prekaljenemu antifašističnemu borcu, ki je ostal dosledno zvest idealom odporništva in tak namerava ostati tudi v prihodnje, saj je pred odhodom v Rim, vidno ganjen ob tako prisrčnem sprejemu, izjavil: »Republiko, ki je nastala iz osvobodilne borbe in antifašizma, pa čeprav z njenimi pomanjkljivostmi, bomo dosledno branili in to za vsako ceno, kajti če izgubimo svobodo, izgubimo vse.* Kaj je svoboda, pa je tovariš Pertini poskusil na lastni koži.
zločinov proti posameznikom, skupinam golorokih beguncev, ki se umikajo preko meje v Kostariko. Pred divjanjem gardistov niso vami niti predstavniki humanitarne organizacije Rdečega križa, niti dopisniki tiskovnih agencij. Včeraj pa je iz Ni-karague, kljub najstrožji cenzuri, dospela vest <> zadnjem zločinskem dejanju, ki naj bi ga zagrešili gardisti v Estelli. kjer so vzeli za talce skupino francoskih redovnikov. V Leonu je
nacionalna garda s pomočjo letalstva in oklopnih vozil sistematično rušila nekatere mestne četrti, da bi zlomila odpor borcev sandinistične fronto.
Posledice spopadov so po izjavah beguncev, ki jim je uspelo pribežati v Kostariko iz nekaterih obleganih mest. katastrofalne. Žrtev je na stotine. Pokopujejo jih v skupnih grobiščih, brez vsakršne identifikacije. Povsod primanjkuje živeža in vode. Položaj je napet tudi v prestolnici, kjer vlada sicer relativno zatišje, a že primanjkuje živeža
Zdaj obstaja resna nevarnost, da se notranji spopad v Nikara-gui razširili na celotno področje Srednje Amerike. Prva žrtev bi vsekakor bila Kostarika, ki jo Somoza obtožuje, da podpira in nudi zavetje sandinistom. Kostarika je edina država na tem območju, ki nima redne vojske in bi se težko ubranila pred morebitnim napadom nikaragujske nacionalne garde. Pravzaprav je že utrpela nekaj letalskih napadov. Mogoče je prav v tem okviru razumeti poziv ZDA, naj sprti strani (preden bo prepozno), sedeta za pogajalno mizo, in odločitev Organizacije ameriških držav, da pošlje v Nikaraguo skupino opazovalcev, (vl.k.)
nom in Sadatom ohladili, razpravljali predvsem o predlogu ameriškega predsednika glede razdelitve oblasti v Cisjordaniji med Palestince, Izraelce in Jordance. Prehodnemu obdobju pa naj bi sledila dokončna odločitev o suverenosti na tem področju. Kaže, da so stališča predsednika Carterja naletela na neodobravanje tako Sadata kot Begina, ki naj bi se razhajala ne samo okrog vprašanja arabske suverenosti v Cisjordaniji, ampak tudi egiptovske na Sinaju in v Gazi. Po mnenju opazovalcev naj bi se pogajanja zaustavila zlasti zaradi Beginove nepopustljivosti, da sprejme Sadatovo zahtevo o načelni izjavi, ki bi si jo lahko razlagal kot izraelsko obvezo, da bo ob koncu vrnil vsa o-zemlja, zasedena leta 1967. (db)
V OSOJANIH V REZIJI
Odkrili spomenik padlim partizanom
OSO J ANI — Ob prisotnosti številnih predstavnikov civilnih in vojaških oblasti, bivših partizanov, ki so prišli iz vse Furlanije - Julijske krajine, iz drugih dežel Italije ter iz sosednje Slovenije, so včeraj v Osojanih v Reziji odkrili spomenik 36 partizanom, žrtvam nacifašističnega nasilja, Slovencem. Italijanom, Nemcem in Rusom. Po svečanem odkritju spomenika, ki stoji na vaškem pokopališču, se je v kraju Prot nedaleč od vasi odvila manifestacija, na kateri je po pozdravnih besedah župana Pericle-ja Beltrameja v imenu ANPI spregovoril Mario Lizzero, ki je poudaril evropsko razsežnost odporniškega gibanja. Ob strani partizanov iz Furlanije - Julijske krajine se niso borili samo Slovenci s sosednjega področja, ampak tudi bataljoni, ki so jih u-stanovili iz ruskih vojnih ujetnikov, ki so bili osvobojeni po 8. septembru 1943. leta ter nekaj formacij bivših nemških vojakov,
Bivši komandant slovenskih partizanskih oddelkov Janez Učakar je v imenu Zveze združenj borcev poudaril pomen in delež narodov obeh strani meje tako v skupni borbi proti fašizmu kot pri izgradnji sedanjih odnosov. Spomnil se je prihoda prvih brigad in odredov spomladi leta ’43 v tiste kraje, stoletne poizkuse ,da bi zbrisali slovensko prebivalstvo iz Beneške Slovenije ter naglasil, da je od Benečanov samih in od njihove aktivnosti odvisna tudi njihova usoda in prihodnost.
S svoje strani je predsednik deželnega odbora Antonio Comelli naglasil, da je osvobodilna borba pomenila ponovno odkritje in u-
veljavitev ljudske identitete. Ta spomenik pa je dokaz enotnosti, za utrditev katere so darovali svoja življenja ljudje različnega političnega prepričanja, jezika in tradicij. Omenil je potrebo po čim tesnejšem mednarodnem sodelovanju v borbi proti nasilju in v tem okviru naglasil pomen, ki ga imajo osimski sporazumi, ki so se porodili iz sporazumevanja, ki se je spontano ustvarilo med obmejnim prebivalstvom. »Poleg tega, je zaključil Comelli, da sporazum enkrat za vselej odstranjuje vse, kar je povezano z drugo svetovno vojno, uvaja nove prijeme za sodelovanje. Ti prijemi pa bodo služili kot zgled za metodo, ki se je moramo posluževati, da bomo lahko še nadaljevali s sporazumevanjem in odpravljanjem napetosti. Pomen takega sporazumevanja pa bo prešel naše meje in vključeval Evropo in ne samo Evropo.*
Popoldne je sledil bogat kulturni spored, na katerem so sodelovali godba na pihala železarne z Jesenic in godba iz Orzana, folklorni skupini iz Mojstrane in Rezije ter moški pevski zbor iz Kobarida. (db)
Spomenik padlim partizanom v Komnu
NiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiH.MiiitiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiMiiiiniHiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiniuiiia
35-LETNICA SKLEPA 0 PRIKLJUČITVI PRIMORSKE JUGOSLAVIJI
KOMEN SLAVI
Po včerajšnjem nastopu TPPZ danes osrednja proslava, na kateri bp govoril predsednik 1S Slovenije Anton Vratuša
KOMEN — Pred spomenikom padlim v praznično razpoloženem in okrašenem Komnu, je bil sinoči celovečerni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je izvajal navdušljivo Partizansko balado in vrsto drugih jugoslovanskih, italijanskih in tujih borbenih in delavskih pesmi. To je bil kar najprimernejši u-vod v današnje množično slavje ob 35. obletnici odločitve drugega zasedanja AVNOJ o priključitvi Primorske Jugoslaviji.
Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora je nedopovedljivo navdušil trume ljudi, ki so se stekle v ta prikupni kraški kraj in ki naj bi se danes pomnožile nič manj kot za kakih 50 tisoč glav.
Naš ansambel je predstavila in pozdravila v imenu Primorcev in seveda še posebno Komencev predsednica prosvetnega društva 15. februar - Komen tov. Nada Lozej, ki se je gostom na koncu tudi prisrčno zahvalila za nepozabno in pomenljivo snidenje.
Preslavne prireditve so se pričele sicer že zgodaj zjutraj. Ob 8. uri po jugoslovanskem času, je bilo v kinodvorani predvajanje filma na tematiko NOB, sledil je pohod po poteii spominov iz NOB, po koncertu tržaškega ansambla pa so ob vodnem rezervoarju prižgali kres, okoli katerega se je zbralo ogromno ljudi.
Danes ob 8. uri zjutraj bo na
sporedu promenadni koncert postojnske godbe na pihala, zatem bo pozdravil udeležence slavja predsednik prireditvenega odbora in hkrati predsednik SO skupščine Sežana Bernetič, nakar bo spregovoril slavnostni govornik, predsednik IS skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša.
V kulturnem delu proslave bodo sodelovali združeni pevski zbori iz Primorske in zamejstva pod taktirko Klavdija Koloinija, recitatorji novogoriškega gledališča in Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, godbi na pihala iz Pirana in Izole ter piranska folklorna skupina »Karol Pahor* in tržaška »Stu ledi*. V nadaljnjem sporedu bosta sodelovala VIS Prizma in izolski zabavni ansambel Ottavia Brajka. D. G.
Močan potres v Iranu
TEHERAN — Hud potres je včeraj popoldne, ob 17.45 po italijanskem času, prizadel mesti Yazd in Kerman v osrednjem delu Irana. Sunek naj bi dosegel v epicentru jakost sedme stopnje po Richterjevi lestvici in so ga občutili tudi v Teheranu. Zaenkrat še ni poročil o smrtnih žrtvah in gmotni škodi. Kakor poročajo iz Goldena v Koloradu, kjer ima se dež ameriški geološki zavod, je včerajšnji potresni sunek najmočnejši, kar so jih letos zabeležili.
nilllIMNIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllTlUnirrtllllllllliHlliltiilllllllllflllllllllllllllliHiiliiiiiiiiiiIlliilIllilinilllllMHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIinillllMIIIIIIlIlllllIlliHIIIIIIIIIIHIIIiniMllllinHIIIIII
Namesto ukrepanja jalove obljube
Bonski vladi očitno ni do tega, da bi dokončno obračunala z antijugoslovanskimi teroristi
BONN — «Tisti, ki zlorabljajo naše gostoljubje, ne morejo računati na našo strpnost!* To je včeraj na redni tiskovni konferenci s poudarkom povedal državni sekretar in uradni predstavnik za tisk vlade ZRN Klaus Bolling. Napovedal je, da bodo vlada, organi pregona in varnosti ter tožilstva in sodišča uporabili v bodoče vse ukrepe, ki jih imajo na razpolago, da bi čimbolj učinkovito zatrli teroristično dejavnost emigrantskih skupin. Pri tem je imel v mislih predvsem protijugoslovansko fašistično emigracijo.
Bollingova obljuba zveni spodbudno, vendar pa je izrečena v času, ko vsa dejstva govorijo, da ravnajo zahodnonemške oblasti prav v nasprotju s tistim, kar javno prisegajo visoki politični funkcionarji., Verjetno vlada ni pričakovala, da bo njena odločitev o tem, da ne izroči Jugoslaviji skupine najbolj kompromitiranih teroristov in splošno znanih Tiudodel-cev naletela na tako odklonilno reakcijo ne samo v Jugoslaviji, ampak celo doma v tisku, ki mu nikakor ni mogoče »očitati*, da bi bil naklonjen jugoslovanskim stališčem. Nobenega dvoma ni, da so
vladi kanclerja Helmuta Schmidta sporno odločitev narekovali predvsem notranji politični razlogi. V času pred odločilnimi volitvami v Hessnu, okoli katerih se vrti vse tukajšnje politično življenje, si socialdemokrati in liberalci niso u-pali privoščiti tako »nepatriotične-ga» dejanja, kot je izročitev pravici ljudi, ki so dolgo vrsto let tukaj veljali za »borce za svobodo* in so mahali z zastavami an-tikomunističnega križarskega pohoda. Kljub temu da so — vsaj za domačo rabo — pravni razlogi, ki so jih navedli v podkrepitev odklonilnega stališča do zahteve jugoslovanskih oblasti, lahko sprejemljivi, ali vsaj razumljivi, je bila v primeru Stjepana Bilandži-ča dvoličnost Bonna kar preveč očitna. V državi ta čas uspevajo tisti, ki se zavzemajo za čim o-strejše protiteroristične ukrepe, za pospešene postopke, široka pooblastila policiji, poostritev režima v zaporih, legalno kršenje demokratičnih svoboščin, kot je tajnost pisem in telefonskih pogovorov in nedotakljivost stanovanj. Vse to pa seveda velja samo, kadar gre za tako imenovani »domači* terorizem. »Uvoženemu* je povojna
zahodnonemška demokracija kljub spremembam na krmilu, še vedno naklonjena; če že ne državni politični vrh, potem pa gotovo okostenela birokracija in lokalne u-prave, v katerih sedi lepo število nepopravljivih nacistov in nekdanjih Paveličevih zaveznikov.
Zahodnonemška javnost je pre pričan, da avtomatično izročeva nje ljudi, ki so jih tukaj — velikokrat brez kakršnihkoli dokazov. — označili za teroriste, pripadnike anarhoteroristične scene, predstavlja normalni sestavni del mednarodne solidarnost. Sledeč tej logiki, ki je enostranska in velja samo, kadar gre za interese ZR Nemčije, si je Bonn s trdo roko prizadeval izposlovati od Nizozemcev izročitev anarhoterorista Knu-ta Folkertsa, zadnje dni pa se že pripravljajo na naskok na angleško pojmovanje človekovih svoboščin s tem, ko več kot samo pričakujejo izročitev domnevne teroristke Astrid Proll, ki so jo prijeli v Ixjndonu.
Kar velja za domačo rabo, ni nujno, da velja tudi za druge. Zločinec Stjepan Bilandžič, ki ga Bonn noče izročiti, češ da proti njemu tukaj poteka kazenski po-
stopek in kar tri proizvedbe, se sprehaja po Kolnu, daje televizijske in časopisne intervjuje in trdi, da se bo še naprej »politično u-dejstvoval*. V skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi, tujec, ki je bil nekoč član teroristične organizacije, ki so jo tukaj prepovedali, ne glede na individualno dokazano krivdo za kazniva dejanja, nima pravice do nikakršnega »političnega delovanja*. Pri Bilan-džiču in njegovih pajdaših je u-činkovitost zahodnonemških pravosodnih organov in policije iz skrivnostnih razlogov povsem zatajila. Res je sicer, da so doslej v ZRN prepovedali pet ustaških organizacij, vendar pa se nikomur ni zdelo vredno ugotoviti, da so se isti ljudje vedno znova zbrali v skupinah, ki so imele samo drugačno ime, toda enake cilje in metode. Ali je mogoče verjeti, da gre zgolj za nemarnost ali pa naivno naključje? V tej luči so obljube, ki jih dajejo bonski funkcionarji v pričakovanju," da se bodo s praznimi besedami prikupili tuji in domači kritični javnosti za svoje dvolično ravnanje s protijugoslovanskimi teroristi, dvomljive vred-nasti-	IVO VAJGL
PRI KRANJČEVI ZIDANICI
V LENDAVSKIH GORICAH
Proslava 40-letnice ustanovitve komiteja KPS za Prekmurje
Slavnostni govor Franca Šetinca
LENDAVA — Pri Kranjčevi M-danici v Lendavskih goricah je bila včeraj osrednja prireditev ob 40-letnici ustanovitve komiteja KPS za Prekmurje in 70-letnici življenja skega jubileja Miška Kranjca. Tega velikega zborovanja v sončnih Lendavskih goricah so se udeležili najvidnejši predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja: 9ergej Kraigher, Milan Kučan, France Popit, Vlado Janžič, Miloš Prosen, Lidija Šentjurc, Vida Tomšič in drugi ter seveda jubilant, pisatelj in revolucionar Miško Kranjec. Tu so bili tudi predvojni člani Komunistične partije Slovenije in kluba prekmurskih a-kademikov.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil sekretar predsedstva Zveze komunistov Slovenije Franc Šetinc, ki je uvodoma čestital vsem zbranim ob tem pomembnem prazniku. Ob terp je dejal, da nas ta dan spominja na velike dogodke iz preteklosti, ki se jih nikomur ni treba sramovati, saj je iz, njih zrasel živi stržen, ki povezuje preteklost Prekmurja z njegovo sedanjostjo in prihodnostjo. Pred 40 leti je bil namreč ustanovljen komite KPS za Prekmurje, kot rezultat Večletnega napornega, trdoživega revolucionarnega dela komunistov in njihovih simpatizerjev. «Današnji dan je naš tudi zato. da prijateljsko stisnemo roko in zaželimo še mnogo, mnogo zdravih let in ustvarjalnega dela našemu plodovitemu pisatelju in revolucionarju, vašemu rojaku Mišku Kranjcu,* je dejal slavnostni govornik ter nato posegel v revolucionarno preteklost tega območja.
Slavnostni govornik France Šetinc se je dotaknil tudi aktualnih narodnostnih vprašanj ter ob tem poudaril: »Posebna pridobitev, na katero smo zares lahko ponosni, je uresničevanje enakopravnosti in ustvarjalnega sožitja med Slovenci in Madžari v tem delu Slovenije. To je lahko zgled, kakšni morajo biti odnosi med večinskim narodom in manjšinsko narodnostno skupnostjo in dokaz premočrtnosti naše partije do narodnostne politike. Boj za krepitev družbeno ekonomskega in političnega položaja našega delovnega človeka je hkrati tudi boj za krepitev položaja pripadnika katerekoli narodnosti v Jugoslaviji. Ali drugače rečeno: stopnja osvobojenosti narodnostne skupnosti je hkrati tudi merilo osvobojenosti večinskega neroda. Tega ni treba posebej poudarjati. Nešteto je dokazov, da madžarska narodnostna skupnost pri nas ni samo mast sodelovanja s sosednjo prijateljsko Madžarsko, ampak je tudi pomemben dejavnik pri graditvi novih odnosov pri nas, nepogrešljiv dejavnik boja za napredek Pomurja in širše Slovenije in Jugoslavije. Z veseljem lahko' ugotavljamo, da so narodnosti v Jugoslaviji nepogrešljivo gibalo splošnega napredka in zato nikomur niso odveč, kakor so odveč manjšine mnogim v Avstriji, Bolgariji in Grčiji, kjer nočejo uresničevati njihovih pravic ali pa celo ne priznavajo njihovega obstoja.*
E. RUŽIČ
SPODBUDNO ZNAMENJE ČUTA ODGOVORNOSTI USTAVNIH STRANK
Z IZVOLITVIJO ODBORA PSI - PSDI - SSk - KPI UTRJENA DEMOKRATIČNA UPRAVA NA POKRAJINI
Svetovalci KD in PRI so se na včerajšnji seji glasovanja vzdržali - Programske izjave predsednika Ghersija o vlogi pokrajine pri uresničevanju osimskih sporazumov in zaščiti Slovencev
Z vstopom predstavnika Slovenske skupnosti Brezigarja in socialdemokrata Devescovija v novi odbor se je včeraj zaključila nekajmesečna kriza na tržaški pokrajini. Dolgotrajna pogajanja med strankami tako imenovanega ustavnega loka za sestavo nove uprave, potem ko je še pred valitvami manjšinski levičarski odbor odstopil, da omogoči izglasovanje proračuna in vodil le upravne posle, so se zaključila po dolgi nočni seji šele zgodaj zjutraj. Glede na pomanjkanje obveze KD, da pristane vsaj na podporo skupnemu programu, ko je že odklanjala sodelovanje v odboru, v katerem bi bila prisotna KPI, se je iz sporazuma za sestavo novega izvršnega organa umaknila tudi PRI. Zato sta vstopila v odbor še Carbone (PSI) in Nicolini (KPI). Novi odbor zato sestavljajo predstavniki KPI, PSI, PSDI in SSk (sestavo in neuradno razdelitev odborništev objavljamo posebej), predstavlja pa vse-
Sestava odbora in pooblastila
LUCIO GHERSI (PSI) - predsednik, splošne zadeve
PIERO DEVESCOVI (PSDI) -starejši odbornik, vprašanja osebja
EZIO MARTONE (KPI) - proračun
MAURIZIO PESSATO (KPI) -
vkrhdvn
GIANFRANCO CARBONE (PSI) — zaščita okolja in ekologija
BOJAN BREZIGAR (SSk) -odnosi z javnimi upravami, posebej glede na vprašanja slovenske narodnostne skupnosti
LUCIJAN VOLK (PSI) - javna dela, kmetijstvo in turizem
Namestnika:
STELIO SPADARO (KPI) — vzgoja in kultura
PAOLO NICOLINI (KPI) — odnosi z družbenimi silami
kakor najširše zavežništvo v pokrajinskem svetu od njegove umestitve po volitvah leta 1975. Izvolitev novega odbora pomeni tudi utrditev ene izmed važnejših izvoljenih u-prav in dokazuje čut odgovornosti demokratičnih strank, po spodrsljaju, ki je omogočil listi «per Trieste», da je prevzela oblast ni' tržaški občini.
Včerajšnjo jutranjo sejo pokrajinskega sveta je otvoril predsednik Ghersi s kratkim poročilom o poteku pogajanj in z navedbo smernic, po katerih bo deloval novi odbor. Poudaril je, da je sporazum med
prav bi krajevne uprave spričo resnosti tražaškega položaja potrebovale trdnejše večine. Odbor si bo vsekakor prizadeval doseči sodelovanje vseh demokratičnih sil. Njegovo delovanje bodo označevali odločen antifašizem, stalno povezovanje s sindikati in gospodarskimi ter družbenimi predstavništvi in krajevnimi upravami za prebroditev gospodarske krize. Mednarodna vloga Trsta terja, je dejal Ghersi, okrepitev odnosov med obmejnim prebivalstvom in njegovimi demokratičnimi predstavništvi, pri čemer pokrajina potrjuje pomembnost gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, še posebej na industrijskem področju, za skladen razvoj našega mesta. Osimski sporazumi u-strezajo tej potrebi, je poudaril Ghersi, zato bo pokrajina izvrševala aktivno vlogo pri njihovem uresničevanju. Glede lokacije mešane proste cone je dejal, da se je treba o njej izreči po zaključku raziskav, ki so v teku. Posebej je potrdil obvezo, da se pokrajina zavzame za pravice Slovencev s primernimi pobudami pri vladi, da se pospeši izglasovanje zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Odbor bo poskrbel tudi za primerne pobude v korist italijanske manjšine v Istri in na Reki.
Po kratkih glasovalnih izjavah Fo-scarinija (PRI), ki je napovedal vzdržanje in je zaželel novemu odboru uspeha, in Locchija (KD), ki je tolmačil že znano stališče njegove stranke in prav tako napovedal vzdržanje, je bil novi odbor izvoljen že pri prvem glasovanju z absolutno večino. Vsi odborniki so bili izvoljeni s 14 glasovi, Devescovi pa je prejel enega več, zaradi česar mu pripada naziv ^starejšega odbornika*. Po izvolitvi odbora je pokrajinski svet izglasoval še obračune za leto 1975, 1976 in 1977.
NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Mednarodni simpozij o turizmu in mejah
Jutri ob 9. uri se to v sejni dvorani fakultete za ekonomijo tržaške univerze nadaljeval mednarodni simpozij «Turizem in meje*. Srečanja se udeležuje približno 60 znanstvenikov, ki so simpozij pričeli v petek v Ljubljani in ga bodo sedaj nadaljevali v našem mestu v okviru letnih srečanj članov delovne skupine geografov pri mednarodni gospodarski zvezi.
V dopoldanskih urah bodo govorili o turizmu v naši deželi in v Istri, glede na odprtost italijansko - jugoslovanske meje, sledilo bo predavanje o turizmu ob jezeru Maggiore, v popoldanskih urah pa bodo ana-
PSI, PSDI, SSk in KPI v tem tre- lizirali obmejne turistične probleme nutku najširši, ki je bil možen, če-1 na Donavi, v Španiji, na Irskem, v
•iiiiiimiMiimiiiiiiiiiiiiumiiiiimmiiiiiHriifimiiiMimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriuiiiiiiiiiiiii
PO IZVOLITVI NOVEGA POKRAJINSKEGA ODBORA
KPI: «Pomemben korak naprej» KD: «Skrajen čut odgovornosti
Tiskovno sporočilo krajevnega vodslva TRI
Včerajšnja izvolitev novega, trdnejšega odbora na tržaški pokrajini je vzbudila ugodne komentarje v demokratični javnosti in v krajevnih političnih krogih. Pokrajinski tajniK KPI Giorgio Rossetti je izjavil, da fomeni, pa čeprav se za sedaj nista pridružili KD in PRI, pomemben korak naprej k ponovni vzpostavitvi ozračja sodelovanja in enotnosti med demokratičnimi strankami, ki so se zrahljali po izidu junijskih volitev in po izvolitvi manjšinskega odbora liste «per Trieste* na občini. Nadaljevati je treba po tej poti, da se zagotovi demokratični, gospodarski in družbeni razvoj mesta in da se zaustavijo pritiski k njegovi izolaciji. Programske izjave Ghersija, je poudari! Rossetti, glede antifašistične obveze pokrajine, sodelovanja z narodi onstran meje, pomembnosti osimskih sporazumov, zaščite Slovencev in sodelovanja s sindikati, predstavljajo resno podlago, ki je objektivno nasprotje programom liste «per Trieste* za občino.
Krajevno pokrajinsko vodstvo KD je pa izdalo sporočilo za tisk, v katerem potrjuje glasovalno izjavo načelnika skupine v pokrajinskem svetu Locchija. KD se je pri glasovanju vzdržala zaradi skrajnega čuta odgovornosti, potem ko je propadel njen predlog po sestavi programske večine po zgledu rimskega parlamenta, in da se pokrajina izogne nevarnosti komisarske u-prave. Po mnenju KD, pa Ghersi-jev poizvedovalni mandat, za katerega je tudi sama glasovala, ni pripeljal do laično-socialističnega odbora, zaradi česar se od njega ločuje in ne vidi možnosti sporazuma o programu. KD ostaja pripravljena na soočanje z vsemi u-stavnimi silami, kar dokazuje njeno odgovorno ravnanje v pokrajinskem svetu, ki hoče prispevati k okrepitvi konstruktivnega dialoga.
V tiskovnem sporočilu se je oglasila tudi krajevna PRI, ki zatrjuje, da si je prizadevala za podporo vseh ustavnih sil pri izvolitvi predsednika, odobritvi programa in sestavi pokrajinskega odbora. Toda pred splošno koristjo so prevladali interesi strank, KD, ki je priprav-
ljena le na rešitve, kjer ima glavno besedo, KPI, ki stremi za prevlado in manjših strank, ki niso dosledne v svojih odločitvah. Zato se na pokrajini, po mnenju PRI, ni ustanovil laično - socialistični odbor, razširil se je le prejšnji levičarski s pristopom SSk in PSDI. PRI pa bo nadaljevala, se zaključuje nota, kot je dokazala z vzdržanjem pri glasovanju o odbornikih, v svoji odprtosti, da prispeva k reševanju stvarnih vprašanj mesta in pokrajine.
CISL o vozninah pokojninah in plačah osebja javnih ustanov
Pokrajinski izvršni odbor sindikata CISL je včeraj razpravljal in zavzel stališče o več perečih vprašanjih splošnega interesa. Izrazil je odločno nasprotovanje povišanju voznin na javnih prevoznih sredstvih (od 100 na- 200 lir za navadne listke in 60 odst. pri abonma jih), kritiziral nekatere dele vladnega predloga o reformi pokojnin, poudarjajoč, da je treba jamčiti pridobljene pravice delavstva in ozdraviti finance INPS, ki jih močno bremenijo pokojnine za avtonomne delavce. Vsekakor je treba ohraniti prilagojevanje pokajnin naraščanju življenjskih stroškov in gibanju plač. Odbor je vzel v pretres tudi kočljiva vprašanja osebja javnih ustanov, ki mu je treba zagotoviti izenačenje draginjskih doklad z zaposlenimi v industriji in poenotiti sistem določanja prejemkov s posebnim okvirnim zakonom.
Marico in Giannija Legovinija je osrečilo rojstvo drugorojenke
IVANE
Srečnima staršema čestitajo, Ivani pa želijo dolgo življenje v zdravju in sreči
prijatelji
Zambiji in Keniji. Obravnavali bodo tudi vprašanja turističnih družbenogospodarskih vplivov in probleme turizma v nerazvitem svetu.
• Konzorcij za prevoze obvešča, da bo avtobus štev. 26 od jutri dalje vozil le do športnega igrišča na Kja-dinu, ker je Ul. Felluga zaradi del zaprta.
Odposlanstvo SDGZ obišče gospodarske zbornice v Jugoslaviji
Na povabilo Zvezne gospodarske zbornice bo danes popoldne odpotovalo na večdnevni obisk v Jugoslavijo odposlanstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Odposlanstvo, ki ga bo vodil predsednik dr. Vito Svetina, bo s predstavniki Zvezne zbornice v Beogra-
du in republiških zbornic načelo vrsto vprašanj skupnega interesa, zlasti kar zadeva razne oblike sodelovanja med gospodarskimi organizacijami v matični domovini in v zamejstvu.
NA SEDEŽU POKRAJINE
Do 25. t.m. prijava za strokovno pomoč domačim vinogradnikom
Tržaška pokrajina prireja tudi letos, s pomočjo domačih strokovnjakov, službo neposredne strokovne pomoči za vinogradnike. Služba bo obsegala, poleg nekaj predavanj, tudi obiske v vinogradih in v kleteh. Poziva zato domače vinogradnike, naj se prijavijo do 25. t.m. na sedežu pokrajine, Ul. Geppa 21 pri gospodični Vatovec ali po telefonu (št. 61812, interna 16).
REPERTOAR TEATRA STABILE ZA 1978/79
Letošnja gledališka sezona v znamenju Itala Sveva
V abonmaju 10 predstav, od teh tudi «Jalta Jalta» v izvedbi zagrebške «Komedije» - Gostovanja v Jugoslaviji in Avstriji
V časnikarskem krožku so včeraj predstavili spored predstav za gledališko sezono 1978/79 Teatra slabile. Umetniški vodja gledališča Messina se je najprej zahvalil bivšemu predsedniku upravnega sveta Teatra stabile dr. Guidu Botteriju, ki ga na tiskovni konferenci sicer ni bilo, za njegovo vsestransko delo v korist rasti te deželne gledališke ustanove. Obenem pa je opravičil odsotnost novega ravnatelja dr. Co-minottijeve, ki je bila odsotna zaradi družinskih zadev.
Messina je dejal, da izbira repertoarja gledališča ni naključna ali improvizirana, ampak sledi točna določenim načelom, ki jih Te-atro stabile skuša uresničevati že
Našemu delovnemu tovarišu Mariju Čuku je žena Gigliola povila prvorojenca
GORANA
Srečnima staršema čestitamo, malemu Goranu pa želimo s cvetjem posuto pot skozi življenje.
viiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRED ČETRTKOVO SEJO DEŽELNEGA SVETA
Jutri zaključni sestanek za rešitev deželne krize
Včeraj so delegacije strank razpravljale o Comellijevem osnutku programa * Jutri se bodo stranke sporazumele o značilnosti novega odbora, ki bo najverjetneje enobarvni demokristjanski
Na sedežu deželnega odbora so se včeraj nadaljevala pogajanja za sestavo novega deželnega odbora. Podrobneje so delegacije strank u-stavnega loka razpravljale o osnutku programa, ki ga je pripravil predsednik deželnega odbora Comel-li, ki bi moral postati osnova sporazuma za sestavo nove deželne vlade. Včerajšnji sestanek, ki je trajal približno pet ur, ni še popolnoma razjasnil političnega položaja na deželi, vendar obstajajo konkretne možnosti, da bodo stranke rešile to zapleteno vprašanje na jutrišnjem sestanku, ki bo ob 15. uri, na sedežu deželnega odbor-ništvft za k-metiištvO v Vidmu.
Včerajšnjega sestanka so se u-deležile delegacije KD, ki jo je vodil novoizvoljeni'deželni predsednik Comelli, sestavljala pa še deželni tajnik Coloni in Roncone, KPI z deželnim tajnikom posl. Cuffarom ter Pascolatom, Collijem in Rosset-tijem, PSI z Zanfagninijem, PSDI z Vespasianom, PRI z Barnabo, Maurom in Pacorjem in PLI z deželnim tajnikom Traunerjem. Potem ko sta na prvem od treh sestankov v glavnem govorila predstavnika republikancev in socialdemokratov, torej predstavnika tistih strank, ki sta neposredno najbolj zainteresirani za sestavo novega odbora, so včeraj prikazali svoja stališča o osnutku Comellijevega programa predvsem komunisti, socialisti in liberalci, še posebej so se zaustavili pri vprašanjih razvoja dežele, obnovitvenih del na potresnem območju, izvajanja osimskih sporazumov, krajevnih avtonomij, zdravstva ter o vprašanjih šolstva. Razprava je potrdila, da obstajajo realne možnosti za rešitev deželne krize, da bo tako dežela dobila svojo vlado, ki jo prebivalstvo že dalj časa pričakuje; v najkrajšem času se bo morala namreč spoprijeti z vrsto številnih odprtih vprašanj, ki so za razvoj in preporod naše dežele bistvenega pomena.
OD JUTRI, 18. T.M.
Openski tramvaj do Trga Oberdan
Medobčinski konzorc'; za prevoze obvešča, da bo openski tramvaj (proga št. 2) začel ponovno voziti jutri, 18. septembra, od začetne postaje na Trgu Oberdan. Vozni red, ki ga bodo razobesili, bo enak, kot pred začetkom obnovitvenih del. Zaradi izvrševanja zaključnih del za obnovitev cele proge pa danes, 17. t.m., openski tramvaj ne bo vozil.
Na jutrišnjem sestanku bodo razpravljali tudi o značilnosti nove vlade. Sporazumeti se bodo morali, ali bo v četrti zakonodajni dobi v deželi vladal enobarvni demokristjanski ali pa dvobarvni odbor med KD in PRI. Vsekakor pa prevladuje mnenje, da bo prišlo do sestave enobarvnega odbora s svetovalci krščanske demokracije.
Priletni moški izginil z doma
AL sredo zvečer je. odšel z doma v UL 'Colautti 10, Erve Sandrin, bolje poznan z imenom Bruno, in se od takrat ni več vrnil. Moški, ki ima približno ^0 Tet, je visoke in suhe postave, ima brke in sivo-rjave. lase. Sandrin se je z doma odpeljal s svojim avtomobilom zelene borve, fiat 127, z evidenčno tablico TS št. 152741. V prrostih urah je pogostoma zahajal na Kras, največkrat pa v okolico Nabrežine in Proseka. Svojci so že obvestili policijo, vendar niso dosedanja poizvedovanja privedla do konkretnih rezultatov. Kdor ga je morda videl, ali pa tudi njegov avtomobil, naj obvesti policijo, lahko pa to javi tudi na uredništvo našega dnevnika.
O Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova iz Trsta je razpisala javni natečaj za namestitev novih uslužbencev, in sicer: tri mesta za kurirja, dve mesti za tehnika, eden z električno specializacijo in vozniškim dovoljenjem «C», drugi pa z avtomehanično specializacijo in vozniškim dovoljenjem «D», tri uradniška mesta za knjigovodstvo, za stenografijo in strojepisje ter za strojepisje v tujem jeziku.
OBVESTILO KZ
Cvetličarsko - vrtnarska zadruga s Proseka obvešča člane, da bosta ob času mednarodne cvetličarske razstave «Iberflora '78* dva izleta v Valencio (Španija). Prvi bo trajal 4 dni (od 6. do 9. oktobra) in stane 182.000 lir, drugi pa 5 dni (od 6. do 10. oktobra), stane pa 217.000 lir. Podrobnejše informacije so interesentom na voljo na sedežu Kmečke zveze v Ulici Cicerone št. 8/B.
Spored Glasbenih srečanj v baziliki sv. Silvestra
Po uglasbenem septembru», ki je požel v tržaških glasbenih krogih veliko uspeha, se bodo oktobra začela že tradicionalna «Glasbena srečanja». Glasbeni večeri v baziliki sv. Silvestra se bodo začeli 12. oktobra, ko bo imela kon-
cert mezzosopranistka Marta Faletič. Pri klavirju jo bo spremljala Anna Luci Sanvitale. Vedno oktobra, in sicer 19., se bo občinstvu predstavila pianistka Maria Rita Verardi, medtem ko bo 9. novembra nastopil klavirski duo Maria-concetta Acconcia - Pia Carlini. Novembra, v četrtek, 30., bo še kon-ert dua za klavir in flavto Caroli -Schiavon, 21. decembra pa bo nastopila sopranistka Cristina Bran-cato. V nadaljevanju «Glasbenih srečanji) pa se bodo tržaškemu občinstvu predstavili še kitarist Ennio Gueratto, organistka Cristina Anto-nini, pianistka Silvia Tarabocchia, kvintet «lbert», duo Casaccia - Gre-goletto, vokalno - instrumentalna skupina «Antique Musicae Italičae Studiosh. Spored #Glasbenih srečanj:* bo meseca junija prihodnjega leta zaključil bas Mario Pardini. V
Borut z mamico in očkom se veseli rojstva bratrarica
GORANA
vrsto let. Te smernice lahko strnemo v tri glavne točke, in sicer odkrivanje srednjeevropske kulture, zbliževanje z vzhodno dramaturgijo in uveljavljanje gledališke dediščine Carla Goldonija. Letos pa se je vodstvo gledališča odločilo, da ustrezno proslavi 50-letnico smrti velikega tržaškega pisatelja Itala Sveva. V ta namen bosta dve uprizoritvi Svevovih del, poleg tega pa bo Teatro stabile priredil še vrsto razstav o velikem pisatelju, ki je dosegel svetovni sloves.
Sicer pa nudi letos Teatro stabile ljubiteljem gledališke besede kakovosten izbor del. Uprizoritve bodo, kot običajno, v Rossettiju in v Avditoriju. Vseh abonmajskih predstav je deset, dve pa sta v alternativi, tako da bodo lahko gledalci izbirali, kaj si hočejo v a-bonmaju ogledati.
Prva uprizoritev bo dramatizacija znanega Svevovega pripovednega teksta «La coscienza di Zenon, ki jo je izvedel Tullio Kezich, režiser pa je Franco Giraldi. Delo bo u-prizorila gledališka družina Teatra stabile. V izvedbi domačih igralcev bodo še dela: «Staromodna komedija» sodobnega sovjetskega dramatika Alekseja Arbuzova v režiji Giorgia Pressburgerja, «La donna di garbon Carla Goldonija v režiji Francesca Macedonia in ponovitev komedije «Razbiti vrč» v režiji Giorgia Pressburgerja. To delo je deželno gledališče uprizorilo že lani in z njim poželo velik, uspeh. Druge predstave v abonmaju so še <^Vojvodinja iz Amalfijan dramatika Johna Websterja in v izvedbi Stalnega gledališča iz Turina, «Il matrimonio secondo Italo Svevon, gledališko delo, ki ga je napisal Svevo sam, v izvedbi gledališke skupine, ki jo vodita Mila Vannucci in Massimo de Franco-vich, «11 galantuomo e il mondo» (Poštenjak in svet) Giacoma Leo-pardija, to delo bo postavila na odrske deske gledališka skupina Renza Giovanpietra. Sledijo še «Po-žirek zemlje* Heinricha Bolla v izvedbi skupine «Gli Associatn, «Pigmalionn Bernarda Shawa, ki ga bo podalo gledališče «Coopera-tiva teatru mobilen, Othello» Willia-ma Shakespeara v izvedbi skupine, ki jo vodi igralec Carmelo Bene, «Jalta, Jalta» Milana Grgiča in Al-fija Kobilje v izvedbi gledališča «Komedija» iz Zagreba. Ta muzikal bo v celoti izveden v italijanščini.
Teatro stabile po šel tudi letos na gostovanje po Istri, v načrtu pa so tudi gostovanja po ostalih italijanskih mestih in pa po Jugoslaviji in Avstriji: Mednarodnemu občinstvu se bodo gledališčniki predstavili z Goldonijevo komedijo «La donna di garbon.
Poleg te glavne gledališke dejavnosti, pa bo Teatro stabile skrbel tudi za gledališki laboratorij, ki že vrsto let uspešno deluje v Trstu, priredili bodo razstavo o Svevu, gledališka srečanja z režiserji, igralci in kritiki, pa tudi predstave za šole v sodelovanju z ljudskim gledališčem «La Contradan.
umi iiiiiiiiuiiiiiiiiliimii n iiimiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiMiiiniimuiiiiii nuni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŠOLSKO LITO 1978/79
Z običajno šolsko mašo v torek začetek pouka
m PRIMEROV POLITICNL NESTRPNOSTI
JUGOSLOVANSKI AVTI TARČE PRENAPETEŽEV
Eno vozilo zažgali, drugim osmim porezali gume
V torek se bo uradno začelo šolsko leto 1978/79. Kot je že vrsto let običaj, bo uvod v začetek pouka šolska maša za učence in dijake vseh šol in stopenj. Večinoma bo maša v torek, 19. t.m.
Oglejmo si podrobneje, kdaj in kje bo maša za posamezne šole.
OSNOVNE ŠOLE
Šola «F. Milčinski* — maša bo v torek ob 9. uri v katinarski cerkvi.
Šola v Barkovljah — maša v torek ob 10.30 v barkovljanski cerkvi. Otroci naj se zberejo pred cerkvijo 10 minut pred začetkom maše.
Šola za Žavlje in Korošce — maša v torek ob 10. uri v Žavljah.
Šola «Ivan Trinko* in pri Domju — maša ob 9. uri v ricmanjski župni cerkvi.
Šola Sv. Jakob — otroci naj se zberejo pred c:"kvijo ob 9.30.
Šola «D. Kette* — učenci naj se zberejo na šoli ob 9. uri.
Šola «Karel Širok* — maša bo v sredo ob 9.30 v cerkvi sv. Vincencija. Otroci pa naj se zberejo na šoli že v torek ob 8.30.
Šola «M. Gregorič* — učenci naj se zberejo prej cerkvijo na Kolon-kovcu ob 11. uri.
Šola «1. Grbec* — otroci naj se zberejo pred cerkvijo ob 17.30.
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 miiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
^Antologija svobode» v Primorskih srečanjih
Uredniški odbor revije Primorska srečanja je v petek dopoldne organiziral v Kopru tiskovno konferenco, na kateri so predstavili slavnostno številko Primorskih srečanj «Antologija svoboden, posvečeno 35-letnici združitve slovenskega Primorja z matično domovino. Glavni urednik Miro Kocjan je povedal, da jim je v kratkem času dveh mesecev uspelo zbrati dragoceno gradivo, s katerim so osvetlili vsa razdobja boja primorskega ljudstva za osvoboditev, hkrati pa tudi prikazati vse pomembnejše mejnike povojne izgradnje. V reviji sodeluje s svojimi prispevki nad 90 avtorjev, med katerimi so ugledni politiki, bivši borci ter ekonomisti in drugi strokovnjaki. Razen dveh, so vsi prispevki prvič natisnjeni. Posebno pozornost zasluži uvodni čla nek Mitje Ribičiča, politično prav-
na razprava Stanka Pelerina o boju za našo zahodno mejo, članek Jelke Gerbec o globalni zaščiti Slovencev v Italiji ter zadevna akcija Komunistične partije Italije in razprava Manlia Vidovicha o ustavnem položaju italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji.
