mvilka 30 * leto XU > cena 250 din_Celje, 30. julija 1007
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Neurje je podrlo limeljsko zicnico
v Metlečah pri Šoštanju je hud veter, ki je divjal ob neu^u konec tedna, uničil hmeljišče šoštanjskega Kmetijstva.
Predvidena 10-tonska letina hmelja, ki je rasel na 5,3 hektarih je še v cvetju obležala na tleh. Veter je izruval betonske
stebre hmeljske žičnice in nekatere prelomil na več delov. Škode je za približno 65 milijonov dinarjev. Žičnica je bila sicer
stara, toda pred dvema letoma sojo obnovili, namestili nove tekače in Sidra, zdaj pa bo treba zgraditi vse na novo. Namesto
deviz za hmelj pa bodo za celoletno delo dobili le odškodnino od zavarovalnice.	ID, Foto: LJUBO KORBER
¥eter ¥ Jadrih
Jugoslovanskega filma
Reportaža o 34. festivalu Jugoslovan-
skega igranega filma v Pulju. Stran
__/J
■ ......... ...■ , i
Lov za zakladom ¥ Savinji
Dno Savinje skriva tudi dragocene keltske srebrnike.
Stran 13.
Muzej v Rogatcu dobiva drugačno
podobo
Amaterski muzealci so uredili največji etnološki muzej na
prostem. Stran 9.
Potrebovali smo dež,
ne pa uničujočo točo
Poletno vreme je ponava-
di nepredvidljivo. Potem,
ko je vročina že precej osu-
šila zemljo in je nekaterim
krajem na Celjskem že gro-
zilo pomanjkanje pitne vo-
de, je sobotno in nedeljsko
naurje v nekaterih krajih,
predvsem v šentjurski in
konjiški občini povzročilo
pravo katastrofo.
Največ škode je kot oreh
debela toča naredila v sever-
nem delu šentjurske občine
(okrog Dramelj) in v pasu od
Smaija pri Jelšah preko Ro-
gaške Slatine do Rogatca ter
iped Sladko goro in Pečico v
Smarski občini. Nekaj manj
pode je naredila toča v ne-
katerih kr^ih na Kozjan-
skem.
Komisije, ki ocenjujejo
žkodo so se že odpravile na
teren, s polno paro delajo tu-
pri Zavarovalni skupnosti
Triglav, kjer primerjajo pri-
jave z dejanskim stanjem,
vendar je še prezgodaj, da bi
dajali kakšne natančnejše
ocene. Le Šentjurčani že na-
povedujejo, da bo škoda pre-
segla 2 odstotka družbenega
proizvoda občine in bodo to-
rej upravičeni do pomoči šir-
še družbene skupnosti.
V Celju seje sestal tudi Po-
krajinski komite za SLO in
družbeno samozaščito. Me-
nili so, naj bi prizadete opro-
stili plačila republiškega
davka od kmetijstva, v obči-
nah pa naj bi oprostili občin-
skega prometnega davka
gradbeni material in agro-
tehnična sredstva ter pripo-
močke za ncubolj ogrožene.
V bankah n^ bi tudi zagoto-
vili ugodne kredite za popra-
vilo hiš, najbolj prizadetim
občinam pa bi omogočili ko-
ristiti avanse iz republiških
solidarnostnih sredstev.
Pokrajinski komite bo
zahteval tudi oceno o delova-
nju obrambnega sistema
pred točo. Strokovnjaki so
sicer že v začetku povedali,
da takšna obramba pred to-
čo ni 100-odstotno učinkovi-
ta, vendar pa njeno učinko-
vitost vse prepogosteje
zmanjšujejo slabe zveze med
centrom na Lisci in strelnimi
mesti, slabe rakete, ki še
vedno velikokrat zatajijo, ne
nazadnje pa tudi neresnost
nekaterih strelcev. Več o
škodi, ki jo je povzročilo ne-
urje, lahko preberete na 4.
strani.
Brigadirji se
vračajo
z mladinske delovne ak-
cije Palič v Vojvodini se v
soboto vračajo celjski bri-
gadirji. V brigadi Cvetke
Jerin jih je bilo letos 42,
pred dnevi pa so jih obi-
skali predstavniki občin-
ske konference mladine iz
Celja in štorske Železarne,
ki je letošnji pokrovitelj
brigadi. Ugotovili so, da
imajo brigadirji na akciji
bivanje in delo dobro ure-
jeno. Prebivajo v posebnih
bungalovih, pomagajo pa
pri delu na poljih. Popol-
dne lahko izbirajo med ra-
zličnimi prostočasnimi
aktivnostmi, pripravili pa
so jim tudi nekaj koncer-
tov. Ker bivajo v nepo-
sredni bližni Paličkega je-
zera, pa se lahko v hudi
vročini tudi kopajo. Celj-
skim brigadirjem torej ni
posebej težko, zato bodo
gotovo radi šli na akcijo
tudi prihodnje leto. TC
Še en zadnji roic za icabeisko
teievizijo
Na sedežih krajevne skupnosti še danes, v četrtek in
jutri sprejemajo prijave za priključke kabelsko televi-
zijo. Rok sprejemanja prijav je že drugič podaljšan, ker
se je v prvih dveh terminih prijavila le polovica od
pričakovanega števila gospodinjstev.
Kaže, da Celjani še nismo pripravljeni razmišljati o
informacijski prihodnosti, k^ti kabelska televizija, ki je
danes res še luksuz, bo že čez desetletje ali dve postala
nuja sodobne, informacijske družbe. Takšna, na primer,
kot je danes telefon. Četudi je bila akcija za pridobivarye
novih naročnikov široko zastavljena in dobro izpeljana, se
pojmovanje o kabelski televiziji ni oblikovalo kaj dlje od
podobe, da je to sistem, ki omogoča gledanje večih TV
programov. To pa je bržkone bolj kot vse slabši standard
občanov vplivalo na to, da je prijav premalo.	N.K.
Polletne napovedi
niso obetavne
ZaskrbUuJe padec Izvoza
Ob polletju bodo rezultati
poslovanja v delovnih orga-
nizacijah na našem območ-
ju približno enaki, kot so bi-
li ob tromesečju, ocenjuje
predsednik Medobčinske
gospodarske zbornice v Ce-
lju Janez Ahačič. To pome-
ni, da tudi tokrat ne bo šlo
brez rdečih številk, ki pa so
se jih v konjiški občini zne-
bili. Še največ je takšnih de-
lovnih organizacij, ki poslu-
jejo na robu rentabilnosti.
Zaskrbljuje pa dejstvo, da
se manjša izvoz pri večini
največjih regijskih izvoznih
organizacijah združenega
dela.
Sicer pa ocenjujejo, da lah-
ko po rezultatih poslovanja
delovne organizacije nekako
razvrstijo v tri skupine: V pr-
vi so tiste, ki imajo zelo do-
bre poslovne rezultate in
programe (Etol, Pivovarna
Laško in Konus Slovenske
Konjice), v drugi skupini pa
bi bila večina delovnih orga-
nizacij, ki nimajo izgube, do-
brih rezultatov pa tudi ne. O
delovnih organizacijah z iz-
gubo konkretnih podatkov
še ni, razveseljive pa so na-
povedi, da celjska Libela ni-
ma več izgube in da se je po
slabih rezultatih v začetku
leta uspela vsgj zaenkrat iz-
vleči iz težav.
Ocenjujejo, da imajo de-
lovne organizacije izgubo za-
radi različnih vzrokov. Se-
zonski vpliv čutijo na primer
tekstilci in Emo s prodajo
kotlov, kmetijstvo pa ima te-
žave zaradi disparitete cen.
Zaradi slabših pogojev go-
spodarjenja pa je letos v te-
žavah Železarna Štore, saj so
se posledice lanske nesreče
pokazale šele sedaj. Avgusta
in septembra bo proizvodnja
spet stekla normalno in ta-
krat pričakujejo tudi boljše
rezultate.
Ob polletju ne pričakujejo
večjih izboljšanj v eni naj-
bolj problematičnih delov-
nih organizacij - Topru, saj
doslej ni prišlo do bistvenih
sprememb in po ocenah bo
sanacija razmer zahtevala še
precej časa.
Zaskrbljuje zlasti zunanje-
trgovinsko sodelovanje, saj
so večji izvozniki prišh do
izrazito negativnih rezulta-
tov zaradi precenjenosti di-
narja. Tako niso posebej mo-
tivirani za izvoz, pa še stimu-
lacije dobijo zelo pozno iz-
plačane, saj čakajo nanje tu-
di po deset mesecev. Pose-
ben problem je tudi pri uvo-
zu, saj zaradi naše nelikvid-
nosti poslovni partnerji de-
lovnim organizacijam ne za-
upajo in zadržujejo dobave
blaga. Težave imajo skoraj
vsi, razen tistih, ki imajo
kompenzacijske posle in po-
sle iz maloobmejnega pro-
meta. Na ta način si je na
primer Emo kar dobro uredil
proizvodnjo.
Sicer pa ocene po posa-
meznih občinah kažejo, da
bodo imeli slabše rezultate
povsod tam, kjer je kmetij-
stvo ena glavnih panog. To
velja za žalsko, pa tudi za
šentjursko in šmarsko obči-
no, kjer pričakujejo največ
težav. V Laškem izgub ne bo
veliko. Slovenske Konjice
bodo tokrat brez njih, v Ce-
lju pa bodo rezultatk dokaj
dobri, če bodo v Žlezami
spet uredili proizvodnjo.
T. CVIRN
Na Lipi so odkrili spominsko
ploščo borcem in kurirjem
Cesia Vologa-LIpa povezuje mozirsko In žalsko občino
Ob Dnevu vstaje sloven-
skega naroda so se v Lipi,
mejnem kraju med Vran-
skim in Šmartnim ob Dreti
srečali borci mozirske in
žalske občine ter številni
krajani. Tam so namreč od-
krili spominsko ploščo bor-
cem in kurirjem, hkrati s
tem pa tudi cesto Vologa-
Lipa, ki povezuje Vransko
in Šmartno ob Dreti, oziro-
ma žalsko in mozirsko ob-
čino.
Cesta od Vologe do Lipe je
dolga 1800 metrov, največ
denarja zanjo pa je prispeva-
la žalska skupnost za ceste in
komunalo, krajevna skup-
nost in Gozdno gospodar-
stvo. Še posebej so se izkaza-
li krajani Vologa, ki so opra-
vili več kot dva tisoč prosto-
voljnih delovnih in tristo,
traktorskih ur.
Na Lipi so se včasih križa-
le poti partizanskih enot iz
Zgornje in Spodnje Savinj-
ske doline ter kurirske poti.
V sredo se je tam zbralo
okrog šeststo borcev, mladi-
ne ter občanov mozirske in
žalske občine, med njimi pa
tudi častna občana žalske
občine in prvoborca Rado
Zakonjšek-Cankar in Ivan
Mogu-Marko, prvoborec Jo-
že Planovšek-Jaka ter pred-
stavniki skupščinskega in
družbenopolitičnega življe-
nja obeh občin. Zbranim je
govoril sekretar OK ZKS Ža-
lec Vojko Koprivšek, ki je
obudil spomin na dogodke
med Narodnoosvobodilno
vojno ter govoril o d£inašnjih
razmerah, pri čemer je po-
udaril, da je potrebno mlade
še bolj vključiti v borbo za
premagovanje sedanjih te-
žav in nasprotij, k^ti že med
Narodnoosvobodilno borbo
so dokazali, da so n^bolj re-
volucionaren del prebival-
stva.
Želja vseh prisotnih je bi-
la, da bi bilo srečanje na Lipi
odslej vsako leto 22. julija.
JANEZ VEDENIK
2. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JULIJ 1987
Sedanji tfevizni zakon tepe izvoznike
Dušan ŠInIgoJ na obisku v Rogaški Slatini
Dobri izvozni rezultati so
bistveni za reševanje gospo-
darskih težav, zato bi jih
pristojni organi morali sti-
mulirati, ne pa ogrožati, so
menili predstavniki Ste-
klarne ob obisku predsedni-
ka slovenskega, izvršnega
sveta Dušana Šinigoja in
podpredsednika Janeza Bo-
horiča.
Gostje so se najprej zadr-
žali v tej delovni organizaciji
in si ogledali proizvodne
prostore. V kasnejšem razgo-
voru so se seznanili s težava-
mi, ki jih imajo v kolektivu
zaradi spremenjenih pogo-
jev gospodarjenja. Ti so ne-
gativno vplivali na dohod-
kovni položaj Steklarne, ki
je sicer zelo uspešen izvoz-
nik saj skoraj petkrat več iz-
važa kot uvaža. Izpostavili so
veliko škodo, ki jo imajo za-
radi nerealnega tečaja dolar-
ja, zaostajanja izvoznih sti-
mulacij in povečanja davka
na kristal. To jim povzroča
motnje pri oskrbi z repro-
dukcijskim materialom in
ogroža izpolnjevanje obvez-
nosti do tujih partnerjev.
Pravijo, da sami ne bodo re-
šili težav in da bodo potrebo-
vali pomoč širše družbene
skupnosti.
Dušan Šinigoj je pohvalil
njihove izvozne rezultate in
prizadevanja, da kljub vse-
mu vztrajajo pri zastavljenih
programih. Dejal je, da imajo
vso pravico zahtevati boljše
pogoje in izrazil upanje, da
bodo nove smernice izvršne-
ga sveta v ekonomski politi-
ki in še zlasti v deviznem si-
stemu, ki terjajo za uspešne
izvoznike več pravic pri raz-
polaganju z delom deviznega
priliva, pripomogle pri reše-
vanju njihovih težav.
Dušan Šinigoj je obiskal
tudi Zdravilišče, kjer so ga
seznanili s poslovnimi uspe-
hi, med katerimi so še pose-
bej izpostavili prodor njiho-
ve zdravilne vode Donat Mg
na švicarski trg in sklenitev
samoupravnega sporazuma
s Cinkarno Celje o proizvod-
nji, prodaji in distribuciji te-
kočega CO^..
Dušan Šinigoj je pohvalil
takšno povezovanje in po-
udaril, da je to pot do večje-
ga dohodka in dokaz, da je
sodelovanje in iskanje last-
nih rešitev boljše kot pa ča-
kanje na posredovanje »od
zgoraj«.
Direktor Zdravilišča Dar-
ko Bizjak je gostom orisal tu-
di problematiko zdraviliške-
ga turizma in predstavil no-
ve poslovne usmeritve. De-
lavci v Zdravilišču so na-
mreč že zdavnaj doumeli, da
se turizem ne širi samo z ve-
čanjem nočitvenih zmoglji-
vosti, ampak predvsem z bo-
gatenjem izvenpenzionske
ponudbe. Zato bodo poleg
novega luksuznega hotela
zgradili tudi diskoteko, casi-
no in tudi igrišče za golf.
Večje možnosti naj bi dobili
tudi sovlagatelji; v zdravili
škem kompleksu naj bi svo-
jo trgovino odprl Medex, del
nočitvenih zmogljivosti pa
bodo prepustili tudi tujemu
kapitalu.
Ob koncu obiska so goste
seznanili tudi z nekaterimi
drugimi težavami v šmarski
občini. Največ je beseda te-
kla o zdravstvu; menili so, da
je zdravstvo trenutno v pre-
cej težkem položaju in bi bile
nujne zakonske spremembe,
ki bi morale biti naravnane
tako, da bi se težave reševale
na nivoju občin, ne pa repu-
blike.
ROBERT GORJANC
Več za razvol Luč in Soičave
Premalo Izkoriščene možnosti olalšav za manj razvite kraje
Na osnovi zakona in odlo-
ka o hitrejšem razvoju manj
razvitih območij v Sloveni-
ji so tudi organizacije zdru-
ženega dela iz mozirske ob-
čine napovedale, da bodo
namenile precej denarja za
razvoj krajevnih skupnosti
Luče in Solčava,
Gozdno gospodarstvo iz
Nazarij tako letos načrtuje
vlaganja v izgradnjo gozdnih
cest v vrednosti približno
155 milijonov dinarjev, k te-
mu pa je treba prišteti še pet-
najst milijonov dinarjev za
pripravo projektne doku-
mentacije za skoraj sedem-
najst kilometrov cest. Med
tiste, ki napovedujejo vlaga-
nja v obe krajevni skupnosti,
velja omeniti še Zgornjesa-
vinsko kmetijsko zadrugo,
Elkroj, Turist iz Nazarij, ob-
močno vodno skupnost Sa-
vinja-Sotla, celjsko Cinkar-
no, Vegradov tozd Gradbe-
nik z Ljubnega, velenjsko
pošto, Elektro Celje, in Glin
iz Nazarij. Vrednost skupnih
vlaganj naj bi presegla 720
milijonov dinarjev.
