Is Edini slovenski dnevnik ® t Zedinjenih državah :- Velja za vse let' •. $3.00 Za pol leta . . &. .. ii.50 GLAS NkRODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. :- Issaed every day except Sondays and Legal Holidays. :— Readers. TELEFON PI8AENE: 4687 CORTLANDT. Entered ma Second-Class Matter, September 21, 1903, aft the Post Office aft Hew York, H. Y, under the Act of Oangnm of Kerch 8, 187». TELEFON PISARNE: «687 CORTLAND! NO. 223. — ŠTEV. 223. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 22, 1916. — PETEK, 22. SEPTEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV Hindenburg na zah. fronti. Postopanje Ogrov z jetniki. NEMCEM JE PKETILA TAKA NEVARNOST NA ZAHODNEM BOJIŠČU, DA JE HINDENBURG PRIHI TEL IZ VZHODNE FRONTE IN PREVZEL POVELJ STVO. — ZDAJ JE POLOŽAJ NA ZAHODU SKORO NEIZPREMENJEN. — VELIKANSKE NEMŠKE IZGUBE. — OGRI POKOPUJEJO ŽIVE VOJAKE, JIM PULUO JEZIKE, REŽEJO UŠESA IN TRGAJO NOHTE. — DOKAZI V SLIKAH. IU S Balkansko bojišče. Srbom se je posrečilo odbiti močan bolgarski napad. — Prodiranje proti Boresnici. London, Anglija, 21. septembra. — Na soinmeskem bojišču m: vedno dežuje, vsled česar se, kot poroča angleški vojni urad, položaj ni veliko izpreinenil, in kot poroča francoski vojni urad, se je na francoskem delu fronte vršilo le hudo obstreljevanje nemških postojank. Na novo angleško črto so Nemci vprizorili hude napadi/, toda vse te so angleške čete odbile, poleg tega so pa se pri odbijanju teli napadov zavzele nekoliko ozemlja. lstotako so tudi Francozi morali odbiti nekaj nemških napadov. Na obeh delili fronte je pred zakopi ležalo cele kupe Nemcev. V vseh teh bojili je naleteval dež. Pariz, Francija, 21. septembra. — Nocojšnje uradno poročilo francoskega vojnega urada vsebuje dokaze, da so nemške postojanke obslabljene in da je zdaj kajzeru popolnoma nemogoče vzeti kaj čet iz zahoda in jih poslati proti vzhodu, namreč proti Rusom, kakor tudi proti Ru-inunceni na jugovzhodu. Doznalo se je, da je bilo nekaj nemških čet že na potu iz Francije proti vzhodni oziroma jugovzhodni fronti, toda morali so jih poklicati nazaj, kajti pretila je celi nemški fronti na Sommi velikanska nevarnost, katera se še zdaj ni veliko zmanjšala. Nemcem je pretila na zahodni fronti tako velika nevarnost, da je moral feldmaršal von Hindenburg, novi nemški načelnik generalnega štaba, hitro zapustiti vzhodno fronto ter odpotovati proti zahodni. Na vzhodni fronti — kot znano — so imeli zdaj vodje centralnih drŽav zopet konferenco, namreč Hindenburg, kajzer, bolgarski kralj in Enver paša. Hindenburg je osebno vodil včerajšnji napad na Bo-uchavesnes katerega se je udeležilo 90,000 mož, kot poroča poseben dopisnik A*La Liberte". Na tisto fronto so spravili Nemci tudi posebno težko artilerijo, ki jim pa tudi ni veliko ]>omagala. Včeraj je bilo poročano. da so do živeli tam Nemci hud poraz. Danes prihajajo natančnejša poročila o tej bitki. Poroča se, da so francoske strojne puške, kakor tudi artile-rija grozno gospodarile med nemškimi vrstami. Dva pruska bataljona sta bila popolnoma uničena. Nemški vjetniki pripoznajo, da so imele njihove čete neizrekljive izgube. Paris, Francija, lil. septembra. — Pretekli večer so bili Francozi pri Verdunn zopet uspešni. Napadali so Jia desnem bregu reke Meuse. Jugozahodno od Tliiaumonta so osvojili več nemških zakopov iu vjeli 100 nemških vojakov, vštevši dva častnika. Dalje so pa zaplenili tudi dve strojid puški. Na vzhodnem delu Vaux-Cliapitre gozda so napredovali za 100 jardov. Berlin, Nemčija, 21. septembra- — Uradno poročilo nemškega vojnega urada se glasi: Arm&dna skupina princa Ruperta: Severno od Som-me, blizu Courcelette, se nadaljujejo granatni boji. Sovražni napadi blizu Flersa so bili odbiti. Arm&dna skupina prestolonaslednika Viljema: Na desnem bregu reke Meuse, kjer je sovražnik danes zopet napadal na fronti Thiaumont-Fleurv, je položaj neizpre-menjen. Vse napade smo odbili. Berlin, Nemčija, 21. septembra. — Stotnik Boelke, najbolj znani nemški zrakoplovee, je spravil v sredo na tla dva zavezniška zrakoplova. Dozdaj jih je izstrelil na tla osemindvajset. London, Anglija, 22. septembra. — 4*Daily Mail" piše danes zjutraj: — Na razpolago so nam zapriseženi dokazi, opremi je-» fotografijami, ki predstavljajo madžarske in nemške grozo vi tost i, ki so jih počenjali nad ruskimi vjetuiki. S prstov so jim trgali nohte, iz ust jezike, dalje so mnogim odrezali ušesa ter jih v največjih slučajih žive pokopali, ker se jim niso hoteli t>okoriti, ko so od njih zahtevali, da bi šli delati zakope in utrdbe proti svojim tovarišem. V taboru v Duna-Szerdahely na Ogrskem se je dogodilo, da so vojaka stlačili v krsto in ga pokopali. To je priseglo več ruskih v jetnikov in tudi neka usmiljena sestra ter je vse to razvidno iz slik teh nesrečnežev. Ruska komisija, ki je vse te grozovitosti preiskovala, je našla, da so avstrijski inm časnikarjeon se je jxrinc prav podomače .pogovarjal. Človeku se zdi* da je kronprinc ravnot-ako velik modrijan kot je velik poveljnik. Njega je vojna nekoliko liberalizirala. On je — čujte! — pripoznal, da je navaden vojak "ravnotako človeško bitje, kot sem jaz. del nemškega naroda*'. Ne spominjamo se več imena onega nemškega filozofa, ki je rekel, ali bolje, ko je pljunil v svet fraizo: "Mož se prične z baronom." Kronprinc je nekaj bolj demokratičen kot je bil ta nemški filozof. On je vojaka pripoznal za človeško bitje, — no, vsaj zdaj v vojnem času! * * * Nemška duhovščina je v svojem časopisju odobrila polete nemških Zeppelinov nad London. V nekem pamfletu pravi Rev. T. Kaftou, velik dostojanstvenik pruske protestantske Cenkve, da je V zgodovinska potreba, da tudi angleško ljudstvo nekoliko občuti vojno". Nazadnje pa praivi: "Da bi še na stotine Zeppelinov šlo nad Anglijo in jo eprastoševalo!" Razpravljajoč o ajogovem pamfletu, je organ protestantskih pastorjev pisal, da "so njegovi nazori slika naših iskrenih misli in želja". Berlinsko glasilo rhnSko-katoli-ških duhovnikov je Zeppelin-.politiko tudi odobrilo in prista-vilo, da "ni v tem nič takega, česar bi moglo krščanstvo obsojati". Ti duhovniki bi bolje storili, da bi namesto, da odobravajo norjenje s Zeppelini, molili, da 4>i že enkrat prišel konec vsem tem barbarstvom, ki jih je zakrivila njihova vlada. To nt samo njihova visoka in sveta dolžnost, temveč jim to nalaga tudi njihov ponos in njihova ljubezen do domovine, katere dobro ime trpi s tem morjenjem o- veliks mase nemškega ljudstva. Kar počenjajo Zeppelin i nad Anglijo, je v veliko škodo nemški stvari. To je storila duhovščina, ki zastopa samega Boga na tej nesrečni zemlji. Zdaj pa poglejmo, kaj pravi fa kulteta nemške višje Šole v Alle-po, Armenija, ki je pred par dn vr. kot se je brzojavnim potom poročalo, poslala nemškemu zn-najnemu departmentu protest, v kaiterem zahteva, da se nemška, vlada potrudi, da ne bodo turške oblasti v Armeniji več počenjale takih barbarskih grozovit osti nad ubogim krščanskim armenskim ljudstvom. Podpisani vprašajo nemško vlado, "kako more nemška vlada gledati in vreči od sebe vsako od-govomost v teh nezaslišnostih" Rekli so tudi, da vsled tega Nemčija "zelo trpi na svojem u gledu in na svoji časti in da bo trpela še v dobi prihodnjih rodov". Res. težko je presoditi, katera izmed teh dveh strani zastopa pravo, takozvano "razsvetljeno" mnenje Nemčije. * * * Nemški vojaki v zakupih imajo naročeno, da naj ne vjamejo preveč francoskih in angleških vojakov. To naročilo ali ukaz jako dobro izpolnjujejo. Ako so primorani. da vjamejo kakega francoskega ali angleškega vojaka, ga vzamejo v zakop, ami odvzamejo vse o-rož je, nakar mu rečejo, da naj se spravi iz za kopa in da se naj vine k svojim. Vojak na njegovo veliko začudenje to sicer stori, nakar pricno Nemci za njim streljati. Tem nemškim krogljaan seveda malokateri uide. No, to je pač nemška kultura, katero naši Avstrijski tako obožujejo in visoko cenijo. * * * Avstrijske oblasti v Jaiblonici, Deželam, ki so bile vsled vojne "V kratkem boste videli, kako najbolj prizadete, so Amerikanei je zavezniška vzajemnost", je za-pomai se vedelo, koliko so dali služba potrebna tudi v Irski. Na-manjsi odbori in posamezne osebe.pada tudi vlado, češ, da se dovoza prizadete narode v Evropi, bi Uuje 3.000,000 ali 4.000.000 rnla-svota brezdvoma narastla. J dim in močnim možem doma oprav- Veliko so darovali Amerikanei, 1Jati razne nepotrebne in potrebne kajne? Na prvi pogled veliko, V|slu^be*katere bi lahko opravljali resnici pa prav malo, kajti, ako °z\to ;,e.zel°.^ tefl * # trenutku? Ako bi zdaj prišlo do x. , * „ -miru, bi bil to mir nevarnost za Nedavno smo poročali da je . Q bodo6im „eneraeijam. londonski list p i sail o veliki skrtv- _ . . , , , . nosti, ki obdaja nove angleške ' M- Brizon je rekel, da je pred- hudičeve stroje". sedmku zbormee mogoče doseči, i da bi prišel konec vojne. To je ide- Naši brflitai Amerikanei so pa ... iznašli, da niso ti stroji nobena'ka!er" P^uša on propagirati. ^ Kol. Repingtonov članek se prične z navajanjem, da se bo s prvim oktobrom pričelo z velikimi operacijami na vseh frontah. Še z večjimi se bo i>a potem vojno nad al jeva lo spomladi leta 1917. On pravi, da Nemčija še ni tako blizu izčrpanja, kar se tiče človeškega materijala. kajti ona je toliko pametna, da rabi Poljake. Francoze in Belgijce v municijskih tovarnah. Potem navaja števila divizij na eni kot na drusri strani, ter pravi, da imajo zavezniki zdaj, kar se tiče števila vojakov, veliko premoč, vendar ta premoč še ni tolikšna, da bi se moglo od nje pričakovati odločitve. Nemčija zaveznikov sicer ne more streti, toda potreba zaveznikov je, da se pripravijo kolikor se morejo in pritiskajo nanjo z vsemi močmi, kar jim jih je mogoče zbrati. Dalje poživlja vse zaveznike, da delujejo skupno. Ene dežele imajo na razpolago več človeškega materijala, druge imajo več hrane, tretje imajo premoga, četrte zopet kaj drugega. Vsaka dežela naj da največ onega, česar ima največ. Anglijo poziva, da pošlje na bojno polje več mož. (ilede Irske pravi tudi, da je treba. da se kaj ukrene, da se bo dobil o v angleško vojsko zopet irske divizije. Irske vojake zelo hvali, pravi, da so najboljši vojaki v an-leških četah, ako imajo za vod- 1USO skrivnost, temveč, da so to -čisto! navadni izboljšani ameriški traktorji, ki so jih atmeriške tvrdke pred en in let om poslale v Anglijo. To je dobro, da jih Ford še ni j«, i' pu^nusti uu |ii upnfiu IILI, v ..... in moja dolžnost je, da zatrem to stvo eastlllke' kl razumejo, propagando. Vaša domovina, M.' Xa isti »ačin piše člaukar 'Dai-Brizon, ima lepo preteklost, vsled J-v Mail'> ki tudi pravi, da je treba. česar jo morate ljubiti. Vašo domovino je napadalec zgrabil za vrat, potem ko je stopil preko kr-dozdaj izdeloval, Vicer bi jih bil vaveCe tel°- Belgijo. Tej deželi, ki gotovo nekaj poslal Angliji, po- uua ^ast bltl šanipijon pravice, ki tem bi ga igotovo tako vest pekla,'j® Prelivala kri v potokih, vi pra-ker je delal "vojne stroje", da bi vite: — Vstavi vojno; pogajaj se šel najbrže še enkrat v Evropo in za mir-• poskušal spraviti "fante iz zako-j V tem trenutku so poslanci vsta- pov pred Božičem' lansko leto. kot jih je Ameriška radodarnost. li in po dvorani ni bilo ne kraja da se angleške vojskine vrste raztegnejo, toda pristavlja, da je znano, da posveča temu problemu angleška vlada vso svojo pozornost. Dalje pa daje "Daily Mail" še dva druga predloga, s pomočjo katerih bi se dalo povečati armado, da bi se vzelo pod orožje tudi može nad 41 letom do 45 leta, dalje pa da bi se mlade državne uradnike, ne konca navdušenih klicov v odo-lki ^ blizu dva »niljona nagna-bravanje Briandovim besedam. Ilo v v°j"<>- i" se dotične službe ka-Briand je nato nadaljeval: ko drugače napolnilo. "Nemčija je poskusila s svojim-hinavskim napadom, ki se ji je pa' ponesrečil, toda poskušala bo še Iz Washingtona se poroča, da ?nkrat, ako bo mogla. Celih štiri-so Amerikanei darovali šestdese-! trideset let je vaša domovina tim glavnim vojnim dobrodelnimi21.vela z vellko rano 1111 »Jeiu stra" dništvom $28.896.277.36, kot je m* Ako zellte- da bodo ldeJe »ra-navedeno v knjigi od Carnegie viee Oživele triumf. potem moli- Endeaver for International Psace, katero se je pričelo ravnokar raz-peeavafti po Združenih državah, pričeroši s tem razpečavanjem v Washingtonu. Sedem mrljonov od gori navedene svote je slo k onim osmim miljonom, ki se jih je v vseh de- te