Na tiskovni konferenci so opozorili tudi na serijo prispevkov, kaj so čutili stari partizanski borci, ko so zvedeli za sklep drugega zasedanja AVNOJ z dne 29. novembra 1943 o združitvi Slovenskega Primorja, Istre in otokov z matično domovino. O teh svojih vtisih govorijo Lado Ambrožič, Branko Babič, Aleš Bebler, Julij Beltram, Olga Družina, France Perovšek, Boris Race, Janez Tomšič, Joža Vilfan, Jože Primožič, Anton Ferjančič, Angel Kosovel, France Hočevar in Branko Kodrič.
Zelo pomemben del revije predstavlja primorsko partizansko pesništvo, saj je ta pesem nastajala vsepovsod, kjer so med vojno živeli in se borili Primorci, to se pravi tudi v zaporih, taboriščih in v kazenskih bataljonih v Italiji, v prekomorskih brigadah ter v raznih drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Omenimo naj tudi bogate likovne priloge, saj so objavili fotografije vseh pomembnejših partizanskih spomenikov na Primorskem.
Prve številke spominske izdaje Primorskih srečanj so vzbudile veliko zanimanje v javnosti tako med kulturnimi institucijami, organizacijami in društvi, kakor tudi med posamezniki. Posebno zanimanje so pokazale šole, kjer nameravajo gradivo koristiti tudi pri pouku zgodovine. (lo)
Šola na Opčinah — maša bo ob
9.30	v cerkvi na Opčinah.
Šola v Bazovici — maša ob 10.30 v bazoviški župni cerkvi.
Šola na Padričah — maša ob 9. uri v cerkvi na Padričah.
šola v Trebčah — maša ob 10.30 v Trebčah.
Šola na Proseku — maša ob 9.30.
Šola v Križu — maša ob 9. uri.
Šola na Repentabru — maša ob
10.30,
Šola ((Bazoviški junaki* Rojan — maša ob 10.30 v Rojanu. Učenci pred šolo ob 10.15,
NIŽJE SREDNJE ŠOLE
Šola «S. Kosovel* Opčine — maša ob 8.30 v župni cerkvi. Dijaki naj se zberejo pred cerkvijo, nakar bodo šli po maši v spremstvu profesorjev v šolo, kjer bodo dobili vsa navodila in začasni urnik.
Šola «1. Cankar* Sv. Jakob — maša ob 9.30 v cerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši gredo dijaki v šolo.
šola «Sv. Ciril in Metod* Sv. Ivan-Katinara — maša pri Sv. Ivanu ob
9.30,	na Katinari ob 9. uri. Po maši gredo dijaki v šolo.
Šola «F. Levstik* Prosek-Križ — maša v župni cerkvi na Proseku ob
8.30,	maša v župni cerkvi v Križu pa ob 9. uri.
Šola «S. Gregorčič* Dolina — maša ob 9. uri v Dolini. Dijaki naj se zberejo 5 minut pred začetkom maše pred cerkvijo.
Šola «Fran Erjavec* — maša ob
10.30	v rojanski župni cerkvi. Po maši naj se dijaki zberejo v razredih, kjer bodo dobili vsa ustrezna navodila.
Šola «Igo Gruden* Nabrežina — maša ob 9. uri v nabrežinški župni cerkvi. Dijaki naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred začetkom maše.
VIŠJE SREDNJE ŠOLE
šola «žiga Zois* — maša ob 8.45 pri Sv. Ivanu.
šola «F. Prešeren* — maša ob
8.45	pri Sv. Ivanu.
Šola «A. M. Slomšek* — maša ob
8.45	pri Sv. Ivanu.
Redni pouk na teh višjih srednjih šolah se bo pričel v sredo, 20. t.m., ob 8. uri.
Strokovna šola — maša ob 9.30 v cerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši naj se dijaki zberejo v šoli v Ul. Mat-teotti 12, kjer- bodo dobili vsa potrebna navodila.
Zažgan avtomobil zagrebške registracije in osem jugoslovanskih avtomobilov s porezanimi gumami je obračun včerajšnjega vandalskega podviga tržaških fašističnih pre-napetežev, ki še stopnjujejo svojo protijugoslovansko mržnjo po torkovem napadu na sedež slovenskih organizacij.
Preiskovalci skušajo zmanjšati težo nesramnega podviga, a dejstva so prezgovorna, da bi jih lahko pripisovali občasnemu mitomanu a-li pa uničevalni strasti. Prvi primer so zabeležili nekaj minut pred 4. uro zjutraj, ko je na Trgu Giotto gorel avto ZG 217934. V jutranjih urah so na tržaški kvesturi kar deževale prijave. 57-letni Anton Speletič iz Niša je javil, da je zjutraj našel svoj peugeot 504, ki ga je pred prenočevanjem v nekem hotelu, parkiral na Trgu Verdi, s porezanimi gumami, isto
se je pripetilo na Trgu Verdi Beograjčanu Milenku Lazareviču. 49-letnemu Spličanu Nikoli IvičevicU so neznanci v Ul. Battisti na zastavi 850 porezali gumi, razbili stransko šipo in uničili radijsko anteno, v isti ulici so porezali gunu zastave 125 Nevenka Reifa iz Za; greba, pri glavni železniški postaji pa so porezali vse gume avtomobila Ajanoviča Mesude Enverja jz Tešanja v Bosni. Marko Popovič iz Solita pa je karabinjerjem javil, da so mu neznanci porezali gume na avtomobilu, ki ga je parkiral v Ul. Gilberti. Na kvesturi se je javil tudi Ivica Ante Devic, prav tako iz Splita, ki je našel svoj avto v Ul. Cellini s porezanimi zadnjimi gumami.
Po prvih preiskavah letečega oddelka in karabinjerjev je pričel poizvedovati tudi politični oddelek tržaške kvesture.
Zapustila nas je naša draga žena, mama in nona
IVICA GRUDEN por. DELLA SCHIAVA
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 18. t.m., iz tržiške bolnišnice na sesljansko pokopališče.
. Žalujoči: mož Angelo, liči Mila in sin Peter z družinama
Sesljan, 17. septembra 1978
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage
ROZINE GRGIČ vd. KRALJ
se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani. Posebno zahvalo dr. Miliču, g. župniku Rozmanu in darovaloem cvetja.
Gropada, Opčine, Trebče, 17. septembra 1978
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
ANE ANDREJAŠIČ por. SANCIN
se toplo zahvaljujemo g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoči: mož, hčere, sinovi, vnuki in drugi sorodniki
Dolina, 17. septembra 1978	*
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta, brata in nonota
IVANA PURIČA
Posebna zahvala g. župniku, dr. Grudnu, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Veliki Repen, Trst, 17. septembra 1978
Žalujoči svojci
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo ga bili deležni ob smrti naše drage
FRANČIŠKE CIBIC vd. IPAVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki So z nami sočustvovali.
Svojci
Trst, Prosek, 17. septembra 1978
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob težki izgubi naše drage sestre in tete
KRISTINE AUER
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala ženam iz Boršta, pevskemu zboru, častitljivemu g. župniku, vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Svojci
Boršt, Zagreb, Koper, 17. septembra 1978
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTO
RAZPISUJE
ABONMA
za sezono 1978-79
Vrsta abonmajev v Trstu
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (druga sobota po premieri)
Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Red J (mladinski)
Cene abonmajev za sedem predstav
premiera ponovitve Parter I. (sredinski sedeži)	21.000 lir 11.500 lir
Parter II. (ostali sedeži)	17.000 lir
Balkon	7.500 lir
Stalno slovensko gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 7.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 7.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Abonma red F in red G stane 8.500 lir. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. januarja 1979.
VPISOVANJE ABONENTOV OD 20. DO 30. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4. DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO DO 27. SEPTEMBRA, OD 8. DO 14. URE, TELEFON 734-265.
REPERTOAR
V abonmaju
Miroslav Krleža
Bertolt Brecht
Mihall Bulgakov
Carlo Goldoni
LEDA
komedija karnevalske noči v štirih dejanjih ob 85. obletnici avtorjevega rojstva Režija: VLADIMIR ŠTEFANČIČ MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI kronika iz tridesetletne vojne v devetih slikah Režija: JOŽE BABIČ IVAN VASILJEVIČ komedija v treh dejanjih Režija: ZVONE ŠEDLBAUER NERGAČ
(Sior Todero Brontolon)
komedija v treh dejanjih Režija: ADRIJAN RUSTJA
*•»	GOSTOVANJE DVEH GLEDALIŠKIH
ANSAMBLOV IZ MATIČNE DOMOVINE ***	GLASBENA KOMEDIJA
Gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba
Izven abonmaja
Lojze Cljak	NEURJE
drama v štirih dejanjih Režija: MARIO URŠIČ
Ruzante	VRNITEV DOBREGA VOJAKA
monolog
Režija: JOŽE BABIČ Erik Vos	PLEŠOČI OSLIČEK
mladinska igra Režija: MARIO URŠIČ
Poleg ponovitev nekaterih uspešnih predstav lz preteklih sezon so v repertoarnem načrtu predvidena tudi nekatera druga gledališka gostovanja iz Jugoslavije.
Posebna dejavnost
UMETNIŠKI PROGRAM DELA BO IZPOPOLNJEN ŠE Z IZVEDBO POSEBNIH NASTOPOV SSG V ŠOLAH IN V PROSVETNIH DRUŠTVIH.
DEKLIŠKI ZBOR IZ NABREŽINE
obvešča stare in nove pevke, da se začnejo vaje v sredo, 20. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih.
Komorni zbor Glasbene matice
v Trstu prične z vajami jutri, 18. septembra, ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ul. Ruggero Manna 29.
Gledališča
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 17. t.m., ob 17. in 20. uri v Ljubljani:	jutri, 18. t. m.,
ob 19.30 v Novem mestu: v torek, 19. t.m., ob 19.30 v Kočevju in v sredo, 20. t.m., ob 19.30 v Novem mestu s predstavo Alda Nicolaja «Stara garda*.
V prodaji so abonmaji za gledališko Sezono 1978/79 Teatra Stabile (potrditev lanskih abonmajev do 30. septem-
Izleti
Združenje Union priredi v nedeljo, 24. t.m., izlet v Bohinj na tradicionalni «Kravji bal» teir v nedeljo, 1. oktobra, izlet na Krško — Kostanjevico. Informacije in prijave na sedežu Združenja Union v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak delavnik, razen ob ponedeljkih, od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. Ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure.
Ob proslavah oktobrske revolucije priredi POTOVALNI URAD «AURORA» od 2. do 9. novembra izlet v
MOSKVO in LENINGRAD
Hoteli I. kat. Cena 324.000 lir. Število prostorov je omejeno.
Vpisovanje do 19. septembra pri POTOVALNEM URADU «AURO-RA» v Ul. Cicerone 4, tel. 60261.
TRŽAŠKI ZADRUŽNIKI NA EKSKURZIJI PO SLOVENIJI
OGLED VRHNIŠKE SIRARNE
Vrhunski dosežki v živinorejski farmi Polce
Sodelovanje med Kmečko zvezo iz Trsta, oziroma med zadrugami iz tržaške pokrajine in Zadružno zvezo Slovenije, se plodno razvijajo. V tej luči je pred kratkim Kmečka zveza s pomočjo Zadružne zveze Slovenije in v sodelovanju z Zadružnim kraških hlevom, Zadružno kraško mlekarno in zadrugo Dolga krona, organizirala enodnevno strokovno ekskurzijo v matično domovino.
Dolgoletne izkušnje v zadružništvu in kooperaciji, kot je poudaril tov. štular, direktor Zadružne mlekarne z Vrhnike, so pripomogle h kvalitetnemu in kvantitativnemu vzponu same zadruge, kot tudi živinoreje na vrhniškem področju. Zadruga je bila ustanovljena že leta 1904, danes šteje nad 400 članov in dnevno predela 150 stotov mleka. Edini proizvod je sir emen-talec, ki ga tudi uspešno plasira na domačem tržišču. Poleg sirarne, zadruga razpolaga z bančno - finančno službo, li kreditira zadružnike in pripomore k razvoju kmetijstva. Po ogledu sirarne, oziroma tehnologije proizvodnje ementalca, so zadružniki z začudenjem zvedeli, da je mleko, ki ga proizvedejo živali krmljene s silažo in tudi s pivskimi tropinami, primerno za proizvodnjo sira. Zadružniki so se lahko sami prepričali s prejšnjimi trditvami, ko so si ogledali preusmerjeno živinorejsko kmetijo. Član zadruge je oddal mlekarni 60.000 litrov mleka in krave je krmil s silažo, kot tudi s pivskimi tropinami.
Po polaganju venca na spomenik revolucije v Ljubljani je tov. Šenk, v imenu zveze borcev mesta Ljubljane, orisal vlogo in žrtve, ki jih je imela Ljubljana v NOB ter vlogo, ki jo je mesto zasluženo pridobilo. Iz Ljubljane so se zadružniki napotili proti Bledu, kjer so si ogledali živinorejsko farmo v Pol-čah. Farma, kot je poudaril direktor Ausenak se je specializirala na mlečno proizvodnjo, tako da letos predvidevajo poprečno proizvodnjo mleka po kravi okoli 7.000 litrov. Zadružniki so imeli možnost Se seznaniti s problemi proste reie, kot tudi posebnega načina molže. Poleg tega ima farma dobro razvito kooperacijo in (Sredinsko pašni sistem. Dejstvo, da 280 krav po-
Šolske vesti
Vsi učitelji, ki so učili v Trebčah, so vabljeni v nedeljo, 24. septembra 1978, ob 15. uri na poimenovanje o-snovne šole po Pinku Tomažiču.
Pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole v Rojanu po bazoviških junakih sklicuje jutri, 18. t. m., ob 20. uri sej^ popravljalnega odbora, ki bo na rojanski osnovni šoli. Vabljeni vsi člani in drugi, ki jim je poimenovanje pri. srcu.
Kino
Miramarskl park — (Luči In zvoki* ob 20.30 «Der Kaisertraum von Mi-ramar* (v nemščini); ob 21.45 «11 sogno imperiale di Miramare* (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.00 in ob 20.50 ter iz Miramara ob 21.45 in ob 23.05.
Ariston 17.00 «Reshomon». Režija A. Kurosavva. T. Mifune.
Rltz 16.00 «Crazy Horse*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «Emanuelle — le parno-notti nel mondo*. L, Gemser. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenlce 17.00 «Odissea nello spazio 2001».
Mignon 10.30 «Heidi».
Nazionale 16.00 «La febbre del sabata sera*. J. Travolta. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00—22.10 «Capricorn one*. Elhott Gould,
Excelsior 16.00 «L'ultimo valzer*.
Cristallo 15.30 «L’insegnante va in col-legio*. E. Fenech, R. Montagnani. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodraramatico 15.30 «Cugine mie*.
Moderno 15.00—21.30 rincontri ravvi-cinati del terzo tipo*.
Aurora 16.30 «Porca societš*. S. Marconi, M. D’Angelo. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capital' 16.30 »Grazie a Dio 4 vener-di». D. Summer.
Vlttorlo Veneta 15.15 «Marlow indaga*.
Ideale 15.00 «1 tre spletati* R. Harris, R. Hungar.
Volta 15.00 «Buttiglione diventa ca-poservizio segreto*. Jaques Dufilho.
molze in prehranjuje le šest ljudi, govori o visoki specializiranosti ih vrhunski selekciji kot tudi tehnologiji.
Po kratkem odmoru na Bledu je tov. Uroš, tajnik Zadružne zveze Slovenija, ki je ekskurzijo tudi spremljal, pjudaril važnost takih stikov in ponovil pripravljenost ZZS nuditi vso pomoč zamejskim zadružnikom.
Boris Štrekelj
OB^STILO UPOKOJENCEM,
KI UVELJAVLJAJO DELOVNO
DOBO V BIVŠI «CONI B»
Kljub vsem zagotovilom in dvojnemu zasedanju mešane jugoslovansko - italijanske komisije, ni bilo še dokončno rešeno in razčiščeno vprašanje delovne dobe v bivši «coni B» v kritičnem obdobju L maj 1945 — 5. oktober 1956. Celotna zadeva se bo verjetno zavlekla če kak mesec in obstajajo še veliki dvomi, od kdaj naprej bo postala polnoveljavna omenjena pokojninska doba. Edino pravilno in pravično bi bilo, da upravičencem izplačajo tudi retroaktivno vse zaostale dozorele obroke od dneva u-pokojitve dalje. V ta namen je patronat Kmečke zveze INAC s sedežem v UL Cicerone 8/b (telefon 62785) sprožil akcijo, da bi čimbolj učinkovito in pravočasno zaščitil pravice upokojencev s tem, da vlaga posebne zahtevke tako na IN PS kot na jugoslovansko socialno zavarovanje SPIZ. Eden izmed dveh zavarovalnih zavodov si bo moral pač prevzeti breme, da izplača zaostanke od upokojitve dalje. Vse zainteresirane upokojence, ki uveljavljajo delovno dobo v bivši «coni B», vabimo, da se zglasijo v našem uradu in da prinesejo s seboj pokojninsko knjižico ter jugoslovansko odločijo, (bs)
Razstave
V	galeriji Rossoni je odprla razstavo tržaška slikarka Tatiana.
V	občinski umetnostni galeriji je odprl slikarsko razstavo Claudio Bianchi - Weiss.
V	galeriji Tribbio Rettori so odprli razstavo avstrijskega slikarja Huga Wulza.
Razstava svežih Job na Opčinah
Slovenska gobarska družina - Trst prireja v nedeljo, 24. septembra, gobarski izlet za člane in simpatizerje. Gobarji se bomo zbrali pred spomenikom padlim na Opčinah točno ob 8. uri. Odpotovali bomo z zasebnimi avtomobili čez mejo v neznano proti Postojni. (Nikar ne pozabite prepustnice doma!). Kljub temu, da so vremenski pogoji izredno neugodni za raščo gob, u-pamo, da bomo v širnih gozdovih le staknili nekaj ljubljenk. Na izletu se bomo tudi pogovorili, kako se nabira gobe za razstavo!
Slovenska gobarska družina zamejskih Slovencev - Trst bo namreč pripravila letos prvo razstavo svežih' gob v soboto, 30. septembra, in v nedeljo, 1. oktobra. Razstava bo odprta za ogled od 9. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah.
Za to priložnost se bomo člani -gobarji zbrali na Opčinah v torek, 26. t.m., ob 20.30, da se dokončno pogovorimo o pripravah za razstavo. Razdelili si bomo tudi področja, po katerih bomo pobirali gobe za razstavo. Prosimo člane, da se sestanka gptovo udeležijo.
Danes slavi v Borštu 50-let-nico rojstva
JORDAN ZAHAR
Iskreno mu čestitajo družine Dilli, Gabrovec in Boneta
Svojemu pridnemu članu orkestra (bas)
GIORDANU MARIANIJU
čestita ob 70-letnici in mu želi še dosti srečnih let
ves kolektiv TPPZ
Včeraj sta se poročila
IVIANA ŠTRAJN in
GIORGIO CISERA
Obilo sreče na novi življenjski poti jima želi PD F. Venturini ter mladina od Domja in s Krmenke.
imimmiiuiiiiiiiniiiiiitiiimimiiiiimiiiiiimgnnniiiiitiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiMiiiMmatiiiiimiii
NISMO TE POZABILI...
■L.	v*.	.V..	..v	.....,	.	. ... ■ , ^ .
Zgodilo se je meni, a se je gotovo tudi vam in mnogim pred nami.. slavil sem petindvajsetletnico mature. Ta čudovit trenutek srečanja starih sošolcev je tako lep, da ga moram ovekovečiti s kratkim zapisom.
V soboto, 9. t.m., so se zbrali v gostilni pri Subanu maturanti trgovske akademije iz leta 1953. Šest deklet (Bojana, Irena, Laura, Lucija, Majda, Milena — manjkala je Adriana — ter pet fantov (Aleš, Adrijan, Fredi, Pavle, Sergej) je v družbi bivšega razrednika prof. Deška, profesorja slovenščine Jevnikarja ter profesorja knjigovodstva' in trgovinstva Zubaliča o-bujalo spomine na minule šolske dni. Kako se je v življenju znašla ta enajsterica diplomiranih knjigovodij? Kar dobro bi rekel, če upoštevamo, da so nekateri nadaljevali s šolanjem in so sedaj ali univerzitetni profesorji ali profesorji na višjih srednjih šolah, veletrgovci, trgovci, kulturni delavci, uradniki .. . vsi pa so že mamice in očki lepega števila otrok. Srečanje pa se le ni moglo zaključiti brez grenkega spomina na prerano umrlo ko-
Včeraj-danes
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiimuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiaiiiiiiiinHiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiii
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dn,eh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva Po prazniku. To velja za zavarovance INAM 1NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
Danes, NEDELJA, 17. septembra
FRANČIŠKA
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.14 — Dolžina dneva 12.29 — Luna vzide ob 19.40 in zatone ob 7.19.
Jutri, PONEDELJEK, 18, septembra IRENA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,7 stopinje, najnižja 17,1, ob 13. Uri 23,7 stopinje, zračni tlak 1021,4 mb ustaljen, vlaga 58-odstotna, nebo 7 desetink pooblačeno, veter jug jugozahodnik 7 km na uro, morje mirno, temperatura morja 20,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. septembra 1978 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 5 Oseb.
RODILI SO SE: Alberto Velinsky, Flavia Curcuruto, Fulvia Dagostini, Lorenzo Castellarin, Silvia Padula, Marcello Paoletti.
UMRLI SO: 67-letna Aristea Spa-ravier, 66-letni Romano Maglic, 68-letni Orlando Zabrecchi, 70-letna Maria Vattovec por. Zugna, 39-let-na Giuliana Beccari por. Zoratto.
OKLICI: podčastnik Vito Fusco in učiteljica Anna Maria Nigro, agent JV Antonio Lanzuise in gospodinja Mariarosa Muriello, finančni stražnik Michele Salvati in gospodinja Raffaela Ruggieri, delavec Fabrizio Gianolla in trg. pomočnica Nevia Ghii-gevich, upokojenec Angelo Luc-
chetta in gospodinja Ersilia Franco, upokojenec Silvano Trento in gospodinja Nevenka Arsic, elektrotehnik Massimiliano Feresin in študentka Cinzia Boscolo, mehanik Furio Baba in frizerka Cristina Furlan, delavec
Aldo Clagnan in bolničarka Nerina Božic, delavec Paolo Hlada in uradnica Loredana Demarchi, vojaški podčastnik Francesco Garofalo in študentka Maria Carinola, trgovec Nazario Parenzan in generična bolničarka Draga Milazzi, ploščilec Ser-gio Grahonja in trg. pomočnica Blanka Delac, tehniški risar Gior-gio Clai in študentka Vesna Bartolic, delavec Paolo Klatowsky in frizerska vajenka Nella Ricci, študent Giulio Cattaruzza in študentka Ana Yanira Huezo Chavez, barist Gio-vanni De Chiara in uradnica Su-sanna Faidiga, uradnik Pietro Man-gini in univerzitetna študentka Pina Dalena, šolnik Manlio Toniatti in šolnica Franca Comisso, geometer Claudio Vancheri in uradnica Livia-na Valenti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje • Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sekljan: tel. 209-19,7: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
loterija
BARI	52	39	54	80	n
CAGUARI	37	62	51	14	47
FIRENCE	3	56	25	33	43
GENOVA	34	40	12	13	24
MILAN	79	67	89	6	44
NEAPELJ	30	51	52	84	25
PALERMO	5	50	81	2H	44
RIM	31	64	8	63	28
TURIN	87	48	32	69	79
BENETKE	69	75	39	44	3
ENALOTTO
XXI X 21	1X2	2X2
KVOTE: 12 točk — 10.226.000; 11 točk — 276.100; 10 točk — 29.400,
legico Teo Peterko. Njej v si»min je omizje zbralo vsoto denarja in io namenilo tistemu dijaku ali dijakinji trgovskega tehničnega zavoda žiga Zois, ki bo v letošnjem šolskem letu dosegel najboljše učne uspehe.
Nagrada bo viden dokaz, da nismo sošolke pozabili.
Ko smo se v jutranjih urah razhajali, smo si voščili vse dobro in se domenili, da se bomo za tridesetletnico ponovno srečali. Čez pet let torej... to je 1.825 dni ... 43.800 ur ... 2.628.000 minut... S. E. & O.
Srečno kolegi!
Vaš
Adrijan Rustja
21. IN 22. OKTOBRA V DOLINI
Proslava stoletnice Tabora in ustanovitve PD V. Vodnik
V soboto, 30. t. m., srečanje bivših borcev
Letos poteka stoletnica znanega Tabora, ki ga je v Dolini 27. 10. 1878 priredilo politično društvo E-cjinost, ter ustanovitve prosvetnega društva Valentin Vodnik, ki je nastalo kot posledica Tabora samega.
Dolinčani se na slavnostno proslavo pripravljajo že dalj časa, saj so prvotno nameravali proslavo prirediti v mesecu septembru. Raznovrstne težave in problemi pa so to namero' preprečili, tako da so sklenili določiti Saturn čim bližje tistemu izpred sto let: 21. in 22. oktobra. Prvi dan bo na sporedu proslava stoletnega delovanja dolinskega prosvetnega društva, drugi dan pa bo svečana proslava Tabora, pri katerem sodelujejo vse aktivne prosvetne in druge skupine v vasi in občini, saj je bil Tabor pred stoletjem izredno važen dogodek za Breg, Istro in širšo tržaško okolico in ne samo za Dolino.
V zvezi s tema dvema osrednjima manifestacijama pa bo še vrsta drugili pobud. Zveza borcev iz Doline, ki je s prostovoljnim delom uredila in popravila prostor, kjer stojita spomertika Taboru in padlim v NOB, namerava 30. 9. prirediti svečanost ob spomenikih s kulturnim programom in srečanjem bivših borcev s Tržaškega in sosednjih območij.
PD Valentin Vodnik pa namerava prirediti vrsto kulturnih prireditev: razstav — od likovnih, fotografskih do retrospektivnih, koncertov, izdaje spominske brošure itd. V proslavljanje se mislijo vključiti tudi šole in' taborniki iz dolinske občine.
O vseh prireditvah bomo sproti pravočasno seznanjali bralce, saj gre za dve zelo pomembni obletnici, ki nista važni le za Dolino, temveč za vso zamejsko javnost.
(vk)
Sporočilo uredništva
S 1. oktobrom bomo uvedli nekaj novosti Klede objav v rubriki (Darovi in prispevki*. Prispevke posameznikov bosta sprejemali u-prava Primorskega dnevnika v Ul. Montecclii 6 in Tržaška knjigarna, če se bo darovalec zglasil osebno In prispevano vsoto takoj plačal.
Prav tako bo Primorski dnevnik objavil sezname raznih nabirk oz. darovalcev le, če bo prejel od naslovljenca (društva, organizacije, sklada, Itd.) priloženi obrazec čitljivo izpolnjen, ker telefonskih naročil ne bomo več upoštevali.
ža pravilnost navedenih imen In zneskov jamči organizacija, ki je formular izpolnila os. organizirala nabirko. Ta lahko zneske, ki so namenjeni drugim društvom, Izroči koristniku sama, lahko pa tudi denar izroči Primorskemu dnevniku, ki ga bo posredoval naslovljencu.
Teh nekaj pravil smo uvedli le zato, da bi se kar najbolj Izognili napakam pri objavljanju Imen, namena, zneskov |n naslovnika, ki so se doslej, posebno zaradi uporabe telefona, nemalokrat vrinile v tekst.

Darovi in prispevki
ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA
V	spomin na Miloša Kodriča daruje Franc Lipovec — Tino 5.000 lir.
V	spomin na Tončko čok - Gombač daruje Franc Lipovec - Tine 3.000 lir.
V	počastitev spomina Miloša Kodriča daruje Liliana Ferluga 10.000 lir,
ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Namesto cvetja na grd1 Francke Ipavec daruje Ivana Majovsky
5.000	lir. V počastitev spomina pok. Eme Štoka daru jeta Mirela in Guer-rino 10.000 lir. Pavel Bergoč daruje 50.000 lir.
Zbrani na Boschettu dne 10. septembra t.l. so Cibici iti sorodniki ‘darovali 123.000 lir in 92.000 starih dinarjev.
Mara in Viktor Ukmar (Nabrežina) darujeta 20.0CMJ tir.
Ob 2. obletnici smrti moža Viktorja Ukmarja daruje žena Marija
10.000	lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE
V	spomin na dragega Miloša Kodriča darujejo člani odbora za postavitev spomenika: Karlo Valentinčič 20.000. Gustinčič 5.000, Prodan 2.000, Piero Cerkvenič 5.000, Vida Werk 5.000, Slava Sancin 3.000, Marta Volk 5.000, Devana Štemič 5.000 in Lidija Sancin 3.000 lir.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE
V	ROJANU
PO BAZOVIŠKIH JUNAKIH Rina Bole 60.000 lir. Jana V.
10.000	lir in Giorgio Močilnik 3.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V TREBČAH PO PINKU TOMAŽIČU Darujejo: dr. Drago Martelanc
40.000	lir, VZPI-ANPI 40.000 lir, Dušan Košuta 10.000 lir.
V	spomin na Renata Možino so darovali prijatelji pri Toniju 11.000 lir.
Namesto cvetja na grob Elvire Kralj darujeta Klara in Guštin Kralj (Trebče 211) 5.000 lir.
V	spomin na 3. obletnico smrti Livija Kralja darujeta žena Marija in hčerka Mirijana 5.00(1 lir.
V	počastitev spomina Elvire Kraljeve darujejo bratranci Ljudmila Jogan in Marino ter Viktor in Mirko Kralj 20.000 lir.
Za POIMENOVANJE ŠOLE »FRANCE BEVK* - OPČINE Mila Perko daruje 6.000 lir.
ZA POSTAVITEV DOPRSNEGA KIPA IGA GRUDNA
V	NABREŽINI
V	počastitev spomina Miloša Kodriča in Ivana Bidovca daruje družina Rogelja 10.000 iir.
Mirko Radovič 15.000 lir, Ivan Radovič 15.000 lir, Viktor Ukmar
10.000	lir, Ivan Vidmar 30.000 lir. Mika Giuričič 5.000 lir, Božo Le-giša 1.500 lir in Stanko Caharija (Nabrežina 180) 15.000 Ur.
V	počastitev spomina padlih sinov darujeta Štefan in Rozalija Leban iz Slivnega 5.000 lir.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
V	spomin na Jurija Godino (Gi-gija) in na 25. obletnico smrti njegove žene Marije daruje vnukinja Nadja 10.000 lir.
Ob 4. obletnici smrti Ivana Sosiča darujeta mama in sestra
20.000	lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Puriča daruje družina Škabar (Veliki Repen 5) 15.000 lir. V isti namen darujeta Valerija Škabar z družino (Veliki Repen 23) 15 000 lir ter Nives Žerjal (Boljunec)
10.000	lir.
V	počastitev spomina Miroslava Verginelle, brata našega sodelavca, darujejo openski mestni redarja 25.000 lir.
Klub «kase» žena s Padrič daruje 28.000 lir.
Namesto cvetja na grob Kristine Auer darujeta Bogdan in Olga Družina 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Puriča daruje Marija Bizjak (V. Repen 17) 2.000 lir.
Namesto cvetja na grob Kristine Auer darujeta družini Marjo in Stojan Petaros ter družina Korado Sulli 45.000 lir.
V	počastitev spomina Elvire Kraljeve darujejo bratranci Ljudmila Jogan in Marino ter Viktor in Mirko Kralj 20.000 lir
V	počastitev spomina Kristine Auer darujejo Diko in Anica Žerjal 5.000 lir, Jadran in Dorina Žerjal 5.000 lir, Stojana in Maks Lutman 5.000 lir ter Jordan in Vera Žerjal 5.000 lir.
• • •
V	spomin na 3. obletnico smrti dragega brata Livija Kralja aaru je sestra Silvana 10.000 lir za ŠD Primorec.
V	počastitev spomina pok. dra ge tete Marije Kjuder vd. čok in pok. Marije Pečar vd. Presti darujeta družini čok - Renko 10.000 lir za §D Adria.
V	spomin na Mirkota Verginella darujeta družini Candotti in Ten-ce 15.000 lir za pevski zbor Vesna.
Namesto cvetja na grob Kristine Auer daruje družina Petaros (Boršt 46) 5.000 lir za PD Slovenec.
V	počastitev spomina Kristine Auer daruje družina Žerjal (Boršt 20) 3.000 Ur za PD Slovenec.
V	spomin na brata Franca darujeta Štefan in Rozalija Leban iz Slivnega 5.000 lir za SPD Igo Gruden.
Ob 2. obletnici smrti moža Viktor-
ja Ukmarja daruje žena Marija 10.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Ivana Bidovca darujeta Justina in Miranda Pangerc 15.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Kristina Auer daruje Marta Rapotec - Boršt 18, 5.000 lir za PD Slovenec.
V	počastitev spomina Kristina Auer darujeta Ude in Mirko Hrvatič 5.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin rta Jurija Godino (Gi-gija) in na 25. obletnico smrti njegove žene Marije daruje vnukinja Nadja 10.000 lir za pevski zbor Marij Kogoj od Sv. Ivana.
Ob 25. obletnici smrti Franca Bolčine daruje družina 5.000 Ur za Dijaško matico in 5.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob drage Elvire Kraljeve daruje Jožica Vidav 300 N-din za SPD Tabor.
V	spomin na Renata Možino so darovaU prijatelji pri Toniju 11.000 Ur za ŠD Primorec, 11.000 za PD Primorec in 11.000 lir za godbo Parma in Trebč.
Ob rojstnem dnevu pok. Alfreda Kralja se ga spominjajo starši in darujejo 5.000 lir za pevski zbor Primorec.
V	počastitev spomina tov. Miloša Kodriča daruje Stane Bidovec 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ivana Bidovca darujeta Mirko *in Oton Žerjal 3.000 lir za PD F. Prešeren.
Ob pogrebu Ane Sancin darujejo pevci 30.000 lir za PD F. Prešeren.
Ob priliki društvenega praznika ŠD Kontovel darujejo: Stojan Lisjak 5.000 Ur, Franco 5.000 lir, Marjo Matjašič - Barkovlje 5.000 lir, češko Vodopivec 1.000 Ur, Justo Daneu 1.000 lir, Emesto Daneu 1.000, Drago in Danilo 10.000 ter Marjo Daneu 2.000 Ur.
Ob 2. obletnici smrti očeta in moža Viktorja Ukmarja daru.jejo Irene. Vesna in Marija 10.000 iir za ŠD Kontovel.
Ljubo Grilanc daruje 25.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 3. obletnici smrti Livija Kralja darujeta žena Marija in hčerka Mirjana 5.000 Ur za ŠD Primorec.
Ob 3. obletnici tragične smrti brata Livija Kralja daruje sestra Milka 10.000 lir za ŠD Pri, moreč.
Namesto cvetja na grob strica Naceta, daruje NN 5.000 Ur za ŠD Bor.
Prispevajte za postavitev doprsnega kipa Iga Grudna v Nabrežini.
Prispevke sprejema odbornik Stanko Devetak
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
3. P. A.
GLAVNICA LIR 600.000.000
VPLAČANIH LIR 300.000.00C
RAZVOJ PORASTA VLOG
BANKA USPOSOBLJENA ZA BLAGOVNO IN DEVIZNO POSLOVANJE S TUJINO — BANCA AGENTE —
1974
1976
1977
1978	(julij)
4.406.500.000
9.926.350.000
14.172.200.000
14.924.500.000
ZANESLJIVOST V DOMAČNOSTI UČINKOVITOST V POSLOVNOSTI
TRST r- UL’. FILZI 10 — TEL. 61-446 — JELEX: 46264 — BANKRED
GORIŠKI DNEVNIK
17. septembra 1978
BODO LETOS RAZMERE NA ŠOLAH BOLJŠE KOT LANI?
V	torek bo nad 20,000 učencev in dijakov prestopilo prag šolskih učilnic na Goriškem
V	slovenske šole raznih stopenj bo šlo približno 1.500 učencev in dijakov - Še vedno odprta vprašanja natečajev za slovenske učitelje, za nekatere vrtce in za stolice profesorjev
Šolsko leto se pričenja v boljših pogojih kot prejšnja leta, čeprav še ni nič znanega, kdaj se bo pričela reforma višjega šolstva in kako bo konec tega šolskega leta z maturami, je našemu dopisniku in drugim novinarjem dejal na običajni tiskovni konferenci goriški šolski skrbnik dr. Camillo Imbriani. Precej lani odprtih vprašanj so v teku enega leta ugodno rešili, skrbništvu je uspelo pravočasno urediti vsa vprašanja v zvezi z osebjem, upoštevajoč tudi dejstvo, da je bilo rešeno vprašanje začasnih profesorjev, ki bodo vsi postali stalni. Le v nekaterih šolah bo morda pouk imel težave v prvih dneh, vendarle lahko upamo, da bo do 1. oktobra reden pouk v vseh šolah. V torek prično z običajno šolsko mašo v šolah vseh stopenj. Na Goriškem obiskuje šole nekaj več kot 20.000 učencev in dijakov, med temi jih je tudi skoro poldrugi tisoč v slovenskih šolah raznih stopenj.
Ker nj še prišlo do reforme višjega. srednjega šolstva, bodo v tem letu obstajale in delovale vse šole po starem ustroju. Na Goriškem je precej pereče vprašanje ločitve tečajev za geometre in knjigovodje v zavodu Fermi, kjer imajo danes več kot 1.500 dijakov, poleg tega pa imajo še ločeno sekcijo za knjigovodje v Krminu, ne bodo pa sprejeli zahteve krminskega občinskega sveta, da bi v Krminu odprli tudi ločeno sekcijo za geometre, ker prosvetno ministrstvo nima na razpolago ustreznih Jipančnih sredstev.
Šolski sKrbnik je tudi povedal, da so v septembru pričeli s seminarji za profesorje in učitelje in da bo nekaj teh seminarjev tudi v oktobfu in novembru.
Nas so seveda zanimala vprašanja slovenskega šolstva. Iz Rima ni nikake vesti o slovenskem šolskem okraju ali kaki drugačni rešitvi avtonomije slovenske šole. Kar se tiče dveh novih slovenskih vrtcev, ki bi jih morali odpreti v Ronkah in v Štandrežu, je šolski skrbnik dejal, da so že v začetku letošnjega julija poslali zahtevo v Rim kar se tiče vrtca v Ronkah, zahtevo so ponovili prve dni avgusta, niso pa dobili nobenega odgovora. Za vrtec v Štandrežu pa so na prosvetno ministrstvo v Rim poslali zahtevo šele pred kratkim, ko so dobili zahtevo goriške občinske uprave.
V zvezi s kroničnim pomanjkanjem učiteljev na slovenskih osnovnih šolah (če kak učitelj zbpli. ga ne more didaktični ravnatelj nadomestiti, ker nima na razpolago dodatnih učnih moči) in ker se bo položaj že prihodnje leto še poslabšal, ker bodo šli nekateri učitelji v pokoj, nam je šolski skrbnik dejal, da bodo najbrž v tem letu razpisali vsedržavni natečaj za u-čitelje na vseh italijanskih osnovnih šolah in da bo istočasno skoro gotovo razpisan tudi natečaj za slovenske in nemške šole. Tako naj bi prišlo do novih razpoložljivih učnih moči še pred koncem šolskega leta.
Podobno naj bi bilo z odprtim vprašanjem prostega mesta tehničnega inšpektorja za slovenske o-snovne šole in didaktičnega ravnatelja v doberdobskem šolskem o-koiišu. Poleg teh so na Goriškem prosta še mesta italijanskega tehničnega inšpektorja in več didaktičnih ravnateljev. Vse to bodo skušali urediti z ustreznimi natečaji, kajti v deželnem merilu že pripravljajo te natečaje tako za slovenske kot italijanske šole.
Urejene bodo stvari tudi s profesorskimi mesti na srednjih šolah in prav tako bo urejeno vpra-
šanje ravnateljev na slovenskih srednjih šolah.
V torek se prične torej novo šolsko leto. Tisoč petsto slovenskim u-čencern in dijakom ter njihovim u-čiteljem in profesorjem želimo uspeha polnih devet mesecev skupnega življenja.
Stališče PSI o jezu čez Sočo
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Prva predstava letošnje slovenske gledališke sezone v Gorici bo -v Verdijeverp gledališču v četrtek, 19. oktobra1. Tržaški ‘gledališčniki se bodo predstavili s komedijo Miroslava Krleže «Leda». Krleževo delo pripravijo letos v Trstu v Stalnem, slovenskem, gledališču, da bi počastili 85-letnico tega velikega jugoslovanskega dramatika: Drugo delo v okviru goriške abohmajske sezone, ki bo tudi letos imela sedem predstav, bo '«Nergač» (Sior Todero Brontolon) ‘Garla Goldonija, zatem pridejo na vrsto še «Mati Korajža in njem otroci» Bertolta Brechta in tlrnn Vasiljet>ič» Mihajla Bogdanova. Ta dela bodo dali na oder tržaški gle< ališčniki, zatem prideta na vrsto šj dve-gostovanji gledališč iz Slovenije ter erio gostovanje zagrebškega gledališča Komedija z muzikalom.
O vsebini letošnje abonmajske gledališke sezone je bil govor na sestanku, ki je bil prejšnji večer v Gorici med zastopniki SSG, Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenske katoliške prosvete. Tudi letošnja gledališka sezona bo v skupni organizaciji treh ustanov in priprave so se že pričele. Abonmaje bodo pričeli vpisovati 25. septem-
niiiimiiiiiiiiiiiiiii4iiiiiiiiiiiifiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii|l|||l|lu„i||mm,,„mi„m„„m„,„m|„lllmiimnillllnniimjlllllllllllimi||||||||||||||||||1|||||||||m|||
POGOVOR S SLAVKOM ŠTEKARJEM ■ 60-LETNIKOM
Življenje posvečeno boju za svobodo in napredek števerjanske občine
Po povratku od partizanov, kjer je bil hudo ranjen, je kar 24 let deloval za javno dobro v občinskem svetu - Stekarjeva domačija znana po izvrstnem vinu
Tajništvo goriške federacije PSI je v zvezi z obiskom parlamentarne delegacije za Osimo v naši deželi izdalo poročilo v katerem izraža zadovoljstvo ker se je ta soočila s tukajšnjimi vprašanji ter daje priznanje socialističnim predstavnikom na raznih ravneh, da so se zavzemali za ugodno rešitev posameznih vprašanj. Posebna zahvala gre podpredsedniku parlamentarne komisije poslancu Fortuni, ki se je zavzel za to, da se je na najboljši način rešilo vprašanje akumulacijskega jezu na Soči, tako da ne bodo prizadete naravne lepote in ekologija te-
ga kraja. Prav tako se je v pristojni deželni komisiji zavzel deželni svetovalec PSI odv. Zanfagnini. Po-soška federacija PSI meni, da bo treba tudi v fazi izvedbe del budno spremljati ta dela, da se bodo ta načela spoštovala.