Možnosti so sicer velike,
vendar bodo morali v mozir-
ski občini storiti kar največ
tudi za to, da bodo natančne-
je informirali vlagatelje o
možnih olajšavah, kot so de-
nimo olajšave pri obvezno-
stih za hitrejši razvoj manj
razvitih v Jugoslaviji in raz-
bremenitev dohodka. Že lani
so organizacije združenega
dela v ti dve krajevni skup-
nosti vložile skoraj 350 mili-
jonov dinarjev. Zelo velik
del vloženega denarja je bil
namenjen za izgradnjo go-
spodarske infrastrukture ter
za stanovanjske potrebe
tamkajšnjih prebivalcev. Za-
nimivo je, da je olajšave iz-
koristil le Elkroj, druge orga-
nizacije združenega dela pa
ne.
In kakšni so načrti za le-
tos? Elkroj bo opravil zame-
njavo tehnološke opreme v
obratu v Lučah, celjska Cin-
karna je obnovila počitniški
dom v Logarski dolini, Tu-
rist bo pridobil projektno
dokumentacijo za obnovo lo-
kala Rinka v Solčavi, velenj-
ska pošta pa za povečavo in
zamenjavo avtomatskih tele-
fonskih central v Solčavi in
Lučah. V Glinu naj bi se od-
ločili za izgradnjo male to-
varne za predelavo masivne-
ga lesa in še bi lahko našte-
vali. Sicer pa je res, da v tem
trenutku manjka organizacij
združenega dela, ki bi bile
finančno sposobne za večje
naložbe. V to so bolj ali manj
primorani gozdarji ter delno
kmetij ci zaradi uresničeva-
nja lastnih razvojnih pro-
gramov.
O tem so govorili tudi na
včerajšnjem zasedanju zbo-
rov mozirske občinske
skupščine, na katerem so
med drugim podali tudi in-
formacijo o rezultatih gospo-
darjenja v občini v letošnjem
prvem polletju.
JANEZ VEDENIK
Kal spioii se še izpiača gostinstvu?
o tem, da ima žalska obči-
na izjemne možnosti za raz-
voj turizma je bilo napisano
in izrečeno že nič koliko be-
sed. Ena izmed prednosti je
vsekakor tudi zemljepisni
položaj Spodnje Savinjske
doline, da o naravnih lepo-
tah, zgodovinskih pomni-
kih in drugih stvareh niti
ne govorimo.
Nosilec razvoja turizma v
občini je Hmezadova delov-
na organizacija Gostinstvo-
turizerp, ki vključuje hotela
v Preboldu in Žalcu, resta-
vracijo Slovan na Vranskem
in še nekaj gostiln. O poslo-
vanju delovne organizacije
je bilo izrečenih že veliko be-
sed, po vseh analizah pa so
poglavitni vzroki za izgube
zunanji dejavniki, saj je na-
vsezadnje težko verjeti, da
znanih notranjih slabosti ne
bi bilo mogoče odpraviti.
Ta Hmezadova delovna or-
ganizacija je dala napraviti
strokovno nalogo o možno-
stih razvoja gostinstva in tu-
rizma v občini, ki bo seveda
veljala nekaj milijonov di-
narjev. Dokler ne bodo pri-
čeli izvajati nalog iz tega pro-
jekta, pa je naravnost never-
jetno nekaj stvari. Če je hotel
v poletnem času odprt le do
22. ure, je težko verjeti, da bo
obisk proti večeru dober.
Tem bolj, ker je zaradi pre-
maknjenega časa težko na
kakšno večerjo s prijatelji in
znanci pred 21. uro, naročiti
večerjo ob 21.30 pa je v bi-
stvu že skorajda nesramno.
In grdi gostje gredo pač v
zasebna gostišča, kjer bo še
možno sedeti in večerjati.
Tudi do polnoči.
Nova avtobusna postaja na
Vranskem je odprta že od
novembra lani. Do danes de-
lovni organizaciji še ni uspe-
lo na njej postaviti kakšen
kiosk, v katerem bi prodajali
pijačo in kakšne sendviče.
Zakaj le, saj je restavracija
Slovan v neposredni bližini
in če so potniki med potjo
žejni in lačni, se bodo že po-
trudili in prišli v restavraci-
jo. Mimogrede vsak dan se
na Vranskem ustavi natanč-
no 186 avtobusov. Pod ko-
stanji pred restavracijo tudi
ni več miz, kjer so se včasih
radi zbirali gostje. Zakaj jih
ni, je verjetno jasno. Zato,
ker se jim to ne izplača. Če bi
se jim izplačalo, bi mize ver-
jetno postavili. Vsaj tako lah-
ko razmišljamo. Navsezad-
nje je vprašanje, če se sploh
še kaj izplača.
Če na terasi žalskega hote-
la streže, v času, ko je blizu
zbranih kakšnih petsto gasil-
cev, le ena natakarica ali pa
če je pred tem hotelom regij-
ska proslava združenj šofer-
jev in avtomehanikov z ne-
kaj sto udeleženci, pa prav
tako streže en natakar, po-
tem verjetno nima smisla iz-
gubljati besed. Gre pač za
malenkosti, ki bi jih marsi-
kdo znal izkoristiti. Lahko
seveda le modrujemo o ne-
enakopravnem položaju
družbenega gostinstva na-
pram zasebnemu. Ob vsem
tem pa obstoja rahel obču-
tek, da tudi projektne naloge
ne bodo kaj prida pomagale.
JANEZ VEDENIK
Pripravljenost
za obrambo
v obdobju družbene krize se ljudje vedno bolj zani-
majo za vsakodnevna eksistenčna vprašanja, vpraša-
nja osebnega standarda in preživetja. Manj pa se zani-
majo za politiko kot celoto in se niso več pripravljeni
toliko kot nekoč angažirati do družbenih vprašanj.
Ali takšno stanje vpliva tudi na obrambno varnostno
zavest in interes ljudi do zadev obrambe in samozaš-
čite?
Odgovor na takšno vprašanje je težko, ke^jti priprav-
ljenost družbe za delovanje v izrednih razmerah ah v
vojni je bilo kot raziskovalno področje v preteklosti
zelo skromno proučevano in v glavnem javnosti nedo-
stopno. Vendar pa se kažejo tudi na tem področju prvi
vspodbudni raziskovalni premiki.
Pred dnevi je pri založbi Komunist izšla v obliki
knjige prva raziskava o stanju obrambno varnostnih
priprav v Sloveniji. Raziskava daje posnetek vgrajeno-
sti in aktivnosti SLO in DS v našem družbenopolitič-
nem sistemu, opredeljuje obrambno varnostno kul-
turo ljudi, stanje v OZD in krajevnih skupnostih ter
vlogo družbenopolitičnih organizacij in društev.
Čeprav nam raziskovalni podatki kažejo neks^j manj
ugodne razmere, kot smo jih bili vsueni pri doseda-
njem ocenjevanju »na pamet«, še vedno lahko trdimo,
da so obrambne priprve in aktivnosti dobre.
Slabše je na področju naše samozaščitne kulture, ki
ni dobra, kar dokazujejo vsakodnevni podatki promet-
nih nesreč, ekološke neosveščenosti, vedno bolj malo-
marnega odnosa do družbene lastnine itd. Rezultati
empirične raziskave predstavi)£Uo torej izredno bogato
zakladnico informacij, ki so pokazali tudi na razkorak
med normativnim in stvarnim, na nekatere pomanjk-
ljivosti ter možnostmi po dopolnjevanju sistema SLO
in DS, ki pa bo močno soodvisen od razreševanja
temeljnih ekonomskih in političnih vprašanj v družbi.
Kakšna je torej kakovostna raven našega obrambno
varnostnega sistema kaže posnetek trenutnega stanja,
ki ga predstavlja raziskava. Le-ta pa nam, zaradi nepro-
učevnaja tega pojava v preteklosti, ne da popolne
slike: rezultate stanja namreč ne moremo primerjati v
časovni dinamiki razvoja med obdobjem prosperitete
in sedanje recesije, ki ima vsekakor odločilen pomen
na oblikovanje odnosa do obrambno varnostnih vpra-
šanj.
VIKI KRAJNC
Predsednik - ne, hvala?
Po dogovorjenem ključu naj bi bil v
zdajšnjem mandatu predsednik jugo-
slovanske mladine predstavnik iz Slo-
venije, vendar so se člani Predsedstva
Republiške konference ZSMS na pet-
kovi seji odločili, da vrnejo mandat in
ne ponavljajo postopka za volitve slo-
venskega predstavnika v Predsedstvo
Zvezne konference ZSMJ in kasneje
za predsednika Predsedstva.
Svojo odločitv so utemeljili z dvema
argumentoma - postopek za izbor čla-
na Predsedstva Zvezne konference je
bil tudi po oceni Komisije za statutar-
na vprašanja pravilno izpeljan, če pa
se v Sloveniji odločijo za ponovitev
postopka, bo ime kandidata za pred-
sednika jugoslovanske mladine znano
šele v oktobru. Odločitev vodstva slo-
venske mladine morajo potrditi še čla-
ni volilne konference Republiške kon-
ference, ki se bodo sestali konec pri-
hodnjega tedna, potem pa bodo o izbo-
ru predsednika jugoslovanske mladi-
ne odločali v Zvezni konferenci.
Slovenski mladinci so predlagali za
predsedmka jugoslovanske mladine
Celjana %eljka Ciglerja, njegovo kan-
didaturo za člana Predsedstva Zvezne
konference pa so podprli tudi v vseh
republiških in pokrajinskih vodstvih
mladine ter mladi iz Jugoslovanske
ljudske armade in društev ter družbe-
nih organizacij. Na osnovi takšne celo-
vite podpore je Predsedstvo Konfe-
rence ZSMJ tudi začelo z volitvami,
vendar seje v Konferenci za Ciglerje-
vo kandidaturo opredelilo le 59 od po-
trebnih 76 delegatov . V Zvezni konfe-
renci so se ob volilnih rezultatih odlo-
čili, da. morajo slovenski mladinci po-
novno predlagati svojega predstavni-
ka v Predsedstvo Konference, ki bi
kasneje lahko kandidiral za predsedni-
ka jugoslovanske mladine, zoper Ci-
glerjevo kandidaturo pa ni bilo nobe-
nih tehtnih in argumentiranih ugovo-
rov. Zdajšnji predsednik Predsedstva
Konference ZSMJ Hasim Redžepi pa
lahko to funkcijo opravlja dan manj
kot 18 mesecev.
Odločitev vodstva slovenske mladi-
ne, da ne ponovi postopka, se zdi ta
trenutek najbolj pravilna - vprašanje
pa je, kako in koga bomo po izteku
Radžepijevega mandata imeli za pred-
sednika jugoslovanske mladine. Po
dogovorjenem ključu pride za Slove-
nijo na vrsto Makedonija, vendar je
zdajšnji predstavnik te republike v
Predsedstvu Zvezne konference tudi
profesionalni sekretar Zvezne konfe-
rence, kar pomeni, da bi morali tudi
Makedonci izpeljati enak postopek
kot v Sloveniji. Vprašanje je tudi, če
bodo v kateri drugi republiki ali po-
krajini pristali, da sprejmejo skrajšani
predsedniški mandat, kolikor bo po
določilu enoletnega mandata lahko
predsednikoval Redžepijev naslednik.
Vsa ta vprašanja ostajajo odprta in za-
enkrat še ni znano, kdo bo nanje odgo-
voril.
Slovenski mladinci in njihovo vod-
stvo nikakor ni proti izboru predsedni-
ka jugoslovanske mladine, vendar so
prav z letošnjim izborom kandidata
posegli v demokratizacijo in presega-
nje avtomatizacije volilnega postopka.
Drugače bi namreč morali za predsed-
niškega kandidata predlagati zdajšnje-
ga člana Predsedstva Zvezne konfe-
rence ZSMJ Boruta Šukljeta, ki pa se
je kandidaturi zaradi osebnih razlogov
že pred časom odrekel. Torej - pred-
sednik, da - vendar na drugačen, ne
več vkalupiran, vseeno pa legitimen in
demokratičen način.
IVANA FIDLER
Nov računalniško-informacljski
sistem
Prejšnji teden sta Iskra Delta in celjski SOZD Merx
podpisala samoupravni sporazum o združevanju dela in
pedstev za izgradnjo in razvoj računalniško podprtega
informacijskega sistema po vseh delovnih organizacijah
SOZD-a Merx.
Samoupravni sporazum zavezuje Iskra Delto, da bo vsem
članicam SOZDA Merx zagotovila vso potrebno opremo za
nov sistem ter ga potem, ko bo narejen, izpoplnjevala z
novimi dosežki. Hkrati bo postopoma izobraževala 1000
delavcev iz vseh Merxovih delovnih organizacij za delo z
računalniki. Ker so te delovne organizacije zelo različne
tako po dejavnosti kot po svoji dosedanji računalniški
opremi, bodo strokovnjaki Iskre najprej preučili vse možno-
sti za uvedbo čim bolj enotnega informacijskega sistema.
ID
Brigadirski vrtec je uspel
v osnovni šoli Breze v laški občini so v torek zaključili z
delom v brigadirskem vrtcu, približno 25 otrok, ki je 10 dni
obiskovalo vrtec, pa je pripravilo tudi priložnostni prikaz v
vrtcu pridob^enega znanja. Brigadirski vrtec so v laški občini
pripravili brigadiiji specializirane brigade Rdečega križa z
ZMDA Kozjansko 87 skupaj z občinskim odborom in republi-
ško skupščino Rdečega križa.
Zanimanje staršev za brigadirski vrtec je bilo v krajevni skup-
nosti veliko, saj tako predšolski otroci dobijo vsaj delček organi-
zirane pedagoške vzgoje. V vrtcu je najbolj zanimivo in pri-
vlačno skupinsko delo, otroci pa so s pomočjo vzgojiteljic tudi
samostojno ustvaijali, risali in se učili pesmic.
I.F.
30. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3,
Yu butiki hi radi devizno prodajo
Konkurenca brezcarinskih trgovin - Kmalu Yu butloue kreditne kartice
v tridesetih Yu butikih
po vsej Jugoslaviji so v le-
tošnjem prvem polletju
ustvarili za okoli 70 mili-
jard prometa, do konca leta
pa načrtujejo prodajo blaga
v vrednosti 150 milijard di-
narjev, kar naj bi bilo sko-
raj dvakrat več kot lani.
Kljub relativno ugodnim
rezultatom in uspešni pro-
daji pa z vsem niso zado-
voljni; predvsem ne z razvo-
jem prodajne mreže, ki je
zastal zaradi množičnega
odpiranja brezcarinskih
prodajaln v zadnjem času.
Mnogi člani poslovne
skupnosti »Yu boutique«, ki
ima sedež v Celju, so na-
mreč, razmišljajoč ekonom-
sko, v tem času raje odprli
brezcarinske trgovine (duty
free), tako da je predvidena
izgradnja novih Yu butikov
zastala. Brez dvoma gre ob
dejstvu, da kljub zakonski
prepovedi v brezcarinskih
prodajalnah verjetno večino
prometa ustvarja domači ku-
pec (možnosti za izigravarvje
zakona je veliko), tudi za ne-
lojalno konkurenco. Poseb-
no še, ker imajo pristojni v
naši državi še vedno mače-
hovski odnos do prodaje do-
mačega blaga. V brezcarin-
skih prodajalnah, ki rastejo
kot gobe po dežju (in tudi v
krajih, ki niso izrazito turi-
stični), so v prvih treh mese-
cih letošnjega leta prodali za
34 miljonov dolarjev blaga,
od tega le za nekaj čez mili-
jon dolarjev domačega
blaga.
Tudi zato si v poslovni
skupnosti Yu boutique po
besedah njenega direkto^a
Zvoneta Mirta prizadevajo,
da bi njihove trgovine po
vsej Jugoslaviji postale turi-
stične trgovine v pravem po-
menu besede, takšne kot jih
im^o v skandinavskih in ne-
katerih drugih zahodnih dr-
žavah in kjer prodajsoo iz-
ključno domače blago brez
prometnega davka taks free
trgovine). Predlog, da bi tudi
v Yu butikih za devize pro-
dajali blago brez prometne-
ga davka, imajo pristojni pri
nas že dolgo v rokah, a odgo-
vora žal še niso dali.
Kljub vsemu in kljub za-
stoju v razvoju, se je mreža
specializiranih butikov letos
še razširila. Novi butiki so
odprti v Zagrebu, v Solarisu
v Sibeniku, skupno s Fran-
cozi pa so butik odprli tudi v
Mediteran clubu v Pakošta-
nih. Prijetna novost pa je tu-
di prvi Yu butik za otroke, ki
so ga skupno s Cicibanom,
Mehanotehniko ter Plodino
iz Zadra odprli v turističnem
naselju Zaton pri Zadru.
Promet v tej trgovini »do-
brih igrač« je dober, poslova-
nje pa je še boljše tudi zaradi
novih oblik prodaje. Za otro-
ke namreč pripravljago razne
prikaze delovanja igrač,
otroci pa se lahko tudi igrajo
ter prizkušajo igrače, ki jih
bodo kupili.