za zmago. Sieer bo prišel mir, nečasten mir, kakršnega si ne želi noben Francoz''. M. Roux-Costadau je takoj v pri-četku seje predlagal, da ministrski predsednik pojasni, kako je z vzajemnostjo med zavezniki. Tozadevno so poslanei iz vseh nabralo za pomoč nesrečni Bil Dvanajst ameriških dobrodelnih organizacij je zbralo več kot $2.000,000 za Francijo, medtem ko so iste organizacije zbrale za Anglijo le $594,000, za Rusijo $12.000 in $313,000 ^a Srbijo. To znese skupaj nad 13 miljo-trok in žensk, ki ni zanjo nobene'nov, ki so jih ameriške dobrodel- želah, izvzemši centralne države, del°? zbornice protestirali, češ, da koristi, pač pa ravno nasprotno, j ne organizacije poslale v za vezni Menda ni mogoče, da bi mogli ške dežele, ne vštevsi onih treh nemški katoliški dn drugi duhov-| miljonav, ki jih je Ameriški Rde-niki reci, da je morjeoge nedolž- či križ poslal sasm v zavezniške ni h otrok in žensk potrebno iz o-(dežele. bramsbnih ozrrov, toda kot je iz Nemški Bdeči križ je dobil iz -te njihovega pisanja razvidno, nem-'dežele $2,750,000. Ako se pa pri-ška duhovoma pravi, da je to šteje k tej svote Se svote drugih potreftrao. {nemških dobrodelnih organizacij, ciji je vsem jasno. Rusija je celo Lahko rečemo, da, ako duhov- vidimo, da je šlo iz Amerike v svoje vojake poslala na francosko ščuia tako govori, je to mnenje centralne države $3^50,000. bojilšč^, to ni na mestu, nakar je M. Roux-Costadau vstrajal pri svojem predlogu in pripomnil, da zavezuiki ne morejo pričakovati, da bi Francija prelila zadnjo kapljo krvi. Ministrski predsednik Briand se tydi ni strinjal v tem, da bi bilo to vprašanje na mestu, ter je izja vil, da ni Anglija nikdar rekla "ne", kadarkoli se je kaj zahtevalo od strani Francije ali od kakega drugega zaveznika Italija je storila vse ,kar je mogla. Ker se tiče Italije se mora ozirati na gorate pokrajine, v katerih se je morala italijanska vojska boriti. Kako je Rusija pomagala Fran- Nemci so odslovili tri avstrijske nadvojvode. London, Anglija, 21. septembra. "Wireless Press" je dobila poročilo iz Curiha, ki se glasi: " Nemci so s svojim uplivom do segli, da so bili od poveljstva avstrijskih čet odstavljeni še trije avstrijski nadvojvode. "Nadvojvoda Evgen, ki je'do zdaj poveljeval na italijanski fron ti. je bil odstavljen in imenovan kuratorjem na Znanstveni akademiji na Dunaja. "Nadvojvoda Leopold Salvator, ki je bil do nedavnega časa generalni inšpektor artilerije. je bil odstranjen z liste avstrijskih častnikov in je bil imenovan protektor-jem Franc .Jožefo ve akademije za znanost, literaturo in umetnost v Pragi. "Nadvojvoda Karl Stefan je bil pa imenovan protektorjem Znanstvene akademije v Krakovu. Italijanska fronta. Btm, Italija, 21. septembra. — Italijanske čete so zavzele zopet nekaj avstrijskih postojank na soški fronti pri Sv. Katarini. Avstrijci so vprizorili nenaden napad na višino-štv. 200, toda ta napad se jim je ponesrečil. (Avstrijci niso izdali -nobenega pobila 9 Italijankah bojih). HELLO CENTRAL! GIVE ME HILAND 111! Hello Ignatz! Prosim pošlji mi trkoj zopet nekoliko galo-nov one izvrstne tropoviee, priloži ob enem tudi nekaj galon-čkov 8livoviee, ter par galonov rdeče whiske. Čul sem, da imai v zalogi tudi fina ameriška in importirana vina, ter likere. toda glede tega prjdem v kratkem osebno k tebi. Da, tako je! Kdor izmed rojakov želi biti točno n fino po-■trežen, naj se zaupno obrne na: Ignatz Po dva sili k, WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325-27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. Narproti East Liberty postaje. Kadar Je kako druStvo namenjeno kupiti bandere, zastave, re^alj*, godbene Inštrumente, kape itd., ali r»a kadar potrebujete uro. verižb-o. privesku, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. I7pra£anj& V»i stane le 2e. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljamo brezplačno. Pižite ponj. IVAN PAJK & CO„ Conemaugh, Pa., Box 328. Posebno poročilo Profesorja Doktor SLOAN. S seboj je prinesel v Pittsburgh vse svoje £-ud«>vite stroje in aparate, ki se jih rabi pri zdravljenju uiožkib in ženskih bolnikov in tu !»•► nadaljeval svoje uspešne metode, ki jih rabi! z velikim uspehom na glavnih klinikah v Evropi, i«»It'i; vsega tega pa ne l«i računal ni«" za preiskav«« in nasvete. PROSTO PREISKAN JE Z ELEKTRIČNIMI ŽARKI je na razpolago vsakemu bolniku, ki se oglasi v njegovem uradu. Iioktor Sloau pravi: Predno se za more ko-a zdraviti, je neobhodno potrebno, da se ga natanf-no prei.šee, ker ravimtako j«k [»otrebrio zdravniku vedeti za pravo bolezen bolnkia. kakor pa znati, kako zdraviti. To je torej, da pridete in preiskani boste brezplačno ter sprejeli zdravniške nasvete; preiskalo se vam bo vodo, kri in felodee. še telo rabilo bo električne žarke. Potem šele se prične zdravljenje t če sv 1m*!«wii protiajdf ozdravljivim' in zdravnik pove prilično. kako dolgo jf ik.tr.l.it«. /..iraviti in koliko 1«. sta i o njegovi uradi so eni izmed najboljših. Tu boste videli čudovite stroje, potoin katerih se večkrat doseže znatne uspehe, ki se jih ni doseglo po drugem načinu. Čudili se boste, kako vse na vas učinkujejo ti stroji in apa-rati. Ako ste bolni. Pridite ulei. da vam ta Specialist pokale, kaj zamore za vas naredi; i. povrdfcl vam bo ako ra-■»ritt tei (dnijtii. Ako ste ie rabili »»e druge $1000.041 X ŽARKE s«* rabi pri preiskavi in zdravljenju. Mnoga priznanja in uspehe ima radi znanstvenega načina, ki ga pri vsakem l»olniku u(>orabi. Nič ne opusti, kar zamore ]x>-magati botniku v najkrajšem času Osebno zdravljenje iu popolno ugodnost se jam-Čt bolnikom. načine brez v^peha, nikar ne obupajte, temveč pridite in puhtite profesorju in doktorju, da rabi svojo čuilov te pri-prave, ki iih dobil iz raznih delov sveta, pri njeiu boste videli pri- prave za zdravljenje vseh bolezni, ki jih le mogoče zdraviti N jttfova uporaba vsakovrstnih priprav je posledica večletneira učenj«. VB- to je brez vsakih bol& in ali škode ker ozdrav ljenie je prij>tr.o in ni potrebno »rubiti avojejra delavnega časa. l»ktoriev namen ie da nihče ne troji svoj teiko prisluzeni denar brez uspehov, torej po kratki uporabi nictoovce-a jiacin^te^^goni^ygogolneg^zdraT^^^ J h Ali imatef nered v želodcu, katar, bronchitis, nered v Jedirah ali mehurju, reumatizem. bolna jetra, zaprtje, rlavobol. nečisto kri. ture ali mazule? Otrpnelost. bolet ine. zbadanje ali zvijanje. nm«Do»t a!i oslabelost. Kakršnokoli bslezen ali on»moglo«t? Boltae pljuč*: Bolno arre? Kašelj? Spolne bolezni. maik» ali ženske? Vaša prilika. Zdaj je vaAa prilika, da obiščete velikega »pecialiata. da vaa preišče z X žarki pop n.«na brezplačno. Nikdar preje se ni he nudila taka prilika bolnikom, ki se zdaj nudi ženskam al: mobkim vtem mestu. Svetuj«-mo vam, da ara takoj obiščete. Uradne ure v mak dan od 9. ure zjutraj do K. ure zvečer. V nedeljah ud 9 30 do 1. ure popoldan. Prof. Doktor Sloan za stalno nastanjen 303 Smithfield St . Nasproti po*te. Pittsburgh, P, ■^»■■^» i, j ^ g sy^ij;^ HHI I' ^ • :' ':*■ "i'*-- GLAS NAHODA, y t«i» '■1 * ■ iugisiovanska ■ 13 Kitil. Jednsta ju>» poriran« ine 24 januarja 1901 v državi Mimutto-v*. >edež v ELY, MINNESOTA SLAVKI URADNIC) r*tednik: 7. A. GERM, 507 Cherry Way of Soa »7. Bi** dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BAL A NT, Bos 106. Peaf! At«.. LovdS. Ohio. Slavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mina. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Jtanpnik: LOUIS COSTELLO, Box 688, Salida, Gole« VRHOVNI ZDRAVIH*: žti. MARTIN I VEG, 900 N. Chicago BU Joliet, W. NADZORNIKI: MXKM EUNICH, <21 ^ 7th St., Calumet, MlcE. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kane. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Routs 2. Bnrley, Idaho. POROTNIK!: F&AN JUSTIN, 1709 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30ft—6th St., Rock Springs, Wye. S. J. P OREN T A, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOdEPH MERTEL, od drnitva sv. Cirila in Metoda, iter, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Sres Jesnsa, Iter. 2, Ely, Mina. JOHN GRAHEK, St., od druitva Slovenec, iter. 114, Ely, Mima Vsi dopisi, tikajoči se nradnih zadev, kakor tndi denarni .^iljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tc-£be ps na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani ilaaov te as hedt ocraio. Društveno glasilo': "S Ei A 8 SfAIODi" Nekaj, kar pomaga človeku, da more razumeti, kaj je vojna. V naslednjem je kratka povest mkega poročnika v francoski ar-uiadi. v kateri opisuje grozote, ki jlli morejo vojaki pretrpeti v vojni. Opisuje, kako so je rešil v luknji v zemlji, ki jo jt: napravila mirni, kjer jt* našel še par drupih vojakov. in kako se je potem po hrbtu plazil do svoje čete. Dotieni porotnik je zdaj na potu v Ameriko. To sliko i/, vojne je »pisal v bolnici. KAKO SEM VODIL NAPAD. I K,i ilni smo liili na bojni črti iu stanovali v podzemeljskih jjale-rijah. deset metrov jrlobokih. ki su jih izkopali posebni inženirski odelki. Nenavadna aktivnost in vrvenje j<- nam pripovedovalo, da se Iti! pričelo nekaj dotrajati, vsled t'i'sir smo vm napeto čakali. Štabni čiistuiki so tekali tik za fronto; kredela moz so kar naprej d«»naša-I.; |est\e, žiee in granate ter drug materija!, ki se ga potrebuje v za I '»sinih bojih. Zrakoplovci so krožili nad nami iu artielrija se j<> /.•lapjazdaj oglašala — pr<*j je bih daljčasa ♦ i h*»; — zdelo se mi je ravnotako kot bi artilerija posku->,ila svoje glasove, kot to dela orkester prodno zaigra komad. T i ste pa dne, okoli petih popoldne. sem bil pozvan k imveljstvu. Moji kole«ri so bili isto t ako pozvani iu dobili sme naročila. Naslednji dan je moral namreč naš polk napasti med koncertom naše arti-lerije. ki je bila nastavljena nad iiiinii. Skratka imeli smo povelje za napad, ki naj bi mogoeo prinesel zrna po. Naročeno nam je bilo napredovati iu skočiti preko nemških zakupov. ki jih bo artilerija razbila in posebno moštvo, ki je bilo za to odločeno, očistilo. O polnoči suio se zbudili vsled bombardiraiuja. ki se je ravnota-kra» pričelo. Ni nam bilo mogoče spati. \ sled česar smo pričeli s pripravami .da se ne bi potem zjutraj s tem zamujali. Nazadnje je prišlo povelje, da Bombardiranje je postajalo vedno hujše in hujše. Bilo je ob sedmih zjutraj. K meni je prišlo par artilerijskih častnikov, ki so mi rekli, da se naj pripravim s svojim moštvom. V kratkem je bilo vse pripravljeno, nakar je pričelo gro-meti, da je bilo proza. Nemopoče si je predstavljati kako promi in bobni. kako se zrak pretresa, kako to vpliva na živce, kadar doseže streljanje svoj višek, kot je bilo to takrat, ko se je podilo to, o čemer zdajle pišem. Topovi vsakepa kalibra so pošiljali naprej strele z največjo hitrostjo. To je trajalo tri ure. tri dolpe, prozne ure, ki so nas skoro oplušile. Sredi streljanja je prišel bripadni peneral. Rekel mi je par besed. Odgovoril sem mu. da sem tako siguren za svoje može kot sam zase. Pokimal je v znamenje, da je zadovoljen, i si mi naročil, da naj napadeni ob deseti uri. — naj napademo. Eden za drugim fciuo se pomikali ob dolgih, temnih in strmih zakop i h. ki so vodili do prve črte. Nad našimi glavami so žvižgale debele kroglje. ki so fr eale proti sovražniku. Ob deseti uri! Vsak je pogledal na uro. Bilo je devet. Tako, čez eno uro. toraj! Pet minut do desetih! Takoj sem se oprijel moje lestve. V tistih zadnjih trenutkih so se mi misli vrstile enazadrupo. Po tej lestvi nas bo vodila pot v usodo. Dozdaj smo bili v teh podzemeljskih jamah popolnoma varni. Kaj bo z nami, ko bomo na vrlin te lestve? Toda, ni-hče se ne poiuišlja. Vsakemu izmed nas se morda dozdeva, da nam preti velika nevarnost, da nas bo nekdo pograbil in zagnal naprej, vsled česar gremo rajše samo. Revolver sem vzel v roke iu sc založil /. pranatami. Ena minuta do desetih! Takrat >e je pričela zemlja, v kateri smo tičali, tresti kot bi bil potres, ( as je! — "Pozor!" sem za klical. "Naprej otroci in Vive la France!