Pokrajinski svet se sestane v petek
Predsednik pokrajinske uprave dr. Silvano Pagura je poslal pokrajinskim svetovalcem vabila Za sejo pokrajinskega sveta,, ki bo v petek,' 22. septembra, ob,17, uri. >Na dnevnem redu seje so izvolitev štirih odbornikov, dveh namestnikov in ostavka socialistične svetovalke Marie Lucie Veliscig Lombardo. Na njeno mesto bo izvoljen arh. Jože Cej.
S KRLEŽEVO «LED0» PRVA PREDSTAVA 19. OKTOBRA
Bogat in zanimiv program gledališke abonmajske sezone
Vse predstave bodo v Verdiju - Tudi letos sodelovanje med SSG, SPZ in ZSKP - Akcija za nabiranje abonmajev
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 24-43.
Stdela sva za isto mizo, kjer je pred 25 leti, član ljubljanske opere ladko Korošec recitiral Kettejevega «Pijanca», in se ob srebanju malvazije spominjala, kako nepozaben- ,fe bil Koroščev «Pijanec». Obujala sva spomine na prva gostovanja slovenskih kulturnih in umetniških skupin, ki so takoj po odprtju meje 1955. leta prinesle nov veter v naše zamejstvo, ter ugotovila, da je bilo to mogoče tudi zaradi velikega krvnega davka Števerjancev v osvobodilnem boju: 72 padlih ter ogromen prispevek domačinov v denarju in blagu, da je bila osvobodilna vojska v Brdih preskrbljena.
Slavko štekar, naš sogovornik ob mizi pod utico, je šVdjb partizan^ sko zgodbo pričel septembra 1943. leta, ko je odšel v prvo posoško brigado, se pozneje vključil v briško -beneški odred ter se od septembra
1944.	leta dalje boril v Gregorčičevi brigadi, s katero se je aprila
1945.	leta, na pragu svobode, na Predmeji spopadel z Nemci, bil pri eksploziji mine hudo ranjen v glavo (izgubil je eno oko) ter roko in nogo. Del svojega zdravljenja je preživel v partizanski bolnišnici »Pavla*.
Ob povratku v svoj kraj se je vključil v družbeno - politično delo. Postal je tajnik krajevnega odbora v Števerjanu ter vodil posle do razmejitve. Deloval je v kmetijski zadrugi ter bil zastopnik števe-rjana na ustanovnem občnem zboru Demokratične fronte Slovencev, ki je bil spomladi 1947. leta «Pri zvezdi* v Gorici. Leta 1951 je prvič kandidiral na Listi občinske enotnosti v občinski svet ter bil pozneje na vseh občinskih volitvah izvoljen v ta organ, v katerem se je udejstvoval do leta 1975, torej celih 24 let. V Števerjanu ima za seboj najdaljšo upraviteljsko dobo. Takšnih, ki bi se toliko časa zavzemali za javno dobro, je malo tudi v drugih slovenskih občinah. Kot načelnik skupine se je s pokojnima tovarišema Cirilom Klanjščkom ter Jožefom Humarjem «z Grdince* boril za uveljavljanje naših pravic, za napred-
miiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
OB NJEGOVI 80-!LETNICI
Častni zlati znak PZS jubilantu dr. D. Sardoču
Izročil mu ga je predsednik PZS dr. Miha Potočnik na sedežu Slovenskega planinskega društva v Gorici
Planinska zveza Slovenije je podelila' dr. Dorčetu Sardoču ob njegovi 80-letnici častni zlati znak P ZS. Izročil mu ga je predsednik PZS dr. Miha Potočnik na prijetni slovesnosti, ki je bila v petek zvečer na sedežu Slovenskega planinskega društva v Gorici ob prisotnosti odbornikov SPD ter predstavnikov krovne manjšinske organizacije. Na prijetnem srečanju je bil tudi Spvodenjski nonet.
»Slovenski planinci smo ponosni, da imamo v svoji sredi človeka, ki ,ic življenje posvetil svojemu narodu, moč, da je lahko kljuboval vsem hudim preizkušnjam pa je črpal iz stika z gorami, skratka iz planinstva*, je dejal v pozdravnih beseoah predsednik STO Vlado Klemše.
Zatem je predsednik PZS dr. Miha Potočnik poudaril važnost, ki jo je imelo in ki jo ima planinstvo med Slovenci saj je ustvarjalo in še ustvarja samozavest, da bi se otresli hlapčevske zgodovinske preteklosti in se s tem zavedali da smo si tc zemljo priborili s svojimi žulji Dr. Potočnik je povezal Sardočevo življenje z zgodovino slovenskega primorskega
naroda in se navezal na današnjo proslavo v Komnu, na proslavo tiste zgodovinstte odločitve o priključitvi k matični državi, za katero so se zavzeli primorski Slovenci. Poudaril je tudi, da je bilo Slovensko planinsko društvo že od svojih začetkov v prejšnjem stoletju narodnoobrambna organizacija.
Zatem je dr. Potočnik izročil dr. Sardoču planinsko odlikovanje, slavljenec pa je v svojih zahvalnih besedah povedal kaj ga je v dveh razdobijh njegovega življenja gnalo v planine. V času fašistične okupacije pred vojno je bil to kraj, kjer so se zbirali tigrovci in drugi pro-tifašisti, za vzor mu je bil Zorko Jelinčič, spomini dr. Henrika Tume pa so mu dajali najboljšo medicino za glavobol. Po drugi svetovni vojni pa je hodil v planine sebi v prid in še kdaj pa kdaj ga je moč srečati na gorski poti.
Sovodenjski nonet pod vodstvom Zdravka Petejana je poskrbel za kulturno razvedrilo, v prijateljskem pomenku pa so ostali goriški planinci z dr. Sardočem in dr. Potočnikom še precej časa.
ne ideje, za razvoj kraja. Predlagal je ureditev cest, izgradnjo in izboljšanje vodovoda, zahteval je narodne pravice. Marsikdaj z u-spehom, marsikdaj tudi ne: avtobusnih čakalnic, denimo, še vedno ni. Na srečanjih goriških slovenskih občin in na pogovorih naših občin z Novo Gorico je s svojo prisotnostjo poskrbel, da je bila navzoča tudi občina števerjan. Vedno je bil pripravljen za delo in nikoli se mu ni izmikal. Šlo mu je za ugled vasi, pridobljen v času NOB, in za napredek kraja, v katerem živi.
|Po 24 letih se je Slavko Štekar u-makriil iz javne uprave ter prepustil mesto mlajšim. Pred dnevi je v najožjem krogu svojčev in prijateljev praznoval 60-letnico, toda zanimanje za javne posle in za politiko se pri njem ni zmanjšalo. Ob tem posveča vse svoje sile kmetiji in tudi svoja otroka Danilota in Mileno navaja k temu, da bi pridelovala čimboljše vino, po katerem je Štekar jeva domačija znana daleč po naši deželi in tudi izven njenih meja. Otrokoma posreduje bogato, v dveletni kmetijski šoli v Pazinu pridobljeno znanje. Seznanja ju z izkušnjami, ki si jih je pridobil s svojim bratom Guštom.
Odkar ga poznamo, je bilo šteka-rjevo posestvo za vzor. Poznano je bilo tudi po gostoljubnosti. Dobro kapljico so piri Štekarju pili, poleg Korošča, tudi Bukovčeva in Brajnik, ugledni gostje iz Jugoslavije in Italije, družbenopolitični in kulturni delavci, tudi iz zamejstva. Tudi v težkih časih je bilo tako. Oče Anton štekar je skozi dolgo dobo vsak večer nasitil partizansko četo, dal ob slovesu vsakemu partizanu cigareto, potem pa je pograbil pesek in travo ter zabrisal sled pred Nemci.
»Premalo se zavedamo velike resnice, da je v borbi ali v taboriščih padlo za svobodo 72 Števerjancev. Skorajda je ni hiše, ki ne bi dala partizana ali interniranca. Kadrov sicer nismo dali, to je res, toda dali smo partizanov kot malokje. To vse premalo vrednotimo,* je dejal Slavko ter pripomnil, da bi mora-
li zagotoviti pogoje za razvoj našega gibanja.
Lučaj od štekarjeve domačije se je prav takrat vadil pevski zbor prosvetnega društva »Briški grič*. Fantje so se na vaji pripravljali na nastope, ki jih čakajo v novi sezoni. V Dvoru, obvezni postaji po zaključku vaje, so si nalili burgundca ter se, kako se ne bi v teh časih za-pleli v diskusijo o boju za naše pravice ter ob tem ugotovili, da jih bomo dosegli le z enotnostjo in vztrajnostjo.
Tudi o vinu so govorili, kako ne bi, ko pa ,je v tem kraju dobro vino doma. Pa tudi o Štekarjevi malvaziji je bil govor.
»Seveda je dobra — so ugotavljali pevci — ko pa jo Gušto še vedno pripravlja v leseni stiskalnici ter ji posveča vso potrebno skrb.*
bra, možno bo kupiti abonma do 17. oktobra. Dosedanji abonenti so na-prošeni, da svoj abonma, in s tem v zvezi svoj običajni prostor, potrdijo najkasneje do 30. septembra. Za nabiranje abonmajev skrbita pisarni SPZ, Ul. Malta 2, tel. 2495 in ZSKP v Katoliškem domu, Drevored 20. septembra, tel. 81120. Cene abonmajev za letošnjo sezono bodo 12.500 za sedeže prve vrste, 10.000 lir za sedeže druge vrste; abonmajske cene za mladino bodo 7.000 lir, za družinske člane prav tako 7.000 lir. Cene za posamezno predstavo bodo znašale 2.500 za prvo vrsto, 2.000 lir pa za drugo vrsto. Abonma velja za sedem predstav.
SSG bo tudi letos poskrbelo za mladinske in izvenabonmajske predstave. Za učence bodo priredili matinejo z otroško igro »Osliček* Erika Vosa, za dijake pa nameravajo, po lanskem uspehu Svetokriškega, prirediti v šolah (in seveda tudi v prosvetnih društvih) monodramo Ruzanteja rVrnitev dobrega voja-ka». Tako v mestu kot na manjših podeželskih odrih bo prišlo do gostovanja Štefke Drolčeve in Rudija Košute s «Staromodno komedijo» Arbuzova. V šole bo prišel s svojimi pantomimami znani kubanski u-metnik Andres Valdes. Skušali bodo pripraviti tudi gostovanje lutkovnega teatra v šolah. Proti koncu sezone bodo pripravili «Neurje» Lojzeta Cijaka v kontovelskem narečju. Goldonijev *Nergač» ne bo v narečju, ker nameravajo z njim gostovati v Jugoslaviji, bo pa v narečju Ruzantejeva monodrama.
V petek razprava o regulacijskem načrtu
Razprava o splošni varianti regulacijskega načrta goriške občine se bo pričela v petek. Župan je namreč, po dogovoru med večinskimi strankami, sklical sejo za petek ob 18.30.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA INAM
Za Gorico, Sovodnje in števerjan dr. Adelmo Paravano, Peč, tel. 882-127. Za Doberdob in Ronke dr. G. Pella, Viale Serenissima, Ronke, tel 77-095.
Šolske vesti
šolska maša za dijake višjih srednjih šol v Gorici bo v torek, 19. septembra, ob 9. uri v kapeli malega semenišča v Ul. Alviano. Dijaki naj se zberejo pred šolo pol ure prej.
šolska maša za dijake nižje srednje šole «Ivan Trinko* bo v torek, 19. septembra, ob 10. uri. Dijaki naj se zberejo pred šolo ob 9. uri.
Učenci slovenskih osnovnih šol v ulicah Vittorio Veneto in Croce naj se v torek, 19. septembra, zberejo ob 8.30 pred šolama. V spremstvu učiteljic bodo šli k šolski maši, ki bo v cerkvi sv. Ivana.
ESSSSSHIlB
Za prosvetno društvo «Naš pr®' por» v Pevmi so darovali: Marij* Pintar 2000, Miljo Lukove 1000, Milka Cibic 2000, Vera Sfiligoj 2000, Milko 5000, Gizela Primožič 5000. Jožef Gravner 4000, vaščan 5000, Milka Mikluš 1000, Zorana 2000, Darinka Mikluš 3000, Ida Cibic 10.000. Stojana 5000, Albina Markovič 10 tisoč, Karlo Drufovka 5000, Marija Brešan 12.000, Danica in Deliča Mikluš 20.000 lir.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna Centrale, Trg republik*, tel. 72341.
Kino
Gorica
CORSO 15.00-22.00 «Heidi in cittš*. Barvna risanka.
MODERNISSIMO 15.20-22.00 «Rash! Che notte. Stripo strapo stropio*. R. Maliolu in S. Borghese. Barvni film.
VITTORIA 15.00—22.00 «La chiamavano Susy tettalunga*. C. Morgan, mlajšim od 18 let prepovedan.
VERDI 15.30—22.00 «Un taxi color mal-va». C. Rampling in P. Noiret. Barvni film.
Tržič
PRINCIPE 16.00—22.00 «Bermude, la fossa maledetta*.
EXCELSIOR 15.00-22.00 »Telephon*.
Nova Gorica in okolica...
SOČA «Emily», angleški film; ob 16., 18. in 20. uri,
SVOBODA »Zadnjbjnagnab, ameriški film, ob 16., ML in 20. uri. DESKLE «Zbogom lepotička*, ameriški film ob 17.00 in 19.30.
Ticozzi Carlo
34070 GORICA
ULICA BRIGATA RE 2 (glavna cesta Gorica -Tel. 0481/390685
Videm)
Koncesionar FORD import - export
prodaja tudi rabljene popolnoma obnovljene traktorje po zelo ugodnih cenah!
GO & GO BAZA AR
GORICA Piazza Vittoria 5 (na Travniku)
Končno v Gorici nova velika dvonadstropna samopostrežna trgovina, kjer je 12 mesecev na leto naprodaj po tovarniških cenah preko 10.000 kosov oblačil najnovejše mode
NEKAJ PRIMEROV:
JEANS —	platno	po
JEANS —	žamet	po
KRILA	po
MAJICE	po
SRAJCE	po
JOPIČI — pravo usnje
TRGOVINA IMA TUDI:
ODDELEK ZA OTROKE (otroško spodnje perilo, hlače, majice, srajce, jopice itd. itd.) ODDELEK MOŠKEGA IN DAMSKEGA PERILA (nogavice, raznovrstno spodnje perilo, stezniki itd. itd.)
ODDELEK METRA2NEGA BLAGA (zavese, odeje, rjuhe, posteljna pregrinjala, prti preproge, artikli za kopalnico Itd. Itd.)
3.900	— 5.900 — 9.900 lir
7.500	— 9.900 — 10.900 lir
5.500	— 7.500 — 9.500 lir
1.900	— 4.200 — 6.700 lir 4.000 — 4.900 — 6.900 lir
38.000 lir
OBIŠČITE NAS!
60 & GO BAZAAR
OBIŠČITE NAS!
V prostorih nočnega bara DANCING
non-stop GLASBA ZA PLES od 21. do 2. ure zjutraj vsak dan, razen ponedeljka
VABLJENI!
U
NOVA GORICA
H
GORICA
Ločnik Ul. Udine 43
DISCOUNT
(EX CORAIL O)
Prodaja na drobno po grosističnih cenah
«CAMPARI SODA» družinski format WHISKY BALLANTINES 3/4 PARADIŽNIKI v konzervi 400 g Tuna «MARUZELLA» konzerva 1/8 12 kock «STAR»
Semensko olje Tl Oljčno olje «DANTE» 11 Testenine «grano duro» 500 g Originalni riž «TORO» 1 kg Riž «R.B.» 5 kg
Kava «LAVAZZA» rdeča vrečka 200 g Zobna pasta «PASTA DEL CAPITANO« velika Milo «MONSAVON DOGUO»
20 plenic «LINES NOTTE»
OMO E 2
«DASH» sodček 5 kg «DINAMO» sodček 5 kg «SOLE PIATTI» tekoči «VIM CLOREX»
Milo «TIGRE» 300 g «CERA LIO» za ploščice 1/2 Hlačne nogavice «SANPIER»
1.820 lir
3.990	» 160 » 410 » 390 » 690 »
1.990	» 230 » 560 »
3.150 » 1.250 » 440 » 290 » 1.280 » 550 » 4.950 » 3.980 » 430 » 440 » 160 » 670 » 300 »
KULTURA
17. septembra 1978
RAZGOVOR Z NOVIM RAVNATELJEM SSG MIROSLAVOM KOŠUTO
Misli o našem gledališču
«Umetniške moči ne kupujemo z denarjem, ampak s talentom, s predanostjo delu, z ustvarjalno voljo, s tovariško pomočjo kolegov - Temelj vsega pa so pravilne izbire vodstva»
Po petnajstih letih je Filibert Be-nedetič prepustil svojo ravnateljsko odgovornost pri Stalnem slovenskem gledališču v Trstu svojemu nasledniku Miroslavu Košuti. Z ravnate-ljevanjem Filiberta Benedetiča je povezano nedvomno najtežje obdobje v vsem povojnem delovanju naše gledališke hiše, obdobje težkih, živčnih, utrujajočih bojev za javnopravno u-reditev njegovega položaja. A vsaj do neke mere, in kolikor je bilo to v močeh vodstva SSG samega, tudi uspešnih. Benedetič se za te uspehe ni štedil; razdajal se je in vložil vanje ves svoj gledališki en-tuziazem, vso svojo tako rekoč diplomatsko spretnost in prepričljivost z vse prevečkrat gluhimi sogovorniki rimske birokracije. Gledališče je bila njegova druga družina, njegov drugi otrok, zato vemo, da mu bo ostal zvest tudi poslej.
Novi ravnatelj Miroslav Košuta ni prevzel lahkega dela, toda jamstvo.
Miroslav Košuta
da ga bo upravljal z uspešnim premagovanjem nalog in težav, ki mu jih gotovo ne bo manjkalo, je v njegovi gorečnosti za gledališče, v njegovih dosedanjih gledaliških izkušnjah in v njegovi splošni anga-žjrunosti v političnem in kulturnem življenju naše zamejske narodnostne skupnosti. Rodil se je 11. marca 1936 v Križu pri Trstu. Maturiral je na tržaški višji realni gimnaziji in diplomiral leta 1962 na ljubljanski filozofski fakulteti iz svetovne književnosti in literarne teorije. Bil je u-rerint|; pri RTV Ljubljana, najprej, v uredništvu mladinskih,, pozneje pa tudi kulturnih in literarnih radijskih oddaj, od leta 1969 tri at^onc dramaturg in član umetniškega vodstva Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, zdaj tudi še urednik revije Dan. Ob pisanju poezije (doslej so izšle štiri njegove pesniške zbirke in dve zbirki otroške poezije), se posveča tudi radijskim igram, zlasti mladinskim, in odrskim delom. Za svoje mladinske pesmi je prejel več nagrad, prevajali pa so ga tudi v tuje jezike.
Ob prevzemu nove dolžnosti ravnatelja SSG smo mu zastavili nekaj vprašanj.
— H gledališču te gotovo ni pripeljalo naključje ali samo zavest, da predstavlja naše SSG osrednjo zamejsko kulturno ustanovo, ki je že zato vredna naših skupnih skrbi, marveč nedvomno tudi ljubezen do gledališke umetnosti in dosedanji stik z njo kot pred leti umetniški Vodja SSG in avtor gledaliških tekstov, saj si jih napisal kar precej bodisi za radijske, bodisi za gledališke odre. Nam lahko našteješ vsaj najbolj uspele?
— Pred jesenjo 1969 so mi v Trstu ponujali več služb, a nobena me ni mogla premamili, da bi zapustil Ljubljano. Vabilo v gledališče me je, zakaj gledališče je nekaj zapeljivo norega, kar je vredno doživeti. Takrat pa nisem bil umetniški vodja, kot praviš, ampak samo član vodstva, in v tem je iskati tudi del vzroka, da sem ga po treh letih zapustil. Zdaj sem se vrnil, enako zaljubljen kakor takrat, vendar pripravljen to svojo ljubezen tudi braniti. Zavedam pa se, da so minili časi. ko si bil vodja take ustanove lahko celo desetletje ali več. Ritem dela, problemi, pritiski in druge težave so tanes takšni, da te kaj kmalu izčrpajo. Vprašanje je samo, kako dolg je tisti «kmalu». Kar se pa mojih gledaliških tekstov tiče. moram priznati, da nisem prišel h gledališču zaradi njih, temveč so nastali, ko sem že bil pri gledališču V moji bibliografiji so navedeni:	sati-
rični kabaret Dlaka v jajcu (1973). ki sem ga pripravil z drugimi avtorji, mladinska igra v verzih Štirje fantje muzikantje {1974), dokumentarna drama Rižarna (1975). ki sva jo s Filibertom Benedetiče v spisala po gradivu Albina Bubniča, in mladinska igra Vitez na obisku, ki je v prejšnji sezoni razveseljevala otroke v našem gledališču. Ob takem njihovem navdušenju se tudi sam navdušim in zato za otroke pišem še posebno-rad. Tako se tudi pri pisanju radijskih iger posvečam predvsem delom za mladino, ki so bila deležna več priznanj in prevodov v tuie jezike. Omenim naj le Prepovedano pravljico o princeski ali Zgodbo o vojaku, od drugih pa tri radijske igre Po resničnih dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja. ki jih je v teh letih izvajal Radio Trst in ki bodo menda izšla v knjigi Vri Založništvu tržaškega tiska:
Mreža in zvezde. Kadar te zbudijo in Gora, imenovana sin.
— Kljub priznanju javnosti sc položaj našega gledališča v ekonomskem oziru ni toliko izboljšal, da bi lahko govorili o urejenem položaju. Sodiš, da tak neurejen položaj hudo pogojuje, poleg repertoarne zmogljivosti, tudi umetniški potencial gledališča?
— Če naj odgovorim odkrito, potem moram reči, da je to pogojevanje samo delno. Položaj res še zdaleč ni urejen saj ima Stalno slovensko gledališče trenutno skoraj pol milijarde dolga. Toda kljub dejstvu, da marsikdaj ni denarja za plače, da te tudi niso takšne, kakršnih so naši gledališki umetniki in drugi delavci vredni, in tako naprej, je prav tako res, da je isto gledališče poznalo, neprimerno hujše čase in vendar ustvarjalo nepozabne predstave. Umetniške moči ne kupujemo z denarjem, ampak s talentom, s predanostjo delu. z ustvarjalno voljo, s tovariško pomočjo kolegov. Temelj vsega pa so pravilne izbire vodstva.
— Repertoar za sezono 1978/79 je znan, saj smo ga že najavili. Bistveno odraža repertoarno politiko gledališča kakršna je bila, ne brez občasnih odstopov, vse doslej. Ne vem koliko si tudi sam sodeloval pri sestavljanju tega repertoarja, pa bi vseeno rad vedel, če je po tvojem okusu,
— Repertoar je seveda podedovan. Pri njegovem sestavljanju sem sodeloval samo kot nekdo od zunaj, z nekaterimi nasveti. Zdi se mi dober in potrudili se bomo, da ga izvedemo kar najbolje, ni pa povsem po mojem okusu: preveč je klasičen, premalo vznemirljiv, morda tudi premalo ljudski. Ob tem ima še to napako, da je večina del z veliko zasedbo, zaradi česar se bomo slej ko prej znašli v težavah.
— Razne okoliščine, nedvomno izven dogajanja pri SSG. so verjetno krive, da imamo nekateri občutek, da je abonmajsko kampanja in sploh gledališka propaganda letos v zamudi, saj je otvoritvena premiera praktično pred vrati. Je to res. ali pa gre samo za občutek?
— Žal je res, krivde pa ne gre pripisati meni, vsaj za to ne. Bo
nosti, saj? je sammrnevno, da pri vsaki menjavi zaškriplje.
— Pred leti je vodstvo ""SSG prak-tieirald*vselSikor Htoristnč^ pi cdpre mierske predstavitve s sodelovanjem avtorjev predstave (besedila, režije, scene, nosilcev glavnih vlog). Nameravaš obnoviti to obliko neposred nega kontakta z občinstvom?
— Ugotovitev in vprašanje sta nadvse umestna. Take predsta-
vitve zaradi večne časovne stiske pred premierami sicer nikakor niso preproste, nedvomno pa precej pripomorejo k popularizaciji gledališča in jih bomo zato skušali oživiti. Če nam bo to uspelo že z začetkom sezone, je seveda drugo vprašanje.
—	V lanski in ob prejšnjih sezonah je bilo več pripomb na obnašanje naše dijaške mladine pri šolskih abonmajskih predstavah. Te resnice si ne smemo prekrivati, ker je odraz očitno pomanjkljive priprave naših zamejskih dijakov na gledališče že v šolah. Kaj bi se dalo narediti, da bi bilo takih upravičenih pripomb čim manj?
—	Pomanjkljiva priprava in nekulturno vedenje sta. po Trnjem, dve različni stvari. Samo za prvo je delno krivo tudi gledališče, drugo pa je odraz duhovne kvalitete naše mladine, in to predvsem dijaške. Da je ta kvaliteta vse manj kvalitetna ni besedna igra, ampak žalostna resnica. Hudo pa bi grešili. če bi vse dijake metali v
isti koš ali kogarkoli odpisali. Zato nameravamo letaš končno le začeti s Ustim prodorom gledališča v šole, ki si ga je zamislilo že prejšnje vodstvo: morebitni pogovori, o poslanstvu gledališča, recitali in posebne predstave za šole.
— Kljub vsem znanim naporom ni bil dosežen večji uspeh v pritegovanju delavske in obrtniške mladine v gledališče. Ne bi kazalo te napore obnoviti in povečati?
— Pritegovanje delavske mladine in delavstva na splošno naj bi bila ena izmed temeljnih nalog našega gledališča. Kako se je bomo lotili, mi ta hip, žal, še ni jasno.
— Igralski ansambel SSG šteje samo 15 poklicnih igralcev. Res je, da še ti niso, zaradi repertoarnih omejitev, vsi v zadostni meri angažirani v razponu celotne sezone. Toda gledalec rad vidi na domačem Uvod in vprašanja JOŽE KOREN
(Nadaljevanje na 6. strani)
DELOVNO IN INTENZIVNO
Čelist Miloš Mlejnik in pianist Janko Šetinc koncertirata v baziliki sv. Silvestra v Trstu v okviru »Glasbenega septembra 1978»
iiiiiiiiiiiuuiiaiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiMnitiMMiiiiiiiinitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiimmiiiiiiimuiiiiiia
OB 31. OBLETNICI SMRTI KRIŠKEGA SLIKARJA ALBERTA SIRKA
Zlato srce velikega otroka
v
Kako je prišlo do prve razstave v svetoivanskem «Solskem drušlvu» s Sirkovo udeležbo in kako so jo fašisti že po treh dneh zaprli
Z Albertom Sirkom so se končala moja mladostna srečanja z domačimi umetniki študentovskih let. Bilo je zadnje. Černigojev konstruktivizem, zapeljivi prepovedani sad sredi raja meščanstvu ljube umetnosti, je pač porinil Sirkov realizem na obrobje mojega zanimanja. Sicer pa po bratih Rendičih, Buciku, Špacapanu, Čargu in Pilonu, me Sirk res ni mogel več kaj novega naučiti. Tako sem prvič videl nekaj njegovega zelo pozno. Bile so to tri ali štiri perorisbe in karikature i-gralcev v »Našem glasu# in »Novem rodu», ki mi pa niso bile všeč. Prav kmalu potem sem se s Sirkom seznanil na nekem predavanju v klubu kulturnih delavcev. ŠtiridtseBSthi ©ir ust, stalno v zadregi 'i, besedo, me tedaj ni navdušil. Tftda. lo ie bil varljiv videz, učine^Trevec intelektualističnega okolja v kakršnem se Sirk ni nikdar dobro počutil. Niti mesec nato sem odkril, da se pod goro mišic skriva zlato srce velikega otroka, ki se tovariško razposajeno razživi le v družbi sebi enakih.
Spomladi leta 1927 me je Albert Širok, tedaj pomemben literarno -umetnostni kritik, pregovoril za izlet v Križ k Sirku, kjer bo gostija z mornarsko polenovko in teranom. Rad sem pristal, ker sem •> ” ‘\ -n« $ nt‘ r ’ * jk' ,r ,>v • p1 v -pj
Albert Sirk (Avtoportret)
o Sirkovem kuharstvu dotlej več slišal kot o njegovi umetnosti. Ko se je na kolodvoru pridružil še ostrobesedni pisec Karlo Kocijančič, sem menil, da pripravljata kak intervju s kriškim slikarjem — mornarjem. Po dolgi strmini do kriške vasi se je ob njenem koncu naš pogovor razvnel. Ogorčeni smo bili nad oblastmi, ki so z neprestanimi omejitvami tiska in prepovedmi prosvetnega udejstvovanja skušale zatreti naše kulturno življenje. Zaradi tega sem bil tudi gmotno prizadet kot ilustrator. Tisto leto so se mi z ukinitvijo «Novega roda#, mesečnika za šolsko mladino, zmanjšali dohodki kar za tisoč lir, mnogo za mladega visokošolca.
V boljšo voljo nas je spravil Sirkov prisrčen sprejem, ko nas je pričakal s polnimi kozarci terana, da z njim pripravimo podlago’ polenovki, ki kot vsaka riba mora pač trikrat plavati: v vodi, v o-lju in v vinu. Priznati je treba, da se je Berto s kuharsko umetnostjo tedaj res odlično postavil. Krasen dan, morsko - kraški zrak, mladost in iskreči se teran so nas

OB 180 LETNICI ROJSTVA
Slava in zaton pesnika Koseskega
Nad 50 let je Jovan Vesel Koseski živel in deloval med tržaškimi Slovenci in bil tudi predsednik «Slavjanskega društva» ■ Umrl je leta 1884 na svojem domu v Ul. Chega 6
—-
„ T „
Jovan Vesel Koseski na prvi strani «Zvona»
Po nenapisanem pravilu mora pesnik — in seveda največkrat tudi drug umetnik — prej umreti in šele potem doseže priznanje in slavo. Jovan Vesel Koseski pa je bil v tem pogledu izjema; dosegel je priznanje še v času, ko je ustvarjal, toda pred koncem svojega življenja je bil deležen ostre kritike, ki mu je odvzela priznanje in slavo ter ga pahnila med mnoge pozabljene pesnike, ki so se le bežno pojavili na polju našega slovstva. Ker je Koseski živel v 'Trstu nad petdeset let in deloval med tržaškimi Slovenci, mu posvečamo nekaj vrstic za 180-letnico njegovega rojstva.
Ivan Vesel ali Jovan, kot se je pozneje podpisoval, se je rodil V Kosezah (od tu pesniško ime Koseski) pri Moravčah na Gorenjskem 12. septembra 1798. 0 malem Vese-
lu nam sporočajo viri, da je bil navdušen govornik, ki je tudi rad recitiral pesmi, predvsem nemškega Schillerja. V Ljubljani, kjer je obiskoval šole, se je seznanil z Vodnikom. s čopom, in arugimi sodobniki, ki so se ukvarjali s slovenskim pisanjem. Navdušil se je za slovenstvo, tako da je poskusil tudi sam pesniti v domačem jeziku. In prav iz te dobe je njegov sonet «Potažva» (Tolažba), ki je prvi sonet napisan v slovenskem jeziku. Sam je pozneje izjavil, da mu je ta nekoliko čudni naslov za sonet svetoval Valentin Vodnik. Sicer pa je Koseski kmalu opustil pesmarjenje ter se zelo malo oglašal, pa še to le v nemščini. Zato ga ni najti v Kranjski čbelici, kjer so sodelovali vsi tedanji slovenski pesniki.
Toda ko so leta 1843 začele izha-
jati Bleiweisove »Novice* je kmalu tudi Koseski pristopil v krog sode-lovalcev ter pridno pošiljal svoje doneče pesmi, tako da je postal glavni pesnik «Novic». In kot se bere, so te pesmi vzbudile povsod, koder so jih brali, priznanje in navdušenje, da so nekateri kar jokali od ginjenosti, ker so bile tako lepe pesmi in povedane v domačem slovenskem jeziku. Njegova slava je tedaj zasenčila celo Prešerna. S pravim ponosom se je priznaval Slovenca in v svojih pesmih je rad prikazoval slavno preteklost slovenskega naroda s takim zanosom, da je največkrat izstopal iz rasničnnsti. Njegovo plodovito pesniško delovanje se je pretrgalo in skoro popolnoma prenehalo leta 1852, ko ga je zadela zelo huda bolezen. In čeprav je po dolgem zdravljenju okreval, je odšel v predčasni pokoj ter se odtegnil javnemu življenju.
Telesnemu zlomu je sledil še duševni, ki je Koseskega prizadel nič manj hudo kot bolezen. Namreč novi, mlajši rod, ki se je pojavil v naši književnosti, je začel neugodno presojati njegove pesmi, ki so bile vsebinsko pretirano namišljene, kjer hvali in opeva predanost slovenskega naroda Avstriji ter poveličuje razne člane vladarske h'še in tako dalje. Obsodili so tudi njegov pismen jezik, katerega je Koseski res samovoljno mrcvaril; krajšal je ali daljšal besede po potrebi svojega verza; ustvarjal nove, tako da je nastala kar čudna jezikovna mešanica, katero so kritiki imenovali »koseščina#. Med mladimi kritiki, ki so obsodili Koseskega m njegovo pesem, sta bila najbolj o-stra Stritar in Levstik. In zlasti Levstik je bil trd in neizprosen; obsodil je vse, kar je napisal ta svojevrstni. ob svojem času slavljeni pesnik. Očitali so mu tudi neizvirnost njegovih pesmi, češ da so v glavnem posnetki iz nemških pesnikov in podobno.
Stritar je Koseskemu sicer priznal zasluge za slovenski narod v zgodovinskem času narodnega prebujenja. Dišal je, da so njegove doneče pesmi predramile k zavesti marsikaterega Slovenca; ni jim pa priznal nikakršne umetniške vrednosti,
predvsem, ker da niso izvirne. Prizna i» Koseskemu nekaj vrednosti kot prevajalcu, le da jezik njegov je obupan in vse graje vreden. «1-ma to neusmisljeno navado — pravi Stritar — da kakor hitro mu ni všeč kakšna beseda, pa ji kar odstriže rep, kakor poreden paglacev nedolžnemu martinčku, ali pa odseka jej celo glavo, kakor petelinu! Namesto rahlo pravirah; namesto množica — množ in vad — namesto navad itd.» In še piše Stritar, da je pretirana hvala, s katero so »oboževalci* sprejemali njegove pesmi, Koseskemu več škodila kot pa koristila, ker mu je dajalo misliti.
LADO PREMRU
(Nadaljevanje na 6. strani)
spravili v bogovsko razpoloženje, da sva se s Sirkom koj pobratila. Sprva mi je bilo malce nerodno tikati ga, saj mi bi lahko bil skoro oče. Toda od takrat mi je o-stal v spominu kot izredno prijeten tovariš, brez najmanjše zlobe v mislih, ki je rad zvrnil kozarec dobrega vina, povedal kako šaljivo dogodivščino in vmes kaj veselega zaokrožil s svojim sočnim glasom. Ko se je ob črni kavi razgovor spet povrnil na žalostno u-gotavljanje oženja naše kulturne dejavnosti in je Širok previdno, kot je to le on znal, predočil potrebo po takih kulturnih prireditvah kjer se fašistične oblasti ne bi mogle spotikati nad njih slovenstvom, ne v govorjeni, ne v tiskani besedi, sem ugani j y /čei#., je namen obisku; prirediti slikarsko razstavo. To je Birka silno navdušilo, saj lati bil njegov prvi nastop v Trstu. Z Mestrovičevim učencem kiparjem Goršetom, Ernestom Seškom, ki je že prejel v Trstu lepa priznanja, Sirkom in menoj ,«ki je zrasel čez noč in postal znan v sleherni slovenski hiši#, kot je zapisal Širok, je ta trdil, bi bil to lep nastop domačih figurativnih likovnikov. Nepripravljen na to presenečenje sem okleval s pristankom, čeprav sem v ilustracijah pač moral slediti figurativni usmerjenosti založb, so bile mtje simpatije vendarle na strani konstruktivizma. Nameraval sem podpreti Černigoja ko bi tiste jeseni nastopil s Carmelichem in učenci na razstavi sindikatov. To je družbo poparilo, pogovor je zastal. Pa ti zdajci vstane Sirk, krili z rokami in se razvname: «Kaj, razstavit s fašisti?! Nikdar in nikoli!# Pravijo, da je bil Berto dober igralec na domačih o-drih. Menim pa, da tedaj ni glu-mil, da bi me pridobil za kulturni nastop, kjer bi oblasti zaman iskale dlako v jajcu za njegovo prepoved. V njegovem navdušenju se mi je zdelo videti željo organizirati razstavo samo zato, da bi z njo potegnil in matiral osovražene oblasti, razdrl njih nakane.
Pozno pod večer smo se poslovili od gostoljubnega Sirka z zavestjo, da kmalu obogatimo našo kulturno dejavnost s tako redkostjo, kot so bile za one čase slikar-
MILKO BAMBIČ
15. srečanje slovenskih pisateljev na Štatenbergu
Osnovna tema: Vloga pisatelja v socialistični družbi - Odsotnost mlajšega pisateljskega rodu
(Nadaljevanje na 6. strani)
Letošnje petnajsto srečanje pisateljev je ponoven dokaz potrebnosti in trdoživosti vsakoletnega književniškega simpozija. Mali, vendar pomembni jubilej je potekal brez kakšnega posebnega slavja, kot se sicer dogaja ob podobnih jubilejih. Toliko bolj je bilo srečanje delovno in intenzivno: potekalo je v znamenju aktualne teme Pisatelj danes. Zbralo se .ie triindvajset književnikov in teoretikov, ki so z referati in živahnim posega-jem v diskusijo bogatih srečanje s konstruktivnimi gledanji in predlogi na vsesplošne dobre in slabe pojave v književnosti in v umetnosti nasploh.
Veliko priznanje tradicionalnemu srečanju so s svojo prisotnostjo in z bogatimi mislimi doprinesli k razpravi predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije. član centralnega komiteja ZKS Franc Šali, predsednik republiškega komiteja za kulturo Andrej Ujčič in družbenopolitični delavci mariborske in bistriške občine.
Ustanovitelj in idejni vodja srečanja .je že od samega začetka leta 1963 Pododbor druživa slovenskih pisateljev Maribor. Požrtvovalnemu pri reditvenemu odboru, ki ga zadnjih nekaj let sestavljajo in srečanja organizirajo predsednica Nada Gar borovičeva, podpredsednik Slavko Jug in tajnik Janez Švajncer, prioada velika zasluga, da se srečanja pisateljev nepretrgoma vrstijo kot tribuna slovenskih pisateljev, literarnih teoretikov in zgodovinarjev, ki jim občasno prisostvujejo tudi Književniki iz drugih republik in iz zamejstva.
Zal, leios smo pogrešali predvsem mlajši rod pišočih, ki so bili sicer vabljeni, a se srečanja niso udeležili Celo prijavljena referata mlajših pisateljev sta bila pred srečanjem odpovedana. Vse kaže, da so se udeleženci mlajšega rodu pisateljev že lani izčrpali s svojimi ognjevitimi posegi v konfrontaciji z zdravimi stališči, čeprav bi prav letošnja razprava, na temo Pisatelj danes, njim in njihovim stališčem, danes, kot tudi v naprej, še zelo koristila.
Toliko bolj pomembno je. da je vsakoletno srečanje pisateljev na Štatenbergu največja slovenska in medrepubliška manifestacija, kjejr se izmenjajo misli in različna mnenja literarnih ustvarjalcev raznih smeri. Še na nekaj ne smemo pozabiti Na teh srečanjih se pisatelji povezujejo s šolsko mladino in delovnimi ljudmi v mestih in vaseh slovenjebistriškega okraja. Vsako leto nastopi več skupin pisateljev po šolah in v delovnih obratih z brairiem svojih del, po katerem sledijo prisrčni razgovori s poslušalci. Letos se je pet skupin po več pisateljev, srečalo s predstavniki okrajnih in občinskih odborov in z njimi pretresalo problematiko življenja v njihovem kraju. To jc bila letošnja nova oblika srečanj, saj so prisrčni stiki zbližali pisatelje s predstavniki družbenega življenja in rodili vezi za nadaljnje sodelovanje po šolah in delovnih kolektivih.
Po otvoritveni besedi predsednice, pisateljice Nade Gaborovičeve, je pisatelj tajnik Janez Švajncer pozdravil družbenopolitične predstavnike in prebral nekaj pozdravnih pisem in opravičil tistih, ki se zaradi službene zadržanosti ali bolezni niso mogli udeležiti srečanja. Nato ie predlagal in prebral brzojavno čestitko namenjeno pisatelju Mišku Kranjcu k slavju njegove 70-letnice, kar so navzoči z navdušenjem pozdravili. Po pozdravu predsednika skupščine kulturne skupnosti Slovenska Bistrica Slavka Kleindiensta, ki .je v imenu pokroviteljice izrekel srečanju veliko uspeha, se je pričel delovni program z referati.
Prvi referent je bil književnik
Branko Rudolf, za njim sta spregovorila pesnik Janez Menart in pisatelj Marjan Kolar, nakar se je razvila plodna razprava, v katero so z živahnimi doprinosi posegali Franc šali, Andrej Ujčič, Janez Švajncer, Ivan Jan, Jolka Miličeva, Leoiiold Suhodolčan. Slavko Jug, France Forstnerič in drugi.
Prvi trije referenti so obravnavali vlogo pisatelja in pomen njegovega ustvarjanja v današnji socialistični družbi. Pisatelj m mislec Branko Rudoli je razmišljal o povezavi književnosti in znanosti, ki vsaka zase ao svojih vidikih služi sodobnemu človeku. Pesnik Janez Menart je z živahno in duhovito mislijo razgrinjal kulturno ozračje v današnjem času in odkrival razveseljivo dejstvo, da ljudje tudi danes radi in vse bolj liero knjige, seve tiste knjige, ki tim nekaj povedo. Pisatelj Marjan Kolar iz Raven .je kot dober poznavalec delavskega življenja razpravljal o pisatelju v organizaciji združenega dela in se predvsem dotaknil delavčevega jezika v tovarni.
Nadaljnji referenti so bili znana esejistka in Kritičarka Jolka Miličeva iz Sežane. k> je razpravljala o splošnem ozračju v književnosti s posebnim odnosom do ženske, o rabi jezika in o problemu prevajanja pesmi, "-la-vist Simon Jurišič iz Splita, v skromnem osnutku referata o pisateljskih delih Filipa Kumbato-viča in Miška Kranjca, kot zadnji referent, pesnik Miros Slana pa o sodobnih prijemih u-stvarjan.ja književnosti.