Trenutno je v Jugoslaviji
30 butikov, izgradnjo pa bo-
Bojazen, da bi se kvalite-
ta ponudbe v Yu butikih z
leti poslabšala, se ni uresni-
čila, ob dobrem medseboj-
nem sodelovanju, pravočas-
nem načrtovanju prodaje in
dogovorih za nove kolekcije
se v teh specializiranih tr-
govinah še vedno prodaja
samo dobro blago. Posebej
velja omeniti izdelke iz zla-
ta, kristala in usnja ter li-
kovna in umetniška dela.
Med konfekcionarji in tek-
stilci se je v zadnjem času
še posebej odlikovala celj-
ska Metka s kolekcijama za
prosti čas POCO LOCO in
BIK BOK.
do z izjemo Slovenije, kjer so
najbolj v zaostanku, prihod-
nje leto bolj ali manj počasi
zaključili. Odprli bodo trgo-
vine v Rovinju, Zadru, na
Reki, v Portorožu, Novigra-
du, Sarajevu, Herceg No-
vem, Baru in Boriku. Skup-
no s Kovinotehno si še ved-
no prizadevajo, da bi kakšen
butik odprli tudi v tujini.
Poslovanje je dobro, s pro-
dajo pa se lahko še posebej
pohvalijo v celotni Istri, Dal-
maciji in Črni gori, pa tudi v
slovenskih turističnih kra-
jih. Težave imajo le v Lipici,
kjer imajo izletniki premalo
časa za nakupe, v portoroški
marini, kjer še niso izpopol-
nili ponudbe z ustreznim
jahting programom, ter tudi
v Celju, ker mesto ni tako
turistično kot ostali kraji v
Sloveniji, kjer butiki uspeš-
no poslujejo.
Za izboljšanje prodaje bo-
do domačim kupcem omo-
gočili prodajo s posebnimi
Yu boutique kreditnimi kar-
ticami, v prihodnje pa načr-
tujejo še več modnih revij ter
drugih akcij za izboljšanje
prodaje, predvsem pa bo po-
trebno tesnejše sodelovanje
s turističnimi vodiči ter dru-
gimi delavci v turizmu. Pri
razvoju pa načrtujejo še eno
novost vključevanje obrtni-
kov-trgovcev v sistem po-
slovne skupnosti. O predlo-
gu v tem času razpravlj^o
posamezne članice poslovne
skupnosti. Po prvih vesteh
novost sprejemajo brez po-
sebnih zadržkov.
RADO PANTELIČ
Lestvica NPP
NaJboU In najmani prIUubUenI politiki
Prvo kolo akcije celjskega
aktiva društva novinarjev, v
kateri izbiramo najbolj in
najmanj priljubljenega poli-
tika na območju osmih ob-
čin celjske regije, je za nami.
Akcija se še ni prav dobro
prijela, saj je zaenkrat, po pr-
vem kolu prišlo še premado
kuponov (vsega nekaj preko
dvajset), da bi z njimi obliko-
vali že prvo lestvico. Tudi
politiki akcije v občinah niso
najbolje sprejeli, kar je po
sv(^e zelo zgovorno. Kljub
ternu z akcijo, ki naj bi traja-
la vse do konca maja 1988
nadaljujemo in vas vabimo,
da v njej sodelujete.
Akcija vam namreč ponuja
kar dvojno zadovoljstvo - v
njej lahko poveste, kaj misli-
te o politikih na Celjskem,
česar pri volitvsih niste mo-
gli, sag niso bile neposredne
(v kandidacijske postopke
pa se tudi niso vključevali
vsi občani). Drugo zadovolj-
stvo je, da si s sodelovanjem
v akciji lahko prislužite eno
od številnih privlačnih na-
grad. Glavno vam že izdamo.
To je turistično potovanje za
eno osebo v črnogorsko pri-
morje za sedem dni. Nagrad
bo še veliko, vendar o njih
podrobneje jeseni. To pot
dodajamo le vabilo, da sode-
lujete v akciji in na uredni-
štvo časopisa do konca avgu-
sta pošljete eno ali več pra-
vilno izpolnjenih glasovnic.
Upoštevali bomo le tiste, ki
bodo v celoti izpolnjene in
pravočasno odposlane.
Grand prix za Vital
¥ Mestlnju kmalu brez Izgub
Da v Slovinovem tozdu
Vital Mestinje uspešno
uresničujejo sanacijski pro-
gram, govore številke: lani
ob polletju so imeli 185 mi-
lijonov izgube, ob devetme-
sečju 115 milijonov, ob kon-
cu leta 54 milijonov, letos
pa naj bi polletje zaključili
z minimalno izgubo, ki je ob
tričetrtletju, kot zatrjujejo,
ne bo več.
Izboljševanje poslovnih
rezultatov je posledica pove-
čanja proizvodnje in proda-
je, zlasti prodaje viškov ja-
bolčnega koncentrata na tu-
je, s čimer so letos iztržili 378
tisoč ameriških dolarjev.
Zmanjšali so tudi število za-
poslenih za 8 odstotkov in
povečali produktivnost. Na-
slednji korak pri uresničeva-
nju sanacijskega programa
pa je vlaganje v zaključno fa-
zo sadno-predelovalne linije
oziroma nakup ter postavi-
tev koncentratorja, za kar
bodo iz združenih sredstev
Slovina zagotovili 450 milijo-
nov dinarjev.
Nemalo skrbi jim povzro-
ča letošnja izjemno slaba le-
tina sadja, saj na širšem Koz-
jariskem območju skorajda
ni jabolk za industrijsko pre-
delavo, zato bodo preko soz-
da Slovin poskušal zagotovi-
ti okoli tri tisoč ton jabolk,
kar pa bo le polovica lanske
predelave. Do julija pa so
predelali v sokove 65 ton čr-
nega ribeza.
Proizvodni program Vitala
letos ostaja nespremenjen,
uvedli pa so nov proizvod
Frupi, ribezov matični sok,
ki bi ga naj predstavili jese-
ni, gre pa za naravno pijačo
brez dodatkov sladkorja in
konzervansov.
Z boljšim poslovanjem so
povečali tudi osebne dohod-
ke, ki so-lani junija v popreč-
ju znašali le 46 tisoč dinarjev,
letošnji junijski poprečni
osebni dohodki pa so bili 152
tisoč dinarjev. S tem so zaje-
zili odliv kadrov; v času kri-
ze in izredno nizkih osebnih
dohodkov so namreč odh^ja-
h ncOboljši strokovnjaki, ki
so jih zdžO nadomestili novi,
sposobni delavci.
Zelo razveseljiva je zadnja
novica, ki so jo v Mestinju
prejeli pred dnevi. Komisija,
ki je ocenjevala vzorce za le-
tošnji mednarodni sejem Vi-
no 87 v Ljubljani, jim je na-
mreč sporočila, da je odliko-
vala prav vse Vitalove vzor-
ce. V kategoriji brezalkohol-
nih pijač so štirje vzorci pre-
jeli srebrno medaljo, najviš-
jo, grand prix pa so dodelili
za Vitalov mešani sok iz ribe-
za in jabolk.
MARJELA AGREŽ
Upoštevamo le v celoti izponjene glasovnice, poslane na dopisnicah. Glasovnice zbirajo
do 5. v mesecu uredništva: Bohor Žari, Dravinjski Glas, Naš čas. Novi Tednik, Savinjski
občan. Savinjske novice in Utrip. Lestvico priljubljenosti bomo objavljali vsak mesec.
Natančni podatki o »volilcih« so nam potrebni zaradi nagradne igre.
Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za
•^»netijstvo, gozdarstvo in prehrano:
»Obiski na terenu so pokazali, daje letošnja žetev pšenice
tako po kvaliteti kot tržnosti bistveno boljša kot lani. Poh-
valni so zlasti večji pridplki v zadružnem oziroma zasebnem'
sektorju. To je nedvomno tudi posledica boljšega dela
Pospeševalnih služb, večje povezanosti in sodelovanja med
Krnetijskimi zadrugami in organizacijami ter žitno-predelo-
alnimi organizacijami. Proizvodnja pšenice postaja dohod-
kovno zanimiva, to ni več politična akcija, kot je bila pred
eti. Seveda pa je dohodkovno zanimiva za proizvajalce z
^strežno velikim pridelkom oziroma hektarskim donosom.
anes ne sejemo več pšenice kot nekoč, površine so iste,
tuH^'^ seveda nekaj melioriranih, pridelki pa so višji in zato
^ /dohodki. Še vedno pa so rezerve, saj vidimo veliko
da^ri "f^ed področji, celo med sosedi. Naša naloga je zato,
ciano zemljišče kar najbolj racionalno izkoristimo.«
Hromeča dediščina diktature
v eni politično »najvznemirlji-
vejših« držav sveta, Filipinih, je te
dni prišlo do dveh prelomnih do-
godkov. Najprej je predsednica Co-
razon Aguino nekaj dni pred izte-
kom svojih izrednih pooblastil
podpisala dolgo pričakovani in ob-
ljubljam zakon o agrarni reformi,
zatem pa seje prvič sešel tudi novi
filipinski kongres, s čimer se je
končalo poldrugo leto trajajoče ob-
dobje začasne ustave. Oba dogodka
sta močno razgrela politično ozrač-
je, prišlo je do gverilskih akcij in
spopadov, ob zakonu o zemljiški re-
formi pa protestirajo tako velepo-
sestniki, kot bojevita levica. Voj-
ska je v pripravljenosti, govori, se,
da nekdanji diktator Marcos načr-
tuje povratek domov, skratka, zdi
se, da dramatični dogodki na Fili-
pinih nimajo ne konca ne kraja.
Nekdanji opozicijski voditelj in
mož Corazon Aguino, Benigno
Aguino, kije bil ubit v atentatu, je
nekoč dejal: »Kdorkoli bo nasledil
Marcosa, bo v enem letu zaudarjal
po politični umazaniji.« Upraviče-
no je menil, da bo dediščina dikta-
ture, zlasti revščina, svojevrsten
politični in gospodarski fevdali-
zem pa zagrizena gverilska vojna,
izjemno težko breme za njegovega
naslednika. Gotovo pa si še v sa-
njah ni mislil, da bo diktatorja str-
moglavila prav njegova žena, ki se
dotlej s politiko ni veliko ukvarja-
la. Toda prav to soji Filipinci šteti
za vrlino in po poldrugem letu, od-
kar je prišla na oblast, je kljub šte-
vilnim težavam ostala za večino
ljudi moralno čista.
Piše Slobodan Vujanovič
Naj nekateri še tako poudarjajo,
da je iz bogate veleposestniške dru-
žine, dejstvo je, da bo prva filipin-
ska predsednica, ki bo z zemljiško
reformo zajela tudi družinska pose-
stva. Če bo reforma uresničena, se-
veda, kajti sedanji vik in krik ob
njej, dokazujeta, da bo njena izpe-
ljava resnično trd oreh. Čeprav za-
kon ni zadovoljil želja in pričako-
vanj večine kmetov, brez dvoma
začrtuje doslej najkorenitejšo zem-
ljiško reformo na Filipinih, saj naj
bi še skoraj fevdalni veleposestni-
ški mogotci v naslednjih desetih le-
tih odstopili (ne brez odškodnine,
seveda) kmetom brez zemlje pri-
bližno četrtino vseh obdelovanih
zemljišč.
Levica skeptično trdi, da to še
vedno ne bo zaustavilo nezadržne-
ga širjenja revščine. Doslej je bila
dobra tretjina kmečkega prebival-
stva brez zemlje (60 odsttokov Fili-
pincev živi na podeželju), tri petine
družin pa živi pod mejo revščine.
Po drugi strani je večina zemlje in
bogastva v rokah maloštevilne oli-
garhične elite. In vendar zdaj vele-
posestniki grozijo, da bodo raje
uničili pridelke, kakor privolili v
razdelitev zemljišč in da se bodo
odvzemu uprli s svojimi zasebnimi
vojskami.
Ob uspehih predsedničinih kan-
didatov na majskih volitvah za
kongres so Filipinci skovali izraz
»magija Cory Aguino«. Toda odpo-
ri in protesti (kakor zdaj ob zemlji-
ški reformi), ki praviloma sprem-
ljajo vsako pomembnejšo politično
odločitev, dokazujejo, da v težav-
nih filipinskih razmerah ni čarob-
nih formul.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JULIJ 1987
Klestila je kot oreh debela toča
Nalhule le bilo v šentjurski In šmarski občini
Sobota, 25. julij ob pri-
bližno 16. uri popoldne.
Zrak je bil »napet«, na nebu
pa oblaki, ki niso napovedo-
vali nič dobrega. V takšni
soparni poletni vročini ra-
da pada toča. Najprej je na
Polzeli med dežjem padlo
nekaj ledenih zrnc, v Žalcu
je še dobro kazalo, v Celju
pa je bil ledeni dodatek že
obilnejši. Do katastrofe je
prišlo na pasu od Blagovne
proti Dramljam, Ponikvi,
Sladki gori, Lembergu, Pe-
čici vse do Rogaške Slatine,
torej v krajih, kjei^e nekaj
let nazaj toča najpogosteje
pada.
Ljudje so se stisnili v hiše
in s solzami v očeh gledali,
kako jim kot oreh debela to-
ča uničuje koruzo, še nepo-
žeto pšenico, krompir, fižol,
vinograde.
Najhuje je bilo v šentjurski
občini, kjer ocenjujejo, da je
sobotno neurje s točo najbolj
prizadelo kmetijske pridel-
ke, škodo pa ocenjujejo tudi
na cestah in hišah. Komisije,
ki ugotavljajo škodo na tere-
nu, se do zaključka redakcije
(v torek) še niso sestale, ven-
dar v Šentjurju ocenjujejo,
da bo škoda presegla 2 od-
stotka družbenega proizvo-
da in bo potrebna širša druž-
bena pomoč.
Po prvih ocenah je toča
uničila od 50 do 80, ponekod
pa celo 100 odstotkov vino-
gradov ter poljščin in sadja,
najbolj pa sta prizadeti kra-
jevni skupnosti Dramlje in
Ponikva. Tudi v krajevni
skupnosti Blagovna je škoda
na kmetijskih pridelkih veli-
ka, v Proseniškem pa je zgo-
relo gospodarsko poslopje
na Jančičevi domačiji, kjer
ocenjujejo škodo na 20 mili-
jonov dinarjev. V južnem de-
, lu občine so po prvih podat-
kih najhuje poškodovane ce-
ste, saj je naliv spiral pesek z
makadamskih cest. Neurje s
točo, ki je pustošilo po štent-
jurski občini, je najhuje pri-
zadelo kmete, saj je v tej pre-
težno kmetijski občini od-
stotek zavarovanj kmetij-
skih pridelkov še vedno zelo
nizek.
Drago Mackošek, pod-
predsednik izvršnega sveta
občine Šentjur: »Že v soboto
zvečer po neurju smo se
zmenili, da se sestanemo na
izredni seji v nedeljo zjutraj.
To smo tudi storili ter sesta-
vili načrt nadaljnih akcij za
odpravo posledic. Aktivirali
smo kmetijske zadruge, ban-
ke in ostale, ki lahko poma-
gajo. Uničeno je od 60-80 od-
stotkov vsega, kar je brez
strehe.«
Milan Batistič iz Celja, ki
ima tudi nekaj zemlje v
Dramljah: »Takšne toče ne
pomnim. Skoraj vse je do-
mala sklestilo v zemljo. Tež-
ko je opisati občutek, ko ti
tvoje delo zbije v nekaj mi-
nutah.«
Dani Mlinarič s stalne
službe UNZ Celje: »Tudi
sam imam vikend v Dram-
ljah in bil sem tam, ko je kle-
stila toča. Ta je padla dva-
krat in naredila dobesedno
bel tepih. Bila je velika kot
jajce. Ostah so mi samo koU!
Za mene je to le hobi, kaj pa
za tiste, ko od tega živijo?«
Združeni kmetje in koope-
ranti Temeljne organizacije
kooperantov _ Kmetijskega
kombinata Šentjur imajo
svoje pridelke večinoma za-
varovane, vendar je kar polo-
vica kmetij v občini manjših
in se ne vključuje v družbe-
no organizirano kmetijsko
proizvodnjo. Škodo bodo v
občini poskušali odpravljati
in blažiti s pomočjo republi-
ških sredstev za "odpravo ele-
mentarnih nesreč (če bo oce-
njena na več kot 2 odstotka
družbenega proizvoda v ob-
čini) ter denarjem iz poseb-
nega sklada Ljubljanske
banke, znotraj občine pa se
odločajo tudi za oprostitev
plačila davčnih obveznosti iz
kmetijske proizvodnje.