*' "Vive la France!" je bil odpo-vor. Skočil sem na lestvo in plezal navkreber, vojaki so mi sledili. Kaj je bilo odtakrat naprej, se ne vem več dobro spominjati, kajti bil sein opijanjen od nekega navdušenja. ki je spojena z divjostjo in krvoločnostjo. Tekel sem. mahal z rokama, streljal in metal granate. Mož za seboj nisem videl, ne slišal, pač pa sem jih čutil, da so v meji bližini, vedel sem tudi, da so ravnotako opijanjem kot sem jaz. Prišli smo do prvega nemškega zakopa. Vrgli smo nekaj ročnih granata. Toda tain ni bilo nič živega. Videl sem v zakopu par pušk in par ljudi, krvavih — mrtvih : toda to sein videl le mimogrede. Na-J prej, vedno naprej! Tekli smo ne Tako mho v udobnosti eakali.i na bi dihali, gnalo nas je navduse- da se je pričelo daniti. Iz naših /akopov smo dobro videli zakope, katere smo imeli nalogo zavzeti. Videli smo tudi. kako jih je ]K)ško-dovala naša ariilerija. Toda naši streli so še naprej padali in delali svoje učinke, in sicer take kot bi bilo prej natančno preračunjeno, kam bo strel padel in kak učinek bo imel. Z daljnogledom sem čisto razločno videl kako nemško roko, ki jo je vojak stegnil v zrak. nje in upanje za zmago. Tekel sem spredaj, včasih me je kdo prehitel, in sem ga videl kako je padel: — zopet sem bil jaz prvi. Prišli smo do drugega nemškega zakopa. — Zapazil sem, da nas je manj. toda mi moramo iti naprej od tretje Črte! Hud mož-proti-možu boj se je pričel. Svoj revolver sem čisto izpraznil nad nekim nemškim častnikom, ki me je bil vzel za svoj cilj. Za nami ao prihajali dro- gi oddelki, ki so imeli isto nalogo kot moj. Sovražnike, s katerimi smo se borili smo prepustili oddelku, ki je jurišal za nami, mi pa naprej. Polit sem bil s krvjo, — s krvjo sovražnika, ki sem ga umoril. Drli smo naprej kot bi nas hipnotiziral pogled na prihodnji sovražni zakop, v katerem smo razločno videli glave nemških voja-kodv. kajti nemški zakopi so bili razdejani, tako da smo lahko videli, da nas sovražni oddelek priča kuje. Kar naenkrat sem padel. Bil sem sam. Nad menoj naprestano žvižganje krogel j. prav blizu mene sem pa čutil, da frčijo kroglje iz strojne puške. Najprej sem bil nekoliko trd. potem sem poskušal vstati, toda zapazil sem, da je mojua desna roka nekako težka. Pričel sem misliti, kaj bi to bilo. Razumel sem. Bil sem ranjen. Toda. kaj je z mojimi vojaki? Dvignil sem glavo. Prav tik mene je zadela kroglja v zemljo. Padel sem nazaj, toda videl sem, kar sem hotel. Nikogar ni bilo pred menoj, nikogar za menoj. Trupla vsenaokrog. Bil sem nekako deset jardov od sovražnega zakopa. Natančno sem videl za trenutek Nemce, ki so se premikali .\otri. V desno roko sem vzel revolver, toda, to bi bilo brezpamet-no. Kaj bom napravil z levo roko. Zgrešil bom. Potem me bodo zapazili in končali. Naprej iti mi je bilo nemogoče. Dobro sem vedel, da imajo. Nemci navado, da streljajo na ranjene. Toda, francoski zakop je bil daleč proč. Kroglje pred menoj so pa še vedno švigale, sikale in piskale in se razletava-le v moji bližini, da mi ni bilo mogoče pošteno misliti. Pritisnil sem se, kolikor mi jc bilo mopoče, tesno zemlje in ležal, ne da bi se premaknil. Roka me je pričela peči. Tako nisem mogel dolgo ostati, kajti o-genj je postajal vedno hujši, granate in šrapneli so padali vedno bližje in bližje. Ako se kam ne skrijem, me bo eden gotovo zadel. V bližini sem zagledal, da jc tam kup prsti, in zdelo se mi je. da je za kupom najbrže luknja. Z največjo pazljivostjo, počasi, da sem se komaj premikal, sem se po hrbtu plazil do tistega kupa. Oh. veselje! Pomislite, bila je velika luk-naj. ki jo je izkopala nemška mina. V njej bilo že par naših vojakov. Luknja je bila pet ali šest metrov globoka iu precej široka. Par mrtvih je ležalo ob straneh. Par je bilo ubitnh. ko so si iskaii rešitve v tej luknji kot jaz. Spoznal sem tri lastne može. —-Eden je bil ranjen v bok. ki si ga je obvezoval in nek tovariš mu je pomagal. Nato so še meni obvezali rano z rokavom moje srajce. Stotnik naše stotnije je bil tudi v tisti luknji. Situacija je bila za lias yedno bolj kritična. Nekateri možje so bili le lahko ranjeni, le eden je imel veliko luknjo v želodcu. Revež je stokal iu ječal. vpil. kljub temu. da suio ga prosili, da naj tiho trpi. Vpil je, da so ga culi Nemci, ki so po svoji stari navadi, namreč, da morijo ranjene, vrgli več ročnih granat v smerk proti naši luknji, ki nas pa niso zadele. Rana me je pekla, tla je bilo proza. okoli nas je pa gromelo in bobnelo,. tako, da sem mislil, da bom omedlel, vsled česa sem vzel par kapljic zdravila, ki me je zopet poživilo. Streljanje je nekoliko pojenjalo. Cas je mineval zelo, zelo počasi. Okoli poldne je pričel proti nemškim zakopom frčati openj iz pušk. Žarek upanja. Ali so pričeli Francozi že četrti zakop napadati? — Kar naenkrat se zvali v našo jamo še en vojak — bil je mož mojega oddelka. Bil je brez orožja. Ko me je zagledal, me je jokaje iu sme-jaje objemal. Vprašal sem ga odkod pride, kje ima puško in zakaj je brez granat itd. S tresočim glasom mi je pripovedoval svojo povest. Iz njegovega pripovedovanja sem mogel sklepati, da so moji vojaki. potem ko sem bil jaz ranjen in podrt, vdrli v četrt i nemški zakop. Toda bilo jih je premalo. Padli so v roke Nemcev, ki so jim vzeli orožje iu vse kar so imeli pri sebi iu jim rekli: "Pojdite nazaj! Mi vas ne potrebujemo P* Mojim možem se je to čudno zdelo. Niso mogli razumeti, kaj počenjajo Nemci. Nemci so še enkrat ponovili, da se naj takoj poberejo iz njihovih zakopov brez orožja in gredo nazaj. Naši vojaki so seveda šli, nakar so pričeli brutalne nemške zverine za njimi streljati. Sprevidel sem, da so bili vsi vstreljeni, raz-ven tega vojaka, ki se je zvrnil v našo jamo. Moj položaj je bil grozen, kajti izgubil sem skoro vse svoje može. K tej dušni bolesti so .bile pa ae pride jane bolečine nenje v zraku, poleg tega je pa še soluce prinekalo na naše glave z vso silo. Zopet so pričele padati granate; stiskali smo se v svojih kotih, nakeateri so se poskušali ščititi z mrtvimi tovariši. Takrat so pričeli oddajati svoj ogenj naši "75-i" in "105-i". Pazili smo na strele. Izstrelki so padali ne daleč od nas in stresali zemljo kot vulkani. Nek izstrelek "75-tega*' se je razletel ravno nad našo glavo m mi vrgel mrtveca, ki je ležal poleg mene, ravno v na-rfočje. Grozne občutke smo imeli, ko smo morali držati svoje glave pod ognjem svojih lastnih topov, ne da bi si mogli kaj pomagati. — Nek drug izstrelek je na drobne kosce razmesaril tistega vojaka, ki je pred par minutami priletel v našo luknjo, ki je ušel nemškim strelom, potem ko so ga zapodili iz nemškega zakopa. Isti strel, ki je umoril tega vojaka, je nekemu ser-žantu, ki je bil tudi v naši jami. odtrgal nogo. Takrat sem prvič izgubil upanje na rešitev. Pripravljeni smo bili žrtvovati življenja, čakali smo. ne da bi se kaj premikali, le naša telesa so se c»d strahu tresla. — Ideja! Jaz sem zapazil po jami ležati več železnih kosov, ki so bili ostanki one mine. ki je naredila našo jamo. Te smo naložili nad jamo in jo tako nekako pokrili. Srap neli so še padali na našo železno streho, včasih v taki meri, da smo bili vsi prepričani, ako ne bi imeli te strehe, bi prišel naš kouee. To je trajalo dolgo. Končno se je stotnik, ki je bil edin. da ni bil ranjen, odločil, da se bo splazil nazaj k našim četam iu jim naročil, da prenehajo streljati. Kljub temu, da »mo mu rekli, da naj ne gre, kajti vsi smo bili prepričani. da ne bo prišel, je vseeno šel. Dolgo časa zatem je ogenj na francoski si rani ponehal. Ali je stotnik res prišel srečno na našo stran? Zopet smo dobili upanja. Vsi smo Jioteii takoj zapustiti to peklo. Toda nemške strojne puške so pričele zopet govorili. Počakati smo morali noči. Solnce je zašlo. Zlcknili smo se po tleh in jaz sem radi utrujenosti zaspal. Ko sem se zbudil je bila popolna tema. Nemci so zopet streljali, toda le porečlkoma. gotovo so streljali na raujeue. ki se se plazili do svojih čet kot bi se mi radi. Sklenili suio, da ne ostanemo še V zimski noči. z nogami se porival naprej ter si nekoliko pomagal z desno roko. — Zdajpazdaj sem zadel z glavo v mrtvega vojaka. Moral sem se ga o-gniti. ali pa preko njega. Prišel'V plašču spe aleje sem do stokajočega vojaka, spoznal sem ga, bil je od mojega oddelka. Prijel sem ga za obleko in vlekel s seboj naprej. Naenkrat je postal nekako težji, potipal sem njegovo lice, bilo je mrzlo, truplo mirno — bil je mrtev. Potovanje na hrbtu je bilo dolgo. grozovito dolga; vsaj zdelo se mi je tako. Večkrat je padlo kako mrtvo truplo name. Vojak, ko je bil zadet, je padel na kolea in tako obležal: ko sem pa jaz zadel vanj. se je pa zvrnil preko mene ali pa name. Grozno je bilo. prozno! Toda moja volja je bila, da pridem do svojih, iu bil sem res vedno bližje. Medčasuo so pa nemški streli padali neprenehoma. Večkrat me je prst čisto zakrila, kajti pra-nata požene v zrak eele tone prsti. Bil sem pred našim zakopom! Kolikor sem imel še plasu. sem pa porabil in zavpil: "France! France! .laz seui poročnik enajste stotnije". — 'Pojdi sem! Na to stran", sem slišal glasove. Šel sem proti oni strani, odkoder si prihajali klici. V porabljal sem še zadnje moči. Priletel sem v zakop. v francoski zakop. — In padel v nesvest. (Po "New York Times Magazine-if * * * Oni. ki hrepenite in si želite, da bi mogli prelivati svojo kri za 'domovino in cesarja", preberite še enkrat ta opis bitke in poskušajte razumevati kaj je vojna, kako "sladko sc je boriti iu umreti za domovino". Letina v Nemčiji. Ze pred enim mesecem so prilia jala iz Nemčije poročila, da ni bilo še nikdar take letine kot letos. Nekoč je von Batoeki. nemški "diktator" za hrano, dal zastopniku ne\vyorškega lista "World". Mr. von Wiegandu, poročilo, da se je pridelalo toliko krompirja, da ne vedo kam žnjim, povsod pa imajo že dovolj, medtem ko pa ima on še vedno veliko na razpolago. Zadnje izjave so plede letine nekoliko drugačne kot so bile one pred dobrim mesecem. Batoeki je pa pred kratkim v en dan v tej peklenski luknji; bolj- vseh večjih nemških časopisih pri še je poskusiti se rešiti in tudi u-lobčil sledeči članek: bomo umrli" "Napačno je domnevati, da je mreti, v tem slučaju vsaj z nad o v srcu. Ob devetih zvečer smo bili vsi pripravljeni, vendar pomišljali smo se še vseeno. Takrat se je o-plasil najmanj ranjen tovariš in rekel, da bo šel on naprej in da bo dal znamenja s streli, kaj je nam storiti. Znamenja smo imeli slede ča : ako bo izstrelil dvakrat po štiri ostre strele, to pomeni, da bodo izkopali do nas predor: ako bo vstre-lil trikrat po tri strele, pomeni, da naj počakamo, da bodo po nas prišli; ako bo pa izstrelil trikrat po dva strela, pa pomeni, da sc mora uio sami potruditi, da bomo prišli do njih. Pol ure, mogoče nekoliko več. je preteklo. Pričeli smo se že bati za našega tovariša. — Iu, nazadnje je prišlo znamenje — trikrat po dva strela. Pomagati smo si morali sami. Sklenili smo, da gremo takoj. Drug za drugim smo zapustili jamo. Samo oni, ki je bil v želodec ranjen, je moral ostati v jami. ker se ni mogel premikati. "Tako. vi me boste zapustili", je zaječal. Pokril sem ga s svojo plahto ter mu rekel, da bom takoj ponj poslal, kljub temu. da sem vedel. da in i ne bo mogoče, vendar rekel sem mu. da mu bo lažje u-mreti, umreti z nado v srcu. Nemške puške so pričele zopet streljati z vso silo na francoske po-ziije. Francoske niso odgovarjale. Nato se nismo ozirali, kajti imeli smo dovolj drugega, na kar je bilo treba misliti. Mi smo si vtepli v glavo, da gremo nazaj, nazaj, k našim! Jaz sam nisem pravzaprav čisto jasno vedel, kaj delam. Jaz se nisem mogel plaziti po trebuhu kot so se drugi, kajti bolela me je roka. Moral sem se po hrbtu, glavo sem imel obrnjeno proti francoski strani, z nogami sein se pa naprej porival kot se plaveč, ako plava vznak. Zdajpazdaj se je posvetilo nad menoj, takrat sem takoj obstal in se delal mrtvega med mrtvimi, ki so ležali okoli mene. In takrat, kadar se nisem premikal naprej, sem slišal o-koli sebe stokanje, jadikovanje, vpitje, prošnje za pomoč, molitve, kletve! Zopet je nastala splošna ^letina 1916 boljša kot je bila katera dozdaj. V resnici, pridelek ni popolnoma nič večji kot je bilo to oovprečuo vsako leto v navadi. Gotovo pa je. tla bodo letošnji pridel ki popolnoma zadostovali do pri hodnje jeseni, vendar z ozrirom na možnost novih okoliščin je treba da se tozadevno napravi par novih odredb." "Leipziger Volkszeitung" je prinesla izjavo predsednika Anhalta od poljedelskega oddelka, ki je rekel, da letina ne bo tako sijajna kot je splošno mnenje, kajti kmet je so zdaj malo previsoko računali. Pravi, da je rž izvrstno obrodila medtem je pa koruza zelo slabo. "Mueneliener Nachricliten" priporoča. tla se postopa s koruzo zelo ekonomično. Berlinsko časopisje piše. da bo odzdaj naprej vsak človek opravi čen pojesti samo eno