V razpravo sc; se živahno vključevali z globokimi mislimi zlasti Janez Švajncer, ponovno And rej Ujčič Slavko Jug. ki je hkrati pojasnil letošnji načrtni pouoa-rek srečanja na manj referatih, da bi bilo več časa namenjenega razpravljanju, m že prej imenovani diskutanti. ki so se jim z novimi prebliski pridružili skorai vsi udeleženci.
Razpravljanje je bilo tehtno in resno in je posegalo > vsa širna področja, ki obdajajo pisatelje, pesnike, kritike, esejiste in zgodovinarje danes. Razpravljavci so posvetili poselmo pozornost slovenskemu jeziku, tako pravilni rabi v literaturi, v šoli, v tovarni in vsakdu ljem življenju. f
Bogastvo mišli referentov in razpravljavcev .je bilo na intelektualni ravni, ki je pričalo • zavzetosti slovenskih nisateljev za slovensko literaturo.
Zadnji dan srečanja ie sovpadel na dan 150 letnice rojsti a velikega ruskega pisatelja in misleca Leva Nikolajeviča Tolstoja. Udeleženci so se spoštljivo spomnili jubileja in s pieteini-mi mislimi počastili spomin velikega ustvarjalca, katerega dela so postala kulturna last vsega človeštva.
Ob sporazumnem zedinjenju predlogov za temo srečanja v prihodnjem letu. ki bo namenjeno razpravi Pisatelj, kritika in javna občila, v kar bo sodilo medrepubliško sodelovanje jugoslovanskih književnikov, uveljavljanju slovenske literature na tujem in tematika sodobne proze, se je v sproščenem razpoloženju vseh udeležencev končalo letošnje izredno uspešno jubilejno srečanje pisateljev na Štatenbergu.
EMIL FRELIH

BERITE
REVIJO
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHMiNns
NA VIII. MEDNARODNEM SLAVISTIČNEM KONGRESU V ZAGREBU
1500 udeležencev, 1000 referatov
Od 3. do 9. septembra 1978 je hrvaška prestolnica štela vsaj 1500 prebivalcev več, toliko je namreč bilo slavistov, ki so s celega sveta prihiteli na Vin. MSK.
Kongres je slavnostno odprl predsednik Mednarodnega slavističnega komiteja akademik dr. Bratko KrjP v ogromni zagrebški dvorani «Vatro.‘,av Lisinski#, si premore do 2000 sedežev. Sledilo je več pozdravnih govorov uglednih osebnosti, med katerimi naj omenim le leningrajskega a-kademika AleKseitva in predstav-n.ka slavistov neslovanskega rodu, Francoza Garda. Tudi zastopnik Unesca je udeležencem kongresa zaželel obilo plodnega dela. Poseben osebni uspeh pa je med otvoritvijo žel nestor hrvaške in jugoslovanske slavistike prof. Badalič, ki je hudomušno izjavil, da pomeni njegovih 90 pomladi sicer življenjski Rubikon, da pa to ni nič posebnega.
Prvo predavanje je bilo posvečeno L. N. Tolstoju ob 150-letni-
ci rojstva in že tu je slaviste čakala prava poslastica: poslušanje plošče z dvema posnetkoma Tolstojevega glasu. Prvi posnetek je jasno izpričal njegovo razburjenost in zagnanost (zagovarjal je ideje svojih zadnjih let!), v drugem pa je bil njegov glas umirjen in spokojen, govoril je namreč o književnem u-stvarjanju.
Zagrebška filozofska fakulteta, ki je letos prevzela ves trud in organizacijske težave tega množičnega zborovanja, je nudila kongresistom tudi svoje sodobno urejene prostore. Kongresna dela sama pa so potekala v petih sektorjih: lingvistika, književnost, literarno - lingvistična problematika, folkloristika in splošnoslo-vanska zgodovinsko - filološka problematika Vsak sektor je štel še podskupine in tu je lingvistika odigrala levji delež, saj je i-mcla kar štiri podskupine.
Število podanih referatov se je sukalo okoli 1000 in že to je zgovoren dokaz o tem, kakšen od-
mev ima v slavističnem svetu tak kongres. Obenem nam tudi izpričuje, koliko ogromnega dela je bilo opravljenega med kongresom. Polemike, diskusije, razburjenje in zanimanje, ki so ga referati vzbujali, je seveda poglavje zase. Kongres je nazorno pokazal in ponazoril vse, kar se v slavističnem svetu dogaja, gradi in raziskuje in to v svetovnem, absolutnem merilu. Baje je bilo v Zagrebu največ ruskih slavistov, približno 100, številčno drugi so bili Bolgari (80). Najdaljša pot domov pa je na koncu čakala Japonce, Američane in Kanadčane.
Naporna in razburljiva dela so potekala zjutraj od 8.30 do 13. in popoldne od 16. do 19.30, včasih pa se je še kaj zavleklo ob še posebno napetih ali ostrih diskusijah, ki so sledile vsakemu referatu. V četrtek je večina slavistov počivala, ožji Mednarodni slavistični komite pa se je za en dan preselil v Ljubljano, kjer je imel javni delovni plenum v
slavnostni dvorani univerze in še plenum na SAZU. Vse udeležence kongresa pa je zvečer čakala v Hrvaškem narodnem kazalištu 444. predstava znane opere »Ero z onega sveta#.
Zagreb je ugledne goste toplo in prisrčno sprejel, vreme samo je bilo vseskozi prijetno toplo, le v četrtek je nepričakovani dež pokvaril marsikatere načrte «še-tanja# po zeleni hrvaški prestolnici. Sicer pa so prav v okviru MSK odprli več razstav, med katerimi je vsekakor izstopala Za-greb - riznica glagoljice.
Naštevanje uglednih mednarodnih slavistov, ki so s svojo prisotnostjo in referati dokazali izreden nivo tega plenuma, bi bilo suhoparno. Dejstvo pa je, da je bila v Zagrebu prisotna vsa »slavistična krema#. In da se kaj takega ponovi, bo treba počakati celih pet let, ko bo IX. zasedanje MSK v Minsku.
NEVA GODNIČ
V OSPREDJU MORA VSKI UČITELJI IN SKUPINA IZ AREZZA
Na zborovskem tekmovanju «C. A. Seghizzi» so letos izstopali predvsem moški zbori
V primerjavi z lansko prireditvijo opazno rahlo kakovostno nazadovanje mešanih in ženskih zborov Zanimiv in koristen simpozij * Dobra organizacija
MISLI O NAŠEM GLEDALIŠČU
(Nadaljevanje s 5. strani)
Letošnji simpozij o zborovskem petju, ki ga je goriški zbor «Cesa-re Augusto Seghizzu organiziral že devetič, se je razvijal pod naslovom «Estetski, tehnični in didaktični problem modeme in sodobne zborovske literature*. Vrsta predavateljev iz Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Zapadne Nemčije je obravnavala pojave in probleme z raznih vidikov tako da smo imeli dokaj otipljiv vpogled v prizadevanja pri posameznih narodih na tem področju.
V vojih izvajanjih so predavatelji s strokovnimi analizami odkrivali značilnosti polpreteklih in sodobnih umetniških hotenj in ustvarjanja, seznanjali so nas z najnovejšimi manj ali še nepoznanimi avtorji, tako da je simpozij že z informativnega vidika bil zelo zanimiv in koristen. Nudil nam je sliko razsežnosti in možnost globljega spoznavanja sodobne ustvarjalnosti v Evropi, škoda, da so nekatera predavanja sovpadala s časom poteka zborovskega tekmovanja. tako da ni bilo mogoče prisostvovati vsem predavanjem. Mislim, da bi bilo vsekakor bolje simpozij organizirati in v celoti zaključiti pred tekmovanjem, kakor je bilo do sedaj vsa leta.
Iz Jugoslavije sta predavala komponist in docent Glasbene a-kademije v Beogradu, Konstantin Babič in docent na Pedagoški akademiji v Ljubljani Borut Lopa rnik. Prvi je podal zgoščen in jasen oris prizadevanj in stvaritev sodobnih skladateljev na področju zborovske glasbe v smislu teme »Zborovski slog sodobnih beograjskih skladateljev*. Loparnik pa je govoril o prispevku ljudske glasbe v slovenski zborovski literaturi (to drugi svetovni vojni in p>dal dobro utemeljeno informacijo Obe predavanji so ilustrirali odgovarjajoči primeri z magnetofonskih trakov.
Na tekmovanju je sodelovalo 15 pevskih zborov: osem mešanih, 6 moških in ženski zbor, ki so zastopali enajst držav — Belgijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Italijo, Jugoslavijo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, ZSSR - Estonijo, Švedsko in Zapadno Nemčijo. Iz Jugoslavije sta nastopila mešani zbor ♦Obala* iz Kopra pod vodstvom Mirka Slosarja in mešani zbor «Pro mušica* iz Subotice pod vodstvom Gabrijele Egeto.
Če primešamo splošno kvalitetno poprečje z lanskim, je bilo letos nekoliko nižje pri mešanih in ženskih zborih, medtem ko sta kakovostno raven pri moških zborih dvignila predvsem zbor moravskih učiteljev iz Brna in mpškj zbor ♦Francesco Coradini* iz Arezza.
Med mešanimi ni bilo zbora, ki bi pokazal večjo vokalno dovršenost a'i izrazitejšo interpretativno moč. Pogostokrat smo se srečavali z neprecizno intonacijo, nehomogenostjo posameznih skupin in bolj ali manj nečisto yertikalo na posameznih mestih pri marsikaterem zboru. Kar zadeva vokalno izravnanost in barvno enovitost na vseh dinamičnih stopnjah bi med najpopolnejše lahko prišteli moški zbor moravskih učiteljev in ženski del zbora iz Budimpešte, ko sta nastopila v kategoriji ljudskih pesmi. Nastop zadnjega je bil toliko bolj zanimiv, ker je zbor vodila zelo mlada dirigentka Agneza Ge-rendoy; ta je zboru dala svežino in pristen izvajalski polet ter obeta, da se bo razvila v pomembnejšega zborovskega interpreta. Zbor moravskih učiteljev je odil Ljubomir Mati, osebnost visoke muzikalne kulture. Nekoliko glasovno neenotna skupina prvih tenorjev v polifonskem petju se je pri ljudskih zlila v večjo homogenost in se tako izravnala z ostalimi dovršeno izdelanimi skupinami v glasovno dokaj uravnoteženo celoto. Zbor
je disciplinirano, prožno telo, ki se s tžhtkim muzikalnim občutjem podreja 'kreativnemu hotenju dirigenta. Takoja,,na videz preprosta, že sto in trideset let stara balada Pavla Križkovskega bila v vseh svojih liričnih odtenkih in dramat-skih vzponih zgrajena izredno nazorno in z vso umetniško prepričljivostjo. Pa tudi pri drugih pesmih je zbor nudil izrazito nazornost v oblikovanju. Z ozirom na glasovne odlike in na lepoto muziciranja je upravičeno prejel najboljšo oceno v kategoriji polifon-skega petja.
Drugi, ki mu je blizu, je moški zbor »Francesco Coradini*; ta sodi sicer med najboljše italijanske pevske zbore. Vodi ga Fosco Corti, katerega prizadevanja so zboru prinesla tako glasovno uglajenost in ubranost kakor tudi visok interpretativni nivo. Zbor je tudi tokrat ohranil svojo umetniško potenco. Mislim pa. da bo moral nekoliko več pozornosti posvetiti glasovni izravnanosti: med prvimi tenorji deluje sicer kvaliteten solistični glas malce preveč izstopajoče, barvo baritonov in basov bi bilo dobro nekoliko prilagoditi svetli tenorski, da bi se na ta način dosegla večja glasovna uravnovešenost celote.
Zbor Politehničnega instituta iz Tallina v Estoniji, ZSSR, je zasedel tretje mesto; razpolaga z mladim, svežim pevskim materialom, vendar s<_ bo moral truditi za večjo vokalno dovršenost, je pa bil sorazmerno dovolj solidno pripravljen zbor, ki nas je uspel popeljati v določene napetostne trenutke. Vodi ga Paul Uleoja Ants.
Ostali moški zbori — Stockholms Studentsangerforbund iz Švedske Mechelse Liedertafel iz Belgije, Thalianer Chor iz Zapadne Nemčije — no bili znatno šibkejši, bodisi po številčnosti bodisi po pomanjkljivi glasovni izdelanosti, pa tudi interpretacije niso bile dovolj poglobljene.
Med mešanimi ni bilo zbora, ki bi mu pripisali neko izjemno kvaliteto, kakor je bil letos primer romunskega zbora Cappella transylvanica iz Cluja v Arezzu.
Osrednji mešani mladinski zbor iz Budimpešte je po zlitosti skupin in celotnem izenačenem zvoku bolje zvenel pri izvajanju ljudskih pesmi kakor v polifonski glasbi, kjer smo zlasti v moškem delu in deloma tudi v altih pogrešali večje homogenosti v dinamičnem razponu f-ff, medtem ko je ženski del zbora v polifoniji in folklori pokazal boljšo ubranost , in nazornej-še poustvaritve.
Mešani zbor,jz Parm® je dosegel sicer lep razvoj, stremeti pa ; ( moral še za nadaljnje izpopolnjevanje v vokalnem pogledu: za večjo homogenost posebno pri sopranih, med katerimi posameznice šibijo intonančno plat. Vsekakor pa je pokazal svojo boljšo stran na področju interpretacije, ki je prišla do veljave zlasti pri izvedbi ženskega dela zbora Verdijeve »Laudi alla Vergine Maria*. Žirija je mešanemu zboru prisodila sicer prvo mesto, zboru iz Budimpešte pa drugo, toda zaradi tekmovalnih pravil, ki omejujejo število nastopajočih na 40, nista zaradi prekoračenja le-tega prišla v poštev za nagrado. Na ta način sta tretjeplasirani »G. B. Candotti* iz Codroipa in četrtoplasirani zbor »Obala* iz Kopra bila uvrščena na drugo mesto oziroma na tretje mesto, medtem ko ni bilo drugega kvalitetnega zbora, ki bi lahko prejel prvo nagrado.
Zbor »Obala* pod vodstvom Mirna Slosarja je napravil splošni vtis boljši kakor v Arezzu, kjer se je nekaj dni prej udeležil mednarodnega tekmovanja »Guido d’Arez-zo». nbvezna esem sicer ni izkazovala potrebne vokalne izdelanosti, že na začetku je sopranska
labilnost v intonaciji povzročila nejasnost v vertikali in tudi interpretativno ni učinkovala dovolj nazorn in prepričljivo. V tem pogledu je bila boljša »Tenebrae fac-tae sunt* Ponponia Nenna in še bolj izrazita skladba istega besedila Francisa Poulenca, ki je pravzaprav nakazala kvaliteto, zaslu-teno na mariborskem pomladanskem tekmovanju, čeprav smo pogrešali polnejši zvok in popolnejšo izravnanost ter barvno enovitost. Tudi pri izvajanju ljudskih prirejenih je zbor bil sorazmerno u-činkovit. Pri nadaljnjem delu pa bo Vrabčevo «Polka je ukazana*, ki je bila sicer v odgovarjajočem tempu solidno in prepričljivo izvedena, moral revidirati v pogledu ritma in skladnosti, kakor tudi natančneje izdelati Švarovo »Moj očka so mi rekli*.
Mešanega zbora «Pro mušica* iz Subotice pod vodstvom Gabrijele Egeto na žalost nisem uspel slišati pri izvajanju v kategoriji poli-fonske glasbe, ker sem moral istočasno prisostvovati predavanju Boruta Lopamika na simpoziju. Mnenje glasbenih izvedencev pa je zboru bilo ugodno naklonjeno zaradi solidne priprave in tudi zaradi interpretativne vrednosti, ki je v povprečju z drugimi zbori bila na dostojni ravni. Kar zadeva izvajanje v kategoriji ljudskih pesmi, pa ni bil srečno izbran spored, čeprav so bila na programu dobra dela. Poleg tega so soprani precej nižali, petje pa je ostalo na poprečnem nivoju, premalo izrazito.
Prva tri nagrajena mesta so zasedli, poleg že naštetih mešanih in moških, v polfoniji ženski zbori takole: ženski del zbora iz Parme, ženski del zbora mladih iz Budimpešte in ženski del zbora 9. iz Pescare, kar vzbuja vprašljivost z ozirom na mnogo boljši ženski zbor »Morfova - Prekopava* iz Sofije, ki je bil tudi edini stalno delujoči zbor v ženski postavi na tem tekmovanju.
Na področju tekmovanja v ljudskih pesmi pa so prva tri mesta zasedli: pri mešanih zborih Osrednji mladinski zbor iz Budimpešte, zbor «Marie Curie Skladovvska* iz Poljske in zbor iz Parme, pri moških zborih Pevsko združenje moravskih učiteljev iz Brna; Češko-slovaškr., in zbor «Francesco Coradini* iz Arezza, pri ženskih zbor mesta Parma, osrednji mladinski zbor iz Budimpešte in zbor 9. iz Pescare. Če upoštevamo, da so bile podeljene tudi četrte nagrade in še nekatere z drugimi motivacijami, je bila nagrajena pretežna večina zborov.
Opazno je, da, umetniška di-r^otja Viagilbaposodobljenju kon-kurza v pogledu izbire obveznih pesmi iz sodobne zborovske literature in v smislu pripuščanja najsodobneje koncipiranih del po svobodni izbiri in predlogih pevskih zborov. To je vsekakor pozitivno, le da bodo obvezne skladbe vsebovale vselej tudi tiste vrednote, ki bodo zborom mimo tehničnih težav ponudile tudi trenutke in lepote kreativnega doživljanja.
Organizacijsko je XVII. mednarodno tekmovanje »C. A. Seghizzi* potekalo nemoteno.
IVAN SILIČ
ŠIVALNE STROJE
SINGER
od 140.000 lir dalje,
v različnih izvedbah in po ugodnih cenah vam nudi tvrdka
Kosmlna Sergij
Nabrežina center 156 Tel. 200 123
odru tudi nove obraze in nove kre-atorje igralskih likov. Kako je s kvalitetnim pomlajevanjem ansambla in z morebitnimi gosti?
— Potreba po mladih, domačih kadrih je iz leta v loto večja. zato bomo letos znova začeli z igralsko Solo, za katero upamo, da bo naletela na ugoden odziv med našo mladino. Vred leti je iz podobne šole izšlo nekaj odličnih igralcev. O gostih, ki bi jih naše občinstvo gotovo z veseljem pozdravilo, pa je težko govoriti, dokler ne pridemo do primerne zasedbe svojih igralcev. Iskati bo treba tak izbor del, ki naj bi zadovoljil tako igralce kot zelje gledalcev po novih obrazih.
— Ko smo dobili Kulturni dom je naša gledališka politika — kolikor vem — težila h koncentriranju predstav v domu. Zadnje čase menda spet spoznavamo, da mora vendarle tudi gledališče do ljudi in ne samo ljudje do gledališča. Kaj meniš o tem?
— Strinjam se z navedenim spoznanjem. S pridobitvijo Kulturnega doma smo izgubili marsikateri oder na podeželju, toda kmalu se je osredotočenje dejavnosti v mestu izkazalo kot dvorezen meč Zadnja leta ie videti, da so se poti iz vasi v Kulturni dom nekako zdaljšale, tudi dejavnost raznih prosvetnih društev je vse živahnejša, spet imamo nekaj odrov, na katerih lahko nastopamo ali, pravilneje, moralno nastopati. Zato se mi zdi, da bo treba v prihodnje posvetiti še več skrbi prav uprizoritvam del izven abonmaja, s katerimi bomo lahko gostovali po okoliških odrih in celo tistih vaseh, ki odra nimajo. Tudi to štejem za eno izmed svojih pomembnih nalog. Nalog torej ne manjka.
• Slava in zaton pesnika Koseskega
(Nadaljevanje s 5. strani) * 1
da je vse, kar napiše, lepo in brez napak. Pa ni bilo tako. Prišli so očitki, ostre kritike, in slava pesnika Koseskega se je razblinila; od vsega je ostala samo zgodovinska osebnost ter izjemen pojav v našem slovstvu.
Toda če so »mladi* odklonili Koseskega, kot pesnika, so ga pa »stari* z Bleivveisom na čelu, še vedno zagovarjali ter dosegli, da je »Matica Slovenska* leta 1870 izdala njegove pesmi in drugo, z naslovi «Razna dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela — Koseskega*.
Sicer se je spor o vrednosti pesnika Koseskega s časom precej u-blažil, tako da je ob 100-letnici njegovega rojstva bila ob odkritju spominske plošče n« pesnikovi rojstni hiši v Kosezah, velika splošna proslava, katere so se udeležili zastop-fliifof mnogih ‘kulturnih.' uiteaof' /viz raznih krajev Slovenije.
Da je Koseski v nekaterih svojih pesmih le nekaj dobrega povedal, nam priča pesem, ki jo je naslovil »Bravcam Novic* ob koncu leta 1845, in ki se glasi:
Dvignve srčno zaklad slovenskega , Idlana in uma. Svetu pokažite lik domače
1navade in misli. Biti slovenske krvi,
16 odi Slovencu ponos! Kdor ponižuje se sam, Lpodlaga je tujčevi peti! Jezik očistite peg, opilite gladko
1 mu rujo,
Kar je najetega v njem, dajte
1sosedu nazaj! Kinčite ga iz lastne moči,
liz lastnega vira! Jasno ko struna bo pel, zvonu
[enako donel.
Gani se, komur je mar zahvala
[poznega vnuka!
Pesem, ki ima še danes, zlasti pri nas v zamejstvu, svoj pomen!
Po poklicu je bil Koseski državni finančni uradnik, ki je po krajšem službovanju v Tolminu in Gorici prišel leta 1830 v Trst. Tu je posebno v zgodovinskem letu 1848, krepko
W adriaimpex
D. D.
UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA
TRST
UL. GEPPA 9/111 TEL. 68-802, 64-489 TELEX: ADRIMPEX
POOBLAŠČENI IZVOZNIKI ZA JUGOSLAVIJO TOVARNE FIAT - OM ZA VSE NJIHOVE PROIZVODE
Telegram: TRAD - TRST
TRST Ul. Cicerone 10 Telex: 46187 TRADEX	tel. 68-812
C.C. Trieste: 60217 M/851624	30-336
ZA LESNO IN POSEBNO ZA POHIŠTVENO INDUSTRIJO
Posamezni stroji in kompletne avtomatske linije za proizvodnjo pohištva in za lesno industrijo na splošno
Lakirnice, sušilni kanali, naprave za ogrevanje in ventilacijo itd.
Rezervni deli
Repromateriali
posegel v lavno življenje tržaških Slovencev ter je bil izvoljen za predsednika «Slavljanskega društva*, ki je bilo ustanovljeno ob koncu istega leta. Po že omenjeni hudi oolez-m in predčasni upokojitvi se je skoro popolnoma odtegnil javnosti ter živel mirno v krogu svoje številne družine; imel je šest hčera in dva sina. Hči Julija je bila mati, in seveda Koseski ded -- znanega tržaškega planinca in pevca Triglava in drugih naših gora Juliusa Kugyja.
Koseski je umrl 26. marca 1884 na svojem domu v Ul. Ghega 6. Pogreba se je udeležila velika množica tržaških Slovencev, ki so tako izkazali zahvalo zaslužnemu možu, ter ga častno spremili na zadnji poti. na pokopališče pri Sveti Ani.
• Zlato src« velikega otroka
(Nadaljevanje s 5. strani)
ske razstave. Pred tem sem si hotel pomiriti vest in tudi Černigoja, da me ne bi imel za ubežnika. če so bila prva konstruktivistična dela objavljena v Italiji, Černigojevi linorezi v «Našem glasu*, pa je v njem izšlo teden dni pred razstavo tudi zadnje tako delo v zgodovini slovenske umetnosti, moj linorez »Življenje stroja*. Objavili so mi ga izjemno, kot protiuslugo za obilno sodelovanje, kajti tedaj list ni bil več v rokah borbenega dijaštva. Tako je, čeprav zveni to kot paradoks, torej ravno akademski realist Sirk nehote povzročil javno dokumentacijo mojega konstruktivizma, ki bi sicer ostal neznan.
Ker smo razstavne prostore dobili v »Šolskem društvu* pri Sv. Ivanu tik Narodnega doma, a tudi mojega, sva se v dneh pred otvoritvijo s Sirkom mnogo pogovarjala. Ko je res lepa razstava z 51 eksponati, tako rekoč v potu Sirkovega obraza, bila 5. junija odprta je to bil zanj velik praznik. Da bi razstava srečno uspela, sva obesila vsak po 13 slik. Verjetno pa je Sv. Ivan že za tisto mejo, kjer 13 prinaša le smolo. Že čez tri dni je Sirk ves besen prihrumel k meni in me vlekel k svetoivanskemu marešalu karabinjerjev, da poizveva, zakaj je u-kazal zapreti razstavo. »Per ordi-ne superiore,* je bil lakonični od govor. Razstavljati s Černigojem pa mi ni bilo treba, ker je že čez nekaj mesecev isti marešalo pospešil moj odhod v Ljubljano. Ko sva se tam potem s Sirkom včasih srečala, sva zaman ugibala nad čem se je fašistična oblast tedaj spotaknila, da je tako nizko padla. «Kej češ, je bla že takrat forte švoh, de se je spodtaknila prav ob en neč,» je Sirk končno modro ugotovil, ko sva se po letih vojne srečala v Trstu ob njegovem morju, ki pa ga je moral 16 let iskati v Dalmaciji, da mu je ustvaril spomenik v svojih slikah, ki so dosegle čudovito popolnost domačih marin prav po osvoboditvi, po srečni vrnitvi domov, v vrsti olj z obalno lepoto krajev in portičev od Barkovelj do Devina. Žal sem moral pisati o njih le v oceni posmrtne razstave v galeriji Scorpione, kajti korenja-ški Berto se je po kratkem bolehanju v Celju nenadoma poslovil za vedno od nas in od svojega morja, prav na dan svoje srečno -nesrečne številke 13 . 9. 1947.
a r
MS«
REŠIM
ZASTOPSTVA UVOZ-IZVOZ
34133 TRST
Ulica Cicerone 8
Telefon: 61241 61478
34100 — TRST — C.P. 101

Nedelja, 17. septembra 1978 Ponedeljek, 18. septembra 1978
TRST A
8.00,	11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
9.45	Nediški zvon; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Jazbine; 11.05 Mladinski oder: «Hči črnega gusarja*; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Oprostite . . . samo nekaj besed;
13.20	Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: Lahka glasba, Prenosi z naših prireditev.
KOPER
7.30,	8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30,
21.30	Poročila; 7.05 - 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 V nedeljo zjutraj z Gisello Pagano; 9.30 Plošč^; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.38 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.15 Kim, svet mll$UJl]f 11.45 Orkester Bert Kaempfert; 12.00 Direktni prenos proslave iz Komna ob 35-let-nici priključitve Primorske k Jugoslaviji; 12.33 Glasba po željah;
13.40	Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najpopularnejše popevke;
15.00	Posebna oddaja iz Furlanije; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Pogovor s poslušalci; 16.30 Plošče; 17.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.50 in 18.45 Od hiše do hiše; 18.30 Primorski dnevnik in reportaža iz Komna; 19.30 Nedelja na športnih igriščih; 21.00 Srečanje z našimi pevci; 21.40 Rock party;
22.15	Majhna dela velikih mojstrov; 23.00 Plesna glasba.
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00, 19.00 Poročila;
6.00	Glasbeno prebujenje; 6.30 Glasba za praznični dan; 8.40 Pojejo «Gli Alunni del Sole* in »I Pooh»; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.15 V prvi vrsti; 11.45 Radio sballa; 13.30 II Calderone;
16.00	Radio punk; 17.30 Glasba je sestavljena iz...; 19.15 Nabožna oddaja; 19.20 Rdeča plošča; 19 50 Adriana Lecouvreur, komedija; 22.13 Recital: Paperino & C.; 23.05 Lahko noč.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja;
8.15	Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.42 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 11.30 Humoreska tega tedna; 11.50 Glasbena medigra; 12.1" Glasba po željah; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.45 Obisk pri orkestru;
15.05	Nedeljsko popoldne; 15.25 Ne deljska reportaža; 17.00 Zabavna radijska igra; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Plesna glasba za vas; 1.05 Nočni program.
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Jugoslovanska lahka glasba; 9.30 Živalstvo Jadranskega morja; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica: Cicibani poslušajo; 11.00 Naš gorski svet;
11.35	Plošča dneva; 12.00 Poslušali boste; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Spoznavajmo gobe;
14.20	Koncerti «Live»; 15.35 Uspešnice naše dežele; 16.30 Jazzovska glasba; 17.05 Deželni orkestri.
KOPER
7.30,	8.30, 10,3Q».ll.3(0. 12.30, 13.30,
14.30,	15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05 - 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.35!,Plošče; 10.00 Z nami je ...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 11.45 Festival bar; 12.00 Na prvi strani; 12,05 Glasba po željah;
14.00	Športne vesti; 14.10 Plošče; 14.33 Majhna diskoteka; 14.45 Orkester Casadei; 15.00 Glasbeni album; 15.32 Valčki, polke in mazurke; 16.00 Življenje v šoli; 16.40 Flash glasba; 16.45 La Vera Ro-magna; 17.00 Pismo iz . . .; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik;
19.00	Glasbeni cocktail; 19.35 Iz zborovskega arhiva; 21.00 Orkestralna panorama.
RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 6.00 in 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.30 Glasbeni odmor; 9.00 Radio anch’io; 11.30 Pozdravi in poljubi; 12.05 Vi in jaz ’78; 14.05 Plošče; 14.30 Edith Gas-sior. ali Edith Piaf; 15.00 Poletje z nami, 17.05 Bojevnik iz Crom-wella; 17.15 Običaji in navade a-meriških Indijancev; 18.00 Avtorjeva pesem; 18.35 Človeštvo se smeje; 19.10 Nabožna oddaja; 19.50 Evropski objektiv; 20.25 200-letni-ca »La Scale*,
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, 16.00, 19.00 Poročila;
7.20	Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Rin-garaja; 10.20 Pesmica za mlade risarje; 10.40 Vedre melodije; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Za vsakogar nekaj, 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam . .; 10.05 Pojo amaterski zbori; 15.30 Glasba po željah:
16.30	Glasbeni intermezzo; 16.45 Naš radio; 17.00 »Vrtiljak*; 19.00 Vremenska napoved in poročila;
19.05	Izročila tisočletij; 19.25 Zvočni signali; 20.35 Lahko noč, otroci!.
Nedelja, 17. septembra 1978 Ponedeljek, 18. septembra 1978
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
13.00	Batiskaf Alvin
13.30	DNEVNIK
18.15	Orzowei, 5. nadaljevanje
19.00	Sinjina, črički in pahljače
20.00	DNEVNIK
20.40	črno na črnem, 3. nadalj.
21.45	Športna nedelja
22.40	Napoved programa za prihodnje dni
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Tuttaroma
15.45	Neposredni športni prenosi Milanr Prvenstvo v veslanju Palermo: Lahka atletika
18.55	Nove prigode Arsenia Lupina — TV priredba anui
19.50	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.00	DNEVNIK 2 - Nedelja sprint
20.40	Festivalbar
22.10	DNEVNIK 2 — Dossier
23.15	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55	Poročila
9.00	Za nedeljsko dobro jutro
9.45	V. Kovačevič: Kapelski kresovi, nadalj.
11.00	Viking Viki, serijski film
11.50	Uunterjevo zlato, serijski film
11.50	Komen: Proslava 35-letnice priključitve Primorske matični domovini
13.20	šahovski komentar
13.50	Poročila
15.15	Čudovita leta filma
15.40	Poročila
15.45	Okrogli svet
16.00	Festival kajkavske popevke — Krapina 78
17.10	Dosje našega časa: Leto ,1950
18.15	športna poročila
18.30	Tajni agent, film
20.10	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	P. Kočič: Sodna obravnava, drama
22.15	V ospredju — dok.
22.40	DNEVNIK
22.50	športni pregled
Koper
20.30	Otroški kotiček
21.15	Stičišče
21.35	četrtek, film
23.05	Kar bo, pa bo, zabavno -glasbena oddaja Zagreb
15.00	Otok srebrnih ptic, film
20.30	DNEVNIK
21.00	Dolga pot, nadaljevanka
22.00	Potovanja
22.30	DNEVNIK
22.50	Športni pregled
ŠVICA
19.50	Prijetna glasba
20.40	Svet, v katerem živimo
21.30	DNEVNIK
21.45	Komisar Maigret, nadalj.
23.00	Športna nedelja
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.30	DNEVNIK
18.15	Varnost otrok doma
18.20	Vabilo h glasbi
19.15	Toffsy — Dedek mraz
19.20	Iz knjige ra ekran:
Otok zakladov — 10. nadalj.
20.00	DNEVNIK
20.40	Prigode mirnega Američana: Nevidna pregraja, film z Gregoryjem Pečkom
22.35	Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Predlog za otroštvo Program za mladino:
18.15	Karisson na strehi — TV film
18.40	DNEVNIK 2 - Šport
19.00	Programi pristopanja
19.15	Batman — TV film Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	Močnejši spol, nagradna oddaja
21.15	Jerry Levvis show, risani filmi
21.40	Zadnji veliki jezdeci sveta Maroko: Puščavski jezdeci
22.30	Protestantizem
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
10.00.	11.00, 12.10, 16.00 in 17.00 TV v šoli
17.20	Kmetijska oddaja
18.20	Poročila
18.25	Vrtec na obisku
18.35	Čudovita leta filma
19.00	Obzornik
19.10	Svobodna menjava dela
19.40	Mozaik
19.45	Mladi za mlade
20.30	DNEVNIK
20.55	Propagandna oddaja
21.00	V. Jankovič: En dan, drama
22.10	Kulturne diagonale
22.50	DNEVNIK
23.05	Rock koncert v Essnu
Koper
21.00	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	Konji — dok. iz serije Britanska enciklopedija
22.05	Pravica vasi Brezje, drama
23.05	Baletni večer
Zagreb
18.35	TV koledar
19.lu Izobraževalna oddaja
19.45	Mladi za mlade 21.Or TV drama
22.05	Glasbeni trenutek
22.55	DNEVNIK
23.10	Tukaj je Jugoslavija, dok. film
ŠVICA
21.10	DNEVNIK
20.25	športni objektiv
20.55	Draga Libby — TV film
21.30	DNEVNIK
21.55	TV enciklopedija
23.00	Idomeneo —• opera
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 19. DO 23. SEPTEMBRA 1978
TOREK, 19. septembra 9.45, 11.00 in 15.45 TV v šoli;
18.20	Poročila; 18.25 Glasbeni pej-saži Srbije; 18.55 Obzornik; 19.05 Pisani svet; 19.40 Trimska televizija:	Smučarska gimnastika;
20.10	Risanka; 20.30 Dnevnik; 20.55 Propagandna oddaja; 21.00 Mi med seboj: Mladi danes za jutri; 21.50 Propagandna oddaja;
21.55	A. Tolstoj: Trnova pot, nadalj.; 23.15 Dnevnik; 23.30 Glasba takšna in drugačna.
KOPER
20.30	Odprta meja; 21.00 Otroški Kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Aktualna tema: «Verske skupnosti v Jugoslaviji*; 22.00 Šah mat: Dvoj nik, TV film; 22.50 Narodna glas ba: Pesmi in plesi iz Črne gore.
SREDA, 20. septembra
11.00	TV v šoli; 17.45 Šahovski komentar; 18.20 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka; 18.35 Poskoč-
na domišljija; 19.00 Obzornik; 19.10 Hribovci v dolini; 19.40 S. Mokra-njac: Rukoveti; 20.30 Dnevnik;
20.55	Propagandna oddaja; 21.00 Film tedna: Dnevnik jezne gospodinje; 22.25 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.35 Dnevnik; 22.50 Rock koncert v Essnu.
KOPER
21.00	Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Nogomet: Jugoslavija -Portugalska; 23.00 Okno na luna park, film.
ČETRTEK, 21. septembra 9.55, 11.00, 11.30 in 15.55 TV v šoli; 18.20 Poročila; 18.25 P. Go-lia: Jurček - IH. del; 18.55 Obzornik; 19.05 Profesor Baltazar, risanka; 19.15 Planine sveta; 20.10 Risanka; 20.30 Dnevnik; 20.55 Propagandna oddaja; 21.00 V živo: Tretja dimenzija nekega rekorda.
KOPER
21.00	Otroški kotiček; 21.la Dnevnik; 21.35 Klub gangsterjev, film;
22.55	Osnovni biološki mehanizmi, iz cikla Človekovo telo; 23.05 Rock koncert: Dr. John in ansambel Chamber brothers.
PETEK, 22, septembra
10.00,	11.00 in 16.00 TV v šoli;
17.40	šahovski komentar; 18.10 Poročila; 18.15 Velika predstava na dnu morja; 18.30 Norosti Maje Skovvron; 19.00 Obzornik; 19.10 Domači ansambli: Veseli planšarji;
19.40	Supraprevodniki, mehanizacija sadjarstva, tehnična filma;
20.10	Risanka; 20.30 Dnevnik; 20.55 Propagandna oddaja; 21.05 Vesela jesen; 22.05 Propagandna oddaja;
22.10	Razgledi: Dve družini, stan dard in mi; 22.50 Dnevnik; 23.10 Baretta, serijski film.
KOPER
21.00	Otroški kotiček; 21.10 Dnev-
nik; 21.35 Criminal story, film;
23.05	Locandira, reklamna oddaja;
23.20	Glasbeni nokturno: A. Gla zunov: Stjenka Razin.
SOBOTA, 23. septembra
10.05	Profesor Baltazar, risan ka; 10.15 Vrtec na obisku, 10.25 P. Golia: Jurček; 10.55 Pisani svet; 11.30 šopek z bodečo žico. nadalj.; 12 25 Smučarska gimna stika; 12.55 Poročila; 17.20 Zlate pretekle dobe, film; 18.10 Mozaik;
18.15	Obzornik; 18.25 Nogomet: Bo rac - Crvena zvezda; 20.15 Risan ka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Kolači in pivo, nadalj.; 21.55 Moda za vas;
22.05	Muppet show: Julie Andrevvs;
22.35	Isadora, film; 00.45 Dnevnik.
KOPER
18.25	Nogomet: Borac - Crvena zvezda; 20.30 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Hondo- Soldato, TV film; 22.30 Nodo scorsoio, film.
NOGOMET
V DRUGI AMATERSKI LIGI
ŠEST NAŠIH EKIP V BOJU ZA TOČKE
V tržaški skupini bo prvenstvo izredno izenačeno - V glavnem bodo ekipe igrale š postavami iz prejšnjega prvenstva
Danes bodo tudi naše enajsterice, ki nastopajo v 2. amaterski ligi stopile na igrišče. Včeraj smo poročali o ekipah, ki nastopajo v skupini F skupno z Bregom, Gajo, Primorcem, Primorjem in Zarjo. Danes pa bomo podrobno pogledali kako so se naše enajsterice pripravile za to prvenstvo.
Vse ekipe so nastopale na Race-tovem memorialu in že tam smo i-meli možnost oceniti posamezne e-kipe. V glavnem so vse ekipe pokazale, da imajo nekaj manjših problemov. Posebno pereč je problem napadalcev. Če odvzamemo Primorca, ki prav gotovo nima problemov v napadu, vse ostale ekipe niso rešile vprašanja napada. Vsem namreč primanjkuje spretni strelec.
BREG
Tudi letos bo Breg treniral Mon-do, ki je lansko sezono prevzel ekipo, ko se je ta znašla v hudi krizi in jo rešil izpada. Kaže, da priprava ekipe je bila še kar uspešna, saj so se Brežani dobro izkazali na Racetovem memorialu, povsem presenetili pa so na turnirju za «Pokal Altipiano«, kjer m zasedli prvo mesto. Ekipa je pokazala, da je že dobro uigrana, predvsem pa da imajo posamezni nogometaši dobro kondicijo in temu zgovorno priča hitra in dinamična igra. Problem Brega je napad. Zaenkrat pa je pomanjkljivosti rešil Ivo Strnad, ki je na turnirju za «Pokal Altipiano» celo osvojil nagrado za najboljšega strelca. Vendar tudi Samec postopoma prihaja v formo in zato Mondo ne bi smel imeti težav. Omenimo naj . še, da sta vrsto Brega letos ojačila |,Azzolin in Dazzara. Odšli pa so Cre-»vatin (Domio), Mikuš (Zarja) in Križman (Pol. Opicina).
Postava Brega
Vratarja: Ghersinich, Smotlak. Branilci: Klun, Melon, Sovič, Ro-della, Dagri, Poropat, Razen.
Krilci in zveze: Lovriha Cadena-ro, Azzolin, Dazzara.
Napadalci: Samez, Bržan, Strnad, Jež, Zonta.
GAJA
V glavnem je padriško-gropajska enajsterica, ki jo tudi letos trenira Severino Kozina, ohranila strukturo lanske postave. Ekipo sta zapustila Vinko Vižintin, ki je bil na posodo in se je vrnil k Primorju, ki ga je prodalo Pol. Opicini, ter Botti, ki je prav tako bil na posodo in se je vrnil k Vesni. Gaja ni zaenkrat dobila novih nogometašev, čeprav obstajajo realne možnosti, da bosta v padriško-gropajske vrste prestopila dva mlada nogometaša Primorja, Timeus in Persi.
Postava Gaje Vratarja: Olivieri, Kante.
Branilci: Rismondo, Čermelj, Ole-nik, Stranščak, Milkovič, Gabrielih Krilci in zveze: Viviani, Zippo, Zuzich, Vrše.
Napadalci: Bolcich, I. Grgič, D. Grgič, Kalc.
PRl#OREC
Kot po navadi Trebenci nadaljujejo svojo tradicijo, to je uveljavljanje domačih mladih nogometašev. Ekipa, ki jo bo vodil potrjen) trener Aldo Kralj, je ista kot v lanski sezoni, seveda z večjo izkušenostjo. Ekipa je v predprvenstvenih nastopih pokazala že stare vrline, in sicer učinkovit in dinamičen napad sredina igrišča še kar dobro drži, hiba trebenske ekipe je kot po navadi obramba. Z nekaterimi spie-rnembami bo trener Kralj tudi to napako odpravil in, če mu bo to usprio, Trebenci lahko pripravijo svojim navijačem lepo presenečenje. Ekipo je zapustil le Denich (Rahu-iese).
Postava Primorca Vratarja: Maglica in Pavatich. Branilci: A. Milkovich, M. Kralj, Štoka, B. Čuk, M. Kralj II., Malalan.
Krilci in zveze: Možina, Husu, E. Kralj, Sosič, Krizmančič.
Napadalci: B. Kralj, P. Kralj, M. Kralj I., D. Kralj.
ZARJA
Kot lansko sezono vrsta hudih poškod je prekrižala račune voditeljem Zarje, ki ima letos novega trenerja in sicer Petriča, ki je igra' v vrstah Kopra in nato treniral Izolo. Med pripravami Zarja morda ni žela tistih uspehov, kot so navijači želeli, vendar delo novega trenerja ni bilo lahko, kajti ni mogel računati na vse nogometaše. Nekateri so bili poškodovani, nekateri pa so še poškodovani kot Žagar, Krizmančič, Marc in Cuccari V vrste Zarje si prestopili Sulcich (Ponziana), Favento (Vesna), Mikuš (Breg), Frandolič (Tomana) in Tieri (Domio).