Temeljna organizacija ko-
operantov Kmetijskega
kombinata bo poskrbela za
dovolj zaščitnih sredstev in
gnojil, kijih bodo kmetje po-
trebovali, kmetijske, gradbe-
ne in cestno-komunalne ko-
misije, ki v teh dneh ocenju-
jejo škodo na terenu, pa se
bodo vključile tudi v sanira-
nje škode.
Občinski štab civilne za-
ščite v Šmarju je spročil, da
je sobotno in nedeljsko neur-
je s točo povzročilo največ
škode na območjih med
Šmarjem, Rogaško Saltino,
Rogatcem, Sladko goro in
Pečico. Neurje je prizadelo
poljščine, največ škode pa je
v vinogradih, ki so prizadeti
od 20 do sto odstotno. Neko-
liko manj je prizadeto ob-
močje Zibike, Tinskega,
Sodne vasi, Podčetrtka, Ime-
nega, Virštanja, Buč, kjer je
na poljih škode od 20 do 50
odstotkov. Toča pa ni uničila
le pridelkov, ampak tudi
mnoge kritine objektov, ta-
ko je v Rogaški Slatini po-
škodovana domala vsaka
streha. V krajih med Šmar-
jem in Rogatcem so poško-
dovane tudi nekatere maka-
damske ceste. Škoda do zak-
ljučka redacije še ni bila oce-
njena s številkami.
Neurje s točo je povzročilo
škodo tudi v laški občini.
Omenimo le prometne zasto-
je na cesti med Rimskimi
Toplicami in Jurkloštrom,
kjer je bilo nekaj delov ce-
stišča neprevoznih.
Škoda tudi po mnenju za-
stopnika Zavarovalne skup-
nosti Triglav, območna
skupnost Celje, Ivana Mir-
nika, še ni znana. V treh
dneh naj bi vsi oškodovanci
prijavili škodo, napisali, kaj
jim je bilo uničeno in koliko
je vse skupaj približno vred-
no. Okoli 20 strokovnih de-
lavcev si zdaj ogleduje priza-
deta področja in primerja s
prijavami. Odločili so se, da
bodo oškodovanci dobili od-
škodnino v najkrajšem mož-
nem času.
Daniel Rine, sekretar
medobčinskega sveta
ZKS:
»Sestal se je Pokrajin
ski komite za SLO in DS,
ki je poslušal zlasti izjave
predstavnikov najbolj
prizadetih občin v neurju
s točo na celjskem ob-
močju: Šentjurja in
Šmarja. Trenutno škoda
še ni znana, je pa velika.
Zadovoljni smo, da so vse
potrebne službe v obči-
nah dovolj hitro aktivirali
kljub dopustom, nekate-
re pa so morali poklicati
tudi z dopustov. Pri od-
pravi posledic pomagajo
pripadniki JLA, mladina
in ostali prostovoljci. Ob-
činskim skupščinam je
pokrajinski komite pred-
lagal oprostitev promet-
nega davka pri nabavi
gradbenega materiala pa
tudi agrotehničnih sred-
stev za odpravo posledic
neurja.
Skupščinam občin celj-
skega območja je bil po-
dan predlog za oprostitev
davka od dohodka od
kmetijske dejavnosti, kar
še posebej velja za zaseb-
ne kmete v višini ocenje-
ne škode posledic neurja.
Banke na celjskem ob-
močju so dobile pobudo
od komiteja za sanacijo
po ugodnejših kreditnih
pogojih kot sicer veljajo
za stanovanjsko izgranjo.
Od republiškega hidro-
metereološkega zavoda
pa bo komite zahteval ce-
lovitejšo analizo delova-
nja obrambe proti toči,
vključujoč delo vseh iz-
streliščnih postaj z glav-
nim centrom na Lisci, de-
lo avionske službe, delo
zvez, ki omogočajo sin-
hrono delovanje celotne-
ga sistema. To bomo sto-
rili zato, ker je bilo na
izredni seji komiteja več-
krat poudarjeno, da so
nekatere točke »odstopa-
le« od predvidenih aktiv-
nosti, ki bi morale biti iz-
vedene. «
Toča je bila v Dramljah vs^ za oreh debela, so nam pripovedovali in to tudi nazorno
pokazali, saj je nekaj letošnje vremenske ujme za spomin shranjene tudi v zamrzovalnih
skrinjah.
Vrtnica do nadaljnjega zaprta
Mnogi obiskovalci Vrtnice so ta teden ostali brez željene
osvežitve. Lokal celjskega Gostinskega podjetja so ob
neurju konec tedna morali zapreti. Zaradi slabo urejenega
odtoka deževnice v stavbi, je v lokal pricurljala voda,
izklopiti pa so morali tudi elektriko.
Cevi po katerih je urejen odtok meteornih voda so nameš-
čene v medetaži. Zaradi dotrajanosti in slabe konstrukcije
so cevi počile, voda pa seje izlivala in skozi betonsko ploščo
pronicala v lokal. Del napeljave za odtok meteornih voda so
pred dvema letoma že obnovili, v samem lokalu v Malgajevi
ulici pa so težave iz leta v leto postajale večje. Že pred
dobrimi štirin^stimi dnevi se je v Vrtnici pojavila voda in
na živilih ter drugih zalogah povzročila za 10 tisoč dinarjev
škode, pri čemer seveda ni všteta škoda na napeljavi, sami
zgradbi in pri izpadu dohodka Gostinskega podjetja.
Škode, ki je nastala ob zadnjem neurju še niso ocenili.
Zdsg so se končno zganili tudi na celjski Samoupravni sta-
novanjski skupnosti, ki je upravljalec stavbe. Z deli so že
začeli in končali naj bi jih še ta teden. Ostaja pa vprašanje
zakaj tega niso storili prej.
ID
Pa tako lepo je kazalo v vinogradu ...
Neurje s točo je desetkalo vinograde, pravi Franc Slejko Iz Dramelj
v kmetijstvu je že tako,
da nikoli ne veš, kaj bo pri-
nesel naslednji dan. To se je
pokazalo tudi v soboto, ko
je neurje s točo uničevalo
vinograde, poljščine in sa-
dje - kmetje pa so lahko le z
obupom opazovali, kako
gre po zlu njihovo delo. V
vinogradu Franca Slejka iz
Dramelj je škoda zaenkrt še
neocenjena, vendar je po pr-
vih ocenah uničenega sko-
rajda tri četrtine pridelka.
Slejkovi iz Dramelj imajo
v Straži na Gori 1 hektar vi-
nograda z nekaj več kot 3 ti-
soč trsi. Gojijo predvsem la-
ški rizling, burgundec in mo-
dro frankinjo, letos pa so ra-
čunali na približno 10 tisoč
litrov vina. Letina je torej do-
bro kazala, sonce v poletnih
mesecih je višalo stopnjo
sladkorja v grozdnih jago-
dah - toča pa je v nekaj mi-
nutah uničila skorajda vse.
Zdaj je potrebno zaščiti vsaj
tisto, kar je ostalo. Ves pone-
deljek in torek so po dra-
meljskih vinorodnih prede-
lih brnele škropilnice, saj je
bilo treba trto čimprej poš-
kropiti in zaščititi les, groz-
dje - kar ga je ostalo - pa
skušajo vinogradniki zaščiti-
ti pred gnilobo in plesnijo.
»Spomnim se, da v Straži
na Gori že skoraj 30 let ni
bilo toče, zato tudi vinograda
nimamo zavarovanega. Prva
leta sem pridelek zavaroval,
vendar ni bilo nikoli nobene
škode, pa se mi je zdelo ško-
da denarja za zavarovalne
premije«, pripoveduje go-
spodar Franc, ki je na zava-
rovanje pomislil spet lani, ko
je po skoraj treh desetletjih
tam spet klestila toča. Zdaj
je za jadikovanje in tarnanje
prepozno, Slejkovi tudi ne
pričakujejo kakšne posebne
pomoči, le oprostila davčnih
obveznosti se nadejajo. Ško-
da namreč ni nastala samo v
vinogradu, ampak je za polo-
vico zmanjšala tudi ostale
kmetijske pridelke. ■
»Najbolj žalosten je zdaj,
ko se posledice toče še ne
vidijo dobro, pogled na sad-
no drevje. Pod breskvami in
zgodnjimi slivami je pravo
razdejanje. Sadje je letos do-
bro kazalo, zdaj pa je skoraj-
da polovica breskev in sliv
že na tleh, veliko pa jih bo še
zgnilo in kasneje odpadlo,
saj je toča načela skoraj vse«,
pripoveduje v sadovnjaku
gospodinja Stanka. Res, na
njivah je bilo v ponedeljek
razdejanje še dokaj slabo
vidno, saj je po dežju ves pri-
delek še kar lepo zelenel. A
razcefrani listi in polomljeni
vrhnji deli poljščin niso obe-
tali nič dobrega - toča je uni-
čala vsaj polovico pridelka.
IVANA FIDLER
Foto: LJUBO KORBER
»/e, kar je. Zdaj se ne da prav nič več popraviti, edino kar lahko storimo je le to, da
zaščitimo vinsko trto za prihodnja leta«, je povedal Franc Slejko.
30. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5,
Plečnikova mojstrovina je oživela
Kopalci ¥ Rogaški Slatini spet prišli na s¥Oj račun
v Rogaški Slatini so pre-
novili bazen in ga v prvih
dneh julija odprli. I^epši vi-
dez objekta, ki je bil vse do
danes krajanom v ponos in
jezo hkrati, bo poživil tudi
turistično ponudbo.
Bazen je bil zgrajen leta
1934 po načrtih mojstra slo-
venske arhitekture Jožeta
Plečnika. Takrat ga niso obi-
skovaU samo plavalci. Tudi
turisti, ki jim ni bilo do na-
makanja, pač pa do tega, da
bi ta arhitekturni biser foto-
grafirali za spomin.
Slike Plečnikovega kopa-
lišča so objavljali v mnogih
tujih časopisih. Domačim
upraviteljem to ni k^ dosti
pomenilo, saj so za bazen sla-
bo skrbeli. Vse bolj ga je na-
čenjal zob časa. Obrabljen in
neurejen je vrsto let odbijal
turiste, vedno manj zanima-
nja zanj pa so kazali tudi do-
mačini.
V zdravilišču, točneje toz-
du Vzdrževalna dejavnost so
se zavedali njegovega pome-
na za turistično ponudbo in
se odločili, da ga letos teme-
ljito prenovijo. Naprej pa so
morali premostiti pravni
problem. Upravitelj bazena
je GOKOP, kije odlašal z ob-
novitvenimi deli. Poletje se
je bližalo, v zdravilišču niso
hoteli ostati križem rok. Po
začetnih nesporazumih jim
je uspelo z Gokopom skleni-
ti najemno pogodbo, s čimer
so se lahko lotili prepotreb-
ne sanacije bazena.
Čakal jih je zajeten spisek
opravil. Obnoviti so morali
bazensko školjko in jo po-
globiti do normalih kopalnih
dimenzij, 1,65 do 1,70 metra,
vgraditi čistilno napravo, po-
praviti zatesnila, urediti
ploščad in omrežiti bazen.
Plavalci so dobili nove gar-
derobe in tuše. Večji del
adaptacije so opravili sami
nekaj so pomagali tudi obrt-
niki. Vrednost obnovitvenih
del je 30 milijonov din.
Po podatkih, ki so jih po-
sredovali v zdravilišču je bi-
lo zadnja dva tedna na baze-
nu dnevno približno 300 ko-
palcev. Temperatura vode je
bila ob otvoritvi 22 stopinj.
zdaj pa se povzpne tudi do 26
stopinj. Ob gostinski ponud-
bi, ki jo je zdravilišče prevze-
lo od zasebnika, se kopalci
lahko tudi okrepčajo. Priča-
kujejo, da bo bazen zaživel in
vrnil nekdanji sijaj, tako da
bi primamil še tiste »Slatni-
čane in turiste, ki se jim je
zaradi svoje dolgoletne ne-
urejenosti najbolj zameril.
ROBERT GORJANC
V Taboru bodo praznovali
s sobotnim Gasilskim tekmovanjem in srečanjem
kr^anov v Ojstriški vasi se bodo začele številne kul-
turne in športne prireditve v počastitev kr^evnega
praznika Tabora, ki ga bodo zaključili v nedeljo, 9.
avgusta, slavnostna seja skupščine krcOevne skupnosti
in družbenopohtičnih orgaizacij pa bo v petek, 7. avgu-
sta. Največja pridobitev v tej kr^evni skupnosti bo
nova mrliška vežica, ki so jo v glavnem zgradili z
denaijem iz krzoevnega samoprispevka.
V okviru praznovnja krajevnega praznika priprav-
Ijjgo tudi pohod ob partizanskih domačijah, lovsko
razstavo v novih kljubskih prostorih v Lokah in raz-
stavo fotografij na temo »Tabor nekoč in danes«. Ob
40-letnici delovanja tamkajšnje lovske družine bodo
izdali tudi brošuro o delu lovcev v tem kr^u.
JANEZ VEDENIK
Samoiniciativni
krajani Rečice
Tako kot povsod tudi v KS
Rečica dajejo poudarek na
komunalnih delih, pred-
vsem cestah. V teku so dela
na cestah Debro-Guček in
Guček-Slivno, v načrtu pa
so priključki krajanov na no-
vi vodovod Kal-Laško ter
ureditev kanalizacije Spod-
nja Rečica-Kuiji graben.
Krajani težko čak^o tudi na
telefonske priključke, kar je
odvisno od gradnje nove
centrale.
Veliko pa krajani Rečice
napravijo sami. Dom druž-
benopolitičnih organizacij
so obnovili, prav tako urediU
okolico, nameravajo pa s
prostovoljnim delom napra-
viti še igrišče za tenis. Delav-
na je zlasti mladina, ki en-
krat na mesec pripravi mla-
dinska srečanja, za njimi pa
prav nič ne zaostaj^o upo-
kojenci, ki so letos ustanovili
svoje dništvo. Tudi člani
zveze borcev so delavni,
predvsem pa je pomembno,
da so med seboj tesno pove-
zani.
Z.S.
Nov asfalt v
Zibikl
v Šmarski krajevni skup-
nosti Zibika je vse nared za
asfaltiranje dela krajevne ce-
ste skozi Vršno vas in Strte-
nico v dolžini enega kilome-
tra. Ker je ta del krajevne
skuposti redko naseljen, so
morjdi tamkajšnji kr^ani
prispevati levji delež sred-
■ stev za gradnjo oziroma po-
ložitev asfalta, opravili pa so
tudi veliko ur prostovoljen-
ga dela. Po zagotovitvi izva-
jalca, Cestnega podjetja iz
Celja, naj bi novo cesto pre-
dali namenu v začetku avgu-
sta. Del denaija za asfalt je
prispevala samoupravna
cestno komunalna skupnost
občine Šmaije pri Jelšah.
V prvi polovici avgusta naj
bi asfaltirali tudi cesto do zi-
biškega pokopališka (okoli
300 metrov) ter uredili mrli-
ško vežico. Tudi pri tej grad-
nji so večino denarja zagoto-
vili krajani, del pa je prispe-
vala krajevna skupnost Zi-
bika.
M. A.
V KS Štore uresničujejo program
v Gornjih Kompolah, v zaselku Draga in naselju Lipa, kar
vse sodi v krajevno skupnost Štore, hitijo z zemljskimi deli,
ker bodo čez mesec dni na teh cestnih odsekih položili
asfalt.
V Prožinski vasi nadaljujejo z gradnjo vodovoda in kori-
stijo še sredstva iz zadnjega samoprispevka v celjski občini.
Odcepe od glavnega vodovoda do svojih domačij bodo
potegnili krajani sami.
Pravkar pa so z zemeljskimi deli začeli v zaselku Ogorelec,
kjer bodo do jeseni asfaltirali cestišče v dolžini 450 metrov
ter tako povezali z asfaltom celjsko in šentjursko občino.
Dela potekajo v dogovoru s celjsko Cinkarno, ki je prispe-
vala del sredstev.
Z. S
Anton Jest
Prvo jutranje opravilo An-
tona Josta iz Zibike je prebi-
ranje dnevnika Delo. Z vsem
hoče biti stalno na tekočem.
Za sprejemanje novic iz do-
mačega okolja, domače^obči-
ne, ima na voljo Radio Šmar-
je. Včasih je bilo drugače; in-
formacije ljudem niso bile
tako dostopne kod danes.
Nekoč je bil Anton Jost tisti,
ki je ljudi v svojem kraju ob-
veščal o vsem, kar se je zanje
pomembnega dogajalo.
To je bilo še pred drugo
vojno, pa tudi po njej. Vsako
nedeljo se je v Zibiki pred
cerkvijo po prvi jutranji ma-
ši zbralo veliko ljudi, da bi
sledili »preklicom«. Zakaj se
je tej obliki obveščanja tako
reklo, nisem uspela izvedeti.