jajce na te den. Glasom "Handelsblatta" jc v nemških mestih veliko godrnjanje radi Centralnih kupovaluih društev, ki ne morejo ljudem preskrbeti sira. Društva se pri tem izgovarjajo. da jih veže dolžnost, da se najprej ozirajo na armade na bojiščih. Osebe, ki prihajajo iz Wiesbad-na v Švico, pripovedujejo sledeče o situaciji glede hrane v Nemčiji: Vsak človek je na teden opravičen do 125-ili gramov (4 unče) mesa, kakor tudi do euega jajca. Gena zadnjemu je 3li pfenigov. Mleka se ne prodaja drugače kot za majhne otroke iu invalide. Steklenica mleka, ki meri en ameriški "pint" stane od 70 do 80 pfenigov. Maslo se malo kje vidi. le redke so družine, ki si ga morejo privoščiti. — Gotove hrane se ne more drugače dobiti kot če se ima karto, toda večkrat je še v takem slučaju težko. — Nemčija je dobila veliko krompirja iz Avstrije. Prej ga je imela pa toliko, da niso vedeli kam žnjim! Večina krompirja, ki pride iz Avstrije, je gnilega. Nemčija ni Avstriji nič plačala za krompir, temveč so se pogovorile, da ji ga bo Nemčija vrnila prihodnjo jesen. Nizozemsko časopisje piše, da prihajajo v Nizozemsko Neme i iz v srebrnem snu snega prelest. Cuj noč, kako se v vejah smeje iu trosi v nje pravljic šelest! Praskeče ogenj. V noč strmiva. Tam zuuaj diveu sen gre v svet in o ljubezui dalja sniva, kot o pomladi zimski cvet. In mala roka ti drpeče, kot list. ki v vetru trepeta, kot morje ustnice goreče, kot bitje mojega srca. Ljubezen naju je brez meje V sneženem plašču spe aleje, v srebrnem snu snepa prelest. NAŠI ZASTOPNIKI. kateri so pooblaSSenl pobirati narod-nlno sa "Glas Naroda" ln knjige, ki kor tudi za vse drug« v nage stroko spadajoče posle. Jenny find, Ark. In akollea: lllhtel Clrar. Snn Francisco, CaL: Jakob Lovila Denver, Colo.: Frank Sarabec. Leadvllle, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, Frank Janesb In John Germ. Salida, Colo, in okolica: Loola Ca stello. Clinton. Vnd.: Umbert Rolakar Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Woodward, la. in okolica: Luka« Podbre^ar. Aurora, ill.: Jernej B. Verbl«. Chirago. I1L: Frank Jurjovec. Denoe. Til.: Dan. Badovtnac. Jollet, 111.: Frank I^aurlch. John Z* 'etel In Frank Bambich. La Salle. I1L: Mat. Komp Nokomis, IU. in okolica: Matu. Oal tbek. So. Chicago, III.: Frank černo Springfield. 111.: M at tja BarborUL Kans.: Frank Bežisalk. Oglesby, HI.: Mntt TTrihernlk Waukegan. I1L In okolica: Fr. Pet kovgpk In Math. Ogrin. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frauk Leskovec. Frontonae. Kans. In okolica: Frank Kerne In Rok Firm. Kansas City. Kans.: Peter Scbneller Mineral. Kans.: Jobn Stale. Rlngo. Kaos.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. In okolica: Frank PodMitv«. Calumet, Mich. In okolica: Pave' Shaltz. M. F. Kobe In Martin Rade. Manistiqne. Mich, in okolica: Frani Kotzlao So. Range. Mich. In okolica: M. T) Llkovleh. Chisholm, Minn.: K. Zgooc In Jakob Petrlch. Duloth. Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže Jos. J. Peshel in Louis M. PeruSek. Eveleth. Minn.: Jnrij Kotxe. Gilbert, Minn, in okolica: L. YeoeL Hibbing, Minn.: Ivan Poude. KiUville, Mian. In okolica: Joe Ada- mlch. Nashwaok, Minn.: Geo. Maarln. New Duluth. Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Broratich. Si. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Gregor Zdbec. Great Falls, Mont.: Math. O rich. Bed Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. Roundup. Mont.: Tomaž Paulln.^ Gowanda. N. ¥.: Karl SternlČa. Little Falls. N. ¥.: Frank Gregorka. Barberton, O. in okolica: Math Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J. Marinčič, Chas. Karlinger, Jakob Re* uik, John Prostor In Fr^nk Meh. Lorain, O. in okolica: J. KumSe in Louts Balant. Niles, Ohio: Frank Kogovfiek. Youngstown, O.: Ant K ike) j. Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Ktarieh. Ambridge. Pa.: Frank JnkAe. Bessemer, Pa.: Louis llrlbar. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Braddoek. Pa.: Iran Germ. Burdine, Fa. in okolica: John Dem-Sar. Caoonsburg. Pa.: John Kokttcti. Cecil. Pa. in okolica: Mike KoCerar Conemaugli. Pa.: lvau Pajk in Vid RovanSek. Claridge. Pa.: Anton Jerlna. Broughton, Pa. in okolica: A Dem-Sar. Darragh, Pa.: Pragutln Slavic. Dunlo. Pa. in ol&olita: Joseph Suitor. Export. Pa.: Frank Trebeta. Forest City. Pa.: K. Zalar tn Frank Lebeu In Math. Kninln. Farell. Pa.: Anton Valentin«« Greensburg, Pa. In okolic*: Frank Novak. In in. Pa. in nkollra: Fr. Dctn&ar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja to Jobn Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Anum O solnik. Meadow Lands, Pm.: Georg Sebulta. Moon Run, Pa.: Frank MaOek. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe, I. Podvasnik, I. Magister In U. R. Ja-koblch. South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko pri v še k. Steclton. Pa.: Anton Hren. Unity Sta.. Pa.: Joseph Škerlj West Newton, Pa.: Jnutp Jovao WiUock, Pa.: Fr. Seine In J. Peter-nel. Tooefc, L:iab: Anton TaKSUV Winterquarters. I/tah: U Blažleti Black Diamond. Wash.: G J. Po- renta. Davis, W. Va. in okolica: J. Brosleb. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Koeijan In A. Kurenrhan. Kenosha, Wis.: Aleksander Pesdlr. Milwaukee. Wis.: Josip Tratnik in Aug. Collander. Sheboygan. Wis.: Heronlm Svetlin la Martin Kos in John Ktampfel. West Allia, Wis.: Frank Skok. Roek Springs. Wyo.: A Justin. Val. ftCaltrh tn Valentin Marclna CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO 82 CORTLANDT ST NEW YORK N Y ! SagfaiaraaiafBigj^^ POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški -.25 Ahilov nemškoangleski tol- mač, vezan —.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri računar —.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk 0 čebelar- stvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angl.- slov. slovar —.50 Slov.-angl. in angl.-slo^. slo- var 1.50 Trtna us in trt ore j a —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —50 Veliki slovensko-angleikl tolmač $2.00 tema in strel je odmeval. Naprej! Ranjeno roko sem držal na prsih,Veatfalije, da kupujejo hrano. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Doli z orožjem I —.50 Božični darovi —.15 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po i—.20 Qustrovani vodnik po Gorenjskem .—.20 Leban, 100 beril r—.20 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Na različnih potih —.20 0 jetilri —.15 Odvetniika tarifa <—.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Titanik —.30 Trojka, povest —.50 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina e. in k. peipolka it. 17 s slikami —.50 Zgodba o povišanja —-.30 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek —.40 Zlate jagode, ves. —JO Življenja trajeva pot —.50 Življenje na avstr. dvoru uli ISuirt cesarjevima Kmlolfa (Tragedija v M"*yorliiigu > --.75 Z slikami mesta New Yorka po —.20 8PILMAN0VE POVESTI: 1. zv. Ljubite zvojc sovražnike —.20 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin Indijskega kneza —.25 RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristiene, božične, novoletne in velikonočne, komad po .—.08 ducat po ,—.25 Album mesta New Yorka s krasnimi siiWnni mall ,—.35 i ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih dršav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po AvBtro-Ograke mall veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa V. S. na drugi strani pa eetl svat —.10 s—.25 «—.18 —.15 1—.15 —.50 $1.50 —.25 —.25 —.10 0 tl£t OPOMBA: Naročilom jo prila tili denarno vrednost, bodisi v gotovini pofltai nakaznici, att poitadi znamkah Pofttnina Je pri vaei TO« ZA ZKOINJENE DRŽAVE SEVKRIC A Sedmi : FOREST CITY, PA. da* 21. j«Mwi» IMS v irtm*i GLAVNI CSADNIKIi - FreOsrtalk: JOŽEF PBTERNBL, Box 90 Wlllock. Pa. 1 podpredsednik: KABOL ZAIiAR, Box 547, Forest City, Pa. H. podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 836, Boc* Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. EL tajnik: JOHN OSOUN, Box 482, Forest City, Pa. Wsfsjnlk: MABTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. FwblaiCeoec; JOSIP ZALAB, 1004 North Chicago St, Joilft, m, VIHOVNI KDBATNKl IM. KASTO ITIO, 100 QUiafo St, Joltot ffl. NADZORNI ODBOftt Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6320 Station St E, E., Pittsburgh. Pa. L Mdsornlk: JOHN TORNlC, Box 822, Forest City, Pa. IL aadsornlk: FRANK PAVIiOVClC, Box 708, Conemaugh, Pa. IXL sadwrnlk: ANDREJ SLAK. 7713 Issler Are, Clsreland, om POROTNI ODBOBt Pn4*ednlk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, I. porvtnlk: MABTIN fiTEFANClC. Box 78, Franklin, Kana a porotnik: MIHAEL KLOP^IČ, 028 Darson Ara. R F. D. L fntf. ftoid, Detroit Mich. UPRAVNI ODBORI Fredsedntk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. Nc. 2 Box 11 Bridgeport, a L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, BrongUton, Pa/ ** DL npramlk: PAVEL OBREGAR. Box 402, Witt, HL DopUl naj as poBljaJo L tajniku Iran Telban, P. O. Box T97. Drnfltrsao glasilo: LAS liBODi". Nova zbornica ni bila drugega kot nekaka skupina ljudi "sveto valeev", ki je imela nalogo pregledovati predloge, vštevši predloge, tikajoče se denarnih zadev. Ako pravimo, da je imeda ta skupina svetovalcev pregledovati predloge, še ne pravimo, da je imela kako pravico predloge ali postave spremeniti; co uradno naznanilo glavnega urada združenih dru štev svete barbare. Konvencija je sklenila na seji dne 12. septembra, da uai se razglasi vsein postajam te organizacije sledeče: Odzdaj zanaprej naj se nič več ne sprejina članov in članic katere se zele zavarovati za $500. sprejema se pa lahko še člane ii clamce, ki se žele zavarovati za *2fi0. Oni. ki se žele zavarovat* za prvo svoto. nuj s,- zavarujejo za 2.10 dolarjev. Zavarovanje za 500 dolarjev je namreč začasno vstavljeno. Oni. ki so že zavarovani z* dolarjev naj plačujejo isti asesment kot so ga dozdaj. razlika je samo to. da se novih članov in članic ne sprejme več za to zavaro-vanje, dokler ne bo naznanjeno iz glavnega urada. ________john telban, glavni tajnik. nezadovoljni z dumo m so nada- vse vladne, cerkvene in samoetain-IjevaJi s svojim bojkotiran jem. jske zemlje, kakor tudi, damorajo Konst i t ueionalni demokrati, ali, privatni veleposestniki odstopiti kot so jih drugače nazivaili. "ka- nekoliko čemijo kmetom. Ko je deti':., so imeli vse zaupanja v vlada izjavil*, da se ne bo na ta-parlamentarične odloke in so ved- ke zahteve ozirala, j« duma apre-no rekli, da se naj vsa deželna jela resolucijo, v kateri je bilo vprašanja, ki se tičejo ustavnosti,1 sklenjeno, da se bo izdalo 4'Poziv dajo v rešitev novega parlamenta ljudstvu", v katerem (bo duma »stave spremeniti; edino pravi-j in da se jih naj ne rešuje z revo- pojasnila narodu svoje stališče ti-, katero je imela, je bila, da j« lucionarnimi sredstvi. | kaj oče se kmetiskega vprašanja smela kritizirati. Vse. kar je po- Zatem so revolucionarne aktiv-1 To resolucija je vlada porabila tem ta uboga duma rekla, so pre-( nosti še vedno obstojale, toda rt-1 za svojo gorjačo. Tedaj ni bil več gledali ministri in nato še ce-lo volucionarne moči so bile razdvc- {ioremvkin ministrski predsednik stvar predložili carju. Kaj se je jene. vsled česar ni bilo mogoče temveč je prišel na njegovo mesto potem zgodilo s predlogo, je bilo ne dumi, ne revolucionarjem ni- prejšnji notrajni minister P Sto-v rokah carja. Predloge so lahko česar storiti. -1 lvpin. katerega železno roko je predložili ministri ah pa člani du- Medtem je pa vdada hitela z naj- pričela čutiti dežela, me. Kar se tiče predlog, je treba večjo hitrico, da bi prišlo do vo-| Dne 8. julija je bil izdan odlok, še to omeniti, da se predloge ni lite v za dumo, in se je na vso moč s katerim se je ukazalo dumi raz-prej smatralo vrednim vpošte vati'trudila, da bi le volitve tako iz- iti se in naročilo se je, da se nova jo, dokler jo ni podpisalo vsaj 30 padle, da bi dobile zahodne drza-' duma sestane 20. februarja. 1907 članov dume. Dnina je imela pra-jve o ruski vladi nekoliko milejše'sedem in pol meseca pozneje ' vico vprašati ministra, ako je dal mnenje. Tavrrda, v kateri je zbo- kako predlogo, kaj hoče in jo do-] Dne 20. marca. 