Postava Zarje
Vratarja: Puzzer, Favento. Branilci: I. Grgič, Franco, Metlika, Žagar, V. Krizmančič, Samese, Cuccari.	.
Krilci in zveze:	Marc, Cecchi,
Bidussi, Mikuš, Sulcich.
Napadalci: D. Grgič, Terčon, Lu-pidi, Tieri, Frandolič.
PRIMORJE
Po izpadu v 2. AL je Primorje Preuredilo svoje vrste. Za trenerja So pozvali Mandaniccija, kateremu z nasveti pomaga tudi Silvij Vergi nella. Enajsterica Primorja v predprvenstvenih pripravah morda ni iz Polnila pričakovanj tudi zato, ker je trener stalno menjaval in poskušal nogometaše, ki bi lahko priš li v poštev za člansko ekipo. Čeprav bo moštvo danes startalo v Prvenstvu 2. AL, ni še točnega pregleda, kdo to:’- nogometaši, ki bodo igrali v orvenstvu. To je bilo Povsem razvidno tud; na seji, ki jo je odbor sklical v petek zvečer, da seznani člane o triletnem programu. Po dolgi razpravi je prišlo do
zaključka, da je letos Primorje doslej nabavilo le enega nogometa ša, to je krilca Carmelija (Vesna). Pozabiti pa ne smemo, da so se v svoje klube vrnili (bili so na po sojilo) Sabadin, Franch, Bortolotti, Valente, Montenessi, Vascotto. K temu seznamu bi še dodali, da so vratarja Štoko dali ne posodo Pol. Opicini, katera je odkupila tudi Vižintina. Kaže pa, da se borza nogometašev' ni še končala, kajti še vedno lahko pride do sprememb. Vsi klubi namreč imajo možnost, da do 31. oktobra lahko še zama-njajo, kupijo ali odstopijo svoje nogometaše.
Postava Primorja
Vratarja: Kapun, Adamič.
Branilci: Blasina. Šuligoj, Bezin, G. Husu, Sugan, Angilieri.
Krilci in zveze: Barnaba, Tomiz-za, W, Husu, Carmeli.
Napadalci: Marassi, Rustja, Štoka, Lanza, Peri.
Bruno Rupel
Šesti zastopnik slovenskega nogometa v 2. AL je Juventina, ki bo danes v prvi prvenstveni tekmi i-grala proti Pro Romansu.
Delovanje ZSŠDI
OGLED DVEH TEKEM SVETOVNEGA PRVENSTVA ZSŠDI bo v četrtek, 21. t.m., organiziralo avtobusni izlet za ogled dveh tekem kvalifikacijskega dela moškega svetovnega odbojkarskega prvenstva. V Beneikali se bosta ob 15. uri pomerili Japonska in Kuba, v Vidmu pa se bosta ob 21. uri spoprijeli Sovjetska zveza in Brazilija.
Sla sedežu združenja je na razpolago še nekaj prostih mest, zato naj zainteresirana društva in posamezniki pravočasno rezervirajo vstopnice.
# * *
ZAKLJUČEN POTAPLJAŠKI TEČAJ V PIRANU Včeraj popoldne sc je v Piranu s polaganjem izpitov šestih tečajnikov zaključil enotedenski potapljaški tečaj, ki ga je organiziralo ZSŠDI v sodelovanju s piranskim Društvom pomorskih dejavnosti. Tečaj je vsestransko dobro uspel
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA •
-d
>
H
»
cn
H
Kot vsako leto smo tudi letos bili taborniki RMV prisotni na spominski svečanosti v čast bazoviškim junakom. Akcija spada med tradicionalne v naši taborniški organizaciji, saj so že vrsto let naši člani častna straža med spominsko svečanostjo. S tem neprestano potrjujemo obvezo do padlih junakov in prenašamo svetle ideale iz naše slovenske preteklosti na mlajše rodove. Da je treba neprestano paziti in da se moramo nenehno boriti za naše najbolj osnovne pravice, nam pričajo dogodki zadnjih dni, ko so najbolj nazadnjaški elementi zopet dokazali, da so še živi. Napadi so torej stalni. zato je treba mladino na to pripraviti. Pokazati ji je treba pravilno pot. Pot pa poteka prav preko nekaterih svetlih mejnikov iz bližnje preteklosti v naših krajih. Bazovica pa je nedvomno med najvažnejšimi. # * #
Konec avgusta so v Sloveniji zaprli letošnja delovišča mladinskih delovnih akcij. Pri obnovi Posočja je delala tudi Taborniška brigada Borisa Kidriča. Gradili so vodovod na šentviški planoti in sodelovali pri gradnji novih odcepov cest. Posamezniki so že prejeli priznanja in znak brigadir - udarnik. Brigada
Borisa Kidriča, ki jo že tretje leto zapored sestavljajo taborniki iz vseh republik in pokrajin, pa je predlagana za plaketo Veljka Vlahoviča, ki jo zvezna konferenca Zveze socialistične mladine Jugoslavije podela je vsako leto najboljšim brigadam.
* # *
Pred kratkim so obnovili taborniško kočo v črnem dolu pod Snežnikom. Odprtje koče je delovni u-speh odreda Snežniških ruševcev iz ilirske Bistrice.
m.p.
ŠAHOVSKA PANORAMA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiidMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiin
TRŽAŠKI POMORSKI KLUB »SIRENA« PRED ZAHTEVNIMI NALOGAMI
Nujen teren za jiomorske dejavnosti
Jadralni tečaji - Sodelovanje s koprskim klubom Jadro Družabni večeri in namiznoteniški tečaj za mladince
TPK Sirena je v dveh letih svojega ponovnega delovanja (klub Sirena je obstajal že med obema vojnama, a so ga kaj kmalu fašisti ukinili z zaplembo vsega imetja) razvil plodno aktivnost in šteje zdaj že 140 članov.
Naj omenimo najprej jadralne tečaje: s pomočjo Čupe so za mladince v obeh poletjih priredili z uspehom in z veliko udeležbo tedenski tečaj v Sesljanu, ki je vsak dan zajemal teorijo in prekso na morju. Lani so priredili tudi jadralni tečaj za starejše člane, letos pa so se raje posvetili najmlajšim, saj so predvsem le ti jamstvo za bodoče športno udejstvovanje kluba.
žaveuaii so se, da je prireditev tečaja za dečke in deklice od devetih do štirinajstih let zelo zahtevna naloga, kateri letos ne bi mogli biti kos sami, saj nb razpolagajo še s potrebnimi plovili (kategorije »optimist«)* manjka na jim-tudi dober trener, M' bt> si- ' prevzel odgovornost vodenja takega tečaja. Zato so se obrnili na vodstvo kluba Jadro in Kopra, ki se že več let uspešno udejstvuje z mladimi prav v kategoriji «optimist» in ki ima v svojih vrstah jugoslovanske, pa tudi evropske prvake. Koprčani so bili takoj nripravljeni nuditi potrebno tehnično in materialno pomoč, zato je Sirena v mesecu avgustu tudi priredila tabor v Ankaranu. Povedati je treba, da so bili naši tečajniki res presenečeni nad navdušenjem, s katerim so jim tovariši iz Kopra pomagali. Pohvala gre predvsem tov. Krivcu, ki je odlično vodil tečaj.
To sodelovanje se še zdaj plodno nadaljuje: nekaj nrših najboljših tečajnikov se je udeležilo dveh jadralnih tekmovanj v Trstu z barvami tega jugoslovanskega kluba.
Seveda se aktivnost Sirene ni o mejila le na jadralne tečaje, zato je klub v zimskem času priredil nekaj družabnih večerov ter namiznoteniški tečaj za mladince. Sprejeli so tudi sklep, da je od septembra dalje društvo (Ul. Cerreto 12) odprto za člane in simpatizerje ob ponedeljkih in četrtkih zvečer.
Kaj pa prepotrebno zemljišče ob morju? Tu so se stvari nekoliko za vlekle, predvsem zaradi nerazumljivih birokratskih zapleti ja jev, saj še niso dobili vseh potrebnih dovoljenj za ureditev terena samega ter za žgradnjo drče. Kljub vsemu pa so že potrošili okrog dva milijona lir za očiščenje, tlakovanje in ograditev tega terena. Ta strošek pa ne poda jasne slike o opravljenem delu, saj bi bil prav gotovo višji brez približno 1.500 ur prostovoljnega dela mnogih Barkovljanov in simpatizerjev.
To pa je le majhen del vsega, kar še društvo čaka. Da ti že prihodnje leto stekla vsa aktivnost na lastnem terenu, bi morali dotlej urediti in zgraditi kanalizacijo ter drčo za splavljanje plovil, obenem pa napeljati vodo ter elektriko.
Vsem bo prav gotovo jasno, da bodo zato v klubu imeli velike stroške. Zračunali so. da bodo samo za ta dela potrebovali približno sedem milijonov lir. Zato nameravajo u-resničiti še pred koncem tega leta sklep odbora, da bi vsaj del prej omenjene vsote nabr ’i z nabiralnimi akcijami tako v Barkovljah kot pri vseh slovenskih podjetjih.
V	društvu so gotovi, da bodo te nabiralne akcije imele pozitiven odziv, saj je to prvi in morda edini objekt ob morju, ki bo omogočil manjšini množično razvitje pomor skih dejavnosti. Take priložnosti nikakor ne gre zamuditi, saj se ne bo zlahka ponovila.
ŠK Kras namerava uvesti otroško telovadbo
V	četrtek je bilo na zgoniškem županstvu zelo plodno in koristno srečanje med občinsko upravo in delegacijo odbora ŠK Kras, ki goji telesno kulturo na območju zgoni-
ške in repentabrske občine. Taki stiki so redni in pripomorejo k reševanju športne problematike v mejah obstoječih možnosti.
Kras je predočil vrsto perečih vprašanj, ki zavirajo še izrazitejši razvoj telesnokulturne dejavnosti, v prvi vrsti pomanjkanje objektov in finančnih sredstev. Predvidena izgradnja socialnega centra bo vsekakor izboljšala stanje, saj je sedaj namiznoteniška ekipa prisiljena, da trenira v kletnih prostorih nekega zasebnika. Treba bi bilo proučiti vse možnosti za boljše izkoriščanje šolske telovadnice v Saležu. kjer naj bi se odvijala otroška telovadba in rekreacijska dejavnost. O tem bo treba zainteresirati šolsko ravnateljstvo, medrazredni svet in odbor za šolo s celodnevnim poukom.
Obstaja tudi volja, da bi uvedli otroško telovadbi) že v otroški vrtec in pa tudi v' sklopu osnovne šole; morda kot eqo izmed pomožnih dejavnosti'*)/ okviru šole s celodnevnim poukom. Vendar pa je rešitev tega vprašanja vezana na finančno razpoložljivost in žal je deželni prispevek iz leta v leto nižji.
Na osnovi deželnega zakona je občina Zgonik prejela 2 milijona lir prispevka za ureditev in razširitev igrišča pred županstvom. V najkrajšem času bodo izdelali projekt, tako da bi dela čimnrej realizirali.
Občinski upravitelji so izrekli ŠK Kras vse priznanje za trud in prizadevanja za razvoj telesne kulture in rekreacije na območju zgomške občine. S skupnimi močmi bodo sedaj skušali ustvariti še boljše pogoje za uresničitev take napredne in pametne športne politike.
—bs—
OBVESTILO
SPK ČUPA IZ SEKLJANA obvešča, da bo danes društvena regata v Sesljanu. Vpisovanje na sedežu od 8. do 9. ure, predviden start ob 10. ur. Regata bo po sistemu olimpijskega trikotnika s krajšo progo za manjše jadrnice in daljšo za kabinate s skupnim startom. Organizator ne prevzame nobene odgovornosti za škodo, ki bi nastala na vodi ali na suhem v okviru regate.
KOŠARKA
«Azzurri» za Manilo
BOLOGNA — Italijanska košarkarska zveza je objavila seznam 12 igralcev, ki bedo nastopili na svetovnem prvenstvu oktobra v Manili.
Reprezentanco bodo sestavljali naslednji košarkarji: Bariviera (Gabetti), Bertolotti (Sinudyne), Bona-mico) Antonini), Caglieris (Sinudy-ne), Carraro (Canon), Della Fiori (Gabetti), Ferracini (Olimpia), Jel-lini (Mecap), Marzorati (Gabetti), Meneghin (Emerson), Vecchiato (Pe-rugina) in Villalta (Sinudyne).
Izpadel je torej Zampolini (Arri-goni), ki se je še do zadnjega boril za mesto z Bonamicom.
NA DVEH TEKMOVANJIH
Antonijeva in Semoličeva povsem zadovoljili
Pred kratkim sta se Borovi atletinji Sonja Antoni in Marinka Semolič udeležili tekmovanj v Vidmu in v Gorici.
V	okviru deželnih tekmovanj naraščajnikov je bila tudi ženska tekma na 400 m ovire,' v kateri je Sonja Antoni premočno zmagala, pa čeprav je bil to njen prvi nastop na tej zanjo neobičajni progi. Antonijeva je tudi med drugim dosegla dokaj dober čas (68"8).
V	četrtek pa sta se Antonijeva in Semoličeva udeležili tekmovanja v Gorici, in sicer na 100 m ovire. Borovki sta lepo presenetili, saj sta obe izboljšali prejšnji društveni rekord, ki je pripadal Padovanovi. Skozi cilj sta namreč pretekli obe z istim časom — 17"3.
Če upoštevamo, da je atletske sezone praktično konec, je seveda čas obeh naših tekmovalk dokaj zadovoljiv. Borovki pa bosta imeli že v sredo lepo priložnost, da svoj čas še izboljšata, saj bosta nastopili na deželnem tekmovanju v Trstu.
OBVESTILA
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠZ BOR
obvešča, da bodo treningi mi-nibasketu ob torkih in petkih na stadionu «Prvi maj», kot sledi:
—	od 16.00 do 17.30 za košarkarje letnikov 1967 in 1968;
—	od 17.30 do 19.00 za košarkarje letnika 1969 in mlajše.
Obenem pa obvešča, da bo jutri prvi trening košarkarjev letnikov 1965 in 1966, in sicer ob 16. uri na stadionu «Prvi ma.j».
Dečki teh letnikov, ki bi radi gojili košarko, se lahko vpišejo neposredno jutri na prvem treningu ali pa lahko telefonirajo vsak dan od 13. do 15. ure Igorju Can-cianiju na tel. 567248.
KARPOV — KORČNOJ
Podobno kakor v‘18: in 19. partiji, je tudi v 20 igral Korčnoj otvoritev in srednjo igro slabše kot v prejšnjih partijah, Karpov pa je bil videti v polni formi in je do prekinitve dosegel popolnoma do bljen položaj. V nadaljevanju pa je sledila majhna senzacija. Kaže, da je Karpov že kuvertiral slabšo potezo, imel pa je še vedno dobljen položaj. Ko pa je kar dvakrat zamudil pravilno nadaljevanje, se je Korčnoju posrečilo rešiti remi. Kcrčnoj se je v tej partiji branil s Caro Kannom, baje prvič v življenju. Očividno noče nobenega obrambnega sistema tvegati dvakrat, ker se boji otvoritvenih analiz
Caro — Kann
Beli: Karpov Črni: Korčnoj
(20. partija dvoboja,
Baguio, 9. in 10,9.78)
1. e4 c6 2 d4 d5 3. Sd2 de4. 4.
Se4: SfS
Dandanes igrajo tu skoraj izključno 4... Lf5 čeravno tudi igrana poteza ni napaka.
5. S/6: + e/6: 6. Lc4 Sd7
Knjige navajajo 6... De7+ 7.
De2 Le6 8. Lb3 Lb3: 9. ab3: Do2: +
10. Se2: s popolnim izenačenjem.
7. Se2 Ld6 8. 0-4) 0-0 9. L/l SbO 10. Ld3 LeK 11. C3 Sd:> 12 Ld6:
Dd6: 13. Dd'2 Tad8 14. Tfel g6 15.
Tadl Kg7 16. Le4 Sc7?
Samo po sebi se seveda ponuja 16... f5.
17. b3 Tfe8 18. Lbl Lg4 19. h3 Lež: 20. Te2: Te2: 21. De2: Sd5?
Pričenja zgrešen manever s skakačem. Bolje je bilo zopet 21.. f5
mit:
ali 21. Te8.
22. Dd2 Sf4 23. Le4 /6 24. L/3 h6 25. h4! Se6 26. De3 Sc7
Po doigi poti je črni tega ska kača že drugič pripeljal na c7.
27. c4! f4? 28. Dc3 Df6 29 Da5
Črni je sam omogočil ta izpad bele dame, ki prinese konec kon cev belemu celega kmeta.
29. . . Se6 30. d5 cd5: 31. cd5: b6 32. Da4!
Črni je računal samo z 32. Da7:. nakar je 32... Sd4 zelo močno. Tako pa beii najprej prepreči Sd4. nato, pa mirno vzame kmeta.
32... Sc5 33 Da7: Sd7 34. d6 Dh4:
Edino premoč kmetov na kraljevem krilu daje črnemu nekaj izgle-dov na protiigro. Toda prosti beli d-kmet bi moral odločiti partijo.
35. Dc7 D/6 36 b4 h5 37. a4 Kh6 38. b5 g5 39. Lc6 Sc5 40. d7 Kg7 41. Tel Se6 42. Dd6
•iiiiimiiiiniMiiMiiinimiiiiiiimmiiniiMiiiiiiiiMmiiiMiimiiimuiHiiiiiuHnimiiiiniiiuMiiiiiimiimiiiini
NOGOMET
PRED STARTOM V 3. AL
Vesna pomladila ekipo
Poprečna starost kriških nogometašev 22 let - Po mnenju trenerja Finotta več kandidatov za 1. mesto

«Z upanjem v novo sezono!», tako nam je dejal sedanji trener Vesne Fausto Finotto ko je podajal čisto prenovljeno sliko kriške enajsterice. ki bo s 1. oktobrom 'etos zopet na nogometnih igriščih 3. amaterske lige. Novosti je v kriškem taboru res precej: Vesna je bistveno pomladila svoje vrste, predvsem v okviru srednjeročnih načrtov društva. Ekipa, ki bo tako stopila na igrišče, bo siara v poprečju le 22 let. Pole? tega bo letos Vesna res »kriška«, saj sestavljajo veliko večino nogomeašev or a v vaški mladinci. Trener Finotto bo imel namreč v letošnjem prvenstvu na razpolago naslednje igralce: VRATARJI:	23-letni	Dario Ko-
šuta iz Križa; 28-letni Boris Tre tjak iz Križa; 21-letni Paolo Eva iz Križa.
BRANILCI:	19-letni	GianCriinco
iid sr .imotrouv
»Ul
imitnimii iihiihimiiii
■v nnrrM)
NA GOSTOVANJU NAŠIH ŠPORTNIC V BOSNI IN HERCEGOVINI
Več koristnih srečanj
Največ tekem je odigrala ženska odbojkarska reprezentanca ZSŠDI Pozitiven je bil tudi nastop mladih Krasovih namiznoteniških igralk
V četrtek zvečer sta se iz svojega gostovanja v SR Bosni in Her cegovini vrnili ženska odbojkarska reprezentanca ZSŠDI in pa mladinska namiznoteniška ženska ekipa ŠK Kras. Naše športnice so se tako odzvale vabilu SOFK BiH, ki že nekaj časa tesno sodeluje z ZSŠDI.
Naše športnice so z gostovanja odnesle več kot pozitivne vtise. Domači športni delavci so tržaške goste povsod izredno toplo sprejeli in naredili res vse, da bi bilo njihovo bivanje v BiH čim lepše.
Tržaški gostje so v soboto dopotovali v Tuzlo. V nedeljo so si o-gledali mesto in položili venec na spomenik padlim; ponedeljek jo bil posvečen obisku mesta Lukavac, kjer so si gostje lahko ogledal’ tu-
IlllilimitiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniMHiiiiliiiiiiiiiuiiiiiaunuiiiiiiliiiiiiiiiHiiuiMliilliiillllIllllliilUiUlMI
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 17. septembra 1978
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA 16.30 v Trebčah Primorec - San Marco # « •
16.30 na Proseku
Primorje - Costalunga * « «
16.30 v Bazovici
Gaja - Sovrana
« « it
16.30 v Dolini
Rosandra - Zarja * # #
16.30 v Zavljah
Grandi Motori - Breg * # •
16.30 v Romansu
Pro Romans - Juventina «TURNIR OBČINE DOBERDOB«
16.30	v Doberdobu Vodice - Kras
# # *
14.30	v Doberdobu Mladost - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
9.30	v Krminu
Crcmonesc - Juventina
» • •
9.30 v Medei
Medea - Sovodnje
« • »
10.00	v Bazovici Zarja - San Sergio
NAJMLAJŠI
9.00	v Trstu, pri Sv. Alojziju Blue Star - Vesna
5.30	v Križu
Kras - Giarizzolc
* * #
9.30	v Trstu, Ul. Flavia
Libcrtas - Primorec # * #
9.00	v Dolini
Breg - Ponziana
« • •
10.(K) v Trstu, Vrdelska ul.
Triestina - Primorje * * *
PRIJATELJSKA TEKMA ČLANOV
16.30	v Križu Vesna - Arligiani
JADRANJE
10.00	v Sesljanskem zalivu
Društvena regala SPK Čupa
KOŠARKA
PRIJATELJSKA TEKMA ČLANOV
10.30	v Dolini Bor - Servolana
KOLESARSTVO
14.30	v Bannii
Nastopa tudi Adria
di koksarno KHK Boris Kidrič. V j Hitre in dinamične torek so obiskali mesto Gradačac, našo ekipo povsem kjer so si ogledali tudi tovarno
OBVESTILO
ŠD BREG
obvešča vse košarkarje, da sc bodo treningi pričeli v sredo, 20. 9. v Dolini, z naslednjimi umiki: 14.30: minibasket (1967 in ml.) 16.00: dečki (1964, 1965, 1966) 17.30: kadeti (1962, 1963)
Tega dne se bodo lahko zainteresirani vpisali za košarkarsko dejavnost pri Bregu.
so
športnih pripomočkov za vodni šport, tovarno motornih delov TMD in pa, v starem mestu, harem, ostanek iz turških časov. V sredo so naši športniki odšli v Sarajevo. Ogledu mesta so sledile športne prireditve, v četrtek pa se je naša športna delegacija vrnila domov.
Naše športnice so od povsod od-n-sle dober vtis; poleg tega pa so se na tem športnem gostovanju lahko pebliže seznanile z res vsestranskim napredkom, ki ga SR BiH dosega na vseh področjih.
Več kot pozitivna je bila seveda tudi glavna, to je športna stran gostovanja. Naše športnice so z igranjem z drugimi ekipami lahko merile in preverjale svoje znanje in si pridobile seveda tudi novih igralskih izkušenj.
Največ tekem je odigrala odbojkarska ekipa. To gostovanje v BiH pa je za našo reprezentanco predstavljalo obenem tudi krono celotnemu udejstvovanju in treniranju. Ne smemo namreč pozabiti, da so se igralke skozi vso sezono sestajale na mesečnih treningih in se pripravljale za nastope.
ZSŠDI — Jedinstvo Tuzla 2:1 (15:5, 15:8, 14:16)
Prvo tekmo je naša reprezentanca odigrala v Tuzli proti dom mu Jedinstvu. Domača ekipa se je ojačila s tremi igralkami prvoligaša Gradačca, kjer je izstopala še posebno mladinska reprezentantka BiH Maja Valič, ki je spravljala v resno zagato naše igralke. Naše odbojkarice pa so nas s prikazano igro povsem zadovoljile. Zmagale so z izidom 2:0, nakar pa sta ekipi, tudi zaradi številne publike, odigrali še tretji set, ki je z minimalno razliko pripadel domačinkam.
ZSŠDI — Lukavac 3:0 (15:2, 15:2, 15:1)
To je bila najlažja tekma naše reprezentance. Kot jasno pričajo tudi delni izidi, niso naše odbojkarice pri domačinkah naletele na enakovrednega nasprotnika in so tako prepričljivo slavile zmago s 3:0.
Gradačac — ZSŠDI 3:1 (15:8, 15:5, 2:15, 15:12)
V Gradačcu so se naše igralke spoprijele z domačo ekipo, ki je letos v prvi jugoslovanski zvezni ligi zasedla mesto tik pod vrhom lestvice. V krasni športni palači tega mladega mesta niso mogle naše predstavnice nuditi večjega odpora.
domačinke so zmedle. Predvsem neuigranost pri sprejemu pa je našim igralkam popolnoma pre-križirala račune.
Kot zanimivost naj povemo, da je Gradačac s približno 10.000 prebivalci tudi najmanjše mesto v SFRJ, ki se lahko ponaša z odbojkarskim prvoligašem. Z odbojko se športni delavci tega kraja ukvarjajo zelo sistematično in načrtno. Skozi odbojkarsko šolo morajo dekleta že v zgodnji šolski dobi. Ko so stara 12 -13 let, pa pride do prve selek cije. Povsem razumljivo je, da s tako resnim delom rezultati ne moro jo izostati.
Breza — ZSŠDI 3:1 (16:14, 15:12, 3:15, 15:11)
Svoj zadnji nastop so naše odbojkarice opravile v mestu Breza, v okolici Sarajeva. Igrale so proti domači ekipi, ki je v lanskem prvenstvu izpadla iz prve jugoslovanske zvezne lige. To je bila vsekakor najboljša tekma naše ekipe. Dejstvo da so naše igralke osvojile le en set, nas ne sme prevarati. Ostali trije nizi so sicer pripadli domačinkam, vendar je že iz delnih izidov razvidno, da bi bil lahko končni izid povsem drugačen. Vendar pa je naši ekipi prišla na dan predvsem utrujenost. Ne smemo namreč pozabiti, da v bistvu še pri nobenem društvu niso začeli z rednimi treningi. Kljub temu pa so nas naše igralke prijetno presenetile s svojo veliko borbenostjo, občasno pa so predvajale res vrhunsko odbojko, kateri nasprotnice niso bile kos.
Mlada ekipa Krasa je na svojem gostovanju nastopila dvakrat. Svoj prvi nastop je opravila v Tuzli proti domači ekipi Partizan Kreka. Domačinke so bile za mlade igralke Krasa res premočne, tako da so kljub vsej svoji dobri volji in zagrizenosti morale naše predstavnice poražene z igrišča.
Rezultat:
Partizan Kreka — Kras 9:0
Prijetno pa so nas mlade Krasove predstavnice presenetile v Sarajevu, kjer so domači ekipi klonile tesnim 5:4, kar pomeni, da bi malo več športne sreče lahko srečanje osvojile. Damijana Sedmak je za Kras osvojila dve zmagi, po eno pa Soiija Doljak in Alenka Furlan.
Naše igralke igrale v naslednji postavi:
Namizni tenis - Kras: Doljak, Furlan, Sedmak.
Odbojka - ZSŠDI: D. in M. Daneu, Debenjak, Grgič, Hrovatin, Kalan, Kralj, Krizmančič, Legiša.
Zucca iz Križa: 22-lel.oi Dario Košuta iz Križa; 22-letni Sandor Ten-ce iz Križa' 31-letni Boris Tence iz Križa.
VEZNI IGRALCI:	22-letni Edi
Pribaz iz Trsta; 22-letni Teddy Vecchio iz Trsta; 27-leLii Elio Bor tolotti iz Križa: 18 letni Walter Pi pan iz Samatorce.
NAPADALCI: 18-letni Mauro Guštin iz Križa; 19-letni Fulvio Rus-signan iz Križa; 21-letol Gianlran-co Zucca iz Križa; 28-letni Bruno Botti iz Križa; 22 letni Daniele Dagri iz Križa.
Pred kratkim pa je zveste navi jače razveselila še vest, da je Ve sna sprejela v svoje vrste tudi najmlajše, ki so v lanski sezoni nastopali za US S. Croce z laskavimi desežki. Vesna se je tako že uvodni tekmi prvenstva kategorije najmlajših odlično odrezala, isaj je- odpravila Chiarbolo s »teniškim« izidom 6:1. Polagoma skušajo torej v društvu pripraviti tisto ' mladinsko' zaledje, ki je osnovni oredpogo.j za vse morebitne dobre bodoče dosežke na nogometnem področju pa tudi v drusih športnih disciplinah.
Nekaj več o težnjah, načrtih in ciljih Vesne v bodoči nogometni sezoni nam je povedal šc trener Fi notto, stari znanec kriškega pravokotnika.
«Fino(to, kako ocenjujete lansko sezono Vesne v 3. amaterski ligi?«
»Težko je pravzaprav soditi, ko je vse že zaključeno. Vesna prav gotovo v lanski nogometni sezoni ni blestela. Enajsterica je bila tehnično dobro pripravljena, pa tudi dokaj uigrana. Zato je bila, po mojem. resen kandidat za prestop v višjo ligo Na žalost se to iz čudnih, rekel bi skoraj skrivnostnih razlogov in nerazumljivih naključij ni zgodilo.«
«In prvi, ki je pri tem plačal, je bil trener...«
«To je pač zakon nogometa Mislim, da je laže naprtiti krivdo za neuspeh trenerju kot pa moštvu samemu. Trenerja lahko nadomestiš, teže pa je to storili s petimi, šestimi igralci.«
«Kukšno je trenutno stanje enajsterice?«
»Glede naše nogometne borze v malem nam .je prav pred kratkim Kras vrnil branilca D. Košuto, Primorje Bortolottija, Gaja pa Bot tija. Starejše nogometaše, kot Sl-roma. smo odslovili. V teh predprvenstvenih tekmah smo preizkusili še dva tuja igralca- Renza Marina iz enajsterice Baxter in pa Negri-nija, ki nastopa v vrstah Aurisine. Oba sta se še kar dobro obnesla, vendar za našo ekipo ne prideta v poštev. V kratkem bi morali preizkusiti še dva nogometaša, za katera se šele pogajamo. Več o tem pa ne morem povedati.. »
»Čemu la tajnost?«
«Ker ni še ničesar dokončnega.«
«Prav glede predprvenstenih tekem je bil obračun za Vesno vsekakor pozitiven: dvakrat so fantje zmagali v prijateljskih srečanjih, na memorialu Ž. Raceta pa so dosegli dobro 4. mesto. Ste z njihovo pripravo zadovoljni?«
»Fantje so nekaj pokazali. Če pretehtamo tudi dejstvo da nekateri izmed njih, iz delovnih razlogov, niso trenirali, potem so bile te preizkušnje še kar spodbudne. V prihodnje pa bo treba začeti z resnim in trdim delom.«
»Cilji in upanja Vesne v letošnji nogometni sezoni...«
»Prvenstvo bo vsekakor Izredno težko. Najmanj pet ali šest ekip lahko upa. po mojem mnenju, na končno zmago in s tem tudi na napredovanje. Skušali se bomo noriti z vsemi močmi. Res pa je tudi, da je pomlajena ekipa še razmeroma neizkušena in neuigrana. To pa bo v borbi za točke nedvomno bistveno. Upajmo le, da nas bodo navijači bodrili kot doslej. Sicer pa, če je seme dobro, potem bo vzklilo...«
Razgovor zapisal MIRAN KOŠUTA
Kuvertifana poteza. Menda ie bilo še bolje 42. Db 6:. \endar sc je nato beli morda bal prodora kmetov na kraljevem krilu,
42..	. g4 43. Kfld.) g3
Na 43... Dh4 je beli tčividno pripravil presentljivo parado 44 g3L
44. De.i h4 45. a5 im.5: 46. b6 Dej: 47. Te5: Tb8 48. b7 Sd8 49 TeH
Boli je pravilno izračunal, da mora biti na pozicija d:>bljena.
49..	. K16 50. fg3: f«3 51. Ke2 Kg7 52. L/3?
Pravilno je 52. Kf3 fi (sicer 53. Kg4) 53. La4 in črnemu ni pomoči.
52..	. a4 53. Te4 K/6 54 Ta4: Ke7
Bela trdnjava je zapustila idealno polje e8. črni kralj pa se je približal nevarnemu kmetu d7.
55. Th4?
Sedaj črni gladko remizira. Beli je imel še dobitek, sicer težak: 55. Tal) Tb7: 56. Lb7: Sb7: 57. Ta7 Sd6! 58. Kf3 f5! 59. Kf4 Sb5! 60. d8D++ Kd8: 61. Th7 Sd6 62 Ke5 Sc4+ 63. Kd4! Sd6 6». Kd5 Se4 65. Ke5 in beli osvoji vse kmete.
55..	. Krit: 56. Tf4 Krti 57. Tb4 Kc7 58. Tc4+ Kd7 59. Lg4+ KeS 60. Te4+ Kf8 61. Ld? Tb7:1 62. Te8+ Kg7 63. Td8: Tb2 + . Remi.
Po 64. Kf3 Td2 65. Kg3: Kto in nato Ke7 dobi črni figuro nazaj.
V 21. partiji so skoraj vsi dopisniki iz Baguia pričakovali in napovedovali preobrat v dvolioju. Zadnje tri partije, ko je svetovni prvak imel trikrat zmago v rokah pa ni dosegel nobene cele točke, so dale slutiti, da je Karpov vsa i trenutno v nekakšni krizi. Sedaj so računali, da se bo morda v 21. partiji posebni potrudil, da doseže 5. zmago. Drugi pa so mislili, da zna ne-razpoloženje iz 20. partije vplivati nanj tako. da utegne partijo izgubiti. Uresničila se je dru°a »varianta«. Nasprotnika sta igrala isto otvoritev kakor v 9. partiji, ki se je končala remi. V 10. potezi pa je Karpov kot črni postregel z novostjo. ki jo kom ntatorji za enkrat različno ocenjujejo Eni pravijo, da pomeni važno okrepitev za črnega, drugi pa mislijo, da je sumljive vrednosti in morda delno celo povzročitelj poraza. Korčnoj je v srednji igri dobil kmeta, toda ob prehodu v končnico je kazalo, da se bo partija kljub temu končala
remi. V 39. potezi, torej tik pred časovno kontrolo, pa .je napravil Karpov tako težko napako, da je bil izgubljen. V nadaljevanju je Korčnoj uveljavil svojo prednost, pri čemer se Karpov zopet ni najbolje branil.
Orti)d”ksni damin gamhit
Beli: Korčnoj Črni: Karpov
(21. partija dvoboja, Baguio 12. iu 13.9.78)
I.	c4 Sf6 2. Sc3 e6 3 S/3 J5 4. d4 Le7 5. Lf4 0-0 6. e3 c5 7. dcS: Lea; 8. Dc2 Sc6 9. Tdl Da5 10. aS Te8!f
To je torej ta sporna novost. V 9. partiji je bilo namesto tega i-grano 10... Le7.
II.	Sd2
Po 11. b4 Sb4: 12. ab4: I.b4: 13. Lea Se4 14. Tel 16 15. Ld4 ca bi črni očividno dobil figuro z boljšo igro nazaj.
11..	. e5 12. Lg5 Sd4!7
Tudi to je očividno pripravljeno v domači analizi.
13. Dbl L/5 14. Ld3 e4 15. Lc2 Sc2:+ 16. Dc2: Da6
Zaradi groženj b4 in Lf6: potrebno. Črni je torej izšel iz otvoritve s slabšo pozicijo.
17. L/6: D/6: 18. Sb3 Ld6 19. Td5:
Beli je osvojil kmeta. Slabše bi bilo 19. Sd5:, ker bi dama s tempom šla na g6.
19..	. Te5 20. Sd4 Tc8 21. Te5: De5: 22. S/5: D/5: 23. 0-0
Da spravi kralja na varno je treba kmeta vrniti.
23..	. Tc4: 24. Tdl Dej 25. g3 at 26. Db3 b5 27. a4! Tb4 28. Ddj!
To zopet dobi kmeta.
28..	. Dd5: 29. Td5: L/9 30. abJ: a5(!) 31. Td8 Tb2: 32. Ta8 /5 33. Ta5: Lb4 34. Ta8+ Kj7 35. Sa4 Tbl + 36 Kg2 Ld6 37 Ta7+ K/6 38. b6 l.b8 39. Ta8 Le5?
Po 39... Ld6 bi bila pozicija morda še remi. Sedaj pa poseže skakač odločilno v igro.
40. Sc5 Ld6 41. b7 Fe7 42 Tgi Le5 43. /4/
To najboljšo potezo je beli ob prekinitvi kuvertiral
43..	. ef3: e.p.+ 44. K/3: K/7 45. TcS Ke7 46. h3 h5?
To hitro izgubi. Korčnojevi sekundanti so povedali, da bi bil Karpov namesto tega s 46... Tbo obdržal izglede na remi. Na pr. 47. g4 fg4:+ 48. hg4- Ld6 «9. Ke4 Tbl 50. Kdo? Lc5: 51. b8D Tb8: 52. Tb8 Le3:.
47. TgS Kf7 48. Td8 g5 49. g4> hg4: + 50. hg4: Ke7 51. Tg8 ffj4 + 52. Kg4: K/7 53. Tc8 I.d6 54. e4! Tgl + 55. K/5 fl4 56. eo.' Tfl-t 57. Ke4 Tel+ 58. Kd5 Tdl-h 59. Sd3! Td3:+ 60. Ke4. Črni se vda.
Na 60... Tb3 sledi 61. ed6: IV7: 62. Tc7 + .
Vasja Pirc
SPDT ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav razpisuje
FOTOGRAFSKI
NATEČAJ
za amaterje na poljubno planinsko tematiko, katerega se lahko udeležijo vsi zamejski Slovenci, za naslednje kategorije: a) diapozitivi 24x36 mm, b) črno-bele slike 18x24 cm in c) barvne slike 13x18 cm.
Izdelke lahko zainteresirani oddajo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan od 11. do 12. ure ali pa na dom blagajnika SPDT Pavla Fachi-na (Ul. Bruruier 9) ob urah kosila, to pa najpozneje do 30. septembra.
Uredntttvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tal. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedel|ah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40.00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Tret 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	17. septembra 1978
Za SFRJ Zlro račun 50101-603-45361 <ADfTs . DZS • 61000 L|ubl|ana,
Gradišče 10/JI. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožal|a 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanl|e-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja
in tiska
član italijanske zveze časopisnih |f||]n založnikov FIEG
BOKS
V TEŽKI KATEGORIJI
Ali tretjič svetovni prvak
Zasluženo je (po točkah) premagal Leona Spinksa
NEVV ORLEANS - Ameriški boksar Muhammad Ali je že tretjič o-svojil naslov svetovnega prvaka težke boksarske kategorije in je s tem pripravil dokajšnje presenečenje. Po točkah je V 15 krogih odpravil dosedanjega svetovnega prvaka Leona Spinksa in je tako dosegel to, kar ni pred njim v zgodovini boksa še nobeden: tretjič je postal svetovni prvak v najtežji kategoriji. 70 tisoč gledalcev je z navdušenjem pozdravilo Alijev uspeh, to pa tem bolj, ker ga je dosegel res zasluženo.
Dvoboj je bil v začetku še kar u-ravnovešen, nato pa je Ali vedno bolj prevzemal pobudo in je na koncu povsem nadvladal svojega nasprotnika.
V	istem večeru so bila še tri srečanja za naslov svetovnega prvaka.
V	petelinji teži je Panamec Lujan odpravil po točkah izzivalca Davilo (ZDA).
V	peresni kategoriji je Amerika-nec Lopez ohranil s k.o. v 2. krogu svoj naslov svetovnega prvaka v boju z Argentincem Malvarezom.
V	poltežki kategoriji je Amerika-nec Rossman nepričakovano s k.o.t. premagal v 13. krogu svetovnega prvaka Argentinca Galindeza.
KOTALKANJE
MED NARAŠČAJNIKI
RENAR (POLET) DRUGI V ITALIJI
Na italijanskem državnem kotal-karskem prvenstvu v Mantovi je med naraščajniki kotalkar openskega Poleta Mauro Renar dosegel izreden uspeh. V obveznih likih je bil osmi, v prostem pogramu prvi in v skupni oceni drugi.
Tako visoka uvrstitev predstavlja izreden uspeh m le za mladega Re-
V
narja, ampak tudi za njegovega trenerja in opensko društvo sploh ter je lahko v ponos vsemu zamejskemu slovenskemu športu.
KARPOV - KORČNOJ: 17. REMI
BAGUIO — Karpov in Korčnoj sta se včeraj v 23. partiji svetovnega šahovskega prvenstva sporazumela za remi. Korčnoj je bil pred tem v boljšem položaju, vendar je v 38. in 39. potezi zagrešil napako in je moral tako v 41. potezi pristati na delitev točk.
Trenutno stanje je torej še vedno 4:2 za Karpova. Kot je znano bo zmagal šahist, ki bo prvi zbral šest točk.
Naslednjo partijo bosta nasprotnika odigrala v torek.
ATLETIKA
STEKIČ: 8,32 M
Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Trentu je Jugoslovan Stekič skočil v daljavo 8,32 m, kar je najboljši letošnji dosežek na svetu. S tem se je »maščeval* Francozu Rousseauu za poraz na evropskem prvenstvu; Rousseau je namreč v Trentu skočil »le* 8,18 m.
KOŠARKA
V MILJAH
Tržačanke v finalu
V okviru športne prireditve »Teden športa visokega Jadrana*, se je včeraj zvečer pričel v Miljah ženski košarkarski turnir, na katerem nastopajo dve ekipi iz Trsta in dve iz sosednje republike. V prvem dnevu srečanj sta se pomerili ekipi Scoglietta in Pule ter domačinke Intercluba in Rijeke. V obeh srečanjih so slavile zmago Tržačanke, ki so z dokajšnjo lahkoto zmagale in se bodo tako pomerile za
iiiiHiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiminminniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiii
NOGOMET
V ORGANIZACIJI SD MLADOST
Danes turnir v Doberdobu
Nastopale bodo štiri enajsterice: Mladost, Sovodnje, Kras in Vodice
Danes popoldne se v Doberdobu prične nogometni turnir «Občine Doberdob*, ki ga prireja domače športno združenje Mladost. Na tem turnirju bodo nastopale štiri slovenske ekipe, in sicer: Mladost, Sovodnje, Kras iz Zgonika in Vodice iz Šempasa.
Turnir bodo odigrali v pravem prvenstvenem duhu, saj Mladost in Sovodnje nastopata v irti skupini 3. amaterske lige. Turnir bo služil predvsem domači ekipi da okrepi njene vrste z mladimi igralci, ki bodo letos prvič nastopali v članski ekipi. Danes bo igrala v vrstah Mladosti velika večina slovenskih nogometašev, medtem, ko jih je v prejšnjih letih igralo v članski ekipi le šest.