Anton Jost je stal na ste-
bru ob stopnicah z zajetnim
kupom papirjev, Zibičani in
okoličani pa so staU tiho in
poslušali. Ljudem je dajal
navodila o zatiranju kolorad-
skega hrošča, oznanjal kon-
tumac, ljudi je seznanjal z
novimi zakoni, odredbami, z
novimi davki, obveznostmi,
oddajo. Nekdo je zaklal pra-
šiča in ga prodajal, povedal
J^ kdaj in kje bodo delovne
akcije v kraju, na spisku je
oila dolga vrsta matičnih
dejstev, ki jih je moral raz-
glasiti, da se je vedelo, kdo
f® je v kraju poročil, kdo
^f^rl, kdo rodil.
^udje v Zibiki so dobro
^^deh, komu zaupati to, za
tisti čas zelo pomembno in
ugledno, nalogo. Ljudje so
ga spoštovali, cenijo ga še
danes. Anton Jost je bil tisti,
ki je v Zibiki ustanovil gasil-
sko društvo, od mladih let
dalje je bil družbenopolitični
delavec, med drugim vodja
krajevnega urada v Pristavi,
matičar, tajnik takratnega
ljudskega odbora v Zibiki.
»Rad se spominjam teh ča-
sov in nalogo krajevnega ob-
veščevalca sem opravljal z
vso odgovornostjo. Danes se
zdi komu takšna oblika
smešna, a časi so bih takšni.
Radia še ni bilo po hišah, lju-
dje so bili povečini nepi-
smeni ...«
MARJELA AGREŽ
Udarniško do novega doma
Gasilsko društvo Andraž je eno od mlajših gasilskih društev v žalski občini. Že takoj ob
ustanovitvi so si želeli, da bi imeli svoj gasilski dom. Po uspešnem tretjem krajevnem
referendumu o uvedbi samoprispevka v Andražu je tudi ta želja postala uresničljiva.
Potrebne dokumente in zemljišče so si uredili pozimi, sedaj pa so že pričeli graditi. Prejšnji
teden so betonirali temelje. Predsednik režijskega odbora za gradnjo doma Stanko Zabu-
kovnik je dejal: »Skoraj vsa dela bomo opravili udarniško. Danes nas je približno trideset in
delo gre hitro naprej.«
T. TAVČAR
Nočno kopanje
na šmarskem
kopališču
V Šmaiju pri Jelšah, kjer je
bazen v poletnih dneh odprt
od 10. do 19. ure, so poskrbeli
tudi za rekreacijo in razvedrilo.
Pripravli^o razna tekmovanja,
kot na primer skok v vodo in
organizatorji pravijo, daje tek-
movalcev vedno dovolj. V ok-
vir bazenske ponudbe sodi tu-
di namizni tenis, ob petkih, so-
botah in nedeljah pa lahko od
20. ure naprej uživate tudi v
nočnem kopanju. Poskrbljeno
je tudi za glasbo po okusu mla-
dih, ki so najštevilnejši obisko-
valci bazena.
Glede na ponudbo tudi
vstopnice niso predrage. Otro-
ci do štririnajstega leta plačajo
200 din, odrasli pa 500 din. Iz-
plača se kupiti tudi letno kar-
to, kije po 8000 din oziroma po
4000 din za otroke.
ROMAN JERNEJŠEK
Dobra ponudba vabi kupce
če hočeš imeti dobro ponudbo tudi poleti, potem to precej stane. Prodajalec Bafti Kukaj,
ki je postavil svojo stojnico pri Marketu ob Ljubljanski cesti v Celju, vsak dan vrže stran
približno 100 kilogramov sadja, ki ga je načela gniloba. Zato pa lahko kupcem ponudi res
kakovostno sadje in zelenjavo in zato je pred njegovo stojnico vedno vrsta; prihajajo
gospodinje iz bližnjih stanovanjskih blokov, pa tudi iz Levca, Lave in celo iz Petrovč.
_	FRANJO BOGADI
6. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JULIJ 1987
Prireditelji na Dobrni so vseeno zadovoljni
Na »noč! pod kostanji" Je sodelovala tudi Delova In Kompasova karavana poletnih Iger
Prizadevni organizatorji
na Dobrni so tudi tokrat do-
bro pripravili že tradici-
onalno »Noč pod kostanji«.
Večji del prireditev so spra-
vili pod streho še pred neur-
jem, dež pa je preprečil zad-
nji, ponavadi najveselejši
del. Kljub temu v Dobrni
ocenjujejo, da so lahko za-
dovoljni. Se posebej kar se
tiče reklamnega učinka, ki
jo je prinesla prireditev te-
mu zdraviliškemu kraju.
Turistično društvo in
Zdraviliče Dobrna priprav-
ljata že sedmo leto tradici-
onalno prireditev Noč pod
kostanji, s katero ?elijo po-
pestriti bivanje gostom v Do-
brni in seveda tudi drugim
obiskovalcem. Letos so pro-
gram še obogatili z obiskom
Delove in Kompasove kara-
vane poletnih iger, ki obi-
skuje turistične točke po
vsej Sloveniji in pomeni pre-
cejšnjo reklamo za vsak kreO,
v katerem se ustavi.
Program so prireditelji
skrbno pripravih. Tako je
ves teden potekalo odprto
prvenstvo v tenisu za kristal-
ni pokal Dobrne, ki se je
končalo v soboto in na kate-
rem je zmagal član teniškega
kluba Zlatarna Celje Boštjan
Dimitrijevič.
Šahovski turnir je bil na
veliki šahovici pred zdravili-
škim domom, udeležili pa so
se ga gostje, ki so se z veli-
kim zanimanjem pomerih v
kraljevski igri.
Največ pozornosti obisko-
valcev pa je pritegnila kara-
vana poletnih iger, ki se je
ustavila na prostoru za pi-
knike. V tekmovanju so se
srečale štiri ekipe, ki so se
pomerile v različnih igrah
povezanih z zgodovino Do-
brne, njenimi običaji in zna-
Venčeslav Flere, predsed-
nik turističnega društva
Dobrna in delavec v Zdra-
vilišču: »Noč pod kostanji
je tradicionalna prireditev,
ki vsako leto privabi precej
gostov, zato pa zahteva pre-
cej priprav. Zadovoljen
sem z letošnjo, še posebej
glede reklame, ki jo je Dobr-
na dobila z udeležitvijo De-
love in Kompasove karava-
ne poletnih iger. Škoda le,
da se je vreme pokvarilo,
kljub vsemu pa smo dosegli
namen, saj smo k sodelova-
nju spet pritegnili precej
krajanov.«
čilnostmi. Tako so v prvi igri
tekmovali v pripravi mlaja, v
drugi so iz jabolk stisnili ja-
bolčnik, v tretji pa so morali
pripraviti posteljo in pogrni-
ti mizo za gosta; v čim kraj-
šem času seveda. Četrta igra
je bila povezana z zdravili-
ško dejavnostjo Dobrne. V
njej so tekmovalci morali
pripraviti blato, s katerim
naj bi zdravili revmo. Konč-
no so v peti igri postavili
mlaj, s katerim so igre zak-
ljučili. Med igrami so se gle-
dalci močno zabavali, saj se
je dogajalo precej smešnih
stvari - tekmovalci so se za-
letavali, zlivali vodo po tleh,
pogrnili posteljo s prtom ali
pa dali jabolka v napačno sti-
skalnico. Komisija je vse to
ocenjevala in ocenila, da si
največ točk in zmago zasluži
ekipa delavcev Hotela Dobr-
na, za njo pa so se zvrstile
ekipa Gasilskega društva
Dobrna, Lovska družina Do-
brna in ekipa Zdravstva
Zdravilišča Dobrna.
Po razglasitvi zmagovalca
je nastopila folklorna skupi-
na iz Kompol in Štajerskih 7,
ko je spet začelo deževati in
so se vsi razbežali pod stre-
he. Res škoda, da je dež pre-
kinil prireditev in onemogo-
čil, da bi se veselo rajanje
nadaljevalo do jutra. Ob bli-
skanju in grmenju so skupi-
ne, ki bi morale goste zaba-
vati, pospravile inštrumente
in takrat nam je že bilo jasno,
da tokrat ne bomo slišali
Nočne izmene, Oliveija Twi-
sta ali pa Štajerskih 7.
JADRANKA REBERNIK
Foto: EDI MASNEC
Šah je pritegnil pozornost gledalcev, ki so partije spremljali ž velikim zanimanjem.
Deževje
preprečilo igre
Zaradi slabega vreme-
na so v kampu Atomske
toplice pri Podčetrtku
odpovedali igre v topli
vodi, ki bi morale biti v
soboto zvečer.
To ni prvič, da je orga-
nizatorjem zagodlo vre-
me. Že leta 1984, ko je ta
turistična prireditev doži-
vela ognjeni krst, so jo
morali preložiti za en te-
den. Čeprav ob šestih
zvečer hud naliv dežja in
neurje še nista ponehala,
so organizatorji še vedno
upali, da bodo tekmova-
nje lahko spravili pod
streho. Z ekipami so se
dogovorili, da ga bodo iz-
vedli, če se bo do sedmih
zvedrilo. To se ni zgodilo,
zato so se odločili, da po-
skuš^o naslednji dan ob
isti uri. V nedeljo pa je
zopet deževalo in organi-
zatorji so že dopoldne
igre dokončno odpove-
dali.
Ponovno jih bodo po-
skušali pripraviti v sobo-
to ob isti uri, vse ekipe pa
so tudi za spremenjeni
datum že potrdile ude-
ležbo.
R.G.
Stiskalnico je bilo treba najprej sestaviti, šele nato so
lahko iz jabolk iztisnili jabolčnik.
Praznili hmeljarjev
Priprave turističnih delav-
cev v Braslovčah na 25. praz-
novanje slovenskih hmeljar-
jev so v polnem teku. Letoš-
nji praznovanje bo potekalo
tri dni, osrednja prireditev bo
v nedeljo 9. avgusta, že v so-
boto 1. avgusta bo v dvorani
Hmezada v Žalcu srečanje
hmeljarjev, ki bodo prejeli
priznanja in nagrade za naj-
višje pridelke v preteklem
letu.
Kaj -vse pripravljajo za letoš-
rije praznovanje nam je pred-
sednik Turističnega društva
Braslovče Andrej Korošec po-
vedal: »Za nas je to največja
turistična prireditev. V osrčje
Savinjske doline privablja več
deset tisoč obiskovalcev in de-
la imamo vrh glave. Obiskoval-
cem bi radi vsako leto prikaza-
li kaj novega, izvirnega. Tako
bo tudi letos, o tem pa se bodo
lahko prepričali sami obisko-
valci. O ostalih spremljajočih
prireditvah pa takole: sedme-
ga avgusta bo v Braslovčah de-
lovno srečarxje slovenskih teh-
nologov hmeljarstva, v prosto-
rih krajevne skupnosti pa bo-
do odprli razstavo likovne sek-
cije ŽKD Celje na temo Savinj-
ska dolina. Naslednji dan bo
odbojkarski turnir za prehodni
pokal dneva hmeljarjev, turnir
v badmintonu ter hmeljarski
trijatlon. Popoldne bomo od-
prli razstavo kmetijskih stro-
jev SIP iz Šempetra, zvečer pa
bo na prireditvenem prostoru
družabno srečanje. V nedeljo
9. avgusta bo na trgu v Bra-
slovčah tradicionalna povorka
s prikazi hmeljaijenja nekdaj
in danes; najboljši in izvirni
prikazi bodo nagrajeni. Na pri-
reditvenem prostoru bo nato
predstavitev novega hmeljar-
skega starešine in spremljeval-
ke, predaja starešinstva, kul-
turni program, Kinološko dru-
štvo Žalec bo predstavilo delo
vodnikov s športnimi psi, stro-
kovnjaki SIP Šempeter bodo
predstavili svoje novitete ...«
TONE TAVČAR
Tekmovanje
harmonikarjev
na Grobeinem
Kljub poletnemu počitni-
škemu času so mladi na
Grobeinem dokaj aktivni.
Že v času praznovama kra-
jevne skupnosti Šentjur
okolica so pripravili števil-
ne prireditve, ki so priteg-
nile krajane. Naj omenimo
okroglo mizo o ekologiji,
pionirsko šahovsko tekmo-
vanje, pripravili so koncert
Marijana Smodeta ter pri-
reditev »Pokaži kaj znaš«,
nastop folklornih in ritmič-
nih skupin in še bi lahko
naštevali.
V sredini prihodnjega
meseca pa bodo pripravili
tekmovanje harmonikar-
jev, ki ga bodo razdelili v
dva dela: kategorijo harmo-
nikarjev samoukov ter ka-
tegorijo harmonikarjev -
učencev glasbenih šol. Pri-
reditev bo na prostem, na
igrišču pri novi pošti na
Grobeinem, prijave pa or-
ganizator, Osnovna organi-
zacija ZSMS Grobelno
sprejema do 1. avgusta na
naslov Marta Mastnak,
63231 Grobelno 16. Prijava
mora vsebovati točen na-
slov tekmovalca ter avtorje
in nazive skladb, s katerimi
se udeleženec želi predsta-
viti občinstvu, nastop posa-
meznika pa naj bi ne trajal
več kot štiri minute. Vse in-
formacije pa lahko zainte-
resirani dobijo tudi na tele-
fonski številki 744-100.
Ž.B.
Učna ura za mlajše generacije
¥ Matkah so prikazali stara kmečka opravila
škoda, da je dež pokvaril
tudi prireditev, ki so jo v
okviru praznika krajevne
skupnosti Šešče, v soboto in
nedeljo pripravili v Mat-
kah. Tamkajšnje hortikul-
turno društvo, ki ga vodi
prizadevna Vilma Jeromelj,
je pripravilo razstavo cvet-
ja in ročnih del ter domačih
jedi, ki je bila v gasilskem
domu, še zlasti živahno pa
je bilo pri domačijah in ob
cesti, ki vodi skozi Matke.
Obiskovalcem so namreč
prikazovali stara kmečka
opravila.
Obiskovalci, ki so prišli v
Matke v soboto popoldne, ko
še ni deževalo, so zares imeli
kaj videti! Ogledali so si lah-
ko, kako so včasih kuhali
žga^e, lahko pa so ga seveda
tudi poizkušali. Pred gasil-
skim domom so pokazali,
kako so včasih mlatili žito,
pa tudi delo predic je bilo še
kako zanimivo. Prenekateri
obiskovalci so lahko prvič
videli, kako poteka žganje
apna in oglja in še bi lahko
naštevali.
Pri pripravi in pri izvedbi
so sodelovali domala vsi, va-
sica v mrzliškem grabnu pa
je zaživela v vsej svoji idiliki;
ob tem pa je bil ogled vseh
teh opravil prava učna ura za
mlajše generacije, seo so tisti,
ki so prikazovali stara opra-
vila gostom tudi razlagali po-
tek vseh del. Upamo, da dež,
ki je kasneje pokvaril to pri-
reditev, organizatorjem ni
vzel morale in da bodo pri-
hodnje leto spet pripravili
takšno prireditev, ki so jo
popestrili še s šranganjem,
saj sta se prav tisti dan poro-
čila dva iz te vasi.
JANEZ VEDENIK
Foto: LJUBO KORBER
Tako so včasih žgali apno. V bližini Matk so nalomili
apnenc in ga kuhali po šest, sedem dni. Na ta način so
pripravili tudi po nekaj ton apna.
Žganje oglja počasi izumira, zato je bil ogled tega opravila še kako zanimiv.
30. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7,
Huda konkurenca v prepolni dvorani
fia »Pokaži kaj znaš" ¥ Dobju Je bilo 30 nastopajočih
Je že tako, da proti silam
narave ne moremo ukreniti
prav ničesar. Deževja je v
nedeljo v Dobju pri Planini
povzročilo nemalo težav
prirediteljem, kljub vsemu
pa ni ustavilo številnih obi-
gl(Ovalcev in nastopajočih,
Ki so pokazali kaj znajo.
Že vrsto let je prava poseb-
nost te prireditve, letošnja je
bila petnajsta po vrsti, da se
dogaja na prostem. Vendar
pa se je obilno deževje, ki se
je začelo že v soboto popold-
ne, nadaljevalo tudi v nede-
ljo, zato so morali celotno
prireditev speljati v dvorani
kulturnega doma, i je bila za
več kot tisoč obiskovalcev
občutno pretesna. Veliko jih
je ostalo kar med vrati, ali
celo zun^ in le tu in tam šo
ujeli kakšen znani refren.