1906, je bila1 rovala duma. je bila ponoči zase-seei, toda to je smela storiti le, Sprejeta nova postava, ki je dolo-jdena od čet in naslednje jutro so ako je bilo za intenpeiacijo vsaj *ala reorganizacijo vladnega se- se znašli poslanci kot navadni dr-trideset članov duane. Ako ni mi-'nata kot gornjo zbornico ruskega žavljani brez pravic, nister v teku enega meseca dal za- parlamenta. Ta gornja zbornica je dovoljiv odgovor glede svoje morala obstajati iz članov, kate- Kdo so se vršile priprave za volitve druge dume. je bilo vpelja- predloge, namreč, ako so ga sma- rili polovico bi imenoval car, po- nrh po gornji zbornici ali senatu trale dve tretrne članov dume zakovico bi bilo pa članov, katere bi več postav, ki so imele .namen da nezadovoljivega, je bilo potem ce-.izvolili plemenitaši, bogati vele-|bi se žujimi preprečilo, da ne bi la stvav oddana vladnemu svetu, posestniki in industrijski magna-'prišlo v dumo preveč progresiv-iu potem jo je dobil v roke še car. ti. potem duhovniki in p no fes i o-' cev. Toda. kljub temu, je bila v nalni Praviee te, takozvane| drugi dumi še večja progresivna gornje zbornice so bil- iste kot' večina kot pri prvi duani, kajti se-pravice dume. | daj niso socialisti več v taki meri Ista postava je tudi določala, da bojkotirali dumo, vsled česar so sme car v času, ki je med dvema imeli socialisti tudi zalo veliko po-zasedanjema dume, napraviti ka-'slancev. Konstitueionulnih derno-kršnokoli postavo, leto pravico se kratov je bilo malo, kajti veliko mu je pridržalo, da ne sme spre-'njihovih voditeljev je bil ov ječi meniti ničesar v temeljnih posta-1 radi različnih izdanih manifestov vah; to so bile namreč tiste, ki so in drugih stvari, se tikale ustave in drugih zadev, Druga duma je imela istotako duma jo postala popolno orodje dva sjcoro-uradna člana ameriške v rokah Stolypma. j vlade ie ^t*1«**, Lord Kitchener jim je zagotav- L lllr^Z i c:a'-,jal in do^oval. cla je zavezniška p°dp,rala ^ Ukre^e ^, «tvar tudi v interesu Združenih ~ k i l držav. Vse. kar je on liotel, je bilo tretjf J D,la enaka( to, da bi Združene države prekini- vii;L-o • • - !Ie 2 Nemihjo diplomatične zveze. i \ ^ VOJUa je prme1 Nj^ov glavni argument je bi! sla tudi tukaj gotove izpremem-'da ie npmxi.; m:i:f "■ . J Ko i:u i" J" _ - , Je nem!>ki militarizem ni nem- be kot jih je doprinesla pox-sod. Ska svetovna politika ncpri:au.[j. Aktivnosti dume so zdaj del poro- ska in nevarna amerišJ m U e am e,l v dnevnih časopisih. Duma to pa Padite„a ker je sov" ? ; ' spnčotka vojne ni veiliko delala ' -P- Y , J?.so^,azi,a - .i , ■utiaia, glo-saski demokracij . kakor tudi potem je pnslo do one burne seje ••• u. - - . t: „ • i i i , J '.demokraciji Francije. AnHiia in ki se je vršila, ko so doživele ru- Franci i-, k^h- 1,1 ske armade v Galiciji orožen po-1 T T - J U za vese,jno raz, tekom katerega so° prŽu ^ m,liUriJifa»i "" pet progresivci nXliko v oapred-«^Z^ vsledlccsar ^ružene je; Potem so sledile mirne seie.^Z T ^-' ^ Sk°r° i» "i • j i i i ■ primorane. da stopijo na stran 'a-pri katerih se je delalo v korist veznikov " ruskih interesov, katere jim je za-] -- — črtala vojna. Bivši filipinski governer Forbes Skratka: i-uska duma je priče- zam ,, , . la ijfrati veliko iu v.fcju&o in hotel dati ameriškim časnikar- Ruska duma. skega parla-'"e ^ mu ministru zdelo potrebno, je ukazal, da se vrši seja dume popolnoma tajno, da se ne sme niti najmanjšega glasu dati v javnost. Volilni sistem za dumo je bil grozno m-popolen iu nepraktičen, naravnost nezaslišan. To dejstvo jo povzročilo, da so postajali nekateri bolj napredni ali progresiv-ni kro-gi nezadovoljni s tem sistemom in so dumo kratkomalo bojkotirali. Nezadovoljnost je boljiubolj vastla. dokler ni končno prišlo do splošne železniške stavke, kateri so sledili veliki delavski nemiri po celi deželi. Pred no so se moglo vršiti prve volitve za dumo. so razmere zahtevale. da se napravi novo institucijo, ki bo sledila dosedajui 4'svetovalki i iu pregledovalni'-zbornici, ki je bila vstanovljena s postavo od 6. avgusta. Takrat je prišel k ruski vladi I novi faktor, namreč grof Sergej dume. Vsako talko postavo, kate- kratko življenje. Zbrala se je 6. ro bi v času, ko ne bi bilo dume,' marca. 1907, in je bila razpuščena car sprejel, se jo mora v teku 16. junija. dveh mesecev, potem ko se je du-' Opozicija druge dume je bila ma zopet sešla. dumi predložiti in'še bolj odločna proti vladi kot gornja zbornica, kakor tudi du- prve. Birokracija, ki je bila že širna. morati to postavo odobriti, (ta duminih nasprotovanj, je pri-Clani dujjic so bili glasom nove čela gledati za kakim sredstvom, postave izvojeni za pet et. In du-'s katerim bi se iznebila te more. uio lahko car vsak čas razpusti j Sredstvo jim je bilo lab ko naj-ali pa pokliče, kadar se njemu ti. Socialistični člani dume, zave-poljubi. | dajoč se svoje moči na strani de Dne 28. marca, istsga leta, je lavskih in kinetiškili krogov, so s bila pa sprejeta zopet druga po- svojo socialistično propagando ua-stava, ki je določala, da nima du-| dalje vali. ma nobene pravice določati pri Dne 14. jurnija je vlada ukazala kakih slučajnih predlogah za de-'zapoditi iz dume vse socialistične narne^ zadeve, katerih potrebe bi poslance ter so jih 16 od teh. are-mogoče uvidelo ali ono mini-1 tirali pod obtožbo veleizdaje. Du-strstvo. j ma v to ni privolila, vsled česar i temu. da je nemški "vladni volilni|Witte' In lia^več njegovo pri- Medeasno je Pči bilo izdanih še ni mogla vlada storiti drugega, Moderna agodovina Rusije vse- siistein nekaj kvratmjiga ogovarjanje je car 17. oktobra.'"začasnih odredb*^^ kot da je čez dva dni odredila, da bifcje tri velike dogodke, tri velike Ruska duma kliuh temn izdal usta-vni manifest. V,kl fe nikakor niso soglašale s car-j se duma razide ter da se 1. no- dogodkov ali korakov je bil v jh»- slučaj, ako bi ga bilo treba neob-iinczniki *I1H?Ii P1*8-™1^ tlo katerih sebnein «Hkielku narodnega življe- hodno rabiti. opravičuje postava. Duma je "J*- ! Duma. kakršna je danes, je po- 05511118' tod.tt bila P^tvorjena v Prvi t-h treh korakov je bi! sledka mnogih izpivmemb. Ne da Pp^avodajnd faktor, kajti v ma- ekononii«*eii. Ta korak je Rusija '»i .se ozirali na ulogo. katero je nif€e*u ie rečeno, da ne more s-torila pred polstoletjem. takrat, duma igrala v tej vojni, pridemo,! l,oben* letava prej priti v velja- ko si» h,. s|»remenilf večstoletne ;iko pogl-damo njeno kratko zgo- v,°- dokIer odobrena od dume. tradicioitahi«- r»r.iu w življenja. i"vino. >{>. trvii velikih dogodkov.1 Vpo6tevaio *** Še sloje. Odprava tlak«- %'natra za pri" jili j^- ti Odkraja je bilo kmete in delavce, na ka- r« f«»riii<». j.' .»vrnila Rusijo «eslih. Volilni si- m jr- jao-L vt-liko. skoro vse v za m—tii--*u je danr«. V'tok«' po-" k -r v* bili čLaui dume kiuiavei avtokrali^at- vlad?. . iiajMi^e j»rejšuj-ga sestema. * » * j vtritvaij l*. prvo dumo w bMi (Htlitirmii HFniror m gibanj kmetijski krosti v evropski Itusiji. je prišlo V R:r*;ji žf v d'auaj- ** tvorijo >2' tan>ošnjega prebi-»teiu stoletju. To gibanje je do-U"*'4 se je o V>!t-il teli politknih n*-ugodno-kjer j»- dozdaj ju za na- pričele po eeli deželi vHike delav- Politični atrajki so se spnnnenili pt^Mek storil, toda ta dva uspeha ( ske mauifestaci^e in demonstraci- v ekonomične m mdustrimke nikakor nista popo* m. ker je do- je. Profesionalni krogi m bili katerimi se je zahtevalo popot zdaj ^ Rusija v oblaati ^emen em»gla»io za narodno poslansko ma nove *oeia!ne razmere, fcakra- i krogi so vlado Be imajo na programu socialisti. . . _ ' tako To je trgovafce in indiwtrijake zbirfi se. ako je takih elementov zbornico, kakršno zelyo ljudje, kroge vstraiilo. vsled česar so se toliko kot jih je na primer v Ru kajti ti trgovci so trpeli vsled de- obrnili na vlado za pomoč in pod- S1}t' ... „ ,avski hnemiptn'- ^ed so še poro. Na drugi strani so pa po- I UJ.M radi govore o Rusiji, o pričeli tudi ti vmešavati v poli- .tali tudi kmetje zelo aktivni, čt-njem vladi, ki je najbolj absolut- tiko. ^^^ ^ h^ ^ je mi na svetu, m o ruskem parla Dne 6. junija 1905 je prišel k do kmetiskih uporov. To je vstra-mentu. katert ga s smehljanjem in carju kongres, sestavljen iz za- SUo tudi veleposestniške kroge in mežikanjem primerjajo oarla^ stopnikov iz zematev in mest. ka- radi eesar ce je spremenilo tudi men toni drugih držav. Na drug! i tereinu je bilo zagotovljeno, da je politično stremljenje tci» mogot-1 P« n^-ten R'tsi radi, neizpremeuljiv sklep vlade, da se cev, takoj so pu*ili vse napredne potrto prtznajo. dr se vsi carjevi bo tako asbornico vstasiovilo. ideje man« fesi i še priči,o: "Mi. Nikoj Dr.e 6. avgusta, 1905. je bil iz- Cek> med pravimi pre^Mmu-laj II., vladar m avtokrst vseh j dan manifest, ki je določal to mi elementi je prišle do me. Nek bivši pn»fesor na univerzi v Moskvi. S. Muromcev. je bii izvoljen predsednikom duiue. Kakšni so »-tnošaji med dumo iu vlado, se je pričelo takoj prve dni zasedanja jasniti Car je imel svoj prestolu i govor, v odgovor katerega je duma sestavila listo, na kateri so bile vse reforme, ki jih je hnela na programu Dne 26. maja se je pojavil mi-uistiski predsednik Goremykin m naznanil dumi, da jc del njagovih reform, ki jih ima na listi, izven njenega delokroga, del teh reform pa ni po godu vladi. Duma je takoj nato sprejela resolucijo, v kateri je dala ministrstvu nezanpni-eo in zahtevala, da ministrstvo mogotei sploh. Vse to se je dobe--edno zgodilo. ltnogo zunajmh teritorijev, kakor tudi več poseslij v Aziji, je izgubilo vso pravico do reprexen-taeije v duuti. Število poslancev iz Kavkaza, odkoder so bili r prvih dveh iktmah zastopani amii stK-iaiisti. je bilo s pomočjo novega srcema znižano od dvaindvajset na deset. Število poijokih po-slaneev je bilo znižano od sedem-intiideset na štirinajst, izmed ka-terih sta brla dva še rojena Rusa. V okrajih, kjer jo bilo več narod-ttosti, je bilo lokalnim oblastim dovoljeno, da so narodnosti odde-lile vsako zase, da so tako tudi vsaka hm volile kot je zahteval volilni sistem. Pri volitvah prve dume je kmetijski sloj kontroliral 41 odstotkov glasov. Z novo postavo je vlada dosegla toliko, da se je število i ini tsMrih glasov znižalo na 22. Medtem se je pa število od-resignira. Kljub temn, da je du-'atotkor birokraeijskih glasov, ki ma to resolucijo ekoro enoglasno bilo pri prvi dumi 33, zvišalo •P1*!)^ «o ministri vseeno ostali, na 51. Trgovski in industrijski na svojih mestih. Še zmenil se ni j krogi so bili zelo lasl^tmii J Volitve se niso vršile v »aunnnljivo je. da je prišlo j mezoih okrajih, temveč v vsled tega med vlado in dumo do.mesnih velike opozicije. Inih krajih. Končno se j« dnom vrgla ma Poslediee novega volik»ega si-najbolj nevarno vpnianje, a«- stema so hikt, dn je imela vlada reč na kmetmko. Predlagano je'zda j pml aetoj političnem življenju. _ I ™ De ozir na bodoče Temu je največ pripomogla11 k^TT ^^^ v ^atcrih w vojna i bo«o nahajale Združene države mt- Niti najmanjšega dvorna ni, da '>ram Angliji in napram Nemčiji, bo po vojni Rusiji zasijalo sol lice, 'ki bo ogrevalo vse ikroge, kajti vlada, ako bo še ostala, sa bo morala ukloniti masi, narodu, ki! bo zdaj tem odločneje zahteval svojih pravic. Lord Astor, Nov Fordov načrt, toda ne za mir. Znano je menda, da se je anieri-liški milijonar Wiliam Waldorf Astor preselil iz Amerike v Anglijo, češ, da Amerika ni prostor za gcntlemana. kje je zdaj znan kot Lord Astor of Hever. Astor bi bil najbržc ponosen, ko bi pripoznal. da se ni celo svoje življenje pritaknil kakega pošte-1 v . nega dela. — poštenega dela to ^ lz Kansas City, Mo., poročajo, ,>rUvi. namreč, dela z rokami ali da se je te dni tam vstavil Henry1 glavo. Ford, znani ameriški izdelovalec T ju Vendar, kljub temu, ima ta avtomobilov m najbolj nenavaden možakar toliko zemlje in tolik«, hiš kapitalist, ki je bil na potu iz pa- v New Yorku. da mu te hiše nosijo eitiske obale, kjer se je zadnje ča- več kot toliko, kolikor potrebuje, se mudil. tia more piačevati Angliji svoje Časnikarskim poročevalcem je davke, ki znašajo letno $1.6.s0 000. pravil o nekem novem načrtu. „e da bi prišel kdaj ^ kako zadrego. — Toliko dajo Newyorčani Astor-ju, ki se ie menda dozdaj na najbolj javen način izkazal za nepa-triotičnega Amerikanca. Astorjeve hiše in posestva v New Yorku so vredna okoli 50 milijonov dolarjev. — Astor računa Newyorčanom nad .