Naj omenimo, da je Mladost medtem odigrala prijateljsko tekmo z ekipo iz Ronk, Id letos nastopa v 1. amaterski ligi. Kljub porazu s 3:1 so naši fantje dobro igrali in dokazali, da se s kolektivno igro dosti doseže. Edini zadetek za Mladost je dal Gabrijel Ferfolja, ko je izkoristil lepo podajo Frandoliča in premagal domačega vratarja. Letos trener Verbane lahko še računa na mladega vratarja Aleksandra Ger-goleta, ki se je pr;v v tej tekmi dobro izkazal, in pa na Edija Ger goleta, ki se je dobro odrezal na sredini igrišča, saj je dal veliko uporabnih predložkov napadu.
Tudi druge ekipe, ki bodo nastopale na tem turnirju so v zadovoljivi formi. Sov"dcnjci po porazu z Adrijo računajo na podvig danes v Doberdobu. Zanimiva tekma bo tudi med Vodicami in Krasom, saj so te ekipe že daleč s pripravami in mislimo, da bo tudi njihova igra zadovoljila.
D. Gergolet
ZA EVROPSKO PRVENSTVO
«PIavi» proti Španiji
BEOGRAD — Jugoslovanska nogometna reprezentanca bo že 4. oktobra igrala prvo kvalifikacijsko srečanje za evropsko prvenstvo, ki bo
čez slabi dve leti v Italiji. Jugoslovani bodo igrali s tradicionalnim nasprotnikom Španijo in na dlani je, da je tekma zelo delikatna. »Plavi* imajo s Španci še odprt račun po njihovi skoraj nazasluženi izključitvi iz «mundiala», prav s strani Špancev.
Priprave za dvoboj s Španijo se bodo začele že jutri, v sredo, pa se bosta srečali dve selekciji jugoslovanskih nogometašev. Zvezni kapetan Luštica, ki je trenutno bolan, in njegov začasni namestnik Mladinič sta izbrala 32 igralcev in jih tako razdelila:
A SELEKCIJA: Stinčič, Borota, Mužinič, Hadžiabdič, Rožič, Stojkovič, Trifunovič, V. Petrovič, Šurjak, Žungul, Halihodžič, šušič, Džoni, Vladič, Bogdan, Sečerbegovič.
B SELEKCIJA: Stojanovič, Marič, Jelikič, Hrstič, Muslin, Peruzovič, Cukrov, Zajec, Pavkovič, Desnica, D. Savič, Vukoje, Blagojevič, A. Rajkovič, Bručič, Čerin.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Bolgarija v sredo nasprotnik Italije
RIM — Jutri se v Turinu zopet zbere italijanska državna nogometna reprezentanca, ki bo v sredo igrala prijateljsko tekmo z Bolgarijo. To je prve srečanje »azzurrov* po presenetljivih zmagah v Argentini. Zato tekma z Bolgarijo velja tudi kot majhen »praznik* italijanskega nogometa.
Zvezni kapetan in trener je v Turin povabil vseh 22 igralcev, ki so bili v Argentini. Igrala bo ista postava, ki je v Buenos Airesu osvojila četrto mesto, manjkal bo samo Rossi, ki se je v sredo med dvobojem z Duklo poškodoval.
Po tekmi z Bolgarijo bo italijanske nogometaše sprejel predsednik vlade Andreotti.
Naslednjo soboto pa bodo Italijani odigrali še eno prijateljsko srečanje v Firencah s Turčijo.
SPLOŠNA OPREMA
J
— SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — BOGATA IZBIRA LESTEV
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 KUPCI IZ MATIČNE DOMOVINE BODO DELEŽNI POSEBNE POZORNOSTI
prvo mesto. Tekma bo na sporedu danes ob 17. uri.
IZIDA
Scoglietto - Pula	89:68
Interclub Transmare - Rijeka 92:48
NOGOMET
V anticipdranih tekmah 1. jugoslovanske nogometne lige sp odigrali včeraj ti tekmi:
Zagreb - Velež	2:2
Partizan - Borac	3:0
KOŠARKA
SPET ZMAGA »PLAVIH«
V mednarodnem prijateljskem košarkarskem srečanju v Beogradu je sinoči Jugoslavija premagala I-talijo s 97:94 (51:54). Srečanje je bilo zelo izenačeno in domačinom je k zmagi ob koncu tekme precej pomagala tudi sreča.
Mali oglasi
IŠČEMO vajenko za pekarno žužek, Ul. Giulia 39 tel. 573148.
IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S. Gio-vanni 3, tel. 040 - 61061, 16 - 19, išče za svoje kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčena resnost.
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija »Conoscersi*, Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923.
PRODAM psičko, pasme nemški bok-ser z že kopiranimi ušesi in rodovnikom. Andreja Maček — 61275 Šmartno pri Litiji, tel. 061/88340.
CARLI VIRGII.IO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68, 72, 850 68. A 112 72. NSU 1200 72. mercedes 200 D 70. 124 coupč 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66, tau-nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084.
KROJAČNICA za moške in ženske z novimi vzorci, blago za zimske , plašče, suknjiče, obleke in origi J 1 nalni tirolski loden. Obračamo pla- j šče. Košuta — Ul. D’Annunzio 11, poslopje kina Capitol.
(CITROEN* ' — tnehihična delavnica Cavalli. tudj drugih avtomobilov Ul. Rittmayer i/&. .j
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, re stavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled. Via S. Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102.
PODJETJE išče skladišče od 150 do 200 kv.m v mestu, predmestju ali bližnji okolici. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika.
KUPIMO hišo na tržaškem podeželju po zmerni ceni. Tel. 743888.
NA PROSEKU se je izgubila psička pasme bassethound. Tel. 412340.
PRODAM odlično ohranjen VW golf LS, 75 KS letnik 76 z avtoradiom.
Za informacije tel. na št. 795823.
PRODAM zadnjih 15 letnikov Jadranskega koledarja od leta 1964 do 1978. Tel. 410372.
KUPIM rabljeno stiskalnico za tropine. velikost: številka 50 ali 55. Tel. 228480 od 19. ure dalje.
PRODAM opremljeno stanovanje, dve sobi. kopalnica in dnevna soba v hiši z vrtom, blizu morja — Bibione. Pisati na Oglasni oddelek Primor skega dnevnika pod šifro »Stanovanje*.
ŠVAB KORADO — Assicurazion) Generali — nudi svojim klientom in prijateljem tehnične, popolne in še hitrejše zavarovalne usluge v novem uradu v Trstu, Ul. Genova 14. Tel. 61034-5.
STANOVANJSKO HIŠO (kv.m 100) z vrtom in vpeljano trgovino v pritličnih prostorih v predmestju pro dam. Tel. 793090 (v uradnih urah).
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
POHIŠTVO
RENAR
OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255
Lastna obrtniška delavnica in prodajalna
Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE.
Obiščite nas!
fernemdo
moda za mlade
ŠIROKA IZBIRA OBUTVE,
USNJENE GALANTERIJE IN KONFEKCIJE CASUAL
NAJBOLJŠE ZNAMKE MODNE NOVOSTI PRIMERNE CENE
TRST — Ulica Coroneo 7 — T R S T
<§) r“
cena ključi v roke
SKODA S ŠKODA S ŠKODA
105
105
120
L
SL
2.795.000	lir
2.957.000	lir
3.400.000	lir
TAKOJŠNJA DOBAVA
Ekskluzivni zastopnik za TRST In pokra|lno:
Autoagenzia CLAUDIO
ULICA DELLA GEPPA 8 — TEL. 62-640 — TRST
MOTORJI JAWA - CZ po izrednih cenah in takojšnja dobava
PIAGGIO
EKSKLUZIVNA PRODAJA ORIGINALNIH NADOMESTNIH DELOV
«CONCESSIONARIA RČTL»
TRST
Ul. S. Francesco 46 - tel. 764127
ciao - bravo - boxer - vespa 50 motocikli in motorji gilera - apecar
VELIKI SALON POHIŠTVA
SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO IZBRANI ARTIKLI ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
PRODAJAMO POHIŠTVO TA KUHINJI pod;tl;o	molTZhjZZD
Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo!
Vinogradniki!
BLIŽA SE ČAS TRGATVE. V SVOJI KLETI BOSTE POTREBOVALI RAZNE STROJE, KI BODO OLAJŠALI VAŠE DELO. PODJETJE FURLANI VAM NUDI STISKALNICE, ČRPALKE IN MLINE V NAJSODOBNEJŠIH IZVEDBAH IN PO LANSKIH CENAH
FURLANI
TRST - UL. MILANO 25 - TELEFON 62-200
um»B ESPOSIZIONI
(3
16. - 24. september 1978
25. sejem moderni
dom
SEJMIŠČE TORREANO Dl MARTIGNACCO
Urnik: sobota in nedelja od 10. do 23. ure ob delavnikih	od 16. do 23. ure
—e—
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA P32AVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OVREDNOTENO OBVEZNISKO POSOJILO 1974-1981 ZA 400 MILIJARD LIR
Po izžrebanju, ki je bilo 11. septembra 1978 ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo s 1. decembrom 1978 vnovčljive skupno s poviškom, ki bo javljen v prvih petnajstih dneh meseca novembra, pri običajnih poverjenih bančnih zavodih vse obveznice, ki sestavljajo naslednjih sedeminpetdeset oštevilčenih «serij»
3 -	9	-	26	-	30	-	33	-	65	-	67	-	82	-	83	-	87	-	92	-	94	-	102
107 -	115	-	118	-	127	-	136	-	165	-	169	-	173	-	192	-	200	-	202	-	204	-	229
233 -	240	-	249	-	258	-	264	-	269	-	274	-	276	-	279	-	287	-	288	-	293	-	307
322 -	323	-	324	-	331	-	334	-	338	-	341	-	347	-	348	-	351	-	354	-	373	-	379
382 -	383	-	386	-	392	-	395
izplačljive v smislu amortizacijskega načrta.
Obveznice se morajo predložiti v izplačilo opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1. junija 1979 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bc oačteia od vsote dolžnega kapitala.
OBVEZNISKO POSOJILO 9% 1975 - 1985 ZA 300 MILIJARD LIR
Po izžrebanju, ki je bilo 11. septembra 1978, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo s 1. decembrom 1978 vnovčljive «alla pari», pri običajnih poverjenih bančnih zavodih vse obveznice, ki sestavljajo naslednjih trideset oštevilčenih «serij»
8 -	9 - 26 - 42 - 43 - 48 - 52 - 63 - 64 - 71 - 85 - 90 - 97
128 - 131 - 166 - 173 - 193 - 202 - 221 - 230 - 231 - 250 - 264 - 269 - 270 272 - 281 - 282 - 284
izplačljive v smislu amortizacijskega načrta.
Obveznice se morajo predložiti v izplačilo opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1. decembra 1979 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnegu kupiloiu.
PRIMORSKA PRAZNUJE 35-LETNICO PRIKLJUČITVE K SVOBODNI SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Zgodovinske odločitve 1.1943
Podpredsednik (pozneje predsednik) Narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo France Bevk govori na množičnem zborovanju OF v A|dovščlnl 19. septembra 1943, neposredno po zgodovinskih sklepih. Za njim dr. Joža Vilfan
Na vsem svobodnem slovenskem ozemlju sta oblast prevreli Osvobodilna fronta In Narodnoosvobodilna vojska Slovenije. V Slovenskem primorju so v vseljudski vstaji ustanovili narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, ki |e bil nekaj časa najvišji politični, oblastveni in upravni organ vseljudske vstaje in narodnoosvobodilnega boja v Slovenskem primorju. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo je namreč že konec leta 1942 naročilo, naj si narodnoosvobodilno gibanje v Slovenskem primorju za primer pomembnelslh dogodkov na mednarodnem torišču »izdela osnovni politično-strateški načrt obvladanja primorskega terena z vojaške in politične strani*. Določilo je, naj v takem trenutku hitro ukrepa In uresniči predvsem tele naloge: vzpostavi narodni svet za Primorje, ki bo najvišji predstavnik narodne o-blasti, In sicer na temelju pokrajinskega odbora OF, razglasi Slovensko primorje za del svo-
DOKUMENTI 0 PRIKLJUČITVI
PROGLAS
PRIMORSKIM SLOVENCEM
SLOVENCI IN SLOVENKE!
Z današnjim dnem prevzema oblast na Primorskem NARODNOOSVOBODILNI SVET ZA PRIMORSKO SLOVENIJO
Borba, ki jo je pred dvema' letoma započela Osvobodilna fronta slovenskega naroda, se bliža svojemu zmagovitemu koncu. Zato se je iz vseh živih' in borbenih sil, ki so doslej vodile naš osvobodilni boj na Primorskem, ustano-vii Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo kot predstavnik slovenskega naroda v naši pokrajini, da bi pod vodstvom IOOF prevzel odgovornost za urejanje vseh vprašanj narodnoosvobodilnega boja primorskega ljudstva in utrjevanja njegove narodne oblasti. V njem so zbrani predstavniki iz vseh predelov Primorske, ljudje vseh poklicev in svetovnih naziranj. ljudje, ki so se — na poziv Komunistične Partije Slovenije — že pred dvema letoma začeli zbirati v Osvobodilni fronti.
Danes je sveta narodna dolžnost vseh svobodoljubnih sil na svetu skupni boi proti Hitlerjevi Nemčiji. Mi smo s svojo junaško vojsko priznana vojaška sila zaveznikov na naši zemlji. Naša narodna dolžnost nam narekuje, da prevzamemo vso odgovornost za popolno mobilizacijo vseh civilnih in vojaških sil našega naroda za boj proti hitlerjevski Nemčiji ob boku nepremagljive Rdeče Armade Sovjetske Zveze ter vojska naših zaveznic Anglije in Amerike.
Italijanska vojska je po sklenitvi premirja z zavezniki zapustila fašistični tabor. Zato smo se obrnili na to vojsko s pozivom za skupni boj proti skupnemu sovražniku — Hitlerju. Hkrati smo se obrnili tudi na italijansko narodno manjšino v Primorski Sloveniji in jo pozvali na boj proti nemškim fašistom.
Glavno breme borbe proti Hitlerju pa leži v primorski pokrajini na slovenskem ljudstvu. Zavedati se moramo, da bo borba z nemško fašistično zverjo, ki ii zadaja slavna Rdečet Armada smrtne udarce, sicer kratkotrajna toda težka. Da |o zmagovito zaključimo in da dosežemo svojo dokončno in popolno osvoboditev ter združitev z ostalimi Slovenci v združeno in neodvisno Slovenijo vključeno v novo In močno Jugoslavijo, je Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo sklenil kot svo| prvi ukrep
SPLOSNO MOBILIZACIJO
Slovencll
Javite se v vrste Narodnoosvobodilne vojske in Partizanskih odredov Jugoslavije. ki jih vodi njihov legendarni vrhovni komandant tovariš TITO. Izpolnite vzgledno svojo narodno dolžnost s tem, da se do zadnjega moža odzovete odloku svoje narodne oblasti in tako podesetorite vrste naših junaških borcev in bork. ki že dve leti dokazuje|o nepopisno junaštvo, vztrajnost in disciplino v boju za narodno svobodo.
Z ničemer ne boste bolj osramotili tistih strahopetcev, ki so Vas dve leti pozivali na čakanje ih svarili pred žrtvami osvobodilne borbe, z ničemer ne boste bolj jasno pokazali svojega gneva proti narodnim izdajalcem, četniškim pro-palicam lažijunaka Draži Mihailoviča, belo in modrogardističnim izmečkom, ki so v službi fašizma organizirali bratomorno klanje.
Prišla je ura zadnje odločilne borbe, v kateri bo slovensko ljudstvo z orožjem v roki za vedno samo odločalo in odločilo o svoji usodi zaupajoč predvsem lastni oboroženi pesti.
Primorsko ljudstvo je v dveh letih osvobodilne borbe pokazalo čuda narodne zavesti, strnjenosti okrog svoje Osvobodilne fronte, discipline in junaštva. Vse to je danes potrebno še bolj kot kdajkoli poprej. Premagati moramo še zadnje preskušnje.
Slovenci in Slovenke!
Izpolnjujte zvesto vsa navodila Narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Sloveniiol
Naprej, v boj proti hitlerjevski Nemčiji!
,V boj za našo končno zmago!
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
11. septembra 1943
NARODNOOSVOBODILNI SVET ZA PRIMORSKO SLOVENIJO
Predsednik	Tajnik
Dr. Joža Vilfan	’	Dr. Aleksi) Bebler
Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda
PROGLAS
1.	Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda lzpoln|u|e temeljno. iz naravnih in zgodovinskih pravic izhajajočo zahtevo slovenskega naroda ter
proglaša priključitev slovenskega Primorja svobodni in združeni Slovenili v svobodni in demokratični Jugoslaviji.
2.	italijanski narodni manjšini na priključenem ozemlju je zajamčena avtonomija. O izvedbi avtonomije bodo razpravljali pooblaščeni zastopniki slovenskega in italijanskega primorskega prebivalstva, kakor hitro bodo dovoljevale razmere.
Predsednik izvršnega odbora Osvobodilne fronte
JOSIP VIDMAR I. r.
Politični sekretar Izvršnega odbora Osvobodilne fronte BORIS KIDRIČ I. r.
Navzoči člani Plenuma
General Jaka Avšič Dr. Marijan Brecelj Tone Fajfar Jože Jeras Edvard Kardell Edvard Kocbek France Leskošek
Na položaju, dne 16. septembra 1943
Fran|o Lubej Zoran Polič Jože Rus Ing. Dušan Sernec France Svetek Dr. Maks Snuderl Dr. Lado Vavpetič
Predsedstvo Protifašističnega Sveta Narodne Osvoboditve Jugoslavije
ODLOK
o priključitvi slovenske Primorske, Beneške Slovenile, Istre in hrvatskih jadranskih otokov k Jugoslaviji
V skladu z davno težnjo in borbenimi napori slovenskega In hrvatskega naroda V deželah, podjarmljenih od italijanskih imperialistov, Protifašistični Svet Narodne Osvoboditve Jugoslavije
potrjuje:
1.	odlok Slovenskega Narodnega osvobodilnega Odbora (plenuma Osvobodilne fronte) o priključitvi Slovenske Primorske in vseh anektiranih delov Slovenije k svobodni Slovenili v federativni Jugoslaviji.
2.	odlok ZAVNOH-a o priključitvi Istre, Reke, Zadra in anektiranih delov Hr-vatske ih hrvatskih jadranskih otokov k svobodni Hrvatski v federativni Jugoslaviji.
3.	Ta odlok stopa tako| v veljavo.
V Jajcu, dne 29. novembra 1943
bodne Slovenije in Jugoslavije in vprašanje Trsta postavi kot vprašanje samoodločbe italijanskega naroda. Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo (predsednik dr. Joža Vilfan, nato France Bevk, tajnik dr. A-leš Bebler) je imel ob svoji u-stanovitvi na Vogrskem 11. septembra 1943 21 članov, čez deset dni pa se je po navodilih IOOF razširil še s sedmimi člani in v njem sta bila tudi dva predstavnika Italijanov oziroma pet predstavnikov Trsta. Svoje delo je opravl|al v glavnem na plenarnih sejah, na katerih je sprejemal tudi odloke; ker pa se je moral ukvarjati tudi z izvajanjem odlokov, si je izbral o-ž|i izvršilni organ: odbor narodnoosvobodilnega sveta. Imel je tudi podobne naloge kot upravna komisija za osvobojeno slovensko ozemlje, ki jo je ustanovil vrhovni plenum OF 14. septembra 1943 in je zaradi že u-stanovljenega narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko Slovenijo izvzel Slovensko primorje iz njene pristojnosti.
V štirih mesecih, dokler ga niso 15. |anuarja 1944 ukinili, je narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo izdal več odlokov. Prvi je bil odlok o mobilizaciji, s katerim je podobno kot IOOF za vse slovensko o-zemlje vpoklical vse za vojsko sposobne moške od 18. do 45. leta starosti v narodnoosvobodilno vojsko. Drugi odloki, med katerimi sta bila zelo pomembna odlok o volitvah občinskih narodnoosvobodilnih odborov in odlok o volitvah v zbor odposlancev slovenskega naroda, so v glavnem urejali graditev ljudske oblasti, razveljavljali fašistične, raznarodovalne in druge ukrepe, zavarovali pridobitve o-svobodilnega boja in izrecno prepovedovali vsako dejavnost, u-smerjeno proti slovenskemu narodu in njegovemu osvobodilnemu gibanju. Večina odlokov je slonela na pravnih normah, ki Jih je postavil IOOE že leto prej na osvobojenem ozemlju na Dolenjskem in Notranjskem, ali na odlokih, ki jih je IOOF izdal v prvi polovici septembra 1943, nekaj popolnoma novih, izvirnih odlokov pa je zahteval poseben položaj Slovenskega primorja.
‘ Z vseljudsko vstajo, t.|. z množičnim stopanjem v narodnoosvobodilno vojsko, z izkazovanjem velikega junaštva in požrtvovalnosti v njenih vrstah, z
vnetim sodelovanjem pri graditvi in delu ljudske oblasti, z udeležbo na številnih sestankih in veličastnih množičnih zborovanjih po vsej pokrajini Itd. se je primorsko ljudstvo tiste dni kot v plebiscitu izreklo za novo, združeno Slovenijo. Zato je vrhovni plenum OF na svojem zasedanju 16. septembra 1943 razglasil priključitev Slovenskega primorja k svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji in Italijanski narodni manjšini na priključenem ozemlju zagotovil avtonomijo. Ta sklep, ki sicer ni imel mednarodnopravne veljave, pač pa je pomenil veliko moralno spodbudo za primorske Slovence, je čez dva meseca in pol potrdilo drugo zasedanje AVNOJ.
Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo |e sicer z odlokom o mobilizaciji zagotovil 'narodnoosvobodilni vojski mnogo ljudi, toda še prej. kot je odlok segel v vse primorske predele, so velika narodna zavest, trdno protifašistično pre-
pričanje in zlasti zvesta privrženost Osvobodilni fronti spravili v narodnoosvobodilno vojsko staro in mlado. V neka| dneh so po vsej Primorski ustanovili več kot trideset novih bataljonov. Med njimi sta bila tudi bataljona slovenskih In črnogorskih internirancev, ki so se tiste dni vračali iz italijanskih koncentracijskih taborišč. Internacije ali zaporov, medtem ko se je na stotine internirancev vključilo v druge enote, zlasti v zahodnih predelih Slovenskega primorja. Na desettisoče primorskih Slovencev se je jeseni 1943 in naslednje leto vključilo tudi v tako imenovane prekomorske In druge enote, ki so jih ustanovili v južni in srednji Italiji. Velika privrženost primorskega l|udstva Osvobodilni fronti je bila osnovni vzrok, da se je tako veliko število primorskih Slovencev zuna| Slovenije vključilo v te enote.
(Odlomek Iz kn|ige Ferenc - Kacln-Wohlnz - Zorn Slovenci v zamejstvu)
Množično zborovanje Osvobodilne fronte v Rihemberku, 18. septembra 1943, v ozračju navdušen|a ob prvi svobodi po kapitulaciji fašistične Italije In zaradi proglasitve priključitve Primorske k Sloveniji In Jugoslaviji
ifiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitfirfiliiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuMiiiiiiiiiiiiHuliiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiminiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiinitiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiMiiit
Obraz Primorske v gospodarskem zrcalu 35 let boja in delovnih zmag
Ob prvem ljudskem štetju po osvoboditvi je bilo v novi Jugoslaviji 15,679.000 prebivalcev, ob koncu leta 1977 jih je bilo 21,775.0001 Slovencev nas je bilo leta 1957 natanko 1 milijon 550 tisoč, ob koncu lanskega leta milijon osemsto tisoč. Leta 1961 smo prešteli na območju Slovenskega Primorja 199.761 prebivalcev, deset let kasneje ob ljudskem štetju že 210.778, zdaj se približujemo številki 230.000.
Ko je odjeknila v svet odločitev zgodovinskega zasedanja v Jajcu o priključitvi Slovenskega Primorja, Istre, dela Dalmacije in otokov matični domovini, je bil primorski rodoljub raztepen širom po bojiščih Afrike in Evrope, zbiral se je v taboriščih Carbonare, v Riminiju, pota o-dločitve so ga vodila v Bari, na Vis: čakala ga je še dolga bitka za končno osvoboditev in za zmago revolucije.
Ko je utihnil vojni vihar in so se Primorci pričeli vračati na svoje domove, je začelo obdobje obnove in izgradnje, boj z zaostalostjo, posodabljanje vsakdanjega življenja. Tri polna desetletja naporov so bila potrebna, da se danes lahko pogledamo v zrcalo: 93.716 delavcev Primorske, Istre in Krasa, kar preprosteje imenujemo Slovensko Primorje, gospodari in upravlja ta trenutek v '.ptospctfu syojih občin Ajdovščine, Idrije, Ilirske BiitMSi'; Izbile, Kopra, Nove Gorice, Pirana, Postojne, Sežane in Tolmina z osnovnimi sredstvi v skupni vrednosti 27.843,600.000 din ter ustvarja letno 11.677,000.000 din narodnega dohodka-. v njem ima največji delež industrija, za njo trgovina, kmetijstvo, gradbeništvo, turizem, promet in gozdarstvo. Ob rasti družbenega in osebnega standarda predstavlja
KOMEN, februarja 1944
Tajnik Protifašističnega Sveta Narodne Osvoboditve Jugoslavije:
RODOLJUB ČOLAKOVIČ I. r.
Predsednik Protifašističnega Sveta Nar. Osvoboditve Jugoslavije:
Dr. IVAN RIBAR I. r.
KOMEN, septembra 1978
ta trenutek ustvarjalnosti primorskega delavca njegove sposobnosti, da nadaljuje bitko za nadaljnje posodabljanje in povečanje lastnih osnovnih sredstev, za katere namenja nad 50.000,000.000 din.
To so velike številke. Morda prevelike, da bi nam v vsem obsegu predstavile ta dosežek. Pristopnejše nam postanejo. če jih prevedemo na jezik neposredne koristi prebivalstva. Del teh so stanovanja, pretežni del zgrajenih po vojni, ki že presegajo število 65.000.- so lahko avtomobili, ki jih je z oznako primorskih mest že 61.124: so lahko radijski sprejemniki, ki jih je 57.800, ali televizorji, okrog 45.000, je lahko slovenska knjiga v 364.550 izvodih. Družbeni standard nedvomno pogojuje osebni standard, a ta zajema iz osebnega dohodka povprečje 5.232 din ob koncu leta 1977. Osebni dohodek ob indeksu 100 za celotno Slovenijo predstavlja s 97,2 odstotka še zmerom neznatno zaostajanje, ki tudi sicer razvršča primorske občine po svoji razvitosti v slovenskem prostoru med četrtim in štiriinpetdesetim mestom ob tem, da je vendarle pot primorskih občin v zgornji polovici in sta le dve v izrazitejšem zaostajanju.
Slovensko Primorje, komaj omenjeno v zgodovini s tolminskim punjom, z listi v Slavi vojvodine Kranjske, je stoletja čakalo na sVoj čas. Z 29. novembrom teta 1943 se je zganilo v pričakovanju! Z osvoboditvijo in končno priključitvijo Titovi Jugoslaviji je slopilo na pot presenetljivo hitrega razvoja, obračuna z zaostalostjo, v boj za nove družbenoekonomske odnose. Praznovanje 35-let-nice življenjske odločitve v Jajcu predstavlja ta trenutek nevsiljivo soočanje z dejstvi, ki nas spoznajo s Slovenskim Primorjem v pojmu zapadne regije celotne družbene skupnosti kot organizirane, med seboj povezane gospodarske ustvarjalnosti, ki združuje delo po več tisoč zaposlenih v posameznih delovnih skupnostih ter panogah. Prebivalstvo Slovenskega Primorja je naš čas potegnil iz anonimnosti: delovni uspehi so ga obogatili z dosežki, na katere je lahko upravičeno ponosen doma in v svetu.
DUŠAN KRALJ
Nič ni bilo razen dobre volje
Razvoj Primorske je tesno po-vezap z napori prebivalcev na tem prostoru ob meji in v prvih povojnih letih s prizadevanji celotne družbe, da si ustvari močno gospodarsko osnovo, prepleteno z vsemi drugimi dejavnostmi, neob-hodnimi za življenje. To, kar se je v povojnih letih resnično pripetilo, je za marsikoga presenečenje, za tistega, ki je vso to rast podoživljal, pa nič posebnega. Tako pač mora biti v socialistični, samoupravni družbi!
Primorska je začela s priključitvijo k Jugoslaviji iz skromne gospodarske osnove, brez trdnih urbanih, gospodarskih in kulturnih središč ter z močno razseljenim prebivalstvom. Državna meja je pretrgala naravne in social-no-ekonomske vezi. Obstoječa industrija oziroma obrt je brez kadrov. To je bila velika ovira za obnovo in razvoj gospodarstva na Primorskem, saj je že tako vstopilo v novo obdobje z veliko zamudo v primerjavi z drugimi predeli Slovenije in Jugoslavije.
Osnovna ugotovitev, ki izvira iz značilnosti dosedanjega razvoja, je, da je bila Primorska po osvoboditvi eno najmanj razvitih območij v republiki. Gospodarske dejavnosti: industrija, večji obrtni obrati in trgovine, so v glavnem ostale onstran meje. Tako je pokrajina po osvoboditvi in delom celo po letu 1947 začela komaj razvijati materialno osnovo. Razen idrijskega rudnika, anhovske cementarne, majhne apnenice v Solkanu, elektrarn na Soči in nekaj žagarskih obratov ni bilo nič, kar bi pomagalo k razvoju.
Osnova so bile roke domačinov
Tista prva leta je bilo kmetijstvo z gozdarstvom glavna gospodarska panoga. Od te dejavnosti je živelo več kot 80 odstotkov prebivalstva.
V poznejših povojnih letih se je podoba povsem spremenila, še leta 1961 je bilo na Primorskem več kmečkih prebivalcev kot v republiki: deset let kasneje je delež kmečkega prebivalstva že pod slovenskim poprečjem. Tendenca zmanjševanja kmečkega prebivalstva se nadaljuje. Do konca leta
1985 naj bi znašal delež kmečkega ebivalstva le še okrog 10 odstotkov, v Novi Gorici samo 7,5. To je vsekakor spodnja meja. ki bi jo na tem območju morali zadržati.
V vseh teh primorskih občinah je danes močan gospodarski in družbeni napredek. Nastali so veliki gospodarski kompleksi, pomembni ne samo za Primorsko, temveč za celotno družbeno skupnost. Delež zaposlenih prebivalcev se je iz leta v leto povečavah Stopnja letne rasti zaposlovanja je daleč presegla republiško poprečje. Posebno močno rast smo zabeležili po letu 1970.
Za gospodarsko rast je značilno nastajanje gigantov — nosilcev razvoja celotnega območja.
Kdo ne pozna Frukte? Nastala je pred dvema letoma (čeprav svojo tradicijo vleče iz leta 1946), ko so se povezale v sestavljeno organizacijo temeljne oziroma delovne organizacije s področja kmetijske proizvodnje, živilsko predelovalne industrije, notranje in zunanje trgovine, gostinstva in turizma.
Kmetijski kombinat Vipava, Goriška Brda — Zadružna klet Dobrovo, Poljoprivredna zadruga Ma-jevica produkt čeliči v Bosni in Hercegovini, Fructal Alko, Mlinotest, Mesna industrija Primorske, Primorje Gorica, Primorje Ex-port — to so imena, ki vsakomur veliko povedo in jih ni treba posebej predstavljati. Ukvarjajo se s kmetijsko proizvodnjo v družbenem in zasebnem sektorju, z mlev-sko industrijo, proizvodnjo testenin in peko kruha, predelujejo sadje, proizvajajo sadne sokove, brezalkoliolne pijače, predelujejo meso, ukvarjajo se s trgovino na drobno in debelo ter ; zunanjo trgovino. Njihova mreža je razpredena do sleherne vasi, do vsakega ognjišča. Frukta, ki zaposluje okrog 6000 delavcev, ustvarja letno približno 5 milijard dinarjev celotnega prihodka.
Frukta sKrbi za usklajen razvoj agroživilskega kompleksa na območju in si predvsem prizadeva ustvariti lastno surovinsko osnovo. Pri Dornberku in Braniku nastajajo prvi sadjarsko - vinograd-BOGDAN BOŽIČ DUŠAN KRALJ
(Nadaljevanje na 10. strani)
Obraz Primorske v gospodarskem zrcalu 35 let boja in delovnih zmag
(Nadaljevanje z 9. strani)
niški nasadi in izsušujejo močvirna Ua za nove komplekse. Hkrati skrbijo za spremembo kultur, kar bo zlasti spodbujalo zasebne kmetovalce k novim naložbam, seveda ob pomoči in sodelovanju sestavljene organizacije združenega dela.
glasniki zakona o združevanju dela
Razumljivo je, da vse surovine le ne bo mogoče dobivati doma ali v bližnji okolici. Po žitarice bo še vedno treba v druge republike. prav tako po sadje, ker vsega ni mogoče pridelati na Vipavskem ali v Brdih. Ogromne količine sadja že nekaj let kupujejo v Bosni in drugod in na podlagi tega je prišlo do tesnega sodelovanja s Pol ioprivredno zadrugo Ma-jevica v čeličih, kjer ima Fructal svo.io hladilnico.
Vrata Frukte ostajajo odprta, prostora za nove delovne organizacije je v njej še dovolj. Občinske in niti republiške meje niso ovira in ne barikada, so le most vsem, ki bi hoteli prispevati k napredku celotnega območja in širše skupnosti.
Ponudba zemlje in specifika po trošnje ob upoštevanju maloobmejnega prometa sta pogojevali že v letih, ko smo komaj začenjali razgovore o zakonu o združenem delu, nastanek tudi ene največjih organizacij združenega dela — sežanskega Krasa — ki je povezala proizvodnjo s predelavo, zunanjo z notranjo trgovino, industrijo s turizmom. Agraria v Kopru, tudi z obeležjem združenega dela, ji je bila v ravnovesje. Z združitvijo obeh v novo organizacijo Timav, ki dohodkovno povezuje sedem organizacij združenega dela in 45 temeljnih organizacij, sta dobili Kras in obala temeljni kamen v procesu združevanja zemlje in dela. Podobnega sopotnika v oblikovanju takšnih delovnih skupnosti predstavlja v tem prostoru portoroška Droga, ki je v letih nastajanja gospodarno povezala celice prehranske industrije na obali od proizvodnje soli do ribolova, od specializirane predelave zelišč do proizvodnje širokega asortimana izdelkov živilske industrije.
Morje - naša prednost
Imena naših krajev kot so Koper, Piran, Portorož, Postojna, Nova Gorica, Branik, Kras. imena pomembnejših mest in pokrajin naše ožje domovine, so prve ponesle v širni svet ladje Splošne plovbe Piran. Med ta imena je slovenski pomorščak uvrstil tudi manj znana, šele v času narodnoosvobodilnega boja proslavljena i-mena krajev, za primer« Bočno, ime vasi na štajerskem, ki so jo Nemci do tal požgali. Splošna plovba, ki obvladuje vse pomorske linije, razpolaga danes s 27 lastnimi in 4 najetimi ladjami. Z modernizacijo flote (v bližnji preteklosti je slovenski ladjar gradil japonske, posodablja svoje plovne objekte tudi v najbližii, domači ladjedelnici 2. oktober Izola), stopa Splošna plovba v korak s ponudbo drugih ladjarjev. Njene ladje, če bi seštevali dneve, plujejo letno skupaj blizu 9.000 dni ter prepeljem že zdaj nad 2.135.000 ton raznih tovorov. S svojo delovno angažiranostjo ustvarja delavec Sol osne plovbe letno okrog 197.500 din dohodka ali 105.820 din čistega dohodka. V tej njegovi ustvarjalnosti mu ostaja za sklade in za o-sebni dohodek letno nad 92.000 din.
Prebujanje pomorskih nagnjenj
Sološna plovba Piran, ki zaposluje okrog 1500 pomorščakov, je ime delovne skupnosti, ki nas, naše kraje in naše delo predstavlja širom po svetu. Iz petih celin pa prihajajo k nam drugi ladjarji in z njimi poslovni ljudje številnih držav v naše okno v svet. v Luko Koper, ki nas spet na svoj način visoko uvršča na lestvici zgledne popularnosti. Njeno manipulativno usposobljenost izpričuje ne-zadržana rast v prihajanju, pre-tovar anju in odhajanju blaga skozi njene prekladalne mehanizme. Ob letošnjem polletju se je njena operativa malone dotaknila 900.000 ton generalnega blaga, kar pomeni za 14 odstotkov več opravljenega dela kot lani ob istem času: obenem pa je za polnih 7 odstotkov več pretovorila nafte. V Luko Koper prihajajo ladje prerazlič-nih velikosti in za razne namene. Luka lahko sprejme vse ob svoji operativni obali: z dopolnjevanjem specifičnosti, ki je v obvladovanju kontejnerjev ter ro/ro sistema natovarjanja, pa vse manj zaostaja za usposobljenostjo sosednjih jadranskih pristanišč.
Luka Koper zaposluje blizu 1800 delavcev, kar poudarja vlogo Kopra kot odprtega mesta, saj prihaja vanj ter v njem živi in dela množica ljudi iz raznih krajev širše domovine.
Premišljenost načrtovalcev v preteklosti je slovenski stik z morjem znala poglobiti z izgradnjo železnice. Njeno nepogrešljivo prisotnost docela izpričuje samo podatek, da je letos v polletju prepeljala za 37 odstotkov več blaga kot vse lansko leto. Ta podatek očitno spodbuja železničarje k hitrejši modernizaciji tirov ter izo-gibališč, k intenzivni uvedbi najsodobnejše elektronike v promet, ki bo skoro omogočala brezhiben pretok vlakovnih kompozicij v obe smeri ob vsakem času. Če morje odpira Luki Koper brezmejnost v smeri Jadrana, Sredozemlja in o-ceanov, železna cesta to brezmejnost združuje s staro celino, saj je bil tranzitni pomen Slovenije od
nekdaj izpričevan v pretakanju blaga.
Zemljepisni položaj Slovenije in še posebej funkcijo postojnskih vrat smo v preteklosti radi obešali na veliki zvon. Prehodnost tega ozemlja so ocenili stari Rim ljani, ceni in upošteva ga današ nja Evropa, ki počasi, a zanes ljivo razpreda svoj interes v sme ri Bližnjega in Daljnega vzhoda Mi smo se dovolj zgodaj zavedli pomena prehodnosti ter smo se dovolj zgodaj z nastankom Intereurope znali prilagoditi potrebam blagovnega prometa. Če govorimo danes o nadaljnjem razvoju Luke Koper in rasti naše trgovske mornarice, imamo v mislih tudi Intereuropo, ki je sama sebe znala uvrstiti v vrh med jugoslovanske špediterje in transporterje. Pomen vseh treh je karakteristika našega obalnega gospodarstva, njegove pomorske usmerjenosti, otipljive zavzetosti za kom-perativne prednosti morja. Kaj pomeni zavzetost za te prednosti o-svetljuje podatek, da samo Splošna plovba Piran, 2. oktober Izola, Luka Koper in Intereuropa u-stvarjajo v dejavnosti mednarodnega prometa z blagom 115 milijonov dolarjev deviznega priliva letno.
Prehodnost
našega ozemlja je dejstvo
Prehodnost našega ozemlja ne bi uila v popolnosti izkoriščena, če ne bi hkrati z upoštevanjem prednosti morja naš človek, Kraševec in Istran, vsa leta svobode skrbno bedel nad dinamično rastjo globljega prostora. Že davno pred zgodovinskim podpisom o-simskih sporazumov so v Sežani načrtovali eno najobsežnejših gra denj, izgradnjo suhozemnega terminala. V akcijo jih je spodbujal nesporen podatek, da sili ravno skozi ozko sežansko cestno in železniške grlo v smeri Postojnskih vrat blizu 90 odstotkov vsega blaga, ki ga sicer sprejema nase jugoslovansko železniško in cestno omrežje. Priprave na izgradnjo terminala niso zajemale samo povečevanje železnih tirov in ne zgolj nove asfaltne površine, ampak so spodbujale grandiozno zamisel o mejnem prehodu z velikimi parkirišči, prekla-dalnimi postajališči, sortirnicami blaga, carinarnicami, celo z malimi proizvodnimi objekti za potrebe prepakiranja, odtehtavanja, oplemenitovanja surovine in podobno, pri čemer je vseeno, ali na poti v daljni svet ali na poti k nam iz daljnega sveta. Dograjen terminal z avtoportom v izgradnji, obvozna kamionska cesta v iz-steku širokega mejnega prehoda, štiripasovnica, ki se ji Sežana ne bo mogla ogniti, skratka sodobno prometno vozlišče v pravem pomenu besede uvršča danes Sežano v spisek svetovnih krajev, ki jih pozna vsak popotnik, kreator blagovnih tokov, gospodarstvenik.
Kako visoko segajo številke v prometu z blagom, pove samo podatek, da se je lani pretočilo po naših cestah 12,510 milijonov tonskih kilometrov ter prepeljalo nad 100 tisoč milijonov ton blaga.
Daljnovidnost Krasa v oblikovanju lastne gospodarske teže se nedvomno zrcali v osimskih sporazumih; dokumentu medsebojnega sodelovanja dveh sosednjih držav, Italije in Jugoslavije, ki prometni vlogi tega dela Evrope dodajajo še druge prednosti. Izgradnja proste cone, energetskih objektov, vodovodov, privabljanje novega življa, izgradnja novih stanovanj, šol, vrtcev, objektov družbenega standarda, so najdojemljivejši izmed njih, s katerimi Sežana lovi desetletja.
Čeprav nas ob tem razmišljanju prevzema spoznanje, da je u-darna moč delovnih ljudi teh krajev v obvladovanju blagovnih tokov, nam vendarle uhaja misel tudi v spoznanje v preteklosti le bolj pesniško obdelovanih vrednot kraškega in istrskega sveta. Ta svet le niso sami bori in kamen! Delavec v tem svetu je znal iz koristiti celo dobrine kraškega kamna, znal je uspešno povezati kmetijsko proizvodnjo z industrijo ter s ponudbo hrane, obema je dodal svoj smisel za trgovino in za turizem, s čimer ni samo ta svet približal daljavam, ampak je privabil in privablja leto za letom večje število ljudi od drugod k nam. Čezenj le ne potuje samo blago, ampak se vijejo neprekinjene ,<olone vozil, zastajajo v Lipici, ki je pojem, v Postojnski jami, ki je edinstvena, okušajo naše vino. prebirajo med končnimi cilji ob našem morju, v na ših turističnih središčih.
Ilustracija odprtosti naših meja je zanesljivo sožitje z našo sosedo. ki ga karakterizira v letu 1977 okrog 4 milijone 750 tisoč avtomobilov, nad 40 tisoč avtobusov in pol milijona motornih ko les. ki so prešla mejne prehode.
Gradili smo vsa povojna leta
Gradbeni delavec je zgradil lani za 3.260 milijonov din objektov stanovanjskih in za potrebe industrije, nizkih in visokih gradenj, zgradb družbenega standarda. V tej vrednosti je samo lani vseljenih blizu 1500 stanovanj.