Organizator, Prosvetno
društvo »Franc Vrunč« z
Dobja pri Planini je staro že
preko 60 let. Vsa ta leta je
zelo dejavno, posebej pa so
se uveljavili s kulturno prire-
ditvijo »Pokaži kiO znaš«, ka-
tere pobudnica je bila Jožica
Salobir, ki je predsednica
društva že 27 let. Sprva niso
pričakovali, da se bo priredi-
tev tako razrasla, danes pa je
že presegla vse okvire tako
po številu nastop^ očih kot
obiskovalcev. Če jim jo letos
vreme ne bi tako zagodlo, bi
bilo zagotovo krepko čez
2000 gledalcev. Za primerja-
vo naj povemo, daje bilo leta
Štefan Žvižeja - voditelj
celotne prireditve: »Pet-
najst let le ni kar tako in
redke so prireditve, ki sla-
vijo takšne jubileje in
predvsem, da se na njih zbi-
ra iz leta v leto več nastopa-
jočih. Kljub temu, da le ni
vse tako, kot bi lahko bilo -
v mislih imam tehnične te-
žave - je veliko pomembne-
je to, da nas druži pesem,
veselje in prijateljstvo.«
1972 na prvi prireditvi le 9
nastopsOočih skupin, prire-
ditev pa si je ogledalo kakš-
nih 200 obiskovalcev.
Letos se je prijavilo 30 na-
stopajočih, od tega 8 ansam-
blov, ostalo pa so bili pevci,
instrumentalisti, kantavtoiji,
humoristi in drugi. Priredi-
tev so otvorile Zlate Strune,
skupina mladih citraijev iz
Rogaške Slatine, ki so bili že
dvakrat zapored zmagovalci,
zato so letos igrali izven kon-
kurence. Tudi letos so bili po
uvodnem nastopu deležni
bučnega ploskanja. Zatem
pa se" je tekmovanje tudi
uradno začelo.
Najmlajši je bil 9-letni Ro-
bert Kamplet iz Grobelnega,
ki se je predstavil z diatonič-
no harmoniko. Napetost v
dvorani pa je z vsakim nasto-
pajočim rasla. Nekoliko za-
radi treme, bolj pa zaradi
vročine, ki so jo spretneži iz-
koristili za prodajo piva in
oranžade kar med posamez-
nimi nastopi. Veliko težav pa
je povzročalo tudi ozvočenje.
Le-to je bilo na trenutke tako
oslabljeno, da seje bati, daje
morda pri komu nehote vpli-
valo na oceno stroge žirije.
Tekmovalni del je po več
kot treh urah in pol minil.
Prvo mesto si je priigral Trio
Polanc iz Laškega s 75 točka-
mi, drugo mesto sta si z ena-
kim številom točk (69) delili
Maijanca Smole in Nataša
Maček, tretje mesto pa sta si
prav tako delila ansambla
»Golding« iz Žalca in »Vi-
K sami izvedbi prireditve
so pripomogli s svojim pro-
stovoljnim delom vsi kraja-
ni Dobja pri Planini ter šte-
vilne delovne organizacije
šentjurske, šmarske in celj-
ske občine. Glavna pokrovi-
telja pa sta bila SOZD Mčrx
iz Celja in Gradbeno podjet-
je Bežigrad iz Ljubljane.
har« iz Šentvida pri Planini s
skupno 68 točkami. Že iz te-
ga je videti, da je bila konku-
renca precej huda. Marsiko-
mu se je zdelo, da se je neka-
terim zgodila krivica. Tako si
je po mnenju večine Duo
Andrej Krajnc in Igor Na-
reks iz Šentjurja prislužil
večje število točk že iz razlo-
ga, ker sta predstavila izred-
no kvalitetno in tematsko za-
nimivo lastno skladbo z na-
slovom Afrika. Toda, ni po-
membno zmagati, pomemb-
no je sodelovati.
S temi besedami se je po-
tolažil nemalokdo, ki je od
svojega nastopa pričakoval
k^ več.
MOJCA AUŽNER
Foto: ROMAN JERNEJŠEK
Po mnenju mnogih pri točkah prikrajšan Duo Andrej
Kranjc in Igor Nareks iz Šentjurja.
Zmagovalec prireditve »Pokaži kaj znaš« je bil trio Polanc iz Laškega - oče in sinova.
Tekmovanje koscev in grabilic
Obujanje dejavnosti Društva kmečkih fantov in deklet
V nedeljo 2. avgusta bo v
Gornji vasi pri Preboldu za-
nimivo tradicionalno tek-
movanje koscev in grabljic.
S to prireditvijo prizadevni
organizatorji obeležujejo
tudi 55 - letnico ustanovi-
tve DKFID (Društva kmeč-
kih fantov in deklet), ki je
pomenilo v letih pred vojno
nadvse pomembno organi-
zacijo mladih na vasi.
Že devetič bo Gornja vas
prizorišče zanimivega tek-
movanja, ki vsako leto priva-
bi številne obiskovalce od
blizu in daleč. Pobuda, ki jo
je pred devetimi leti dal Mar-
jan Kupec, je padla na plod-
na tla in oživela je prireditev
iz preteklosti, ki sojo prireja-
la Društva kmečkih fantov
in deklet širom Slovenije.
Vsa ta društva so veliko pri-
spevala k izboljšanju živ-
ljenjskih, kulturnih in poli-
tičnih razmer na vasi. Prvo
takšno društvo je bilo usta-
novljeno 4. novembra 1923.
leta v Brezovici pri Ljub-
ljani.
V Gornji vasi - takratnem
Šentlovrencu - je peščica
ljudi na čelu z Aleksandrom
Turnškom, Jožetom Kačem,
Francem Hribarjem ter uči-
teljico in učiteljem iz pre-
boldske šole Pavlo Potočnik
in Stanetom Mikužem usta-
novila omenjeno društvo le-
ta 1932. Že v prvem letu usta-
novitve so organizirali tek-
mo koscev in grabljic. Poz-
neje pa se je tovrstno tekmo-
vanje prestavilo v Prebold.
V nedeljo 2. avgusta ob
14. uri bo Gornja vas vnovič
obudila spomin na to prire-
ditev iz časov pred vojno.
Popestrili pa jo bodo še z
dvema novima disciplinama
in sicer s postavljanjem
hmeljevk in sestavljanjem
kmečkega voza. Že dopold-
ne ob 9 uri, bo veliko gasil-
sko hitrostno tekmovanje za
pokal Gornje vasi.
DARKO NARAGLAV
»Nakladanje« na
ledeniku
Bila je mirna noč in mese-
(iina je oblivala okoliške hri-
be. S Frančkom sva se vzpe-
njala proti naši snežni polici
otovorjena kot muli. Pred
dvema dnevoma nas je v ba-
zo pregnalo slabo vreme, si-
cer pa smo se tako morali
vrniti, ker nam je zmanjkalo
hrane.
Noč je bila prekrasna; vsaj
n^eni se je zdelo tako, ker
sem bolj nočna ptica. Mese-
čina je odsevala na snežiščih,
da so se svetila kot ogromna
zrcala. Baterij sploh nisva
Prižgala. Nikamor se nama
ne mudi; hodiva počasi in
klepetava. Jaz včasih komaj
Pridem do sape.
Piše: Bojan Šrot
—	I
»Madona, smo prijetna
druščina.«
>'Ja, res. Človek ima kar
Večjo voljo do dela, če je pri-
J^tno vzdušje,« odgovorim
^rančku.
Nakladala sva vsemogoče
stvari in ugotovila, da bo ti-
ki bo iznašel pivo v pra-
"u, obogatel. Na odpravi je
Pečina hrane v prahu: mleko
prahu, instant kava, zele-
njava v prahu ...
»Veš kaj, se mi je porodilo
I glavi, tisti, ki bo iznašel
gensko v prahu, bo še bolj
bogat.«
rp ^a Slovenskem je neki
A robec že delal poskuse v tej
jmeri, rezultati pa so znani.
a brez zamere feministke in
s^ nisem tako mislil.
Ko nama je zmanjkalo tem
za pogovore - kaj pametnega
se tako nisva pogovarjala -
so mi misli odplule domov.
Kaj sedaj počne mama? Mo-
goče je ravno končala delo
na vrtu. Mama, saj ti razu-
meš, zakaj počnem vse to?
Vem, da verjameš vame.
Vsaka mama verjame v svo-
jega sina.
Le kaj počno sedale prija-
telji in vsi, ki jih ljubim in
spoštujem. Sem ti že pove-
dal, da si lepa? Ta trenutek
mislim to čisto resno in prev-
zelo me je nekakšno prijetno
vznemirjenje. Kako lepo se
bo vrniti domov. Samo prej
še moramo zlesti na tale ku-
celj in morda še na enega
malo višje.
Franček Je res sila
Naslednji dan sva se že
zgodaj začela vzpenjati po
vrveh, ki smo jih napeli
prejšnje dni. V glavnem je
šlo kar po zraku. Nahrbtnik
je bil tako težak, da sem imel
občutek, da me bo presekalo
na dvoje. Prekleta tlaka.
S Frančkom sva se odloči-
la, da bova n^ino domova-
nje preselila 350 metrov višje
na gredino, ki poteka okoli
gore in predstavlja vrh ne-
kakšnega ogromnega pod-
stavka. V naslednjih dneh bo
potrebno splezati čim višje
in napeti čimveč vrvi. Na-
slednji dan se nama bosta
pridružila Smiljan in Slave
in pritovorila čimveč stvari,
da bomo pripravljeni za na-
skok na vrh.
S Frančkom sva se že prej
dogovorila, da bo ta dan moj;
ovesil sem se z opremo in
zaplezal v strmo poč, ki je
začinjena s streho. Plezal
sem v glavnem ves čas teh-
nično s frendi in po cel razte-
žaj nisem zabil niti enega kli-
na. Plezanje je pravi užitek.
Franček za mano je plezal
vseskozi prosto, čeprav teža-
ve v skali doseglo IX. stop-
njo. Dvomim, da je človek
doslej na takšni višini že
uspel doseči kaj podobnega.
Franček je res sila. Prav uži-
val sem, ko sem ga gledal
med plezanjem. Kako lah-
kotno se je vzpenjal.
Tudi naslednji dan, ko je
bil Franček na vrsti, da pleza
naprej, je tudi napredoval v
glavnem prosto; težave niso
bile nič manjšenn nobenega
dvoma ni: ko bo smer pre-
plezana, bo ena najtežjih da-
leč naokoU.
Po treh dneh smo bili sa-
mo še kakšnih 200 metrov
pod vrhom. Napeli smo vse
vrvi, kolikor smo jih mislili.
Zgod^ popoldne smo se vsi
skupaj dobili na gredini, ki
je postala naš drugi dom.
Franček je razložil načrt:
»Jutri bomo počivali, na-
slednji dan pa na vrh.«
Ker pa je začel padati pri-
tisk in se je obetalo slabo
vreme, smo se odločili, da
gremo na vrh kar brez dneva
počitka. To bi bilo res en-
kratno. Niti štirincOst dni še
ni minilo, kar smo prišli v
bazo pa že kar na vrh. Prele-
po, da bi bilo res.
Ze ponoči je začelo snežiti
in naslednji dan je pot vodila
le v bazo. Vrh bo moral še
malo počakati.
Težave s kuharji
Baza je prijeten kr^. Pred-
stavlja jo pet manjših šoto-
rov, razpeta ponjava nad ku-
hinjo in še šotor za kozo. Po-
stavljena je na mivki ob robu
ledenika. Kot bi kampirali
na kakšni plaži. Nekaj me-
trov stran teče ledeniški po-
toček in kar naprej imamo
težave z vodo. Najprej je bil
to miren, majhen potoček, ki
pa je čez nek^ dni tako nara-
stel, da nam je uničil pešče-
no plažo; spremenil se je v
več manjših potokov in
ogrozil našo kuhinjo. Šele z
velikimi hidrotehničnimi
posegi - kanali, prekopi. Je-
zovi - smo rešili kuhinjo. Cez
nekaj dni nas je čakalo novo
.presenečenje: potok je pre-
sahnil. Nekdo je zaprl pipo.
V baznem taboru smo takoj
razvili nek^ teorij, kam je iz-
ginil potok; nazadnje smo
napadli Slavca, da je pozabil
plačati račun za vodo. To se
nam je zdela še najbolj »lo-
gična« razlaga. Zdaj nam bo-
do odklopili še elektriko in
telefon, smo se pošaUU.
Padel je tudi predlog, kako
bomo vodo dobili nazaj; v
naslednjih dneh bi morala
priti francoska odprava.
Smiljan, ki zna marsikaj po-
praviti, bi vzel francoza in šel
pogledal na ledenik, kaj je
narobe. K sreči je narava sa-
ma uredila naš problem in že
popoldne je potoček spet
prijetno žuborel.
S kuharji smo imeli vse-
skozi težave. Prvemu, ime
mu je bilo Sadagar, kuha ni
šla n^bolje od rok. R^ši je
debatiral. Pa še eno veliko
napako je imel - vs^ stokrat
na dan je izustil besedo
»Thank you«. Če bi ostal sa-
mo še nekaj dni z nami, bi
dobil alergične izpušč^e ob
njegovem zahvaljevanju. Na
našo srečo - pa ne, da bi mu
želel kaj slabega - je rahlo
zbolel. Naš zdravnik Zvez-
dan je po posvetovanju z
ostalimi člani odprave bole-
zen nekoliko napihnil in Sa-
dagar se je moral vrniti do-
mov. Mislim, da je tudi nje-
mu odleglo.
Zaradi tega smo sicer imeli
nekaj dodatnih stroškov, a
se je splačalo. Novi kuhar
Ahmed je bil pravo nasprot-
je; bil je zelo tih, skoraj ne-
opazen in zelo delaven. Ven-
dar tudi Ahmed ni zdržal
dolgo; po petnajstih dneh
(10. junija) nam je povedal,
da je bolan in da odhaja. Kaj
sedaj? Iz Askole bi lahko do-
bili novega kuh^a, ker pa
na naši ekspediciji že od vse-
ga začetka vladajo zaostreni
pogoji gospodarjenja, smo se
odločili, da vzamemo kuhal-
nico v svoje roke.
Za vsak dan smo določili
dva dežurna kuhala in po-
mivalca posode, njuna nalo-
ga pa je bila tudi, da peljeta
kozla na pašo. Nad takšno
rešitvijo se je navdušil tudi
pakistanski kapetan in ena-
kopravno sodeloval. Prvi
dan sta kuhala Slave in Duli,
ki imata n^daljši zakonski
staž. To se jima pozna - sta
prava mojstra*kuhanja.
Sam sem imel srečo z žre-
bom, ker sem bil določen v
zadnjo izmeno. Ker je razpo-
red veljal samo za dni slabe-
ga vremena, sploh nisem pri-
šel na vrsto. Potrebujemo pa
tako samo tri dni lepega vre-
mena, da pridemo na vrh,
potem pa se bomo selili pod
8047 metrov visok Broad
Peak, ki je štiri dni hoda
stran.
Mandarina, Slavo in
Jaz
Pri prevozu opreme iz
Shavduja do Dassuja se nam
je razlilo neksO petroleja, kar
je imelo dve posledici: neka-
teri deli opreme smrdijo po
petroleju, v bazi pa nam je
začelo primanjkovati tega
goriva za kuhanje. K sreči je
bilo kakšne pol ure hoda iz
baze dovolj drv, zato smo se
odločili, da bomo prešli na
trdo gorivo.
Z gore nas je pregnalo sla-
bo vreme, v bazi pa smo se
dolgočasili in bili sami sebi
na poti. Odločili smo se, da
nciredimo konec brezdelju in
gremo po drva, na sprehod
pa smo popeljali tudi Man-
darino, ker je tam trava bolj
sočna.
Po dveh urah smo nabrali
dovolj suhljadi. Duli in Fran-
ček sta težko otovorjena
mahnila nazaj v hazo, ostali
pa smo Slave, jaz in Manda-
rina. Slave si je natrpal drva
v nahrbtnik, sam pa sem si
vrgel na hrbet veliko butaro
in prijel še vrv, na kateri je
bila privezana Mandarina. A
presneti kozel ni hotel nika-
mor. Pa je stopil na čelo
Slave in trmasta žival je
ubogljivo odkorakala za
njim. Lepa reč, še kozel ve
kdo je vodja odprave.
Bili smo prav smešna pro-
cesija: Slave, kozel in jaz.
»Poglej Slave, šestn^st let
sva obiskovala razne vzgoj-
noizobraževalne ustanove in
prišla do diplome, sedaj pa
po Pakistanu nabirava suh-
Ijad in paseva kozo.«
Doma pa je kar veliko ta-
kih, ki bi morali pasti koze in
ovce, namesto, da gradijo na-
šo svetlo bodočnost. Narobe
svet.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JULIJ 1987
Dvigniti Celje iz sivine povprečnosti
Arhitektonska delavnica 87 bo Izziv za strokovnjake
Ujetost razmišljanj o pro-
storu, s sklicevanjem zgolj
na veljavnost takšnega ali
drugačnega prostorskega
izvedbenega akta je tako
kot v drugih občinah tudi v
Celju prej pravilo kot pa iz-
jema. Ideje, če so še tako do-
bre, so ponavadi onemogo-
čene na tak ali drugačen na-
čin že v samem začetku.