$4,000,(K)0, da morejo stanovati v njegovih hišah oziroma na njegovi zemlji. To j<-precej lepa svota, skoro $1.00 na vsakega Newjorčana na leto. Od te svote mora mestu New Yorku plačati $1,250.000 tak*, to-raj mu ostane še okoli $2.750.000 čistega dobička. Toda. John Buli, ko vidi. da dobiva groše iz Združenih držav, sto-pri Lordu Astor of Heverju na prste in pravi: daj ! In najlepše je pa to, da mora bivši Amcrikanec, sedanji Lord of Hever plačati Johnu Bullu veliko več kot pa plača mestu New Yorku za ista posestva, namreč $435,000 več. Toliko stane tega reveža, da more živeti v deželi, kjer so tla za gentlcmane. "Zdaj grem nazaj v Detroit", je rekel, "da bom še enkrat pregledal načrte za moje traktorje". Menimo, da je čitateljem znano, kaj so traktorji, saj smo o njih že pisali v obširnem članku "Ford", ki smo ga prinašali v listu zadnji teden. "Traktorje bomo pričeli izdelovati prihodnje leto, izdelujemo jih že zdaj, toda ne v veliki meri, ne za prodajo. Veliki so kot tale lokomotiva. "Jaz bom zdaj delal Fordove avtomobile, Fordove motorne vozove in Fordove traktorje tako, da si jih bo lahko vsak farmar omislil za $600. To se pravi, da bom to naredil, ako ne bom prej umrl". Nato ga je nek časnikar vprašal, kaj je na stvari, o kateri se govori, da je znašel neko novo vrsto o-lja, ki bo služilo pri avtomobilih iu sploh pri strojih namesto gasolina, in sicer iz nekih pridelkov. "Da", je odgovoril. "Lansko leto sem imel dva moža, ki sta reševala ta problem, in jaz mislim, da bo cela stvar kmalu rešena. Ven-1 dar to je zdaj še nekako zavito". Časnikar mu jc potem rekel, da •>e je o takem olju že pred desetimi leti govorilo, toda je le pri govorjenju ostalo. "Gotovo ", je odvrnil Ford. — To storili ;rotovi ljudje, ki lo-«-*"jo. Ja bi prišel ga>oiin ob velja to". "Kateri ljudje! * — je vpraša a-nikar. "Kajš- u»- imeinijem aueu; bolj še. da prtv mi. da sso to >toriii tovi zainteresirani krogL — T«j j*-otenda dovolj. * pasa- pravi;* do U nekaj o Kitdnerju. Luni Kitchener of Khartoum, veliki angleški vojm minister, ki se je. kot je bilo sporočeno. |Nitt»-pil s križarko "Hampshire", je šel v smrt s prepričanjem, da Nemči ja ne bo tako premagana kot si že le za%*ezuiki. Te informacije je dal W_ Came-r»>n Forbes, bivši governer na Filipinih. na nekem kosilu republikanskih voditeljev. On je rekel, da se je napram njemu Ioni Kitchener izrazil, da ne bo zaveznikom nikdar mogoče streti nemške armade, ako jim ne bodo pomagale Zdr. države. Angleški vojni tajnik je to rekel v konferenci, ki se je vršila med njim in goveruerjem For besom ter Benjaminom F. Strongom. od federalnega rezervnega boarda, v Londonu preteklo zimo. — Lord Kitchener se je zategadelj sestal s tema dvema Amerikanceina. da bi jih pozval, da bi delovala, da bi Zdrušene države pričele delati za stvar zavaaaikov. Lord Kitchener je gov. Forbesa dva. Tretja in Mr. Stroaga izrecno povabil kot' Nemiri. London. Anglija. 21. Nept<»mbra. Reoterjev koropondeut |m»i-»m"-;« ; — I" ^ iih* im>ha\>hii Z*-it itn* i. •Ta j*- nrtš.o m*-'! ril ilnimi ««-^*-i»a!iii in ui"^iarji b^ijer. Pretekli t<-. i-i jt- f»r.>i<- vrv M-tii^n .v — Na;-a lai«-: /i»ežaii tU jil; /•la ; uwi «i-»biit. OSVOBOJENA ZAKONSKA. MOŽ OD PLUČME BOLEZNI. ŽENA OSVOBOJENA OD 15 LETNE ŽELODČNE BOLEZNI. H. H. von Sehlkk. slavnoznani naravni zdravnik in tovarnar Bol. g»r>k^g£ Krvnega Ca ja. kateri jo s sto i ust o tiso*- bolnimi v stani zvezi in dobiva od onih, katerim jo Bolgarski Krvni Čaj vraii zdravje. cele kupe zahvalnih pisem, je naša rojakinja po^pa Josip nji. 401 K. Pike St. Clarksburg. W. V«, pisala sledeče pismo: Pošljite mi takoj eno ^kat ijo vašega čudovitega Bolgarsk v ga Krvn*-js«i taja. ker ga j*- nama že prvd par dnevi zmaujk i-lo in že čutiva, da ga nama manj ka. Mojega moža je ta čaj osvobodil ptnčue bolezni, mene pa moje že 1 ."iletne želodčne bolezni." Eno veliko ikatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet meseeev. pošlje za #1.00 kamorkoli. v Canado za 31.12: MwbI Protects Co. 9 Maral Btife PITTSBTJB6H. PA. Pripomba: Ako hočete |Kk4itja-»iWurati, poSjite 10c- kvišku. Spisal Fran 8. Finžgar. (Nadaljevanje). n. Begunjsko grajščmo je pac VI- posestnik žitne trgovine na Reki, ji je dovolil tudi to iu takoj odredi! vse skrbno za odhod. In ko je teta Evfrozina izvedela, da pride njena sorodniea k njej. tedaj je zahvalila Boga in prekipevala radosti ter si že zasnovala ves načrt, kako bo vplivala na Margito, da jo učvrsti z do- el vsakdo, kdor je potoval kdaj brimi nauki za življenje, katero je 0 slikoviti Gorenjski. Morda ga^ poznala Margita samo v loči 1 zavedla pot do nje ali celo va- smehljajoče s*- zarje. Ali ona Ev ^je. Toda * eeate že vzbuja pozor-wt ogromno poslopje, ki se beli Zagati na vznožju Begunjšie?, frozina. ki je gledala neštetokrat v oko. ki s<* ie v solzi zapiralo svetu iii umiralo prezgodaj, umi* iu gleda ponosno po najlepšem raf0 pogosto v zdvojenosti in obtoku gorenjske zemlje. Za igenim upu zaradi tega. ker je prepogum- proti no poprej zrlo v svet in pilo čašo V III. prostrani sobi na severni irbtom moli stare škrbine ►bu razvalina stariuskoslavnega1 opojnotrti do dna, ta teta je pozna-fradu: B«*li kamen, kjer je zobalja žiro narav Margitino in je tre-iz kamenitega korita — še danes petaje molila za njeno bodočnost. kažejo pri mlinarju pod gra-' tlom — I^ambergarjev konj pšenico in pil rebuljo. prodno je šel ^ . --------, , jim vitezom v dvoboj nadj*11"11 «™Jac"ie so sedee pri kav, h^ama. \a severozapadu. strani, pl. A lbemjeva, grajane se dviga strmi hol-|tetka ^era m Margita. Drugovala sv. Petra z zanimivo dvola-j ^ Gabnj*la-. ^&tra [lijno gotsko cerkvico. Za eerkvi- ^ '^zina je uprav prusla iz kope- > je napol podrto znamenje (ka-diea), pod katero je obokana votlina. Najbrže je to podzemeljski li in morala v posteljo, zato ni prišla v ujiliovo družbo. Sobna oprava je preprosta a i , - • i :» ^ i vendar moderna. Sicer pa je ta vi- ov s katerim je bil zvezni, in prostraiia _ nekaU'uo dete. Podpira ga »trie in do- k odo pa ljudje gledali, kako vozi Margita!" "E. ti prevzetnica poredna!" zapretila ji je dobrovoljno prednica. "Da. da : kjer bo več ljudi, vozi sama! Tisti La*ciiiger se ne sme bahati s tujimi konji. To je bržkone kak siromak, plebejec, ne?" < iospa pl. Albenijeva je to vprašala nekako prezirljivo, da je iz vsake besedice njene sijala plava kri. na katero je bila silno ponosna. "To je resnica, Ante je siromaš- GLAS 22. SEPT. 1MB Moj triii sklep. I na plesih pulili se za mojo turo, no — in nobeden me ni vzel in jaz tudi ne nobenega. Pa mi ni nič žal. Xaljutbila sem — in človek « . postane praktičen, ko se mu umiri ?*eno se™meni1 ^^ — kri, in sedaj sva oba srečna. A cm *ot ze ob.\eaj Je »», svetl' kdar nič ne očita, jaz pa kar pe"ukov I*™1 meuda jc . r vsak _ njemu ne — in s tem sva zado- . , ,. voljna." ° evetm pomlad,, o zorni mladosti: ;Pri Margiti je drugače, — ali pa viknekraj mene v zarastli tam ne, gospa?" | hostl Pl. Albeni je z globokim žen- starikava vrana: vrajr. vrag, vrag! skim pogledom zrla v Margiti či- v najhujši sili rešili oble- v -1 v nekdanjih d hodu pinei n _ to po svoje in trdoglavo trdi, ie tista jama v zvezi s samim Rimu iu da so že slikali i/, nje sv. Petra dan mu pridigoval. j ^ lirajščiua z \rtom je »»grajena * tnnv-t visokim /idom. In za tem ozid-juklePa ^ veliko podobo Di-fnost- iu ti ponuja narava sama od se- sobo plemenit po d^hu." gradu. L.JU s \ o o rnaci ^ primeroma zelo nizka. euokriI-| " Včasih so res kmetiški otroci ' a na. a zelo težka, iz masivnega si,H l)l ilnili lic in globokih jamic v bra v senco, žuboreči potok z ni postrvicami ti mrmrajoč dušo v omamno domišljijo rsniva »ele. v cvišku na reb j ug;iNt e stezuie t»- micejo ... ... . . ■ pobija navadno v onem letnem ca- mea. Koliko se uee na&i otroci, ce- Sll Bledom, bloki m Bab jim zobom iu I velikanom Triglavom. Lepšega1'" Sl i • • i:+: lovu s s* adk traja bi si zares ne mogla izmislit, inajživejša itouj izrazil s il'raue Jožef L: ivsarsko To jc moja naj- in lop i c o in si napasea vid nad lepo Vsa ,ta okrasha * sir°maku treba ! Naš ? 4 vnino, tihimi vasmi, čarobnim dwkaz" da ^ blIa ^ «^daj lovska mibj zna jahati, plesati govori ze foti«. kjer so obhajali vitezi gosti traueoscino; šestnajst let mu je. ganili žejo po utrudljivem a lahko ga uvede m v najfinejšo iin vinom. Pogled na družbo. Tako zna gladko govoriti i, i« 1tH trtn>P človeka odmakne iz se- in se dobrikati kakor najelegant- UOJII l^ljlld, ill 111 nt * . . | v . . , I .v* . .. __ . . . _ _ . besedo daJUe dolgočasne m h list irske do- nejsi kavalir. Kidaj bo znal kaj ta-be nazaj v divno romantiko in kega kmetiški otrok? Nikoli!" ■ t kaznilnica " |E(,i M' UM1, Ja done srebrne eaae,j "Nikoli, saj aii mogoče! Kakor Da ta gra Wlua ni več zasebna,akomu neizprosno,!SOJO tla ]hm1 teyj£Umi ^opmjami „,ca je molčala. Rada bi bila sicer ampak drage volje pušča tujcem, !>,ve.l'v !«vcev; ki bU »«°vwjala. Ali morda je tudi , • j ^ da S, ogleda > i prelepe nasade. tu,zo « nekohko ugajajo plemstvo^ ^^ sUe napX za- na divnem vr- swnu ^veU; >aJtlldl toga ne iu se te zavesti ni mogla kljub za- napeta, r ^ ^ tajevanju popolnoma otresti, to zvezo, ki je za naso hi^ resnične in izmišljene junaške pa ni hotela z ugovorom žalili go-' f.pa,wtn? ^^^ K»e. j stinj. Margita je pa poslušala in f}^1 n»*r**- ^a pojdemo k vi- , ... ... . ' , , u . .- isku. ne rakovo pot. In sedaj ! I tihnib so vitezov nepremično zrla v debelo lice o 1 y glasovi. zaspal je /venk srebrnih čaš, od brnel žvenket ostrog in mečev. — belega mavca. rgleilajo | *e M-tajo in hlad« na divuem vrtu, da v.sikaxajo svežega zraka, la sanjajo p<» klopicah in senčni-i*ah in se vračajo domov v zaduh-la mesta loliko živeje »po m in j o jo lepe (Jorenjske. Tedaj je bila preduiea usmi-etik, katere oskrbujejo kaznjenke, s* stra Gabrijela, blaga duša. a tudi spretna in odločna, bila kos težavni nalogi iu j* z moško razsodnostjo ves ta velikanski aparat. Rojena je bila baronica L., potomkinja znane kranjske plemske rodbine. Na prejšnjih svojih službah v rtnlu sv. Vine ene a je bila v Parizu, na Dunaju, hodila po Ogr-akeui iu prepotovala skoro celo Evropo. Zato ni čuda, če je poznala priletna prednica veliko sestra taistega zvanja, kot je bila sama, iu da se ji je ta ali ona nehote bolj omilila kakor druga. — V be guujsko kaznilnico je pošiljala kongregac.ja sv. Vinceuca zaradi ugodnega zraka bolehne sestre na okrevanje. In tako je prišla taistega leta s<->tra Evfrozina, rojena pl. Ijadič, preduiea reškega zavoda. S to je bila s. (iabrijtda leto in dan skupaj v Parizu. Tedaj sta bili Še obe mladi, čvrsti in od takrat — štirideset let je minulo — nista videli ne slišali druga o drugi. Iu sedaj to neuaduo snidenje! Prednica Evfroziua [>a je bila sestricua Margitiue matere. Zato je kot sorodnica prosila prednico iu prijateljico Gabrijelo, če bi ji dovolila, da povabi na letovišče v kaznilnico Margito. Zdravniki so zahtevali premeinbo zraka. Prehitro in previsoko je zrastla. Bali so se sušiee. Krepki planinski zrak bi ji pa za okrepi jen je najbolje ugajal. Gabrijela j»* z veseljem dovolila. Saj imajo nekaj sob za goste pripravljenih. Ali Margita se je kar zbala tega povabila: V samostan, si je mislila, uo, potem ječa. Bog varuj, to bi bilo lepo letovišče! Ko ji je teta Evfroziua opisala krasoto in ji na- Tako so ji vse pritrjale, le pred- Pobral sem kopita iu šila — domov jo pobrisal; a to sem pa sklenil po poti, da več o mladosti in vesni ne bodera ni peval, ni pisal. sto drugačno bitje. "Da ji častilcev ne nedostaje, tem ni govora. A ona bo mrzla, ker je vsa zaverovana v razposajene igrače in otročje zabave." "Resnica. Za Margito sem pb- spet me kak »enibraj ne zmoti, rok — dobro jo poznam, — da ni še nikdar udarilo njeno srce za kakega moškega. Ne morem je mneti." Tem bolje, tem lažje. Treba je Jožef Vole. ŽENITNA PONUDBA. Mlad Slovenec se želi seznaniti „ .. a. , .. , , , s Slovenko v starosti od 20 do 30 samo znati. Skrbite, da bo baron , . .Al -- , . . . j - • , ... . .. tet, tudi nic zato. ako je vdova z vedno znjo v dotiki, varujte pre- • , 7 , l,- - , , . , . ' enim ali dvema otrokoma, samo blizu uje vsakega, k, bi bil duho- ,i„ - ^ . - , ® ' je postim, Katera nošteno vitejsi in lepši od barona — m na- - - . , F : ...v, . , , misli, naj m, pise m ako mogc*če vadila se ga bo. da sama ne bo ve- * j- - ® j i« i j • * - posije tudi svojo sliko, dela. kdaj, ter mu zletela v naroč- J je kot čebelica v odprto 'cvetno čašo. Mladim ljudem je treba samo prilike, da se shajajo, da ob- Iščem čujejo. včasih se morajo pustiti za hipec sami, ]>osebno če so razigrani in dobre volje. — in vse se zamota in izmota tako krasno, da sami ne vedo. kako. Pogk-jte svetnico Marganijevo: — plemenita je. a bogata ni. Tr-i hčere je imela. Vse smo rekle: obsedele bodo. A oiia je bila pametna. Dolg je delala na šamipanjkah in finih prigrizkih, pa ta dolg se ji izborno izplačuje. Vse je oddala, in lahko ♦Kidala. Zapredli so se v te mreže šampanjca navdušeni kavalirji, nazaj niso mogli, de bi ne bilo škandalov, iu hčerice so lepo pod streho.'