Industrijski gigant Primorske je anhovska cementarna, ki je sicer nastala že pred več kot petdesetimi leti ob Soči, toda o pravem velikem govorimo šele danes. Ko bo nova cementarna v polnem proizvodnem zamahu, bo letno dajala milijon ton cementa. In s tem dragocenim prahom je pravzaprav povezan celoten razvoj grad-
beništva in industrije gradbenega materiala.
Sloves nam prinaša gospodarjenje z gozdom
Naš prostor gospodari z gozdovi, ki se raztezajo na 143.718 ha in obsegajo 16 milijonov kubičnih metrov lesne mase.
Gozd je prirodna danost, katere vrednost si ni moč zamišljati, ne da bi upoštevali vanjo vložen napor, skrb, znanje. Primorski gozdovi dajejo letno okrog 480.000 kubičnih metrov kvalitetne hlodovine, kar je pomemben delež v slovenskem gospodarstvu.
Gozdarstvo je pogojevalo razvoj lesne industrije. Zametki lesne industrije so skoraj v vseh povojnih letih samostojno preraščali v večja ali manjša samostojna podjetja dokaj zaokrožene organizacijske oblike. Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da je sedanji Meblo s svojo proizvodno organizacijo, prodajno in razvojno službo postajal središče severnoprimorske lesne industrije. Poleg njega se je v Ajdovščini razvila Lipa in na Idrijskem Slovenijales. Lesna industrija regije daje danes kruh več kot 4500 delavcem.
Meblo je resnično velikan z dislociranimi obrati oziroma temeljnimi organizacijami. Samo v matičnem delu v Novi Gorici je 76.000 ploščinskih metrov pokrite površine in je po celotnem dohodku in zaposlenosti največja delovna organizacija lesne industrije v Sloveniji. S celotnim prihodkom nad
1,5	milijarde dinarjev letno pomeni več kot 10 odstotkov slovenske proizvodnje lesne industrije.
Vrednost ustvarjenega bruto produkta v končni fazi opravil z gozdnim bogastvom dopolnjuje nekaj podatkov o predelavi lesa v pivškem Javorju: proizvodnja furnirja daje letno okrog 40 milijonov din, proizvodnja vezanih plošč 80 milijonov, penalk 30 milijonov, finalnih proizvodov 10 milijonov. Vso to vrednost je moč povečati z nadaljnjim vlaganjem v nove stroje s ciljem, da vrednost o-snnvnih sredstev poraste v tem planskem obdobju od zdajšnjih 150 na 300 in več milijonov, čas 3,8 ure, potreben za razrez kubičnega metra hlodovine, pa skrajša na 1,8 ure.
organiziranosti sečnje in žag, ra sti lesno predelovalne industrije, je spet povezano z izvozom in s tem našim ugledom v svetu. Izvozne sposobnosti so naše delovne organizacije v bližnji preteklosti opogumljale z vlaganjem znatnih sredstev za nakup novih tehnologij iz uvoza, saj pomeni modernizacija proizvodnje ustvarjanje novih možnosti za povečevanje izvoza. S takšno računico se je odločil ilirskobistriški Lesonit za izgradnjo docela nove tovarne za proizvodnjo vlaknenk. To je bila naložba, ki je presegla 500 milijonov din. Vsekakor naložba z daljnosežnimi posledicami, saj pomeni nova vlaknenka pričetek verige tehnoloških sprememb v procesu proizvodnje pohištvene industrije, velike spremembe v uporabi lesa v gradbeništvu, izkoristek lesne, tudi manj vredne mase, pomeni nove možnosti prodaje teh plošč na domačem in na tujem trgu. Trideset let stara tovarna Lesonit prav na pragu praznovanja 35-letnice priključitve Slovenskega Primorja in Istre k matični domovini odpira vrata nove tovarne. Z njo utrjuje most med lesno in kemično industrijo, most med preteklostjo in bodočnostjo.
V lesni industriji je marsikaj, kar sodi v preteklost. Bodočnost dela lesne industrije je v uporabi kemije. Ta neizčrpna znanost vstopa skozi velika vrata tudi v naš prostor. Do njenih zametkov s pričetki proizvodnje Iplasa v Kopru je postala pozorna republika, ki je v srednjeročna načrtovanja vključila nadaljnji razvoj bazne kemične industrije na slovenski obali. Iplas je bil med prvimi, ki je z izgradnjo tpvarne za proizvodnjo anhidrida ftalne kisline izpolnil obveznost do tega plana. To ga pa ni zadržalo v nadaljnjih prizadevanjih za povečevanje svojih zmogljivosti. Bazna kemija je danes ključ za nemoteno obratovanje številnih industrijskih panog. S proizvodi te kemije lahko zmanjšujemo izdatke za uvoz in povečujemo iztržek iz izvoza, postajamo neodvisni v procesih najsodobnejše proizvodnje.
A ravno za naše kraje, ki jih je v preteklosti pestila revščina in nerazvitost, postaja vse bolj pomembna in izrazita zavzetost združenega dela za resnično novo v svetu kakršnekoli proizvodnje, saj si lahko edinole tako združeno de-
lo obeta korist. Korist v dveh smereh: najpoprej zadovoljstvo domačega porabnika, ki je v isti osebi proizvajalec, in potem še učinkovit nastop na tujih tržiščih.
Na odru svetovno pomembnih dogajanj
V dneh lepega jubileja naše svobodne ustvarjalnosti, ob 35-letnici zgodovinske odločitve v Jajcu, po polnih treh desetletjih nezadržane rasti Slovenskega Primorja in I-stre v matični domovini, se bomo spominjali preteklosti, bomo primerjali in odtehtavali naše kipenje v minulih letih, bomo slavili. V pričujočem zapisu je komajda zajet del delovnih rezultatov. To ne pomeni, da nas ti rezultati oddaljujejo od rezultatov drugih ustvarjalnosti, najsi bo 6d komenskega Aluminija, saj je v Komnu osrednja proslava in smo tu, med Komenci, da delimo z njimi radost trenutka, najsi bo od številnih delovnih skupnosti širom po Primorskem in Slovenski Istri.
Med velikani združenega dela so našle trdna tla specifične proizvodnje, ki izpričujejo ob svoji raznolikosti visoko stopnjo strokovnosti ter delovne sposobnosti. I-skra, tako v Sežani kot v Šempetru, Tolmin in Bovec, cerkljanska ETA, novogoriški Gostol, Batuje, TIK Kobarid, ajdovski kovinarji, izolska Mehanotehnika, postojnski LIV, TOK in Lesonit v Ilirski Bistrici, Krasmetal, Tomos, Cimos, bogata paleta dejavnosti, ki nas uvršča v evropski in svetovni tržni prostor, ki so nam in našim krajem v preteklosti pomagale odpraviti anonimnost.
Bežni pregled dosedanje razvojne poti gospodarstva na Primorskem ne bi bil popoln, če ne bi poudaril njegove samoupravne razvojne poti od ustanovitve prvih delavskih svetov do združevanja in povezovanja gospodarstva v občinah, pokrajini in izven nje. Gospodarstvo na teh osnovah je tako sposobno zagotavljati tudi hitrejši razvoj družbenih dejavnosti. Veliko vlogo imajo gospodarske organizacije na Primorskem tudi pri razvoju manj razvitih in obmejnih krajev. Z gradnjo obratov in z razvojem industrije omogoča, da si delovni ljudje urejajo pogoje za ohranitev vitalnosti območij ob meji in odročnih gorskih predelih.
Italijanska narodnostna skupnost most sodelovanja ob odprti meji
Veliki uspehi pri uveljavljanju ustavnih določil in občinskih statutov ■ Samoupravne interesne skupnosti za kulturo in prosveto pripadnikov italijanske narodnosti
Letos proslavljamo 35. obletnL co priključitve Istre in drugih krajev k matični Jugoslaviji. Ta jubilej slavimo v znamenju uspehov v graditvi socializma, v znamenju nemajhnega deleža, ki ga je naša dežela prispevala h graditvi boljšega sveta, zahvaljujoč ugledu, ki ga uživa zaradi svoje dosledne politike, in v znamenju bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, branika in jamstva pridobitev narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije.
Bratstvo in prijateljstvo med Slovenci, Hrvati in Italijani v I-stri segata v čas, ko so si v naših krajih utirale pot prve socia-
Za življenje narodnosti so stiki z matično deželo.zelo pomembni. Italijanske skupnosti prirejajo ekskurzije, izlete in konference v Italiji, iz Italije pa prihajajo na gostovanje k nam gledališke skupine (tako na primer je v zadnjem času gostovalo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine in godba «Giuseppe Verdi* iz Trsta), številne konference in predajanja prireja Italijanska unija za Istro in Reko v sodelovanju s tržaško Ljudsko univerzo.
Vedno številnejši so tudi stiki med italijansko skupnostjo pri nas in slovensko v Italiji in Avstriji, pa tudi z madžarsko v Sloveniji.	vk
Iskanja in osvajanja novih tehnologij
Presojanje o lesnem bogastvu,
..................................................................m,mn......umu.............iiiii.iiimimiliii...................................................•■■■.........................■iMiiiiiilMiimmliimii.lllll.■•••.......iminniiimiiiiiiiM««
listične ideje, v čas razrednih bojev, stavk, krvavih zatiranj in u-porov še pred nastopom fašizma, posebno pa v času njegovega divjanja.
Prav z načeli bratstva, enotnosti in medsebojnega prijateljstva se je delavsko gibanje zoperstavilo politiki sovraštva, nadvlade in asimilacije, ki jo je meščanstvo izvajalo z jasnim ciljem, da bi spremenilo etnično sestavo prebivalstva na tem območju.
Tako je znana revolucionarka iz Labina Giuseppina Martinuzzi poudarjala, da socialistična platforma delavskega gibanja «ne priznava nobenemu narodu pravice zatirati drugega, četudi bi bil številno močnejši ali se skliceval na starejšo civilizacijo*.
Fašizem je preganjal vse, ki
so se mu upirali in se navdihovali s socialističnimi idejami, v katerih ni bilo prostora za šovinizem. Da bi premagali fašistično strahovlado in vzpostavili nove odnose na osnovi polne enakopravnosti med narodi, so padali neustrašni sinovi Istre.
Navdihujoč se s temi načeli in revolucionarnimi idejami je ljudstvo Istre in drugih krajev sodelovalo v skupnem boju vseh jugoslovanskih narodov za pravičnejšo družbeno ureditev in za priključitev k Jugoslaviji. V tem boju so znaten delež prispevali tudi Italijani Istre in Reke, kj so se v ognju bojev proti fašizmu jasno o-dločili za socializem namesto za kakršnokoli drugačno rešitev in tako dali nadvse redek vzgled mednarodne ’ proletarske solidarnosti in zvestobe socialističnim i-dealom. V boju proti fašizmu so podpirali pravično zahtevo slovenskega in hrvaškega prebivalstva po najosnovnejših narodnostnih pravicah.
Težnje istrskega prebivalstva in drugih krajev po osvoboditvi in priključitvi k Sloveniji in Hrvaški, k novi Jugoslaviji, so doživele svojo uresničitev v sklepih, ki sta jih septembra 1943 sprejela SNOS in ZAVNOH, dokončno potrditev pa z odlokom o priključitvi, ki ga je sprejel AVNOJ 30. novembra 1943 na drugem zasedanju v Jajcu.
Petintrideset let je preteklo od tega datuma, ki je tako odločilno vplival na našo preteklo in sodobno zgodovino. Res je, da petintrideset let ni mnogo, vendar pa so bila tf leta vsebinsko bogata in polna dogodkov, tako da jih lahko že ocenimo in ovrednotimo.
Ideali revolucije, za katere so se borili najboljši sinovi narodov Jugoslavije, ki so v tem boju žrtvovali svoji, življenja, so bili in bodo tudi jutri cilj našega boja za boljšo bodočnost.
In medtem ko s ponosom obujamo spomin na prehojeno pot, napredujemo po poti samoupravljanja in socialistične demokracije. Izkušnje iz minulega delegatskega obdobja, v boju za uveljavljanje še učinkovitejšega sistema odločanja, nam bodo opora in spodbuda pri uresničevanju ustavnih določil in neposrednih interesov delavcev in občanov.
Živimo na območju, ki s svojo
zemljepisno lego, gospodarstvom, kulturnimi ustanovami in aktivno prisotnostjo italijanske narodnostne skupnosti predstavlja pomemben dejavnik v političnem, gospodarskem in kulturnem razvoju naše dežele ter v razvoju dobrososedskih oanosov in plodnega sodelovanja z Italijo. Imamo torej vse možnosti, in izkoristiti moramo vse možnosti ,da bi uresničili pobude, ki izvirajo iz medsebojnega dopolnjevanja jugoslovanskega in italijanskega gospodarstva.
V	tem kontekstu želi biti italijanska narodnostna skupnost most sodelovanja na meji in s tem pri; spevati k ustvarjanju ozračja, ki bo še bolj naklonjeno uspešnemu izvajanju in uresničevanju državnih pobud in sprejetih pogodb.
V	slovenski republiški ustavi in v občinskih statutih je položaj italijanske narodnostne skupnosti zelo jasno opredeljen in ugotoviti mo-
ramo, da so bili v uveljavljanju ustavnih določil doseženi veliki u-spehi. Vendar pa moramo ob tem ugotoviti tudi to, da s tem še niso izčrpane odgovornosti organov, kj so zadolženi za uresničevanje ustavnih določil, posebno tistih, ki se nanašajo na uveljavljanje dvojezičnosti v najrazličnejših o-blikah. Vsaka nedoslednost na tem občutljivem področju ima namreč lahko posledice, ki se negativno odražajo na ustvarjanje dvojezičnega ozračja.
Z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti za kulturo in prosveto pripadnikov italijanske narodnosti smo uresničili pomembno fazo v razvoju samoupravnega mehanizma. Z njo so pripadniki italijanske narodnosti doživeli u-resničitev svojih teženj po vključitvi v sistem odločanja ne samo kot delegati organizacij združenega dela ali krajevnih skupnosti, temv ', kar je pomembno, tudi kot subjekt narodnostne skupnosti, ki je pristojna za odločanje o vprašanjih življenjskega pomena za njen obstoj, tako kot so to vprašanja šolstva, kulture, sredstev javnega obveščanja in odnosov z matičnim narodom.
Obletnica, kj jo slavimo, je torej tudi obveza, da bomo delali in u-stvarjali še bolje, nadaljevali P° revolucionarni poti — poti, ki jo je začrtal Tito.
LEO FUSILLI
ANHOVSKI CEMENTNI GIGANT V DOLINI SOČE
Anhovska cementarna je sicer nastala že pred petdesetimi leti, toda o pravem velikanu lahko govorimo šele danes. Dograjen lani, bo letno dajal nad
bo pokrival nenehno rastoče slovenske potrebe po tem prahu
milijona ton cementa. Skupno s Trbovljami
Ind us trija bom bazni h izdelkov Kranj
VSEM DELOVNIM LJUDEM PRIMORSKE OB 35-LETNICI SKLEPA AVNOJ ISKRENO ČESTITAMO
INDUSTRIJA BOMBA2NIH IZDELKOV IBI KRANJ PROIZVAJA KVALITETNE JACOUARD-SKE ZAVESE V SODOBNIH VZORCIH IN V BOGATEM A-SORTIMANU, DEKORATIVNE TKANINE IN GRADLE PO KONKURENČNIH CENAH
	HOTELSKO GOSTINSKO PODJETJE	SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA
	Gorica	TIMAV CC7IINA
	Nova Gorica n. sol. o.	1 ImAV - ollANA
	TOZD Gostinstvo «GORICA» n. sub. o.	(AGRARIA - KRAS)
■	P. E. HOTEL «PARK», Nova Gorica — Tel. 21442 kongresna dvorana, restavracija, banketni salon, aperitiv bar, kavarna, letni vrt, nočni bar.	•
■	P. E. GOSTIŠČE «MARK», Šempeter pri Gorici — Tel. 31103	
■	restavracija, letni vrt. P. E. KAVARNA «SOČA», Solkan — Tel. 21305	združuje naslednje delovne organizacije:
■	P. E. GOSTILNA «PRI HRASTU«, Nova Gorica — Tel. 21064	AGRARIA KOPER, kmetijska proizvodnja,
	' ■, >	kooperacija, predelava
	TOZD »POSOČJE«, Most na Soči n. sub. o.	PRESKRBA KOPER, trgovina na debelo in
■	P. E. Hotel »SOČA«, Most na Soči — Tel. 87010 restavracija, kavarna, letni vrt, športna dvorana.	drobno
■	P. E. BIFE «PRI MOSTU«	KRAS SEŽANA, mesnopredelovalna indu-
■	P. E. GOSTILNA «VUGA»	strija
■	P. E. SMUČARSKI DOM «LIVEK» na Livku — Tel. 85090	JADRAN EXPORT IMPORT SEŽANA
■	P. E. GOSTILNA »KOTLAR«, Kobarid — Tel. 85060	HOTELI IN GOSTINSTVO SEŽANA
	Nudimo priznane jedi in pijače. Organiziramo bankete, slavnostne večerje, izlete, piknike, ribolov itd.	
	PRODAJNA SLUŽBA: HGP »GORICA« — Nova Gorica Telefon 21442 int. 6	Predstavništva in poslovne enote Ljubljana, Maribor, Zagreb, Reka, Beograd,
	SE PRIPOROČAMO!	Niš, Sarajevo
Tudi primorsko knjižničarstvo doživlja v zadnjem času svojo ponovno renesanso
v'
Osrednji knjižnici sta Studijska v Kopru in Franceta Bevka v Novi Gorici, pomembno vlogo pa odigravajo tudi knjižnice v vseh ostalih primorskih občinah - V mnogih krajih so v
gradnji ali že načrtovani novi prostori za knjižnice
Zgodovinski avnojski sklepi v Jajcu pred 35 leti so še zlasti primorskemu ljudstvu odprli neslu-■eno perspektivo, da bo živelo v svoji matični domovini, v svoji lastni državi, s svojim jezikom, kulturo, politiko, gospodarstvom itd. kot polnopravni član vseh drugih jugoslovanskih, pa tudi svetovnih narodov. Ta perspektiva, iti je bila za vse bojevnike v dalj-oi preteklosti le daljen, skorajda Nedosegljiv cilj, se je z listino iz Jajca pokazala kot otipljiva stvarnost. In to v polnem teku vojne, ■to je Primorska težko krvavela, tako na domačih kot tudi na tulih tleh, kajti okupator je odgnal 1 rodne zemlje na desettisoče fantov in mož, večinoma na malarič-Oa območja južne Italije. Toda ni mogel, kljub terorju, zadušiti hrepenenja po svobodi, onega hrepenenja, ki ga je vcepljala nagemu človeku prav slovenska knjiga. slovenska literatura.
Ljubezen do knjige je na Primorskem stara stvar. Pokojni Srečko Vilhar poroča v razpravici Prerez Zgodovine slovenskih knjižnic in knjižničarstva na Primorskem, Koper 1961, da segajo začetki knjižničarstva in knjižnic že v leta ta korov ter čitalnic, kar pomeni v drugo polovico 19. stoletja, že leta 1864 je bila v Ajdovščini ustanovljena čitalnica, nekoliko kasneje pa ljudski knjižnici v Kanalu m Kobaridu. Ob koncu prejšnjega stoletja ter na začetku sedanjega beležimo ustanovitev Zveze bralnih in pevskih društev na Vipavskem, Narodne prosvete v Go-fici. V njenem programu je pisalo, da je treba »pospeševati na Goriškem narodno izobrazbo, zlasti z ustanavljanjem javnih knjižnic in čitalnic ...» Iz takih pobud je tudi nastala Osrednja knjižnica v Gorici, ki je imela 1913 ■BOO knjig.
V Trstu se je nekako v istem basu (1905) ustanovilo društvo Ljudski oder, ki je imelo bogato knjižnico, v katero je zlasti zahajal delavski tribun Ivan Regent. Nekaj let kasneje (1907) se je v Trstu osnovalo akademsko društvo Balkan, ki je imelo svoj sedež v Narodnem domu. Tudi tam le bila bogata knjižnica s čital-
nico. Omenjeno društvo je širilo vpliv na celo okolico prav z ustanavljanjem ljudskih knjižnic in čitalnic. V tistem času so se torej izoblikovala nekako tri središča primorskega knjižničarstva, in sicer Trst, Gorica in Idrija. Po prvi svetovni vojni,, torej potem ko je Primorska prišla pod Italijo se je tako slovenski knjigi kakor tudi knjižničarstvu zelo sla bo oisalo. V Italiji se porajajoči fašizem, ki je s svojimi škvadrami še pred prevzemom oblasti neovirano vdiral v naše primorske vasi in esta, je dobesedno obsodil na smrt našo govorjeno, pisano in tiskano besedo. Na Goriškem je slo vensko knjigo ter knjižničarstvo že tako hudo prizadela prva svetovna vojna, zato tam, razen v posameznih vaseh in pri zasebnikih, italijanski fašisti niso imeli kaj uničevati. Drug položaj je bil na Tržaškem. Tam je bilo še leta 1927 pod okriljem Prosvetne zveze 136 društev in kar 128 knjižnic. Bilo pa je poleg tega še veliko učiteljskih ter šolskih knjižnic, ki so imele zelo pomembno vlogo. Po tem letu je fašizem sistematično uničeval vse, kar je bilo slovenskega. Toda še tako surovo divjaštvo nad slovensko kulturno dediščino na Primorskem, ni moglo izkoreniniti slovenske knjige, še manj iztrgati hrepenenja po njej. Da bi fašisti nekako »zapolnili vrzel*, so ustanavljali svoje knjižnice, večinoma v tedanjih «dopo-lavorih*, nekakšnih sindikalnih organizacijah, vendar brez slehernega uspeha.
Vsesplošna vstaja primorskega ljudstva v letih narodnoosvobodilnega boja je zgovoren dokaz, da kulture nekega naroda, pa če je še tako majhen in zatiran, se ne da izbrisati. Med NOB so na Primorskem izhajale knjige, brošure in celo Partizanski dnevnik kot e-dini primer časopisa dnevnika v okupirani Evropi.
Brž po osvoboditvi nastane na Primorskem pravo tekmovanje v ustanavljanju knjižnic, pri čemer so knjižnice iz notranjosti Slovenije izdatno pomagale s svojimi fondi. Domala v vsakem večjem kraju najdemo knjižnico. To se je kasneje izkazalo sicer kot nedo-
mišljeno, vendar pa je po drugi strani izkazovalo veliko potrebo, da bi čimprej zapolnili praznino, ki jo je povzročil fašizem. Stvar se je nekako »umitila* leta 1950 in kasneje po razjasnitvi mejnega položaja. Tedaj so se poleg šolskih knjižnic izoblikovale ljudske knjižnice v vseh središčih na Primorskem. Tedaj je bilo kar 35 »znanstvenih* oz. strokovnih knjižnic s 198.245 knjigami, vseh knjižnic pa 486 z okrog 250.000 knjigami.
Primorska centra Koper in Nova Gorica sta postala tudi pomembni središči knjižničarskega udejstvovanja. Koprska Študijska knjižnica, danes Osrednja knjižnica, je ena najpomembnejših kul turnih ustanov na obali, ki hrani ogromno dragocenega materiala ter razpolaga s slovenskim in italijanskim knjižnim fondom. S svojo potujočo knjižnico, ki je začela delovati prva v Sloveniji (1973) obiskuje istrske ter brkinske vasi in zaselke, medtem ko ljudska oddelka v Verdijevi ulici in Semedeli med občani intenzivno delujeta. Stavba Osrednje knjižnice v Kopru je zdaj v popolni rekonstrukciji in bo po opravljenih delih ena najlepših v Sloveniji, saj je med drugim tudi kulturni spomenik I. reda.
Goriška knjižnica Franceta Bevka je bila prva kulturna ustanova v tedaj komaj nastajajoči Novi Gorici ter je danes največja in najpomembnejša tovrstna ustanova na severnem Primorskem s svojim bibliobusom ter drugimi oddelki za izposojo in študij.
Izredno pomembno vlogo pa odigravajo seveda tudi knjižnice v vseh drugih občinskih središčih na Primorskem, in sicer v Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Ilirski Bistrici, Sežani, Izoli ter v Piranu. Vse te knjižnice imajo splošnoizobraževalni značaj, kar pomeni, da niso samo gole posredovalnice dobre knjige, marveč da se tudi sistematično ukvarjajo z vzgojo bralcev, da nrirejajo razstave, literarne večere, razgovore z avtorji itd. ter tako postajajo pravi kulturni centri. V vseh knjižnicah tega tipa je na Primorskem po dosegljivih statističnih podatkih (1976) 456.632 knjig, kar pomeni, da pride na
V PEUNDVAJSETIH LETIH OBSTOJA*
----   *—-*k—.——— ----------—...
A
Čeprav založbi Lipa v Kopru tohpada vloga nadaljevalca boga-^ in razgibane založniške dejavni na Primorskem do nastopa ■ašizma, vendar ni neposredna ®dinja te ali one založniške hiše lz predvojnih časov. Ko je pri-^rsko ljudstvo prevzelo oblast v Jvoje roke in postalo gospodar na !v,oji zemlji, so nasprotujoči si Mednarodni interesi začrtali mejo |®ko, da sta Trst in Gorica, tradicionalni kulturni središči Primorce, ostali .zunaj Jugoslavije. Za-•o je bilo potrebno marsikje, ne Cmo v založništvu, začeti čisto 'a novo, iz nič.
Fašizem je obenem s prepovedjo '■ovenskih časopisov, društev, poli-■*čriih organizacij in rabe slovenje besede v javnem življenju s togimi cenzurnimi ukrepi omejil ■Odi delovanje založb na mini-ali pa ga je popolnoma Nemogoči 1.
Leta 1928 je Gentilejeva šolska ^forma zaprla vrata vsem slo-''-‘iškim šolam, obmolkniti je mo 'aj osrednji politični list primerkih Slovencev Edinost, ki je izha-Cl celega pol stoletja, in tudi za |.njigo so sc začeli težki časi. Ve-W je predpis, da mora vsaka že lskana slovenska knjiga na ceneni pregled v Rim, kjer so odlo-;a|i. ali gre lahko v prodajo ali C- Na odgovor so morali vča-■C čakati tudi leto dni, včasih je I io treba na novo tiskati cele po-!e. večkrat pa je cenzura zavrnila Jljigo v celoti. Ta pritisk je na-aščal in povzročal stalno upadanj® knjižnih izdaj, tako da je tirana beseda spet zares zaživela ;p'e v partizanskih tiskarnah in v 5yobojeni Primorski.
•'•aradi tega je bila med drugimi rdečimi nalogami, s katerimi se hioral spopasti primorski člo-|ač po osvoboditvi, tudi neodlož-illva zahteva, da je potrebno dednemu človeku čimprej dati v 'M.e domačo knjigo, j Tako se je nekoliko kasneje kot l^god po Sloveniji, kjer so za-5°*be začele delali takoj po vojni, !; julija 1951 rodila založba Lipa. ‘Ja ta dan je Poverjeništvo za ?°sveto istrskega okrožnega ljud-,KePa odbora imenovalo njen prvi r®dniški odbor.
I Programsko usmeritev nove za-!?*be je narekovala potreba, da najširši krog bralcev vsebin-dostopno in tudi poceni knjigo, naj pomaga zaceliti rane iz ča-> fašizma. V program so bile JCejete ljudsko pisane knjige, kot 3 Levstikov MARTIN KRPAN, Vičičev JURIJ KOZJAK in SLO-
^nske ljudske pravljice,
in vrsta del primorskih domačih avtorjev, kot so Gregorčič, Bevk, Gradnik, Magajna. S tem je založniški svet poskušal ustreči potrebam časa, obenem pa poudariti prispevek primorskih ustvarjalcev v zakladnico slovenske književnosti.
Iz teh dveh. osnov se je razvijala in dopolnjevala tudi nadaljnja programska usmeritev založbe Lipa. Poleg primorskih avtorjev m njihovih leposlovnih in znanstvenih del je začela izdajati tudi dela drugih slovenskih ustvarjalcev, prevode iz sosednje italijanske literature in literatur bratskih jugoslovanskih narodov in knjige, ki govorijo o morju in pomorstvu. V plošnem prevodnem delu se je usmerjala predvsem na sodobne pisatelje tujih literatur, ki obravnavajo aktualno družbeno problematiko i.a dostopnejši ravni, s čimer si je pridobila širok krog bralcev, zlasti z zdravniškimi romani.
Med sodobnimi pisatelji in pesniki, ki so izdali svoja dela pri Lipi, so: Saša Vuga, Ciril Zlobec, Miro slav Košuta, Dimitrij Rupel, Janez Menart Tomaž Šalamun, Kajetan Kovič, Branko Hofman, France Bevk, Pavle Zidar, Milan Lipo vec, Danilo Lokar in še vrsta drugih.
V zvezi s poezijo kaže omeniti PESNIŠKE LISTE, ki danes obsegajo že 35 številk, se pravi 35 sodobni'- slovenskih pesnikov in pesnikov sosednjih narodov, in jih Lipa izdaja skuoaj z Založništvom tržaškega tiska.
Seveda to še zdaleč ni vse, kar je založba v teku svojega več kot petindvajsetletnega delovanja položila na slovenske knjižne police, saj je v tem času izdala nad 400 naslovov v skupni nakladi, ki se približuje milijonu izvodov.
'es čas svojega delovanja se je morala založba spoprijeti tudi s težavami, saj je založništvo gospodarska dejavnost, ki je na eni strani podrejena zakonitostim tržnega poslovanja in je zato knjiga tržno blago, na drugi strani pa tudi dejavnost posebnega družbenega pomena, saj je knjiga še vedno med najpomembnejšimi mediji za osveščanje delovnega č’ .-veka, za formiranje njegove osebnosti, njegove družbene angažiranosti, njegovega kulturnega profila. Mer tema dvema funkcijama je seveda druga za družbo pomembnejša, toda zato je pa prva toliko bolj neizprosna in mora med njima priti do kratkih stikov ali kompromisov.
Še pred nekaj leti se je družbe-
na pomembnost knjige kazala v povoljnejših osnovah za gospodarjenje založb. Za bančne kredite so plačevale nižje obresti, poštni stroški so bili zmernejši, pri najemanju kreditov ni bilo težav. Zdajšnja opustitev skoraj vseh oblik družbene denarne podpore slovenski knjigi sili zakžtbe v notranje subvencioniranje tistih izdaj, ki prinašajo izgubo, se pravj vseh knjig avtorjev. Seveda s tedi preti nevarnost, da marsikatera založba ne bi našla pravega ravnovesja med komercialno uspešnostjo in družbenim pomenom knjige.
Ta nevarnost je še tem bolj o-čitna, če upoštevamo, da so pri nas zaradi majhnosti trga proizvodni stroški knjike zelo visoki (v tujini do 37 odst., pri nas nad 60 odst.!) in da pri nas zelo malo knjig odkupijo knjižnice (do največ 10 odst., v Evropi od 30 do 50 odst., v Zahodni Nemčiji celo
65,5	odst.!). Na založbe nenehno naslavljamo poziv, naj izdajajo poceni knjige, subvencije za pocenitev pa so komaj vredne omembe (pr; Lipi n.pr. v letu 1976 komaj 4 odst. od celotne produkcijske cene njenih knjig!).
Doslej se je založba Lipa kljub težavam vselej zavedala družbenega "omena svoje dejavnosti in z notranjimi subvencijami omogočila izid marsikatere publikacije, ki sicer ne bi mogla priti na knjižni trg. Taka so na primer dela: SLOVENSKA ISTRA V BOJU ZA SVOBODO, NARODNOOBRAMBNO GIBANJE PRIMORSKIH SLOVENCEV, 30 LET SLOVENSKEGA POMORSTVA, ERAZEM PREDJAMSKI, zbornik SLOVENSKO MORJE IN ZALEDJE, KRAŠKI JUNAK STJENKA, OSIMSKI SPORAZUMI, da omenimo samo nekatere izdaje iz zadnjih dveh let. Ta njena prizadevanja se kažejo tudi v izdajanju revije PRIMORSKA SREČANJA, ki je nastala iz združitve revij Obala. Srečanja in Idrijski razgledi. Tem težnjam pa bo ostala zvesta tudi v naprej, vendar ji bo pri izdajanju slovenskih del, zbornika SLOVENSKO MORJE IN ZALEDJE, del o Primorski in njeni zgodovini, ter knjig s pomorsko tematiko po trebna izdatnejša družbena pomoč v obliki subvencij za dela domačih avtorjev.
Tako se bo lahko uspešno pri družila naprednim pobudam za boljšo organiziranost založništva nasploh in dosledneje uresničeva la svoje kulturno poslanstvo na Primorskem.
JOŽE HOČEVAR
prebivalca v primorski regiji 1,94 knjige. V istem letu je bilo sposojeno 518.452 knjig ali 2,21 na prebivalca, kar je nekoliko pod normativom (3 knjige na prebivalca), Vendar interes za branje raste, kakor tudi veča se včlanjevanje v knjižnice.
Domala vse primorske knjižnice pa se otepajo s hudo prostorsko stisko, kakor tudi z neustreznimi prostori. Za knjižnice je namreč vedno in redno primanjkovalo denarja, še zlasti za vzdrževanje ter kakršnokoli obnavljanje. Vedno je bilo treba čakati, potrpeti, kajti drugo (šolstvo, zdravstvo) je terjalo hitre ter učinkovite ukrepe. Toda v zadnjem času se naša samoupravna družbena skupnost močno zaveda pomena knjige ter knjižničarstva, z ustanovitvijo in delovanjem kulturnih skupnosti pa se je tudi na tem področju premaknilo na bolje. Na Primorskem smo priča pomembnih investicij
v kulturni prostor. V Kopru bo vložena v popolno prenovo Osrednje knjižnice poldruga milijarda starih dinarjev, v Piranu bodo temeljito adaptirali sedanjo knjižnico, v Izoli bo knjižnica dobila no ve prostore v bodočem novem kul turnem domu, prav tako v Sežani. V Postojni dozidavajo knjižnico, kupili pa so tudi nov bibliobus Prav tako v Ilirski Bistrici na črtujejo nove prostore. V Ajdov ščini bo stala nova knjižnica, prav tako bosta Nova Gorica in Tolmin dobila nove sodobne prostore za knjižnično dejavnost. Vse to je v teku ali ponekod že tik pred uresničitvijo in vse to priča o družbeni skrbi za človeka, ki ravno prek knjige najbolj neposredno vsrkava duhovno bogastvo, ki ga obdaja. Vse to naposled priča o tistem pravem vzponu, ki ga je Primorska doživela združena v svobodni ■ domovini Sloveniji in Jugoslaviji.
JOŽE A. HOČEVAR
ZALOŽNIŠKO GRAFIČNO PODJETJE
primorski tisk
TOZD TISKARNA JADRAN
SE
VAM
PRIPOROČA S SVOJIMI
GRAFIČNIMI USLUGAMI
KNJIGOTISKA
IN
BARVNEGA
OFSETA
n. sol. o. — KOPER TOZD ZALOZBA LIPA
s poslovalnicami v Kopru, Izoli, Portorožu, Piranu, Sežani, Postojni, Ilirski Bistrici, Pivki, Desklah in na Vrhniki
VAM PRIPOROČA SVOJE NAJNOVEJSE KNJIGE PRIMORSKIH AVTORJEV:
■	Milica Kacin: Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev
■	Joža Vilfan: Delo, spomini, srečanja
■	Ana Praček-Krasna: Med dvema domovinama

(šl-iplas
KEMIČNA INDUSTRIJA 6601 KOPER
Vsem delovnim ljudem ob 35-letnici sklepa AVNOJ iskreno čestitamo
Bogata žetev koprske založbe Lipa: nad400 naslovov v milijon izvodih
Zaradi majhnosti trga so proizvodni stroški knjige v Sloveniji dvakrat večji kot poprečno v Evropi
		
mm *	-1	#. m 'A .m ar Ja	9» w-mWj		■ JU * 1 M r L Stel!	M, ja Jfc "k. -
PREHRAMBENA INDUSTRIJA*
DELOVNA SKUPNOST
«SKUPNIH SLUŽB»
66320 Portorož, Obala 27
TOZD «BLAGOVNI PROMET»
66320 Portorož, Senčna pot 2
TOZD «ARGO»
66310 Izola, Dantejeva 18
TOZD «GOSAD»
68277 Središče ob Dravi
TOZD «DELAMARIS»
66310 Izola, Tovarniška 13
TOZD ((KMETIJSKA PROIZVODNJA«
66320 Lucija - Portorož, Kampolin 1
TOZD «RIBA»
66310 Izola, Tovarniška 13
TOZD «SOLINE»
66320 Seča 115, Portorož
TOZD «SUDEST)>
66243 Gradišče pri Kozini p. Obrov
TOZD «ZAČIMBA»
66320 Seča 112, Portorož
TOZD «ŽIVILA»
66310 Izola, Oktobrske rev. 11
PRAVA KAVA, GOTOVA IN INSTANT JEDILA, RIBJE KONZERVE, ZAČIMBE IN DIŠAVE, MORSKA SOL, ZELENJAVNE IN MESNE KONZERVE, ČAJI - KLASIČNI IN FILTER, ARGO JUHE, INSTANT NAPITKI IN KAVOVINE, GOBJI PROIZVODI, ULOV IN PRODAJA RIBE, POLJEDELSTVO, SADJARSTVO, VINOGRADNIŠTVO, ZDRAVILNA ZELIŠČA, PROMET NA DEBELO IN DROBNO
Proizvodni program je namenjen prodaji široke potrošnje in družbene prehrane «IRIS program*

hidro - koper
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE Konzulska 2 • 66000 Koper
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE «HIDRO - KOPER« KOPER, KI OBSEGA OBMOČJE OBALNO - KRAŠKE REGIJE VKLJUČNO Z OBČINAMA POSTOJNA IN JL BISTRICA, VKLJUČUJE V SVOJE DEJAVNOSTI VZDR2EVANJE IN IZVAJANJE VODNOGOSPODARSKIH OBJEKTOV TER NAPRAV VSEH VRST, SKRBI ZA VARSTVO OBALNEGA MORJA IN GRADNJO OBJEKTOV OB OBALI, KOT SO MARINE IN PODOBNO
Žmteb
TRAOE
PODJETJE ZA MEDNARODNO TRGOVINO
n. sol. o.
LJUBLJANA, Moša Pijadejeva 29
Tel. 322844, telex 31181
■ iirlA >.	- '
** m v Am ■*?
Dolgoletno uspešno sodelovanje med INTERTRADE, podjetjem za zunanjo trgovino iz Ljubljane in Drogo iz Portoroža se nadaljuje tudi po združitvi Droge z Delamarisom iz Izole. Res da se je funkcija tako združenih obalnih delovnih organizacij Droge - Delamarisa precej razširila, vendar je ravno v tej razširjeni dejavnosti tudi obilica možnosti za nadaljnje poslovno in siceršnje povezovanje med INTERTRADE, kot specializirano zunanjetrgovinsko organizacijo in proizvodno organizacijo, kot je Droga - Delamaris.
Eno takih področij je tudi ulov rib in njihova predelava. Razumljivo je, da slovenska ribiška flota ni ravno velika in da tudi ni ustrezno opremljena s sodobnimi tehnološkimi pripomočki, ki bi ji omogočali sodobno lovljenje rib, njihovo ustrezno skladiščenje in predelavo. Ker ima INTERTRADE v svojem okviru dejavnosti tudi sektor za ladjedelništvo, je le-ta v po-vežaVi z.ladjedelnico «GREBEN» iz Vele Luke na Korčuli, naročil izdelavo dveh ribiških ladij, s katerima bo upravljala delovna organizacija Droga - Delamaris.
Mnenja smo, da je to eden poizkusov, kako modernizirati slovensko ribiško floto, delovnim organizacijam, ki se v okviru svoje dejavnosti ukvarjajo z ribolovom in predelavo rib, v tem primeru Drogi - Delamarisu, pa omogočiti, da se ustrezno usposobilo v širšem okviru jugoslovanskega ribištva in predelave rib.
Še besedo, dve o ladjah, ki jih je naročil INTERTRADE v ladjedelnici GREBEN v Veli Luki na Korčuli in katerih splovitev pričakujemo te dni. Gre za popolnoma novo tehnologijo izdelave ribiških ladij iz ojačenega poliestra, katero so razvili domači strokovnjaki. Te, imenujmo jih plastične ladje, so v celoti izdelane iz že omenjenega materiala, v dolžino merijo 23 m, v širino pa 6,86 m. Tudi za svetovne razmere v izdelovanju ladij predstavlja taka tehnološka rešitev precejšnjo novost, ker v svetu trenutno ni veliko držav, ki bi izdelovale tako velike ladijske objekte, namenjene ribištvu izključno iz ojačenega poliestra brez dodatka še ostalih materialov. Omenimo še, da pri opremi ladij prav tako sodelujejo domači proizvajalci kot npr.: Rade Končar (generatorji), Litostroj (črpalke), Prva petoletka (hidravlične črpalke) itd.
Razen že omenjenih tehnoloških rešitev pa pričakujemo tudi, da se bosta ladji tudi sicer obnesli kot racionalnejši rešitvi pri pospeševanju našega ribištva. Gre predvsem za njuno težo, ki je v primerjavi s klasično grajenimi ladjami manjša, od tod večja sposobnost manevriranja pri samem ulovu ter manjša poraba goriva. Vse to in pa tudi nižja cena izdelave spričo drugačne tehnologije in uporabe drugačnih materialov obeta, da smo verjetno na dobri poti posodobitve slovenske ribiške flote.
Ob koncu naj omenimo še, da bosta ladji nosili imeni «IN-TERMARIS l» in «INTERMARIS ll».
OBČANI PRISPEVAJO V PETIH LETIH 18 MILIJARD STARIH DINARJEV
S samoprispevkom bodo v novogoriški občini zagotovili vse potrebe obveznega šolstva
Akcijo so pričeli leta 1975, končali jo bodo čez dve leti - Zgrajenih bo čez 50 sekcij otroških vrtcev in vrsta novih osnovnošolskih stavb - Pred tednom so odprli novo šolo v Dornbergu, še ta mesec je na vrsti nova šola v Kojskem
Nova osnovna šola v Dornberku, ki so jo odprli prejšnjo soboto ob občinskem prazniku Nove Gorice in za katero so porabili preko 30 milijonov novih dinarjev (3 milijarde starih), je zelo važna pridobitev v urejanju prostorov obveznega šolstva na področju občine Nova Gorica. V Dornberku je bila prejšnja šola dotrajana, potreba po novih šolskih prostorih je bila zelo velika. V novi šoli imajo 13 učilnic in drugih kabinetnih prostorov, telovadnico, avditorij za približno 300 gledalcev in tudi amfiteater za poletne prireditve na prostem. Služila bo osnovnošolskim otrokom iz Dornberka in onim druge stopnje o-snovne šole iz Prvačine, njeni prostori, kot sta avditorij in amfiteater, pa bosta služila vsemu prebivalstvu, saj bodo tu lahko imeli razne prireditve, koncerte, gledališke nastope, predavanja. Šola bo tako služila izobraževanju o-trok in kulturnemu izživljanju odraslih.