Prav iz teh ugotovitev se je
pri celjski skupščini občine
rodila zamisel za celjsko ar-
hitekturno delavnico 87.
Želja, da se na tem področ-
ju dvignemo iz si\%ie pov-
prečnosti je naravna in ni no-
va, saj so jo uresničili že v
Ljubljani in še ponekod dru-
god v Sloveniji.
Pri skupščini občine Celje
so že imenovali posebno de-
lovno skupino, ki jo vodi
predsednik skupščine Tone
Zimšek. V sklopu naloge pa
naj bi strokovnjaki obdelali
štiri kritične urbanistično ar-
hitektonske točke.
Letos naj bi v arhitekturni
delavnici sodelovalo največ
8 do 10 avtorjev - 2 do 3 za
vsako predlagano nalogo.
Pričakovati je, da bodo stro-
kovnjaki na svojstven način
izpovedali svoje videnje pro-
storske rešiteve, oziroma po-
samičnega prostorskega pro-
blema. Vsak sam mora v na-
logi najti problem, ki ga bo
obdelal, lahko pa bo obdelal
celotno območje. Vsak iz-
bran avtor bo dobil enako-
vredno nagrado za delo v
vrednosti povprečega eno-
mesečnega zaslužka projek-
tanta - arhitekta. Vrednost
dela, oziroma izpolnitev na-
tečaj nih pogojev bo preveri-
la posebna ocenjevalna ko-
misija, ki jo bo imenoval iz-
vršni svet skupščine občine
Celje. Rok oddaje avtorskih
elaboratov pa bo predvido-
ma oktobra letos, nato pa bo-
do dela razstavljena v Likov-
nem salonu v Celju.
Sedež arhitekturne delav-
nice bo na Zavodu za plani-
ranje in izgradnjo Celja, od-
govorni koordinator izvedbe
delavnice pa arhitekt Tomaž
Marjan Jeglič, ki je tudi pri-
pravil dispozicije štirih na-
log, ki bi se jih naj strokov-
njaki lotili. Mi jih povzema-
mo povsem na kratko.
Prva naloga nosi naslov
Mestni vstopi. Ni še namreč
razrešen oblikovalski vidik
mesta in njegove arhitektu-
re, niti ni opredeljeno (razen
z mejo), kje se mesto prične.
Cilj te naloge je, da bi se na
podlagi spoznanja, da je zna-
čilna in kakovostna mestna
oblika, ki je najbolj vidna ob
prometnih vstopih v mesto,
eden ključnih ciljev prostor-
skega planiranja, pričeli
opredeljevati do mesta kot
do skupinske arhitekturne
stvaritve. Naloga avtorja bo
torej, da poišče vse štiri loka-
cije - mestne vstope in jih
programsko ter oblikovno
argumentira kot objekte in
kot urbanistično zasnovne
elemente.
Mestni grad je naslov dru-
ge naloge. Gre za problema-
tiko spodnjega mestnega
gradu, ki je v mikrolokacij-
skem smislu sicer že razreše-
na, ostaja pa še veliko nedo-
rečenosti in različnih pogle-
dov na njegovo širšo vplivno
funkcijo. Tako na primer:
kako povezati Otok s starim
mestnim jedrom in obratno,
kako vklopiti savinjo in po-
vezati oba njena bregova itd.
Tudi naloga, vredna izziva
strokovnjakov.
Nič manj izzivalna ni tretja
naloga z imenom Golovec.
Pred leti je bilo veliko na-
sprotovanj, ko so v Celju za-
čeli graditi Dečkovo cesto, ki
je odrezala športno rekre-
acijske objekte Zavoda Go-
lovec od naravnega in zele-
nega golovškega hriba. Še
več nejasnosti je bilo ob pri-
pravah na gradnjo PTT cen-
trale. Še vedno ostaja neraz-
čiščeno vprašanje sloven-
skega pokopališča. V opuš-
čeni opekarniški jami ni nič
narejenega, čeprav naj bi
tam že dolgo stali stadi-
oni ... Naloga avtoija bo to-
rej, da n^de najboljše reši-
tve, v katerih mora upošte-
vati predvsem stvarno stanje
sejemske dejavnosti, kije tu-
di zelo pomembna za Celje.
To, kar je v zadnjih letih
nastalo na kareju Vrunčeva,
Levstikova in Mariborska
cesta, ni ravno v oblikoval-
ski ponos celjske arhitektu-
re. Četrta naloga z naslovom
Srce - Gabeija, naj bi to po-
manjkljivost popravila. Av-
tor bo moral najti možnost
arhitekturno urbanistične
sanacije in s to nalogo naj bi
rešili vprašanje, kako vklopi-
ti obstoječo savinjsko progo
in avtobusno postajo v kon-
tekst in strukturo, mesta.
Razmišljati bi veljalo tudi o
vprašanju podvoza Maribor-
ske ceste pod železnico in
podobno. Skratka: nov izziv
za arhitekte-urbaniste, ki
morajo najkasneje do 25. av-
gusta sporočiti svoje sodelo-
vanje za katero od zanimivih
nalog.
Ce bo arhitektonska delav-
nica 87 uspela, bodo pri
skupščini občine s takšnimi
akcijami nadaljevali tudi v
prihodnje.
MATEJA PODJED
Se bo gospodarstvo odzvaio?
Ob razstavi Industrijskega, grafičnega In unikatnega
oblikovanja
Problemi industrijskega
in grafičnega oblikovanja
je tako pri poklicnih
ustvarjalcih kot široko-
plastnosti kupujočega in
kritičnega občinstva spre-
menil svojo zavest. Vzdušje
zahtevnosti vse bolj prevla-
duje v osveščenosti sodob-
nega razvoja in tržišča. In
če tega želimo doseči, po-
tem je potrebno toliko hi-
treje prevrednotiti misel-
nost povprečnosti, prisluh-
niti etičnim in estetskim
vrednotam ter potrebam so-
dobnega tržišča.
Likovni salon Celje že leta
sledi s svojim razstavnim
konceptom odmevom upo-
rabne umetnosti; predstavili
smo že vrsto del domačih in
tudi tujih ustvarjalcev gra-
fičnega in manj industrijske-
ga oblikovanja. Prav tako si
v našem prostoru periodično
sledijo razstave celjskih obli-
kovalcev in letošnja je po
konceptu širše zasnovana.
Poleg posameznikov smo
povabili tudi delovne organi-
zacije, predvsem tiste, ki
imajo v svojih delovnih vr-
stah lastne teame ali posa-
mezne oblikovalce, kot tudi
tiste, ki sodelujejo z zunanji-
mi sodelavci, da z najboljši-
mi oblikovalskimi dosežki
sodelujejo na tej razstavi. Žal
odziv ni bil takšen, kot smo
ga pričakovali in s tem je
okrnjena tudi celovitost
predstavitve, predvsem in-
dustrijskega oblikovanja,
medtem ko je grafično do-
volj zgovorna priča o konti-
nuiranem razvoju te zvrsti
na celjskem področju.
Vsa razstavljena dela so se-
lekcionirana na osnovi ob-
jektivnih meril in kriterijev
predvsem estetskega, upo-
rabnega in sporočilnega zna-
čaja in s tem tudi razstava
kot celota nosi določeno ra-
ven kakovosti. Na njej sode-
luje pet delovnih organiza-
cij: Aero Celje (TOZD Trže-
nje in TOZD Grafika), Raz-
vojni center, EMO Celje, Zla-
tarne Celje, Keramična indu-
strija Liboje in posredno
Cinkarna Celje ter 14 posa-
meznih ustvaijalcev indu-
strijskega, grafičnega in uni-
katnega oblikovanja. Ob raz-
stavi je na razpolago obsež-
nejši katalog s podatki posa-
meznih razstavljalcev in
spremno besedo ter strokov-
no oceno stanja oblikoval-
skih dosežkov v Celju dr. Pe-
tra Krečiča. Izdajo kataloga
je omogočil Aero Celje, po-
leg njega, ki je glavni spon-
zor razstave, pa so razstavo
podprli še Razvojni center
Celje, Keramična industrija
Liboje in Cinkarna Celje.
Razstave indusrij skega,
grafičnega in unikatnega
oblikovanja ne želimo pred-
staviti samo z likovno estet-
skega vidika, temveč tudi
uporabnega in s tem izposta-
viti oblikovanje kot eno sre-
diščnih vprašanj v okviru so-
dobnega ekonomskega raz-
voja in razvoja gospodarstva
nasploh. Njen namen, spod-
buditi posluh za pogumnejše
premike v okviru pojmova-
nja oblikovalskih vrednot
ter aktivnejšega odnosa do
izvirnih ustvarjalnih dosež-
kov proizvodnega programa
celjskih delovnih organiza-
icj, je bržkone le izraz naše
kulturne zavesti (vsaj skle-
.pamo lahko po odzivu odgo-
vornih ljudi. S tega področja
in le upamo lahko, da bo v
prihodnje tudi funkcija go-
spodarskega mzvoja v Celju.
ALENKA DOMJAN
Jutri priviačen
ifoncert v Unionu
v petek bo ob 20. uri v veli-
ki dvorani kina Union nasto-
pil šestdesetčlanski mladin-
ski pihalni orkester iz Ke-
iserslauterna. Orkester, ki ga
gosti Tamburaško simfonič-
ni orkester Akord iz Celja, se
bo prvikrat predstavil v Ju-
goslaviji, za seboj pa ima že
lepo število gostovanj po
Evropi, Bližnjem Vzhodu in
Ameriki. Gostje se bodo na
jutrišnjem koncertu predsta-
vili s priredbami klasičnih
del in popularnih melodij.
Pihalci iz Kaiserslauterna
bodo v Celju do nedelje.
N.K.
Voiodja Peer
Pred nekaj dnevi je v slo-
venskem 'kulturnem pro-
storu boleče odjeknila vest,
da-je v 56. letu za vedno
odšel slovenski gledališki
igralec Voiodja Peer, ki se
je rodil v Celju in po konča-
ni Akademiji za gledališče
radio in televizijo dolga leta
razveseljeval celjsko občin-
stvo. Tudi njegov zadnji na-
stop, prve dni julija ob
otvoritvi trgovine Železni-
na v Celju je vezan na nje-
gov rojstni kraj. Imel ga je
rad, čeprav je zadnja leta
živel in delal v Mariboru.
In prav v dneh, ko se je
želel spočiti po naporni gle-
dališki sezoni v mariborski
Drami, kjer je plodno
ustvarjal vse od leta 1965,
se je pretrgala njegova živ-
ljenjska nit.
So na to vplivali zadnji
razburljivi dogodki na ma-
riborski gledališki sceni?
Razmere, v katerih so dela- >
li umetniki? Tega ne bo ni-
koli nihče zvedel. Ostaja pa
spomin na Volodjo Peera,
enega redkih in uspešnih
slovenskih komikov, če-
prav seje spoprijemal tudi
z resnimi vlogami, ki pa so
na žalost ostale manj
opazne.
Takšnega: vedrega, razi-
granega i humornega se
najbrž spominja tudi veči-
na Celjanov, ljubiteljev gle-
dališke umetnosti.
Tudi z našo radijsko hišo
je Voiodja Peer često sode-
loval na številnih javnih ra-
dijskih oddajah. Radi smo
ga povabili in vselej se je
našemu povabilu tudi rad
odzval.
Slovenski gledališki in
filmski prostor je minuli
mesec izgubil kar dva veli-
ka umetnika, Dareta Ulago
in Voiodja Peera. Nastala je
vrzel, ki jo bo težko ali pa
sploh nemogoče zapolniti.
Da pa se zato toliko bolj
zamisliti nad splošnim po-
ložnem v slovenski kultu-
ri, ki ji na koncu koncev
režejo skromno rezino kru-
ha in bijejo po njej tudi in-
terventni zakoni. Umetniki
pa so ob svojem nenehnem
razdajs^u in velikih um-
skih in fizičnih naporih
takšnemu položaju vse
manj kos.
To boli.
MATEJA PODJED
Zdravilišče Rogaška Slatina: V petek, 31. julija
bodo ob 20.30 v Pivnici odprli razstavo, nato pa bo
koncert skupine Zlate strune iz Rogaške Slatine.
V	soboto in nedeljo, 1. in 2. avgusta bo v Kristalni
dvorani ob 20.30 mednarodni plesni turnir v standard-
nih in latinskoameriških plesih. Nastopili bodo plesni
pari iz Nemčije, Avstrije, Češke, Madžarske in Jugosla-
vije.
V	torek, 4. avgusta se bo v Kristalni dvorani ob 20.30
uri predstavila folklorna skupina Vinko Korže iz Cir-
kovc z večerom starih šeg, običajev, plesov in pesmi z
Dravskega polja.
Cerkev sv. Križa: V četrtek, 6. avgusta bo ob 20.30
uri v cerkvi sv. Križa koncert Slovenskega okteta in
organista Huberta Berganta.
Zdravilišče Dobrna: V soboto, 1. avgusta bodo ob
18. uri v Zdravilišču pripravili prireditev Zaplešimo
polko. Nastopile bodo različne folklorne skupine, nato
pa bo tekmovanje plesnih parov.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje: V
petek, 31. julija bodo ob 20. uri v klubu pripravili večer
jazza. Nastopil bo študent graške šole za jazz David
Jarh iz Celja s trobento in krilnim rogom, na kitari pa
ga bo spremljal Igor Leonardi iz Ljubljane. To je zad-
nja prireditev do septembra, saj bo avgusta klub zaprt.
Likovni salon Celje: Do nedelje, 9. avgusta bo v
celjskem likovnem salonu na ogled razstava industrij-
skega, grafičnega in unikatnega oblikovanja celjskih
avtorjev.
Pokrajinski muzej Celje: V stari grofiji je odprta
razstava Muzejske pridobitve zadnjih let.
Mladinski kulturni center KLjUB Celje: Ob petkih
in sobotah so od 19. ure dalje v prostorih KLjUBA na
ogled fotografije Eda Einspielerja.
Hranilno kreditna služba
kmetijstva in gozdarstva Žalec
Hmeljarska ul. 3
Objavlja
prosta dela in naloge
kreditnega referenta
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati
še naslednje pogoje:
-	da ima višjo oz. srednjo izobrazbo - ekonomske
smeri (prednost bančna ali finančna);
-	da ima 2 leti oz. 3 leta delovnih izkušenj v finančni
stroki.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
trimesečnim poizkusnim delom.
OD v skladu s Pravilnikom.
Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o strokovno-
sti in delovnih izkušnjah v roku 8 dni od objave.
Zdravstveni center Celje
delovna skupnost skupnih služb
Na podlagi 16. člena Statuta DSSS ZC Celje,
komisija za delovna razmerja razpisuje dela oz.
naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za 4 leta in sicer:
Predstojnika finančno
računovodskega sektorja, ki hkrati
opravlja tudi funkcijo računovodje
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske
smeri
-	5 let delovnih izkušenj
-	3-mesečno poskusno delo
Od kandidatov za razpisano delo oz. nalogo pole(
navedenih pogojev zahtevamo še:
-	da so s svojim dosedanjim delom dokazali, d;
imajo ustrezne organizacijske sposobnosti,
da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih na
logah,
-	da delujejo v smeri razvoja samoupravne social
stične morale,
-	da predipžijo opredelitev svoje vloge pri realizaci
razvojnega programa DSSS.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi poda
ki in dokazili ter programov v zaprti ovojnici v osm
dneh po objavi razpisa na naslov:
Zdravstveni center Celje, kadrovska služba, Grege
čičeva 7, 63000 Celje.
Na ovojnici pripišite: »Prijava na razpis«.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh |
izbiri.
30. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9,
Muzej V Rogatcu dobiva drugačno podobo
amaterski muzealci uream največji etnološki muzej na prostem_
»Mejduš, saj ta je pa
tako lepa, da bi šel najraje
kar vanjo nazaj živet,« je
presenečen zazijal Šmidov
Polde, ko se je nekako pred
Itirimi leti s kolesom peljal
mimo svoje prenovljene
Btare hiše, ki jo je podaril
timaterskim muzealcem v
Rogatcu. »V tisti novi hiši si
moram stalno sezuvati
Ikorige, tukaj, v tej, pa si
jih nisem sezul, četudi sem
prišel iz štale,« si je brundal
laprej in se ni mogel naču-
liti belini novega opleska.