* j "Ne bala bi se, ko bi le baron (21-23—9) ne bil tako očiten pustolov; največje rafiniranosti pripoveduje Margiti. in to ni zanjo. Za druge, ki so že kaj iživele, bi bil zanimiv kavalir — a zanjo ni, in jaz bi se ga skoro bala." i Frank Kokal, c/o Jaaikovič, R- 2. Hopkinton. Iowa. svojega brata JOSIPA TCRŠIČ in pa prijatelja FRANA PR1MŠER, oba doma iz Cirknice na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi naznani, ali naj s? pa sama javita. — Math. Turšič. Box 273, South Fork, Pa._(21-23—9) Rad bi zvedel za naslov svojih dveh prijateljev JOSIPA TUR-SIC. doma iz vasi Mahneti pri Cirknici, in JANEZA OTANI-t'AR. doma iz Podslivniee. Prosim. če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sama oglasita. - John Preveč, Ore Hill, Pa. Pustite električni motor delati za vas. Vaš mesoreznik. mlin za kavo in naj goni električni motor. Veliko imeti za postrežbo odjemalcem, ako pustite, da vrši vaše delo električui motor iu vaš prostor bo čistejši in vaši odjemalci bodo zadovoljnejši. En motor se lahko ima za male stroške in elektrika ne stane mno-go. Uprašajte, kako se ga rabi pri prvi priliki, ko obiščete kak urad Edison Company. The New York Edison Company At Your Service General Officc*: Irvine PIjcc and 15«li Street Branch Office Show Kfjoau for the Convenience of the PuSiic vse druge stroje več časa morete *24 Broadway Delanoev Street II Irvins Ptice MM West 42d Street •Open until midn'sht E *Mt» Street '17 F. I2>th Street ir?th Sticet Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam rvoja HASAVNA VIHA. DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI! Potujočim Slovencem iporočam svoj dobro urejeni m salon asa Lahko «e poflj« den&r sorodni kom, prijateljem in znancem, leri eo nahajajo ▼ njetniftm v Rrndji ali Italiji. Potrebno ka. dar ao nam denar poilje, da ae priloH tudi njetnikorm dopisnica aM pismo in ae nam tako caiogoit prayllno aeataviti naslov. Ako nameravate poslati denar j te najboljšega grozdja. ujetniku, pofljite g? takoj, ko | Najboljše staro belo vino Riea-sprejmste njegov n-nov, ker akc ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. M odlašali, M se lahko dogodilo, $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdečo da bi ga ne naHi ve« na toem Zinfand'el 27 do 28 nalon t___ ______- $14, 50 galon $257 Lansko belo mertu in mu ne aaofli iročiti de ^ 9fl Kn TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. "In sedaj še ta samostan! Kaj vesta Evfrozina in Gabrijela o priporočam svoj dobro urejeni svetu? Nič! Sedaj jo bodeta stro-jili in ji navdihovali tistega mračnjaškega duha. da jo čisto zbegata. Skrbite, da pride čim preje ter snažna prenočišča, baron v njeno obližje, sicer uteg- Prodajam dobra domača vina po ne postati trmoglava.*' I zmerni ceni. "Evfrozina ima nanjo velik Prijetno shajališče Slovencev! vpliv. Če spozna Liotarja in če bi še zvedeia za njegove kavalirske skoke" — tetka se je pri tem lo- Jo-s. Blrk, 6006 St. Clair St.f Cleveland, O. Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. THE BUREAU OF INDUS- s^iIhj ! I tihmfa so vitezov nepremično zrla > u-i • ____. v , 4 .. . v. . , , . ___ a -i * i - • ' i o je zopet vasa naloga. Plsi- onemeli junaški korak;, kroglega dečka na stropu, ki je . u . , & . A _ ' držal v roki težko kito cvetja iz teh*ronu> »aJ bu° °Pre2ei1 P" teti, TRIES AND IMMIGRATION" , naj govori pobožno, inakan ee za driavo New York varuje pri- Samostanska tihota vlada tu in« Nekdo nalahkp potrka na ^Z^X^^r^ a ki jp v,t,,s žubori le potoček za gradom ta. Prednica gre pogledat. Sestra raeten je dovolj da bo vedel je vodila 111 l,stJe na fctan "P1 81 šepeta Marija sporoči, da bi sestra Ev- ^aj mu gre!" Pa- oslepanjeni, oropani ali če ao a nji-za,mi slabo ravnali Brezplačna navodila in pouk t Dr. KOLER, «38 Pen A«., PitUbnrgh' Pa. E>r. Koler Je najatare i6i slovenski zdravnik, Specljalist v Pittsburffhu. ki ima 13Ietno prakso v zdravljenju tajnih mo fikih bolezni. Sifilis ali za-strupijenje krvi ________zdravi s glasovi- tim 60«. ki ga je izumel dr. prof. Erlicta Ce imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in Izclstil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se neleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali trl-per in tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabi ji vanja samega sebe. Eušenje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času. Hydrocelo all kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-?ine v križu in hrbtu in včasih tudi pii spuščanju vode, ozdravim s goto-vojstvo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, škrofle In druge kožne bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potreb-no ležati. vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee 4% gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek ca vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL 8 spoštovanjem S. JACKS*. Box 161 St. Helena, Cal. IŠČE SE DELAVCE j/a strojarno "Yard" in "Beam-i hous< ". Plača *1~>.00 na teden in na strojih pa $15.50 na teden za deveturao delo. Za oženj ene mnogo stanovanj praznih. Predi,o od-potujete, pišite za pojasnila. Pred par dnevi sem poročal, da je tu dovolj delavcev; prišlo je namreč več Albancev, pa so takoj po pre-Jteku nekaj dni odšli. Anton Miller, 256. Whitehall, Mich, i (19-23—d) Dobro, to storim! Izvrstna n,i- naturaUzacijakih zadevah — kako ►nkh*eno Življe-J "Oprostite, samo za nekaj tre^o 'Sta*?* ST^o ^ ^^ .ZdrUŽen* srečnih bitij, ki nut kov! Evfrozina je v postelji m'^ ° kjer ae oglaaiti aa državljan- ; t: ____i - - .- . : " iuJ11- 'bIta liafin« pravljice o davnih dobah. Vendar frozina rada govorila žnjo in z je tudi <«xlaj življenje tu. prav Margito. blizu tukaj, ono pridušeno življe-J nje treh stotin nesrečnih bitij, ki.................^ . f_____^__ .. ( so v bridki omami ali v satanski želi govoriti z nienoi iu z Mar- <<"v« t.b« ^ -i«. ^ Ao iMtine. i t - ji i ■ -Ne veni. kako se more človek Rnwwlnilri >»•-* k; a.v.k zlobi proizvedla dejanja prot, na- gito. ' * i - . . .. . .. .. Doroanila naj 01 čakali dOTO- ravnemu pravu, proti Bogu, proti Marglta jt piailila 8 stola in ^ ^ ^ ^ ^ sebi in bližnjemu. - In iz teh od pritisnila k prednici ter jo skoroj Vrata so se odprla in prednica , P" ^^ 0ffiCe* sod be za vržem h ust prihaja skoz, vlekla s scboj, s tako naglico je'se je vvnila z Margito. priprto okno eez dvonsee od veh- hitela iz sobe. Znati je bilo, da ji J "Oprostite. Margita naj van, ke delavnice najlepših vezenin m ogovori gospa ne prijajo poseb-' postreže in va.s pozabava, dam ji najčistejšega pletenja mrmrajoča no, da j: je nekam tesno v ujih ,>opolno oblast: jaz pa moram ta-j pesem, kot bi se ne upa,a na dan, družbi. < #t|koj nazaj. Veka kaznjenka je na' ifi:> ANTHONY KRZENTIH, STAVBENIK IN KONTRAKTOR izdeluje risbe in proračune. Njegova posebnost je popravljanje in prenavljanje poslopij. LES OPEKA CEMENT Pisarna: HOTEL MTJCHITZ, Forest City, Pa. , Gospe so milostno oprostile od- smrtni postelji; hočem tibi pri Oglasite ae ali pilite: STATE DEPABTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dau od devetih do ore 704, D. 8. Mor ,.. -------Odpeto vsak dan asen poklic, ^ deyetih dopoldne do petih po- I poldne in ob sredah od sedme do deveta are ali ga mara, ali ga ne mačin. pozna vse in vem. da van, vprašati, bo drage volje vodnik. Post rež- mam.** ljiv in bla-g človek je. poznam ga" "Pomislimo samo nase", raz-od mladih nog." |glablja;la je s temeljito duhovi- '•In go^pe pojdejo tudi na izle-ttostjo ženske praktičnosti gospa te. kaj ne!" vprašala jc Margita Delnegrova. "Kako so nas možili v t m m j nruj proseee. 1 1in ^ dandanes sploh može! (22 25 9'i "Gotovo da. en vez naja- Ha, koliko tf n imela častilcev ne-! -^ vasi pri Škoejanu na Dolenjskem. Prosim, če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznami. ali naj se pa sami javita svojemu bratrancu: John Markovič, 705 ^eteharn St., Indianapolis, Ind. kdaj — 'kolibo!'' In izravnala.se SLUŽBO DOBI risala popolno svobodo, katero bo; memo. uživala, shišala je Margita m sej "Najamemo? Saj so naši konji je na stolu, da bi z bujnim, pol-'takoj pri majhni družini poštena udaila, toda proti pogoju, da gre- na razpolago." {nhu telesom in z dokaj lepim U- Slovenka, ki je amoaoa v^aj neko- ga njen Dend, m Ha«an znjo.j Gospa pl.. Albeni je ponudila *>em dokazala istino in verjetno^ liko anslnčvie ali nemščine in a« Njen oče, lastnik nekdaj cvetoče^ ekipazo. svoje trditve. ™ - — d*»kaj zanemarjenega "In vi pojdete tndi z nami, pre-'le srdaj. In kaico nesmrtno so me pove upraV verjetnost Uko angleščine ali nemščine in se IPBMM IP^HHHI ^■■■11 "Cel album imam razume nekoliko v kuhinji. Več zanemarjenega In v, pojdete tudi z nami, pre- le sedaj. In kako nesmrtno so me pove upravnlfttvo "Glas Narrnla". mtW&m^&v&towl"_____^_____Usb^ m utot ampak komaj dotakuivša se ust-1 ijic - potaplja nazaj v src, mor-| sotnos, tfr ^ 2a ,tolnaj zaprtimi njej." ','i.i^tuo1 rr,fotao rtiL^^T^T ^1, hlltf!e rr * • . i ■ , 1 - hitele 111 brbljale, da bi se dovrši-, hkrati. "Saj takoj odrinemo. AhJL^.m, ^ žensko sre«*. . in donela je ta pe- i . , ! , , ' - . , - , .eredan od osme do devete , , , - . , ,a m obravnavala snov. dokler se preeastna gospa prednica, koliko'.jt« ^ ^ ,,u„e- kakur ,e donela M iu ■ predniea ne s-rneta. .'lovokoljudlje! Barouiea bodrt -1"^, v <^ak dan. u. go,pe so ,o ,-ule. a ue Tu(ji ^ je bUo to ^ , ; poetelji izrržka I »-d viBat&l. poslusalf. govorile so in govorile ».m.,_. . . , „ , .. ... igan tlunding. jje tavo I Margita je toraj zaroeena?elovestva! Kako vzv,se~ . pi e a\o. 'je pozvedovala pl. Albenijeva od kolike zasluge pri Bogu! ' Margita. kam izletite jutri tetke Tere. 1 Vse so dvigale oči proti plafon- vem' kapitanova.j venL kiiko bi ^^ Sicer'du in nabirale lice v pobožne gu- Nekaui gotovo. Vreme bo lepo." | nismo tega še javno naznanili, a be ter ^ z občudovanjem poslav- Pogledala j.- skoz zamreženo povsod je to že javna tajnost/' j Jj»*e od Gabrijele. okno proti zelenim planinam. nadt -Ali ga Margita mara! Pri pis- Debeli dečko na stropu je pa katerimi se je bočilo najčistejše mu ^ je tat0 re^o držala!" škilil na ta prizor, usta so mu sta- azurno nebo. | **Hmr mara! Saj veste, kaj so ,a lla smeh. iu da je imel življe- " Dober bi bii kak 'cicerone', otroci. Ona je še vedno otročja;:Jlie- zasmejal bi se bil gotovo na da bi mi napravil načrte. Kar ta-"ne misli nič, živi v samih sanjah,lves Che commedia! ko ne morem vozariti brez name- kot bi bila še iustitutka. Zato mo-j (Dalje prihodnjič). Cilj.f " 4 . . ' zaI1j° ^iti. Baron želi,,, zvedeti za naslov svojih se- Margita. za to naprosim jaz Lotar Wcger je za našo hišo naj- ^^ UR£E ^ FRANČIŠKE Antetai Iaae,ngerja. On je tu do- ugoduejša partija, toraj ne kaže BRŽIX ^ iy vasi Me Pridite kupiti farmo zdaj. Pridite ter kupite farmo al, zemljo za farmo zdaj, ako ste ua-mcnjeui kupiti, ker zdaj v mesecu septembru zamorete najboljt videti, kako razni sadovi vspejo in kaj so vaši rojaki, farmer j i pridelali na svojih farmah v preteklem letu. Mi imamo več tisoč akrov še ne čiščene zemlje v največji slovenski koloniji v Ameriki. ki se nahaja v Clark okraju v državi Wisconsin. Pridite in oglejte si farme svojih rojakov in go vorite z njimi. — Onim našim kupcem, ki žele, da jim zgradimo hišo. hlev dovolj velik za začetek in izčistimo nekaj zemlje, ustrežemo vse in sicer na lahka in dolgotrajna izplačila. Pišite po pojasnila. Naslovite: MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. B3 K Dfl DELO OKUSNO. B M (ti n IZVRŠUJE PREVODE DRUGE JEZIKE. ■ a m m UNLJSKO ORGANIZIRAJ POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NASOfeLA POftLJITB NA t Slovenic Publishing Go. 82 Oortlandt St, Hew York, H. T. ■ i ■■ k , if £!?