Dornberška šola je le eden, čeprav doslej največji objekt, ki so ga na področju novogoriške občine. zgradili s sredstvi samoprispevka, ki so ga sprejeli v aprilu 1975. Že prej so ugotavljali, da so potrebe po osnovnih šolah in o-troških vrtcih precejšnje. S samoprispevkom krajanov v Novi Gorici in Solkanu so zbrali denar za gradnjo osnovne šole v Solkanu in ta je bila odprta pred dvema letoma. Od 1. julija 1975 pa plačujejo vsi ljudje novogoriške občine, ki so v delovnem razmerju v podjetjih, pa še obrtniki in upokojenci, po dva odstotka od svojih dohodkov v sklad samoprispevka za šolske gradnje. Plačevanje tega samoprispevka se bo končalo 30. junija 1980. Doslej so v ta sklad zbrali 92.837.092 novih dinarjev (nekaj več kot devet milijard) in predvidevajo, da bodo v ostalih dveh letih, upoštevajoč naraščajoče dohodke, nabrali približno še enkrat toliko. Seveda pa je treba pri tem upoštevati, da bodo tudi gradbeni stroški večji in da bodo zaradi tega v razdobju petih let zgradili to, kar so predvideli preden so razpisali samoprispevek. Povedati je sicer treba, da plačujejo na tem področju tudi druge samoprispevke, kot n.pr. za šempstrsko ’ olnišnico, za stanovanja itd. Ponekod imajo tudi sa moprispevke krajevnega značaja, ki služijo za nekatera jithia dela v krajevni skupnosti.
Omenili smo, da so bile potrebe po novih šolskih prostorih zelo velike. Večina osnovnih šol na podeželju je bila še iz časov avstrijske vladavine, ko so jih zgradile naše prizadevne slovenske občine. Podoben položaj imamo tudi na italijanski strani Goriške, kjer je večina šol na našem podeželju š° iz avstrijskih časov, čeprav so bile nekatere med njimi adaptirane in prenovljene. Številna poslopja so bila poškodovana v času narodnoosvobodilne borbe in po o-svoboditvi so bila na hitro obnovljena. Niso pa zadoščala današnjim potrebam in ponekod je bil položaj zelo pereč. Posebej še v Novi Gorici kjer se je naselilo veliko novih ljudi, predvsem mlajših.
V	povojnem času so bile zgrajene v Novi Gorici številne nove šole, vrtci, razne srednje šole, vendar potrebe novega upravnega in gospodarskega središča so bile in so še vsak dan večje. Poleg tega pa je bilo treba na vsem področju občine poskrbeti za varstvo predšolskih otrok, ker je bilo treba upoštevati dejstvo, da so šte-vi'ne matere zaposlene in da morajo zaradi tega dati otroke v o-troški vrtec. Tudi zaradi tega so v načrtu za petletni samoprispevek predvideli gradnjo oziroma a-daptacijo velikega števila otroških vrtcev. Prej so lahko sprejeli v vrtce od 15 do 20 odstotkov vseh otrok med tretjim in sedmim letom. ko bo načrt novih vrtcev izpeljan do konca, pa jih bodo lahko sprejeli do 40 odstotkov. Že sedaj je v vrtcih na področju novogoriške občine 34 odstotkov vseh otrok. Višina 40 odstotkov pa naj bi bila optimalna, kajti vsi starši ne dajo svojih otrok v vrtec, i-majo pač drugače urejeno doma in otroškega varstva ne potrebujejo.
V	petletnem načrtu gradnje novih vrtcev so predvideli nad 50 razredov. V vsakem naj bi bilo od 20 do 25 otrok. Pedagogi namreč menijo, da je to število idealno za vsako sekcijo otroškega vrtca. Novi vrtci naj bi torej služili več kot tisoč otrokom.
V	treh letih so zgradili in izročili svojemu namenu vrtce v Solkanu, Desklah, Opatjem selu, Kojskem, v Novi Gorici (Ledine) in v Vrtojbi. V zelo kratkem razdobju. še letos, bode odprli vrtce v Braniku, Ročinju in Kanalu, v de lu ali pa v načrtu so še vrtci v Šempasu, Prvačini, Dobrovem, Grgarju, Kalu nad Kanalom, Kostanjevici na Krasu, Biljah, Šempetru, Trnovem in Bukovici. Poleg onih v omenjenih krajih seveda obstaja že več let še cela druga mreža vrtcev, v zadnjem času pa se je pokazala potreba po še enem vrtcu v Novi Gorici, v sklopu večjega naselja na Ledinah. O tem bodo seveda morali pomisliti ta koj, ko bo zaključen šolski samoprispevek.
Naše bralce bo zanimalo še to, da imajo v vrtcih različne urnike. V Novi Gorici in Šempetru sprejmejo otroke že od šeste ure zjutraj, ko gredo starši na delo. na podeželju pa se življenje v vrtcu prične kasneje. Otroci so v vrtcih od desete do osme ure. Ker i to obvezna šola plačujejo starši del vzdrževalnine. Ta znaša v letošnjem letu za deseturno dnev no oskrbo 161.000 starih dinarjev Pristojbine, ki jih plačujejo star ši, so različne, upoštevajoč dohod ke posamezne družine. Najmanj kar je treba plačati je trideset odstotkov (48.300 dinarjev mesečno), zatem se prispevek stopnjuje do 80 odstotkov (128.800 dinarjev mesečno) za ljudi z visokimi osebnimi dohodki. R. /.liko krije občinska skupnost.
S samoprispevkom pa so ali bodo uredil' tudi vrsto osnovnih šol. Doslej so zgradili popolnoma novo šolo v Dornberku, dodali nekaj prostorov dijaškemu domu v Novi Gorici, izvršili adaptacije na poslopju osnovne šole v Braniku, prispevali del sredstev za gradnjo posebne šole na koncu Kidričeve ulice v Novi Gorici. Kot se bodo naši bralci spominjali so to šolo zgradili, po predlanskem potresu, delovni ljudje in podjetja iz Bosne in Hercegovine, Nova Gorica pa je morala iz svojega primakniti nekaj sredstev.
V Kojskem bodo v nedeljo, 23. septembra, odprli prenovljeno stavbo osnovne šole in v tej bo tudi vrtec. V Brdih je več manjših šol, poslopje v Kojskem pa je bilo poškodovano od potresa in več kot polovico denarja za obnovo je prispevala Črna gora. Približno polovico denarja so črpali iz že o-menjenega samoprispevka.
Osnovne šole pa bodo s tem denarjem gradili tudi drugod. V Šempasu se bo še letos pričela gradnja popolnoma nove šole, podobne dornberški in bo služila približno 300 šolskim otrokom iz Šempasa, Ozeljana, Vitovelj in bližnjih vasi. V Novi Gorici bodo. zaradi že omenjenih naraščajočih potreb, zgradili še eno popolno osnovno šolo. Locirana bo na koncu Kidričeve ceste, v neposredni bližini posebne šole. Povečali bodo tudi kapacitete dijaškega doma v Čepo-vanu. Ta služi v zimskih mesecih osnovnošolskim otrokom iz oddaljenih vasi Banjške in Trnovske planote, ki ne bi mogli sicer vsak dan v šolo. V tem domu živi v zimskih mesecih približno 35 o-trok. S sredstvi samoprispevka bodo zgradili še novo telovadnico v Mirnu.
To je v glavnem program, ki so ga sprejeli pred leti in ki bi bil moral biti zaključen čez dve - tri leta, ko bodo zgradili vse, kar so načrtali. S tem bi v glavnem uredili sedaj še odprta šolska vprašanja. Poglavje zase pa bo še vedno ostala Nova Gorica, kjer se prebivalstvo iz leta v leto veča. Tu je že precej šol, pa jih je še vedno premalo. Na Ledinah so komaj zgradili otroški vrtec, pa morajo že misliti na novega. Kljub temu, da imajo v Novi Gorici v načrtu gradnjo nove osnovne šole s 24 učilnicami, že predvidevajo, da bo tu v najkrajšem času tre ba zgraditi še eno tako šolo, saj imajo danes v Novi Gorici dvojno izmeno v osnovni šoli. če ne bi prebivalstvo naraščalo, bi to odpravili takrat, ko bo zgrajena prej omenjena osnovna šola. Tako pa ne bodo, ker so potrebe iz dneva v dan večje. V ostalih krajih pa je pouk le v dopoldanskem času
in prizadevajo si, da bi do tega prišlo tudi v Novi Gorici.
Seveda bi morali govor o šol skih stavbah razširiti tudi na srednje šole, pa ni bil to namen na šega članka. Omenimo naj le, da v Novi Gorici gradijo, upoštevajoč določila šolske reforme, stavbo novega Centra usmerjenega izo-obraževanja, ker bodo že čez nekaj let v Sloveniji uvedli desetletno obvezno šolanje. Osemletna o-snovna šola bo dobila dveletni obvezni podaljšek, šele potem se bodo dijaki usmerili za študij na različnih šolah. Nekaj podobnega predvideva tudi šolska reforma v Italiji, kjer nameravajo urediti na nižjih gimnazijah dveletno skupno šolanje šele zatem bi se dijaki usmerili v posebne višje srednje šole. V Sloveniji povsod gradijo nove šole, da bi že od vsega začetka imeli na razpolago nova poslopja. V Tolminu so poslopje že zgradili, prav tako v Ajdovščini. V Novi Gorici bo novo šolsko poslopje nared že v prihodnjem letu. '■'užilo bo v glavnem dijakom iz raznih krajev novogoriške občine, pa tudi onim iz sosednjih občin. Seveda bodo v prihodnjih letih potrebovali še nova poslopja ali adaptacije za druge srednje šole.
Važno pa je eno: s petletnim samoprispevkom bodo enkrat za vselej uredili celotno vprašanje otroškega varstva in osnovnih šol na celotnem področju novogoriške občine.
MARKO WALTRITSCH
grafično podjetje
SOČA
NOVA GORICA
65290 Šempeter pri Gorici Poštni predal 1 Tel.: h.c. 23-615 2iro račun 52000-601-10201 pri SDK Nova Gorica
■	Tiskarna SOČA Šempeter
■	Knjigarne NAŠA KNJIGA v Novi Gorici, Ajdovščini, Šempetru in Vipavi
čestita ob praznovanju priključitve Primorske k Jugoslaviji
trnovSKI maraton
Organizacijski komite 65280 IDRIJA, Vodnikova 2, telefon 065-71-090
V V
SKUPŠČINA
OBČINE NOVA GORICA
IN
DRUŽBENO
POLITIČNE
ORGANIZACIJE
ČESTITAJO
ob 35-letnici priključitve Primorske, Istre, Zadra, Reke in otokov matični domovini in še posebej občanom novogoriške občine ob številnih uspehih in proslavah občinskega praznika
Pogled na kompleks novogoriške tovarne pohištva «Meblo»
PRIMORJE GORICA
trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo n. sol. o.
Šempeter pri Gorici, Nikole Tesle 10
Jugoslavija
■ ■Ml
s TOZDI :
(■M
ki rtUM	si*)', m*- 'J n
-	Alpkomerc, Tolmin,
-	Brda, Dobrovo,
-	Gamex, Šempeter pri Gorici,
-	Goriška, Šempeter pri Gorici,
-	Hubelj, Ajdovščina,
-	Kurivo, Nova Gorica,
-	Gostinstvo, Rožna dolina
Priporočamo usluge naših trgovin in gostinstva
zavarovalna skupnost triglav
OBMOČNA SKUPNOST NOVA GORICA
ČESTITA
VSEM ZAVAROVANCEM IN OBČANOM NOVE GORICE
OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA IN 35-LETNICI PRIKLJUČITVE K JUGOSLAVIJI TER ZELI VELIKO POSLOVNEGA SODELOVANJA
/0 ljubljanska banka
podružnica Nova Gorica

Industrija
za predelavo plastičnih mas
«POLIGALANT»
n. sol o.
TOZD EKSTRUZIJA, BRIZGALNI in POLIDENT 65293 VOLČJA DRAGA PRI NOVI GORICI TEL.: H.C 53-013, DIREKTOR 53-050, KOMERCIALA 53-041 TELEX: YU POLING 34-338
PROIZVAJAMO:
■	POLIETILENSKO IN POLIPROPILENSKO EMBALAŽO S TISKOM IN BREZ TISKA
■	BRIZGANE ARTIKLE ZA ŠIROKO POTROŠNJO IN KOOPERACIJO
■	AKRIL.ATNE ZOBE »POLIDENT* CROSS-LIKEND
■	PVC ROLETE, PROFILE ZA PREDALE. OBLOGE STEN IN PREGRADNE STENE
čestita
ob občinskem prazniku vsem občanom novogoriške občine in vsem prebivalcem Primorske ob 35-letnici priključitve k Jugoslaviji
Hitreje v korak s časom s tekočim računom Ljubljanske banke, podružnice Nova Gorica
-(jMua
Zaključna dela v gradbeništvu
NOVA GORICA
telefon:
(065) 23-731, 23-755, 21-263, 21-336 telegram:
FINAL NOVA GORICA
IZVAJAMO:
visoke gradnje, industrijske tlake, toplotne obloge fasad, podložne estrihe, slikopleskarska - tapetarska in gipsarska dela, knin - gips in lesene obloge, vse vrste podov, stavbno pohištvo ter notranjo opremo, steklarska dela ter brušenje stekla in izdelavo ogledal, elektro in vodovodne inštalacije
A
NAJ STAREJŠA TEKSTILNA TOVARNA NA SLOVENSKEM
150 let tekstilne tovarne v Ajdovščini
TEKSTINA uspešno posluje s posluhom za vedno menjajočo se modo - Nekoč je bilo to edino industrijsko podjetje v Ajdovščini
V Ajdovščini so se zbrali tekati iz vse Slovenije, da bi po-Jstili visoki jubilej delovnih ljudi »vščine in gornji Vipavske “ine:	150-letnico obstaja tek-
|®ne tovarne v Ajdovščini in s v zvezi 150-letnice slovenske ^stilne industrije, saj je bila Novska tovarna, ki so jo sicer Janovih kako leto prej, delo v *j pa se je dejansko pričelo -v JJj 1828, prva tovarna tekstilne [Nse na vsem slovenskem ozem-*• Na včerajšnjo proslavo so prišli delavci iz številnih tekalnih tovarn na Slovenskem in “i iz drugih krajev Jugoslavije se je uvrstila v vrsto proslav, ;So v tem mesecu na Primoram in v Istri ob obletnici zgodo-jtiske odločitve o priključitvi teh 5*jev matični domovini. Prav v ~'dneh prihaja do izraza še drug 'fen moment zgodovine Ajdov-
ščine, saj je bila tu, v prvih dneh maja 1945, takoj po osvoboditvi, ustanovljena slovenska narodna vlada.
TEKSTINA je današnje ime tekstilne tovarne v Ajdovščini. V njej je 750 zaposlenih, kar je tudi v evropskem merilu danes klasično število zaposlenih v tekstilnih tovarnah. Tekstilne tovarne o-puščaje nekdanjo večtisočglavo zaposlitev in se ustalijo pri številu izpod tisoč zaposlenih. Strokovnjaki pravijo, da je v modernizaciji strojnega parka in v standardnem številu zaposlenih meja rentabilnosti tovarne, posebno ker prihaja do hude konkurence s stra-ni držav tretjega sveta.
V ajdovski tekstilni tovarni so se v zadnjih letih visoko specializirali. Do še pred približno osmimi leti. šo v njej izdelovali vse, predilniško stroko in
delali po trenutnih naročilih trga. Zaradi takega načina poslovanja so morali čestokrat menjavati proizvodnjo in to jim ni dajalo tiste rentabilnosti, ki bi bila potrebna za nemoten razvoj tovarne. Zaradi tega so se odločili za specializacijo 'a danes izdelujejo izključno
______ _o___ _ b . kar spada v
..........................................................■■■■■■•■■a
PRIHODNJE LETO BODO IMELI VEČ KOT 1000 ZAPOSLENIH
Vse za otroka»je pester program mirenske tovarne ievljev CICIBAN
letni izdelavi nad milijon parov otroških čevljev so dodali še izdelavo lesenih in prodajno mrežo trgovin z vsem, kar potrebujejo otroci - Majhni obrati v Kalu nad Kanalom, Cerovem v Brdih, Dolenji Tribuši in kmalu v Jelšanah
'grač *°varne
V vsej Sloveniji in predvsem na ^ročju novogoriške občine so se N leti odločili, da zaradi po-jjtiljkanj delovne sile v indu-pijsko razvitih središčih, poišče-!° delovno silo v odmaknjenih kra-tako, da tam postavijo manjše Nfate. Na tak način je industrijam podjetjem uspelo dobiti de-l tiio silo, stroški za opremo delnic so bili sicer enaki onim do 'tierih bi prišlo v industrijskem ctiitru, vendar pa ni bilo treba *taditj novih stanovanj, šol, vrt-
no Makedonijo. Odločili pa so se za bližnjo rešitev svojega vprašanja in že leto. bodo v Ilirski Bistrici odprli še en obrat šivalnice, ki bo začasnega značaja, dokler ne uredijo prostorov v Jelšanah, kjer naj bi v roku dveh let zaposlili približno 100 ljudi.
V osrednji tovarni mirenskega Cicibana in v zgoraj omenjenih o-bratih je sedaj zaposlenih približno 930 ljudi, v.samem Mirnu pa okrog 700 Z novimi obrati bodo v prihodnjem letu prekoračili mejo tisoč
ciciban
Tovarna obutve in otroških potrebščin MIREN pri GORICI
P.O.
SE S SVOJIMI IZDELKI PRIPOROČA
CENJENIM ODJEMALCEM
?v. vseh drugih naprav. Na č.u-1 strani pa so ljudje v odročnih 0fatih predelih ostali doma (tam “imeli hišo. kmetijo, gozd, šolo,
, •), dobili zaslužek v domači to-“rni in imeli še dovolj časa, da ® v prostem času opravljali delo “domačem posestvu.
tem bilo ustavljeno izselje je, domačini so pričeli popravki hiše, uredili so si cestne zveze ' dolino. Skratka, v kraje, ki jim S grozilo izseljevanje, je spet pri-' 9 življenje.
*ako je v številnih krajih novo-^tiške ir tolminske občine. Pred Ntimj ietj so se tega dela lotili Jdi v mirenski tovarni otroške “ut v e «Ciciban». V njihovih obra-v Mirnu je bila in je zaposle-, Predvsem delovna sila iz Mir-spodnje Vipanske doline'ter “tiškega Krasa. Za vse te ljudi * Poskrbljeno za vsakdanji brez-?:“čni prevoz z avtobusi, v tovar-1 dobijo vsi izdatno kosilo. lV tovarni so bili že več časa v i“‘avah zaradi proizvodnje. Niso L^cli težav s prodajo svojih izdel-“v, nasprotno, izdelati so jih mo-j?*' še več, ker so imeli in še ima-in so prepričani, da bo tako ki v bodoče, precejšnje povpra-krnije. Ko bi bili širili tovarniške ^ostore v Mirnu, bi morali dati .tiiko denarja v sklad za grad-stanovanjskih hiš, kajti v neredni okolici sploh ni bilo več k°vne sile na razpolago. Zato P najprej odprli šivalnico v Ka-k "ad Kanalom in tam je danes “Poslenih okrog sto ljudi, pretež-r ženske delovne sile. Do tega Kaia ' bila speljana tudi asfaltira cesta. V tem obratu šivajo panje dele čevljev. Kmalu zatem r? odprli še en podoben obrat v v ti>vem v Brdih. Tudi tam je zaplenili 100 ljudi, sedaj podaljšu-P° halo in že v prihodnjem letu |ko ta,
H
tan zaposlili še drugih 50
Jfer so se lotili proizvodnje lese-3 igrač, so en tak obrat, s pridno 50 zaposlenimi, odprli v Do-,aji Tribuši v lanskem letu. Za k' večjega povpraševanja po Jelkih imajo še vedno probleme (plovno silo. Z letali dajejo ši-“ vrhnje dele čevljev v oddalje
zaposlenih.
Poudariti ie treba uspeh te tovarne, ki izhaja iz stare tradicije mirenskih čevljarjev. P0 o-svoboditvi so v letu 1947 ustanovili čevljarsko zadrugo, že naslednje leto se je ta spremenila v industrijsko podjetje Jadran, v katerem so izdelovali vse vrste čevljev. Pri kmečki zadrugi so leta 1953 ustanovili obrat za otroško obutev, ki so mu dali ime Ciciban. devet let kasneje sta se Ci-
ciban in Jadran združila v eno samo podjetje, leti so opustili izdelavo čevlje; za odrasle in se specializirali z otroško obutvijo.
Pred približno petimi leti so še razširili svoj delokrog po ugotovitvi, da obstajajo v Jugoslaviji velike možnosti za prodajo vsega, kar potrebujejo otroci. Temu programu so dali naslov «Vse za o-troka*. Doslej so odprli štiri specializirane trgovine v Kopru, Sarajevu, Mirnu in na Reki (letos). V teh trgovinah dobiš vse kar potrebujejo otroci, od čevljev do o-blek, od igrač pa do vse opreme za dojenčke. Te trgovine lepo u-spevajo, v prihodnjih letih nameravajo odpreti podobne trgovine v vseh večjih krajih Jugoslavije.
Kot smo že omenili izdelujejo v svojih obratih predvsem otroške čevlje. Teh izdelujejo letno nad milijon parov. V glavnem prodajo svoj izdelek na jugoslovanskem tržišču, nekaj pa tu Izvažajo, predvsem na Nizozemsko. Izdelujejo pa tudi poliuretanske podplate, letno dva lilijona in pol parov. Uporabljajo jih predvsem v domači tovarni, imajo pa še druge kupce in v tujini močnega kupca v Sovjetski zvezi. V svojem programu pa imajo tudi izdelavo poliuretana za drugačne potrebe.
V Dolenji Tribuši izdelujejo, kot smo žt omenili, lesene igrače za otroke. Gre predvsem za vzgojne igrače. Te gredo zelo dobro v promet v lastnih trgovinah, pa tudi drugod. V načrtu imajo še_ izdelavo drugih otroških potrebščin, s katerimi bodo zalagali tako svoje trgovine kot drugo trgovsko mrežo. V mirenski tovarni imajo že uskladiščene stroje za izdelavo otroških dud in steklenic za razne potrebe. S proizvodnjo bodo pričeli najbrž že prihodnje leto, ko bodo zgradili nova skladišča in tako izpraznili sedanje prostore. Tovarna je v nenehnem razvoju, letos so zgradili tudi energetsko postajo.
Prej smo omenili, da se delavci zaposleni v Cicibanu vozijo vsak dan v Miren z brezplačnimi avtobusi. Prihodnje leto bodo pričeli graditi dva stanovanjska bloka v katerih bo približno dvajset stanovanj. S tem bodo pripomogli k odpravi stanovanjske stiske.
M. W.
modne tiskane tkanine in pestro tkane tkanine za lahka ženska oblačila in moške srajce. Sedemdeset odstotkov svoje proizvodnje prodaja konfekcijskim podjetjem, ostalo gre v drobno trgovino. Letno proizvedejo 4 milijone metrov tkanin in ker so zelo kvalitetni in tudi stalno spremljajo modo na Zahodu so tkanine zaradi tega vedno modno zelo aktualne in nimajo nobene težave s prodajo. Zaradi tega so tudi dobili visoka priznanja na raznih modnih sejmih.
Taka je današnja usmeritev tekstilne tovarne, ki ju je tržaški trgovec Josef Chiozza ustanovil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Imenovala se je Cesarsko kraljeva privatna mehanična predilnica, pričela je obratovati leta 1828, njena barvama pa leta 1829. Deset let kasneje je bilo v tovarni zaposlenih 343 delavcev. V letu 1843 so imeli 13.800 vreten in izdelali 612 tisoč 560 dunajskih funtov bombažne preje. Tovarna je bila zelo modema, prva v avstrijskih deže-
lah je leta 1839 dobila Fourneyro-novo turbino, ki je bila izdelana v Parizu. Proti koncu stoletja je predilnico prevzela tržaška delniška družba, v kateri je bil generalni direktor Leopoldo Brun-ner, ki je bil tudi precej močan delničar. Tik pred vojno je bilo v tovarni zaposlenih nad 1.100 delavk in delavcev, ki so na mah izgubili zaslužek, ker se je delo v( njej ustavilo, v njenih prostorih pa je bila vojaška bolnišnica.
Po koncu prve svetovne vojne se j » delo v tovarni obnovilo, prišlo je do spremembe lastništva, vendar pa je gospodarska križa ob koncu tridesetih let močno udarila tudi v ta predel in leta 1932 je prišlo do likvidacije družbe, ki je prekinila več kot stoletno delovanje tekstilne tovarne v Ajdovščini. To je seveda prizadelo prebivalstvo in tudi zaradi tega se je veliko ljudi iz vse Vipavske doline v tistih letih izselilo v tuje prekomorske dežele.
Prebivalci Vipavske doline, ki so bili v celoti vključeni v narodnoosvobodilno gibanje, so po osvoboditvi sklenili obnoviti tekstilno industrijo. Priprave za obnovitev dela v tekstilni tovarni v Ajdovščini so se pričele že leta 1948, prve statve so stekle avgusta 1949, do konca leta pa je že obratovala manjša tkalnica. To je bil zametek današnjega industrijskega razvoja Ajdovščine, kjer je danes več’ industrijskih podjetij, ki s vojirrv izdelki uspevajo na celotnem jugoslovanskem trgu in tudi na tujih tržiščih.
M. W.
DELOVNA ORGANIZACIJA
TRGOPROGRES
UMAG
v sklopu SOZD AGR0TURIST UMAG je sestavljena iz:
1.	TOZD Zunanja trgovina
2.	TOZD Oskrba ladij
3.	TOZD Proizvodnja in vzreja živine
TOZD ZUNANJA TRGOVINA izvaža lastne proizvode, proizvode iz proizvodnega programa SOZD, proizvode in izdelke podjetij, s katerimi ima podpisane in registrirane samoupravne sporazume o združenem delu in sredstev; u-važa reprodukcijski material in opremo za lastne potrebe, potrebe znotraj SOZD in za druge delovne organizacije; zastopa tuja podjetja. Predstavništva: Zagreb, Beograd, Nova Gradiška.
TOZD OSKRBA LADIJ v lastnih prodajnih mestih: Koper, Piran, Izola, Umag, Novigrad, Poreč, Reka; oskrbuje tuje in domače ladje in jahte z domačim in tujim blagom ter nudi ostale usluge.
TOZD PROIZVODNJA IN VZREJA ŽIVINE iz farm v: Kontarini, Ječi, Dolini Mirne, Vrsarju, kooperacija s posameznimi proizvajalci v Istri, izdelki katerih so namenjeni izključno izvozu v Italijo in Grčijo ter oskrbi hotelov znotraj SOZD med turistično sezono.
Posebno so zastopani kooperantski odnosi s kmetijskimi organizacijami na področju severne Hrvatske.
goriške strojne tovarne in livarne
n. sol. o. NOVA GORICA
gostol
PESTITA,
ob zgodovinskem prazniku odločitve o priključitvi Slovenskega .. prliliSSb Jugoslaviji
§
DIVAČA
INDUSTRIJA - VELETRGOVINA
AKC adriacommerce
EXPORT-IMPORT KOPER, JUGOSLAVIJA
T P A TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV - DIVAČA 1	” tel. 74546, 74547, komerciala 066 - 22470
■ n ■ INDUSTRIJA PLASTIČNIH IZDELKOV *	■	' Izola, Cankarjev drevored
I	UPRAVA: EXPORT - IMPORT: ,	»	Koper, JLA 25/a tel. 22583 Koper, JLA 25/a tel. 22171 Koper, Volkovo nabrežje 30	telex: tel.	34111 22285
POSLOVNE	POSLOVALNICA:	Ljubljana, Celovška 268	tel.	54041
ENOTE	i	Beograd, Stanoie Glavaič 8	tel.	320716
	i	Zagreb. Savska cesta 41/9	tel.	511505
	, TRGOVINA:	Zagreb, Prolet. brigade 222	tel.	513705
'«£ i “>•„	. ..	J ’	Tovarna električnih	aparatov TEA — Divača —	telefon	74546
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
c
Tito
Izbor iz del
/O ljubljanska banka
splošna banka Koper
PSI?-
v vseh poslih s prebivalstvom
»tnih izkušenj
'r 1
' e Koper in Kreditne banke Koper
Splošna banka Koper
ČESTITA VSEM PREBIVALCEM PRIMORSKE OB 35-LETNICI PRIKLJUČITVE K JUGOSLAVIJI
Izbor iz del tovariša Tita zajemal osrednje teme iz celotnega avtorjevega opusa v naslednjih petih knjigah:
1.	REFERATI NA KONGRESIH IN KONFERENCAH KPJ IN ZKJ
2.	DELAVSKI RAZRED IN ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
3.	NACIONALNO VPRAŠANJE IN REVOLUCIJA
4.	SAMOUPRAVLJANJE
5.	JUGOSLAVIJA V BOJU ZA NEODVISNOST IN NEUVRŠČENOST
Dela tovariša Tita so temeljni ustvarjalni prispevek k marksistični misli, najpopolnejši in najmočnejši izraz idejnopolitičnih in zgodovinskih izkušenj In prakse našega komunističnega gibanja ter njegovega boja za revolucionarno preobrazbo družbe In zgraditev samoupravnega socializma. Hkrati j pa'ima Titovo delo daljnosežen, svetovni pomen v boju delavskega razreda in vseh naprednih sil za neodvisnost, enakopravnost, neuvrščenost in socializem.
Izbor je sestavil poseben uredniški odbor z urednikom lotne izdaje prof. dr. M. Filipovičem na čelu.
Cena kompleta je 750,- dinarjev
(plačl|ivo v zaporednih mesečnih obrokih po 100.- dinar|ev)
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana
Jj
Mercator
sestavliena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n.sub.o., Ljubljana
mercator/ rudar idrija
trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, 65280 Idrija, St. Rozmana 1, p.o.
telefon: h. c. 71-028, 71-486, računovodja 71-026, telegram: Mercator, TOZD Idrija, p. p. 37 — 65280 Idrija
V sestavu delovne organizacije so:
TOZD UNIVERZAL Idrija, Ljubljanska b trgovina na drobno
TOZD PRESKRBA Idrija, Mokraška vas (Sp. Idrija) trgovina na debelo
TOZD JAVORNIK Idrija, Staneta Rozmana 35 gostinstvo
Lep pozdrav bralcem PRIMORSKEGA DNEVNIKA


V. * *	.	^%0/ki
-	£HŠ§
yswj
mas?.

»,«,» r*KS
fesi. **i
PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO PRALNIH IN ČISTILNIH SREDSTEV
>u«i)A*a . ooiPoutmu c c s v a % • i u g o v i a m ha
£ X P O RT IMPORT
DniaMuhofut'
MEDNARODNA ŠPEDICIJA JN TRANSPORT
,	Glavna direkcija Koper
Vojkovo nabrežje 32
' i1 ’ •	• •	Telefon: 21-830	..........
Telex: 34-117, 34-140, 34-113
Opravlja preko vanjo združene TOZD ŠPEDICIJA KOPER n.sol.o. in TOZD transport KOPER n.sol.o. ter njunih filial, izpostav in poslovalnic v vseh večjih mestih, lukah in mejnih prehodih Jugoslavije vse posle mednarodne špedicije in trasporta doma in v tujini.
S 47 filialami, izpostavami in poslovalnicami
NUDI
popoln špediterskl servis, organizira prevoze po suhozemnih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno -špediterskih in carinskih zadevah; ( z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov. Specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit preko luk Reke in Kopra ter opravljanje špediterskih storitev na sejmih in razstavah doma in v tujini; vse storitve opravlja strokovno, hitro in zanesljivo.
Zaupajte svoje blago organizaciji	■ i ,	.
INTEREUROPE
In prepričali se boste o našem strokovnem In skrbno opravljenem servisu.
Turistično hotelsko podjetje ___________________ Portorož
GRADBENO
INDUSTRIJSKO
PODJETJE
LJUBLJANA
TOZD
GRADBENA
ENOTA
RAVNE n.solo.

Ob obisku slovenske obale koristite kvalitetne storitve v naših objektih v Portorožu, Piranu, Izoli in Ankaranu, za katere je porok dolgoletna tradicija in ugled
Informacije t TURISTIČNO HOTELSKO PODJETJE PORTOROŽ
/V L. J	it’ | •• '1 ' / . I. . ' , V	‘ ' ■, *
Obala 77, 66320 Portorož, telefon 066/73-281, telex 31154/
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE VRHNIKA
čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom ob
35. obletnici
odločitve o priključitvi Slovenskega primorja, Istre in otokov k matični domovini
ISKRA
Široka potrošnja, n. sol. o. TOZD — Tovarna za montažo elektromotorjev, n. sub. o.
Spodnja Idrija
PROIZVAJA MIKROMOTORJE:
♦	kolektorske
♦	asinhronske
♦	kondenzatorske
♦	signalne sirene
♦	črpalke za pralne stroje Itd.

Lesna in pohištvena industrija Idrija
N. SOL. o.
SPODNJA IDRIJA, JUGOSLAVIJA
TELEFON: (065) 76-010
r o i z v a j a :
•	SPALNICE IN SESTAVLJIVO POHIŠTVO
•	MASIVNE REGALE IN MIZE
•	ŽAGAN LES IN EMBALAŽO
KO P E R LJUBLJANSKA C. 13
TO^/iOS 90 electronic
prvenec
močnejših
tomosovih
motornih koles
25
1953 - 1978
Volan
Ljubljana
veletrgovina, servisi
izvoz - uvoz KERSNIKOVA 6
NUDI
—	V SVOJIH TRGOVINAH V LJUBLJANI, BEOGRADU, SKOPJU, SUBOTICI, TRBOVLJAH REZERVNE DELE ZA MOTORNA VOZILA TER SPLOSNI IN ELEKTRO MATERIAL TER VSE ZA GARAŽO
—	V SERVISIH V LJUBLJANI IN TRBOVLJAH SERVISIRANJE TER VZDRŽEVANJE MOTORNIH VOZIL
—	V PREDSTAVNIŠTVU IN TRGOVINI MARIBOR VOZILA VW, AUDI, REZERVNE DELE IN AV-TOKOZMETIKO
—	V SVOJIH ODDELKIH NOTRANJE TRGOVINE VOZILA SKODA, VVARTBURG, ZAP0R02EC, MOSKVIČ TER KAMIONE IN GRADBENO MEHANIZACIJO IN REZERVNE DELE ZA NJIH VZDRŽEVANJE
NAŠE SEME - .VAŠ USPEH!
_____________i_____________^

■«p
ZALOŽBA
KNJIGI IZIDETA JESENI
Če boste naročili obe knjigi hkrati, nas bo veselilo, a razveselili bomo tudi vas: poslali vam bomo posebno in redko darilo — faksimile «Zemljevida slovenske dežele in pokrajin» Petra Kozlerja iz leta 1853, prvega zemljevida slovenskega ozemlja
sodobna tehnologija omogoča vrhunsko kvaliteto vseh grafičnih izdelkov
tiskarna Slovenija
kumerd.ejeva 15 ljubljana
tel. 061/551 840, 557 788, 575 970
Knjigo lahko naročite v
Ul. sv. Frančiška 20 - TRST
Naročniki iz Italije lahko naročijo knjige v fai&Hti ICHjif&bhi - Ulica sv. Frančiška 20, TRST
Delo je posvečeno
40-letnici *
i	.	»	1	'.
Komunistične partije Slovenije
ZALOŽBA BOREC LJUBLJANA 1978
V	OKVIRU MUZEJA LJUDSKE REVOLUCIJE SLOVENIJE JE VEČ AVTORJEV DALJ ČASA PRIPRAVLJALO TO PUBLIKACIJO,
V	KATERI SO PRIKAZANI KRAJI IN SPOMENIKI,
KI SO POVEZANI Z NARODNOOSVOBODILNIM BOJEM. VODNIK SLUŽI VSEM, KI RADI OBISKUJEJO PARTIZANSKE KRAJE,
POSEBEJ PA JE DOBRODOŠEL PRIROČNIK UČITELJEM, KI PRIPRAVLJAJO ŠOLSKE IZLETE
CENA KNJIGE 450 N din
Morda še ne veste, da je Cankarjeva založba pred letom in pol izdala knjigo SVETOVNA ZGODOVINA, ki je po formatu enaka Zgodovini Slovencev in v kateri je — s pomočjo obilnega ilustrativnega gradiva —prikazana panorama zgodovine človeštva od njenih začetkov do danes in v vseh geografskih razsežnostih. Knjiga ima 730 strani, 430 barvnih in črno-belih slik, 100 zemljevidov in 75 časovnih preglednic ter grafikonov. Knjiga SVETOVNA ZGODOVINA stane 580 — din (6 obrokov)
NAROČILNICA (za naročnike v JUGOSLAVIJI) - PD
Priimek in Ime .....................................
Naslov
ulica
poštna št.
Zaposlen pri
Naslov del. organizacije .... Rojen ........................
kdo jo |e Izdal ......................... poklic .......
Prosimo, da označite pogo|e, ki vam na|bol| ustrezajo!
Plačal bom po prejemu računa In položnic:
a) v enkratnem znesku
bj v zaporednih mesečnih obrokih
Nepreklicno naročam knjigo
000805
ZGODOVINA SLOVENCEV
Prednaročniška cena 780 din (8 obrokov)
000806
ZAKLADI SLOVENIJE
Prednaročniška cena 480 din (5 obrokov)
«
000660
SVETOVNA ZGODOVINA
580 din (6 obrokov)
Knjigo in-račun pošljite:
na dom
v službo
podpis
V vsako slovensko hišo - knjigi, kakršni na Slovenskem izideta enkrat ali dvakrat v stoletju!
VODNIK PO PARTIZANSKIH
POTEH
ZGODOVINA SLOVENCEV
je knjiga, ki jo je Cankarjeva založba pripravila s skupino najvidnejših slovenskih zgodovinarjev, je po mnogih desetletjih spet reprezentativen prikaz naše zgodovine v eni knjigi, po načinu in celovitosti pisanja ter z bogastvom slikovnega in po-nazorilnega gradiva pa izrazita novost sodobnega založništva.
ZGODOVINA SLOVENCEV — KNJIGA, KI ZAJEMA SLOVENSKO ZGODOVINO OD PRADAVNINE DO DANAŠNJEGA ČASA
ZGODOVINA SLOVENCEV
Format: 16x24,5 cm ca 1000 strani
550 barvnih in črno-belih slik
60 barvnih zemljevidov
60 grafikonov, preglednic in diagramov
PREDNAROČNIŠKA CENA 780.— din (8 obrokov)
ZAKLADI SLOVENIJE
je knjiga, ki ZGODOVINO SLOVENCEV dopolnjuje, a prav tako živi sama zase. Govori o vsem vrednem, izrednem in lepem, kar je, kar je bilo in kar je ostalo na zemlji, kjer živimo Slovenci. Vse naravne dragotine in umetnije slovenskega duha, zbrane v sliki in besedi, to so ZAKLADI SLOVENIJE. Vredno jih je videti, imeti, spoznati!
ZAKLADI SLOVENIJE — TEMELJNO DELO O NARAVNIH LEPOTAH TER UMETNOSTNIH IN DRUGIH VREDNOTAH SLOVENIJE!
ZAKLADI SLOVENIJE
Format: 21,3x28,5 cm 320 strani 411 barvnih 147 črno-belih slik
PREDNAROČNIŠKA CENA 480.— din (5 obrokov)
Primorati" novnll:	16
17. septembra
SKUPŠČINA OBČINE	
	IN
DRUŽBENOPOLITIČNE	
ORGANIZACIJE	
	OBČINE CELJE iskreno čestitajo ob 35. obletnici zgodovinskega sklepa AVNOJ o priključitvi Slovenskega primorja, Istre, otokov in Zadra k matični domovini Lep pozdrav vsem zamejskim
	Slovencem in bralcem
vttkiv iv:'; c.::r. v: q u , - V	’ j	v	PRIMORSKEGA DNEVNIKA
0 ‘ i '0;l fli .0;..; ip jffeVr / '	i . , : . ... . ' • '	-
Proizvaja:
debelo, srednjo in tanko pločevino dinamo trakove hladno valjane trakove vlečeno, brušeno in luščeno jeklo vlečeno žico
vlečeno žico — patentirano
pleteno patentirano žico za preanapeti beto"
hladno oblikovane profile
cestne varnostne ograje
jeklene podboje za vrata
dodajni material za varjenje:
— oola^čene nelepirane elektrode za obločno varjenje-— oplaščene nizkolegirane elektrode za obločno varjenje — oplaščene visokolegirane elektrode za obločno varjenje — aplaščene elektrode za navarjanje — oplaščene posebne elektrode za obločno varjenje — žice za plamensko varjenje
—	žice za varjeme v zaščitnem plinu
—	žice za avtomatsko obločno varjenje pod praškom — praški za avtomatsko varjenje
— tehnični plin ARGON
žičnike
jekleni sekanec
ŽELEZARNA JESENICE
64270 JESENICE, CESTA ŽELEZARJEV 8 TELEFON: (064) 81231, 81341, 81441; TELEGRAM: ŽELEZARNA JESENICE, TELEKS: 34526 ZELJSN
TO JE MARIBOR
......... ...................... ..................... ' • •.v.-.-a-.v
liji
—	središče severovzhodne Slovenije
—	mesto z bogato revolucionarno tradicijo
—	gospodarsko, kulturno, znanstveno, zdravstveno in politično središče
—	drugo največje mesto v Sloveniji in deseto v Jugoslaviji
—	delavski center z bogato industrijsko tradicijo
—	mesto velikih trgovskih, prometnih in kmetijskih delovnih organizacij
—	prometno križišče, železniško in cestno
—	univerzitetno mesto in srednješolsko središče
—	turistični center s svetovno znanimi smučišči na Pohorju
—	gostitelj vrste mednarodnih in jugoslovanskih gospodarskih, kulturnih in športnih prireditev
—	središče razvejane časopisne in založniške dejavnosti
—	mesto z mednarodnim letališčem
—	pobraten s Kraljevom ter prijateljsko povezan z Greenvvichom, Marburgom ob Lahni in Szomba-thelyjem
1948
RIJEKA
GRADJEVNO PODUZEČE
ZADARSKA 1
Ob 35-letnici priključitve Slovenskega primorja
k matični domovini
I OZDRAVLJAMO VSE PRIMORSKE SLOVENCE V DOMOVINI IN V ZAMEJSTVU TER JIM ŽELIMO ŠE OBILO DELOVNIH USPEHOV