■ , , "V'" GLAS NARODA, 22. SEPT. 1916 Par trenutkov pozneje je bil že na verandi. — objelo in ga pritisnilo na telo: — Že vsaj poljubi me za slovo. ... Poljubi! jo je na ustnice. — ln zatem je zaslišal tako milo proš J njo kot še nikoli: — Ostani samo še eno noč. ... samo eno noč.... No postaji je zazvonilo.. .. Vlak.... Sam ni vedel, kje je dobil toliko moči ,da se je iztrgal iz njenega objema iu stekel na kolodvor. Iz vlaka je videl pred hišo belo postavo, ki mu je mahala z roko v slovo. Zdelo se mu je kut da se mu j«- odvalil velik kamen od srca. — V duhu je videl malo sobico in v sobici krasno deklico, ki ga je ča kala.... Irena !.... Dospel je v Pariz iu najel voz. — Sele tedaj je opazil, da je njegova obleka umazana. — Ne, ne. ne nocoj.... Vrnil se je v svoje stanovanje, kjer ga je pričakoval stric Ce zul*.-- TRINAJSTO POGLAVJE. Cezar se jr odpravil naslednji dan po njegove knjige iu druge M!vari v Chaville. — Šele proti večeru se je prizibal voz, ves obložen s škatljami iu zaboji. — Dolgo sem se zamudil, kaj ne? — Veš, nisem hotel dvakrat hoditi. Tukaj je obleka in perilo, tam so tvoje knjige. — Samo pisem ni. ... Prosila me je. da naj jih ji pustim, da jih bo lahko kdaj brala iu se spominjala nate.... Zakaj pa ne, sem mislil sam pri sebi. sebi — saj jc dobra deklica.... — Ali ti ni ničesar izročila zame — ljubi stric? — Ne. ... le brez skrbi bodi... - Ne boj sc, ne bo te več nadlegovala. — Ali je zelo jokala? — Oh. pa kako. — Tako strašno jc jokala, da sem imel še jaz solze v očeh. — Toda kaj hočeš.... To vendar ni tvoja krivila. — Živela ljubezen!.... CJ1« j. da bo kmalo poroka.... Pozabi to žen »ko!----- Zunaj je začelo deževati. — Stric Cezar je pritisnil čelo na šipo iu rekel s komaj slišnim glasom: — Žalostno, žalostno. — Ko selit bil jaz mlad, so bile take ločitve veliko bolj \esele.... / — Jcan, ali si ti? Oh, kako globok, kako utrujen je bil ta glas. In zatem je še enkrat glasno rekla: — Jean!____ Zatem je zaslišal, kako je v rokah zvijala pismo. Počasi je šla po stopnicah iu čakala, kdaj jo bo poklical. — Jcan je odprl pismo, v katerem mu je sporočila, da jc na vsak način morala priti pred njegovo sobo. da ji je lažje pri srcu in da naj jo vendar že enkrat obišče. Solznih oči je bral Jean to pismo. Zvečer je šel k svoji nevesti Ireni. — Kaj t,i je? — ga je vprašala. — Ali morda nisi srečen? — Seveda. — Srečen jc bil. — Toda zakaj je bila ta njegova sreča zgrajena na solzah in žalosti? In malo je manjkalo, da ji ni vsega pripoznal. Sklenili so, da se bo poroka vršila na malem gradiču ter da bosta takoj zatem odpotovala novoporočenca v Castelet. (Dalje prihodnjič). je Ko je stric odpotoval, jr občutil Jcan strašno samoto. Pet let sta preživela s Sappho. Trikrat na teden je bil pri svoji nevesti Ireni. — Irena zelo ljubila. Tisti večer |»«> zaroki se j»* vrnil Jean domov, pa ni mogel spati. Začel je urejevati knjige in našel v eni pismo od Fanny. — Sporočila mu jc. da stricu Cezarju ni zaupala pisma, ampak ga je rajše položila v knjigi*, o kateri je vedela, da jo bo rabil. Profila ^a j«* samo za eno edino uslugo: tla naj jo obišče. — Ni-č*»ar mu ne bo očitala, njegove sedanje ljubice ne bo niti omenila. Samo uj«*ga bi rada videla. — Pomisli, kako straš»*n udarec je bil zame, pomisli, kako nepričakovano je prišel. — Meni j«* pri srcu kot da bi pogorela hiša. kut tla bi mi umrlo najdražje bitje, kar sem jih imela na svetu.— Jokam in čakam t»*r hodim po sobah najine sreče. — I smili se mc in pridi k meni... . Same sebe sem se že začela bati.... Te tožbe, ti proseči vzkliki so se vlekli skozi celo pismo in se slednji«'- vedno nagrmadili v eiieinistc besede: — Izvidi, pridi!.... In Jean >•■• j<- nehote spomnil na «>ni jesenski večer sredi gozda. Lo je Fanny klecala pred njim. ko ji j»- jok pretresal vse telo. — Tista noč ga j«* vedno zasledovala. — Neprestano je sanjal o njej. To pismo j«- torej pisala pred osmimi dnevi. — Zc osem dni to-rej i-aka n« ■ >re<;iiii*a odgovorit, obiska. — Čudno, da mu ni lucdtem nič pisala. - Morda je bolna? In naslednji dan je prišel k njemu stari Hettema. — Postavil je dolgo pipo v k«»t ill začel govorit iz razburjenim glasom : — llm. . . tukaj ste torej? — Vi ne veste, kako smo se ta teden jr/ili na vas. Mi miio vendar zato šli na kmete, da bi živeli v miru. Zastrupiti se je hotela revica. — Le s težavo smo ji iztrgali iz rok steklenico, polno strupa. Prt Hcttemi ji je naročil, da naj se potolaži iu pomiri. in naslednji dan mu je že pisala pismo: — Pripovedovali so ti. kaj ne?.... Da, umreti sem hotela, ker sem tako sama. tako sauia na vsem božjem svetu... Oh, odkod je vzela Dechelettova ljubica pogum, da se je usmrtila?.... Najprej me je bilo sram. ker se nisem zastrupila, pri misli, da bom tebi še vedno lahko pisala in te iz dalje ljubila, sem pa postala vesela. — Prepričana sem namreč, da boš nekoč še prišel, da boš prišel kot se pride k nesrečni prijateljici. — Prišel boš iz usmiljenja, samo iz usmiljenja, samo iz usmiljenja. Iu zatem so prihajala pisma, kratka in dolga, polna strastnih besed in bolestnih vzdihljajev. — Veš. včeraj, ko je sijalo soluce, sem bila prepričana, da boš prišel. — Mizo sem pogrnila in pospravila po hiši. < akala sem te, dokler je bilo soluce na nebu. Inker te ni bilo, sem mislila, da bom znorela. — Dežuje, temno je.... jaz sem sama in jokam.... Tukaj imaš cvetko, zadnjo, na-polozeblo cvetko iz našega vrta. — Poljubi jo iu se spomni name. Jeanu se je začeln smiliti. — Nehote iu neprestano je moral misliti nanjo. £est tednov je že prešlo izza ločitve. — Denar, katerega ji jc pustil, bo kmalo porabila. — In kaj potem? — Pri tej misli bi bil kmal obupal. — Toda kaj naj stori? — Ali je morda za večno pro-klet, ker se je ponesreči sestal s to žensko iu nekaj časa živel žnjo. Zakaj bi ji žrtvoval srečo svojega življenja? — Kje je pravica? Slednjič ji jc pisal, da naj vzame otroka iz zavoda in se nekoliko razvedri. Toda ona ni hotela. — Ne nočem — je pisala, da bi se pri pogledu na tega ubogega otroka spominjala svoje nesreče----Ali se še spominjaš, kaj sem ti prej včasih govorila? — Tt'oja žena hočem ostati, tvoja ljubeča te. zvesta žena.... Za nič na svetu bi ne zapustila te hiše, v kateri sva preživela tako snčne čase. — Pridi vendar enkrat.... samo enkrat še in potem nikoli več---- Ni žel k njej, toda ko je nekega nedeljskega popoldne sedel pri knjigah, je nekaj narahlo potrkalo na vrata. si se je in stopil k vratom. — Skozi špranjo je Čutil njeno' NAJBOLJA TRGOVINA OPOJ-NIH PIJAČ V AMF.RTKT, Naročite vse pijače pri nas po j pošti. Ekspres vam jih prinese v hišo. I POZOR ROJAKI! late. kakor tudi ■a aMb teka io brado. Od tat* «mUi zraste jo ▼ , Wk toda I h kruil gosti Ib dolgi Ui ja kakor tudi ■oSkta kiaaal brW la brada la aabado odpadali ia NircU. Bmmliicn, kosti bol ali trpaaje v rokah, aofifc la v krtin, t onih daab poctolavma oadra-vfm. rane. opekline, bala. toro.*fcra*to in aviate, potna nog« kurje o£e*a. aaahtma ▼ par dneh pa-odatranim. Kdor bi taoja adravil* k:a SSftri. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 JACOB WASCllO, Beli rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 «702 Bonna Ave.. Cleveland. OW®. !Eum («*«*>......$2.50 $3.00 - Gin ali Brinjevec. $2. $2.50 $3.00 hči MARIJA ZOIi- Kimel........... $2. $2.50 $3.00 k je se uaha- Anjget^........_ $2. $2.50 $3.00 Kje je moja MAN .' Ce kdo ve ja7 prosim, naj mi naznani nje Bosolijo.........$2. $2.50 $3.00 naslov, ali naj se pa sama javi. Vinrfrj špirit.....$3. $3.50 $4.00 John Zoniian, Dox 448, Davis,; Yina al^frft Eli W. Va. (21-22—9)1 IŠČE SE kisla............ $1. $1.50 $2.00 Pišite po natančni cenik whiskeys, vina, okrepčujočih pijač itd. Mi plačamo ekspresne ali že-leznične stroške ako naročite za $5.00 ali več. Naročte tiskovine, 100 drvarjev za delati drva v severnem Michiganu. Lep gozd. Plača $1.30 od klaft-re. Dobre "?T;iiPnjaZ,la 0kOUCa' ^ I zklepke,"zidne koled^je7° kupS 5 LJ,>r1' ^ ! za žganje, odpirače, vse dobite Charcoal Tron Company | brezplačno s naročilom. of America, i Denar pošljite po pošti ali v pri- (6-9—5-10) Mauistique, Mich poročenem pismu. Rad bi izvedel za, naslov svojega! piijatolja Ž1M CESTA. Pred 2 j in pol leti je bil na Yukon. Pa.,; in poleni je šel v Pittsburgh. Pa., sedaj pa ne vem. kje se na-1 p liaja. Prosim, če kdo ve njegov naslov, naj ga mi javi. On je ro-rom Italijan. — Louis Metelko, Homer City. Luzerne Co., Pa-(11) 21—9) C. F. ZARUBA & GO. 313 THIRD AVENUE. _ Dep. G. N. ITTSBURGH, PA. HARMONIKE jodlal kakršnekoli vrste Izdelujem Is popravljam po najnižjih cenah, a 4» 'o trpetno ln zanesljivo. V popravo smesljlvo vsakdo pošlje, ker sem it nad 18 let tukaj v tem poaJu Iu seda] ■vojem lastnem doma. V popravek smem kssnjske kakor vse druge tarmcnlke ter raConam po dela ka-torino kdo sabteva brea nadaljnlfc 'praianj. JOHN WENZEL. •17 b* S2n* 8L. DELO DOBI izurjen brivec, Slovenec ali Hrvat. Primerna plača. Katerega veseli priti v Waukegan, 111., naj piše na: Peter Popit, slovenski brivce, 1018 Lenox Ave., North Chicago, (21-27—JI) m. POZOR! Podpisani prodam svoje posestvo, to je hišo s t remi stanovanji in kletjo. Hiša je stara šele osem let in je pozidana iz cementnih RAZGLAS. Vsi oni. ki so bili pri meni v Sheffield. Pa., ter so rabili mojo Box številko 400, prosim, da se ini javijo, ker imam tu nekaj pi- bloksov. Vsako stanovanje ima 80111 m i[[l nc vera kam odposkiti. svoje stranišče iu za vse skupaj je' _ * rauk Štefaneič. ena kopalna soba. Hiša leži blizo Box 25> 0re ni,1» Pa- tovarn, katere še v slabih časih prilično dobro obratujejo ponoči in podnevi. Vožnja v Milwaukee stane 7 centov, do tovarn je 5—8 minut, v šolo pol bloka, v cerkev 7 minut, v krčmo pa šc bliže. (Terbovčev Tone je .že popisal to naselbino, kjer se poceni pije — 5 centov pajnt.) Ta prilika stane $2,800. Polovieo takoj in ostalo pa na obrOkc. Jaz nameravam odpotovati v jesen v državo Missouri na farmo. Za podrobnosti pišite na lastnika: Anton Skrbish, 613 Barnard Ave., Cudahy, Wis. (18-2 J—9) (21-22—9) POZOR, SLOVENSKI BRIVCI! V najem se odda pod jako ugodnimi pogoji nova modema brivni-ca v sredini slovenske naselbine Alexander. Canonsburg. Pa. Izur jeneinu brivcu se obeta sijajna bodočnost. Za natančna pojasnila pišite na: John Podboj, Box 365, Canonsburg, Pn. (21-22—9) IŠČE SE GOZDARJE. Za delati drva; $1.35 od klaftre za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača. Ko prenoha sezija, je dovolj dela od kosa aH pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre. tranic, š velar je itd. Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi cclo 'eto. L STEPHENSON CO., Trustees, (19—9 v d)_Wells, Mieh. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v West Virginia in Pennsylvania naznanjamo, la jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Ur. Janko Plesko. ki je pooblaščen sprejemati naroč nino za "Glas Naroda" in izdajat) tozadevna potrdila. — Upati je da mu bodo Sli rojaki v vseh osi rih na roko. ČAKAJ! ČITAJ! ČUJ! Kaj pa je tako važnega? Ali ste že bili v hotelu "CML-BRKATH" pri rojaku ANTONU SERSHEN-u v Collinwoodu? Ali veste, kaj so kranjske klobase? Ali veste, kako dobro dene kozarec izvrstnega piva? Ali poznate pravo slovensko post režij i vost in gostoljubnost? Ali hočete vse to uživati, in še veliko več dobrega, kakor n. pr. fine smodke, sveži guljaš ter še celo godbo? Ako ste, rojaki, prišli utrujeni v mesto Cleveland, dobite snažne in prijazne sobe za prenočišče. Teraj nikakor ne zamudite izleta v COLLIN WOOD, O., kjer vas bo gostoljubno sprejel rojak ANTON SERSHEN (HOTEL GILBREATH) 694 E. 152. St., Collinwood, Ohio. (IS—8 6x Ix v t) IZUMITELJI želite li informacije kako da IZPOPOLNITE in ZAVARUJEM SVOJ IZUM, pišite v SLOVENSKEM JEZIKI in Vi bodete takoj dobili natančen odgovor ▼ SLOVENSKEM JEZIKU. Knjižico zastonj vsakemu, ki j< zahteva. Pišite na naslov: A. M. WILSON, 309 Victor Bldg. Washington, Or. LORENZ, Specialist moSkth bolesal. Jaa sem edini hrvaSko govoreči Specialist moških bolezni v Plttsbargtm, Pa. . DEL LORENZ. 141 Penn Av. IL nadst na ellee. Uradne ore: dnevno od 9. dopoldne do 8. are z?ečer. V petkih od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) f GtSEATEB NEW YORKU ANTON BURGAR t2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potreba* nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki šele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne Informacij« f lede datuma izkrcanja ali im^na parnika. Okrnite se saupno na njega, kjer boste točno in solidno po- streleni JB IŠČE SE DELAVCE. Delavni čas t>. .S iu 10 ur na dan. Zasluži se od $2.2T> do $4.00 na dan. Plača j«-