S čudenjem, ki izdaja duha
n s spoznanjem, da je bilo v
ej preprosti kmečki hiši lep-
e živeti kot v tisti novi tvor-
i, ki je produkt naglice,
rojev, betona in umetnih
i^ovi, je Šmidov Polde ne-
ote dal tudi največje prizna-
le zagnancem iz Rogatca in
*ologu Vitu Hazleiju s
kega Zavoda za spome-
.tvD varstvo, tvorcem edin-
-tvenega muzeja na Sloven-
m. Od takrat do danes je
oominski muzej Rogatec še
ecej spremenil svojo po-
obo.
začetku je bilo le nekaj
dušencev, med njimi Ge-
Marinc-Šetina pa današnja
' -'^dnica Društva za ure-
je spominskega muzeja
'a Čobič ... Bilo je veliko
in navdušenja, a bolj
- JO podpore: »Ko se^e sku-
ai pridružil Franc Zerdo-
gradbinec, ki je znal
vari poprijeti na pravem
estu in tudi vzbuditi zani-
anje pri ljudeh, je zadeva
ekla hitreje,« je pripovedo-
il etnolog Vito Hazler in
■ idaljeval, »Mi smo se prik-
ičili po strokovni plati. Ne-
»pravljiva škoda bi bila, če
ne bi, kajti ti ljudje delajo
e zastonj, tudi iz svojih de-
3 irnic so dajali denar, ko ga
zmanjkalo, le da je šlo na-
3 ej. To je vsekakor edin-
^en primer v Sloveniji. S
ostovoljnim delom in našo
strokovno pomočjo so posta-
vili n^večji etnološki in tudi
n^bolj celovit odprt muzej
na prostem v Sloveniji.«
44 podpornih članov
Skupina z slamo kritih
zgradb, Šmidova hiša iz leta
1816, hlev, ki nosi še častitli-
vejšo letnico 1796 z vinsko
kletjo, skednjom in staro
prešo pod njim, pa kozolec iz
konca 19. ter svinjaki iz za-
četka 20. stoletja tvorijo celo-
to, umetno tvorbo, ki pred-
stavlja kmetijo prednikov,
idiliko, kakršne je na popo-
tresnem Kozjanskem, še bolj
pa drugje v Sloveniji vse
manj. Muzej na križišču cest
proti Žetalam in Stoparcem,
le streljaj iz Rogatca in 6 ki-
lometrov iz Rogaške Slatine,
vodi skupina državljanov.
Društvo za urejanje spomin-
skega muzeja ima 44 podpor-
nih članov, vsak od teh je
odpisal pristopno izjavo za-
vedajoč se, da bodo skušali
poskrbeti za n^bolj sporen
del naše dedičine, za stare
stavbe in predmete ki izgi-
njajo.
Začeli so s Šmidovo hišo,
ki po besedah njenega lastni-
ka niti za drva ni bila več
dobra. Na močvirnatem tere-
nu, ki so jim ga dodelili, so
najprej poskrbeli za odvod-
njavanje, nato pa iz Tlak,
pod strokovnim vodstvom
Vita Hazlerja pričeli prestav-
ljati staro hišo. Vsak kos lesa
in ostale opreme je bil skrb-
no oštevilčen, prerisan, opi-
san in fotografiran ter šele
nato prestavljen. Podobno je
bilo pri ostalih objektih.
Skratka gre za zamudno, na-
tančno in naporno nekajlet-
no delo, ki povrhu vsega v
začetku s strani širše družbe-
ne skupnosti ni bilo niti fi-
nančno niti moralno ustrez-
no vrednoteno. V času, ko so
za podoben, a precej manj
zahteven projekt v Kumrov-
cu porabili 400 milijončkov,
so z 70 porabljenimi milijoni
(starih) dinaijev pri prestavi-
tvi Šmidove hiše Rogatčani
opravili pravi podvig, poseb-
no še, ker je bila hiša res v
izredno slabem gradbenem
stanju. Pa še to je, da si oko
na tej hiši veliko bolj spočije,
kot pa na tisti malo bolj »po-
cukrani« in malce potvoijeni
kumrovški idiliki.
Tehnologija Izpred
500 let
šmidova hiša je, kot da se
smeje v brk vsem sloven-
skim muzealcem in konzer-
vatoijem, ki se vse od vojne
sem trudijo ugotoviti, kdo je
odgovoren za to, da bi imeli
v Sloveniji svoj etnološki
muzej, skansen, kot jih ime-
nujejo Skandinavci, ki so si
prvi domislili, da bi bilo
vredno za zanamce ohraniti
nekaj tovrstne dediščine.
S Francem Žerdonerjem,
gradbenim inženiijem v po-
koju, sva sedela ob mizi z
vžganim IHS znakom, na
klopi pod bogovim kotom. Iz
ilovnatih tal je vel prijeten
hlad, medtem ko je bilo zu-
naj vsaj 33 stopinj. Hiša, gra-
jena po tehnologiji izpred
500 let, ometana z ilovico,
pregneteno s plevami, je
hladna kot bi imela polme-
terski zid s trojno demit fasa-
do. Mimogrede se spomnim
še na radioaktivne FE zidake
in zamikalo me je, da bi ostal
kar tam. Franc Zprdoner pa
je razgaljal načrte: »Če bi de-
ledi tako kot naša administra-
cija, bi bili danes še na začet-
ku, tako pa je vmes še nekaj
ljubezni. Tudi Vito Hazler bi
se zgolj po službeni dolžno-
sti Rogatca verjetno že nave-
ličal. Sicer pa bomo letos k
vsemu postavili še gnojno ja-
mo, panonski vodnjak s ko-
ritom za napajanje, v črni ku-
hinji uredili strop ter za ko-
zolcem izkopali jamo za ap-
nenico, da bomo imeli svoje
apno za vsakoletno beljenje
hiše. Tudi turistična hišica
za prodajo spominkov bo le-
tos gotova, prihodnje leto pa
bomo skupno z Medexom
postavili še star čebelnjak.
Denaija za te naloge imamo,
upamo pa, da bomo prihod-
nje leto dobili še denar za
potrebno napeljavo elektri-
ke, vodovoda in ureditev ka-
nalizacije, potem pa bomo že
tako daleč, da bo moral mu-
zej pričeti tudi vračati vlože-
na sredstva. Stroški so vse
večji, objekte je treba tudi
zavarovati, zato bomo morali
poleg vstopnine poiskati še
druge obhke zaslužka. Poleg
prodne spominkov, orna-
mentiranih kozarcev in bru-
sov z vgraviranim apotropej-
skim znakom Šmidove hiše
bomo prodajali razglednice,
v vinski kleti pa tudi domače
vino in prigrizke. Verjetno bi
lahko prodajali še marsikaj,
kcoti območje je bilo včasih
znano po domači obrti,« je
zaključil Franc Žerdoner, ki
je več na kmetiji (tako muze-
ju rečejo domačini) kakor
doma. Ni pa pozabil omeniti,
da bodo letos zbili skupeO tu-
di tisto intimno reč na štr-
bunk, ki ima izrezljano srce,
drugo leto pa malce stran po-
dobno zadevo, vendar po na-
črtih pedantnih Angležev in
s kovinskimi kotliči na izpla-
kovanje.
Najlažje Je rušiti
Muzej v Rogatcu torej do-
biva povsem drugačno po-
dobo, kot je bilo mišljeno v
začetku, ko so nameravali
prestaviti le Šmidovo hišo.
Vse pogosteje ga obiskujejo
turisti iz bližnje Rogaške,
ker so se tamkajšnji turistič-
ni delavci le zganili in spoz-
nali, da jim ni bilo potrebno
prispevati skoraj ničesar, da
lahko svoje goste vodijo na
ogled tako zanimive turistič-
ne zanimivosti. Morda bi leih-
ko kak dinar ali vsaj idejo
prispevali sedaj. Bolj bi se
verjetno lahko zganili tudi v
novo ustanovljenem turistič-
nem društvu v Rogatcu. Če
ne drugače, bi lahko poskr-
beli za kažipote ter obnovo
obledelega napisa za spo-
minski muzej, pa morda še
za kaj več propagande, os-
novnošolci pa bi lahko pod
vodstvom mentoijev znan-
stveno obdelali domačo obrt
na svojem območju ter na-
mignili, k^ bi se danes še
dalo izdelovati in tudi proda-
ti v muzeju.
Vito Hazler meni, da bi
lahko bilo to nek^ v zvezi z
glažutarstvom, tkalstvom ali
pletarstvom. Zanimanja
med turisti za takšne izdelke
ne manjka, le ponuditi jih je
treba. S tem bi za obstoj
skansna storili še korak na-
prej. Del naše dediščine bi
bil rešen. Kako pa je z ohra-
njanjem tovrstne dediščine
nasploh. Vito Hazler: »Etno-
loška dediščina, tisto, kar je
vsakdan v uporabi, je med
vsem našim blagom n^bolj
na udaru. N^la^e je namreč
rušiti. Tista heterogenost, v
slovenski pokraOini, ki je po-
sledica različnih pogojev
gradenj in gradbenih materi-
alov, vse bolj izginja, zaradi
enotnih gradbenih projektov
dobivamo uniformirano po-
krajino. Le redki so tisti, ki
jih prepričamo, da še k^
ohranijo. Navadno so to vi-
kendaši. Sicer pa so spre-
membe v pokrajini na Koz-
jainskem posebej krute po
zadnjem potresu, ko so se
stare hiše podrle ali pa ne in
ko je bilo na račun tega veli-
ko špekulacij. Spomeniška
služba v takšnih izrednih
razmeraih ni imela vehko be-
sede, pa tudi časa ni bilo ve-
liko. Skoda, morda bi bilo se
drugače, če bi imela tudi ta
družba drugačen odnos do
naše dediščine. Nihče sicer
ne zahteva, da bomo vsi žive-
li v lesenih kolibah, toda
marsikdo bi ohranil kaj sta-
rega, če bi bil na ta račun
oproščen kaikšnega davka ali
bil deležen kaikšnih drugih
plagšav, popustov, kreditov
in podobnih ugodnosti.
Skupina Rogatčanov je iz-
jema, ki smo je lahko še ka-
ko veseli. Kajti danes, v tem
tempu se zdi, ne le zaradi na-
ših otrok in otrok naših
otrok, ki bodo videli, kako so
živeli predniki, da brez takš-
nega videnja pretekloti ne
bomo obdržali svojega me-
sta v tem vedno drugačnem
in novem svetu. Ko nas en-
krat z vso svojo tehniko in
potrošniškim mišljenjem
vsrka vase, je namreč že pre-
pozno.
RADO PANTELIČ
Foto: RP in
VITO HAZLER
V J to Hazler
Franc Žerdoner
Šmidova hiša je, kot bi se smejala v brk vsem slovenskim muzealcem m konzervatorjem ... V ozadju, za idiličnim
»skansnom« zakriva razgled proti Donački gori osnovna šola, sama samcata sredi rodovitnega polja. Neka politična
odločitev je povzročila še eno nasilje nad naravo...
' Prireditve ob iconcu tedna
V	Atomskih Topličah bodo v soboto, 1. 8. ob 20. uri
pripravili Igre v topli vodi, ki bi morale biti že prejšnjo
soboto, vendar so jih zaradi dežja prestavili.
V	Ljubnem ob Savinji bo v nedeljo, 2. 8. tradici-
onalni Flosarski bal, ki bo, kot vsako leto pritegnil
precej obiskovalcev.
Na Dobrni bo nocoj 30. 7. ob 18.30 na piknik pro-
istoru zdravilišča Dobrna družabni večer, na katerem
301 ° ansambel Nočna izmena, gost večera pa bo
Vinko Šimek. Vsak dvajseti udeleženec bo nagrajen. V
Primeru slabega vremena bo prireditev v hotelu.
Srečanje muziicantov bo v nedeijo
Vreme jo je v nedeljo zagodlo tudi zakoncema Koprivnik,
ki sta v svojem gostišču v Socki pripravljala 9. srečanje
starejših muzikantov. Še dopoldne sta upala, da se bo vreme
do popoldneva le uneslo, a zaman. Prireditev, za katero so se
pri Koprivnik spet imenitno pripravili, je padla v vodo.
Prestaviti so jo morali za teden dni.
Da se je srečanje v minulih osmih letih v Socki res prilju-
bilo obiskovalcem, še posebej pa godcem in pevcem, smo se
lahko prepričali na lastne oči, kajti obojih kljub slabemu
vremenu ni manjkalo. Muzikantom pač žilica ni dala miru,
da ne bi raztegnili svojega meha kar v gostilniški sobi. Kljub
razočaranju zaradi vremena, je bilo popoldne veselo. Kako
bo šele v nedeljo!
Severjeva pot na Boskovec
Pred kratkim so pri Mozirski koči na Golteh odprli
označeno pot na Boskovec, najvišji vrh Golt. Pot so
poimenovali po preminulem članu odbora Antonu
Seveiju, markacistu, kije veliko prispeval k označeva-
nju planinskih poti. Na otvoritvi so sodelovali šmihel-
ski pevci, ki so zapeli nekaj domačih pesmi, citrar iz
Slovenj Gradca, mlada planinka pa je prebrala odlo-
mek iz Cankaijevega dela o slovenski zemlji. Simbo-
lično odkritje smerne table sta opravila najstarejša
člana društva Mirko Kovačič in Ivan Slatinšek. Marki-
ranje poti je opravil Franci Jeraj z družino. Po otvoritvi
so se prisotni planinci v lepem vremenu odpravili po
novi poti na vrh do planinske koče.
Žigi izginjajo z vrhov
stara planinska navada je, da je na vrhu gore ah
hriba skrinjica z vpisno knjigo in žigom. Včasih je bila
zraven še blazinica, vendar jih sedaj nimajo več, ker se
izsušijo.
Zadnje čase se dogaja, da izginjajo žigi celo iz koč,
tako da jih zdaj ni na Krvavici, Tolstem vrhu na
Dobrovljah,*Šentjurgertu in najbrž še kje. Seveda pla-
nincem ni prijetno, ko pridejo na vrh in ne najdejo
žiga, poleg tega pa so tudi stroški za nabavo novih
precejšnji. Planinci bi se morali zavedati, da z odnaša-
njem žigov in pisanjem neslanosti v vpisne knjige
škodijo predvsem samim sebi.
Uspešni pionirji-planinci iz Griž
Na osnovni šoU Nade Cilenšek v Grižah so analizirah
delo planinske skupine, ki je dosegla precejšnje
uspehe, predvsem v orientaciji. Največji uspeh je dose-
gla ekipa pionirk, ki je na republiškem prvenstvu v
orientaciji na Šmohoiju dosegla prvo mesto.
Planinskd društvo Zabukovica je pri njih organizi-
ralo planinsko šolo. Njeni udeleženci so bili na različ-
nih tekmovanjih, pohodih po poteh NOB, pripravili so
kres ob 1. maju in se udeležili dvodnevnega seminarja
na planinski postojanki HOM. 16 pionirjev je uspešno
opravilo teoretični in praktični del šole, zato sedaj
načrtujejo zaključni izlet.
Najmlajši pioniiji redno obiskujejo savinjsko planin-
sko šolo, starejši pa bodo letos taborili v dolini Trente.
Vsekakor se v (irižah z mladino ukvarjajo in precejš-
nji uspehi kažejo, da je delo pravilno in dobro.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JULIJ 1987
Tri generacije Mrazovih.
Kmetija s premalo zemlje
Mrazovi razmišljajo o opuščanju dela proizvodnje
Tone in Malči sta pred
mnogimi leti začela iz nič.
Ko sta svojo kmetijo v Sla-
kah postavila na noge, sta
jo, pred dvajsetimi leti je to
bilo, izročila sinu Tonetu,
danes pa je tu že tretji iz
rodbine Slakov: vnuk oziro-
ma sin Vinko, ki zaenkrat še
ni »uradni« gospodar kme-
tije, je pa na dobri poti, da
to postane, ko se bo očetu
zazdelo, da je to potrebno in
koristno. Generacijskih
sporov Slakova domačija
ne pozna.
Kmetija je velika, sodob-
na. Usmerjena je v živinorejo
z dvema panogama: govedo-
rejo in prašičjerejo. Nekaj je
tudi poljedelstva, zato da je
prireja cenejša. V hlevu je se-
dem krav molznic in prav to-
liko glav mladega pitanega
goveda. Okoli dvajset tisoč
litrov mleka zvozijo letno v
bližnjo zbiralnico v Olimju,
govedo pa spitajo do teže
okoli šest sto kilogramov. V
velikem, sodobno opremlje-
nem svinjaku je okoli 250 pi-
tancev, ki jih oddajo šmar-
skemu Kmetijskemu kombi-
natu potem, ko dosežejo težo
stotih kilogramov.
Nad mlečno proizvodnjo
so pri Mrazovih najmanj
navdušeni. »Odkupna cena
ni spodbudna. Dokler bo li-
ter kisle vode dražji od htra
mleka, od te proizvodnje ni
kaj pričakovati,« pove Tone
Mraz že tolikokrat ponovlje-
no resnico. Pitanje mladega
goveda še nekako gre. Na pe-
tih hektarih zemlje precej
pridelajo, ker z domačo gno-
jevko gnojijo po vsaki koš-
nji. Koruza zraste na poldru-
gem hektarju, kot koperant
pa je Tone Mraz lani dobil še
56 ton koruze. »To je bila ze-
lo dobra poteza kombinata,
saj z malo dodatka koncen-
trata in z domačo krmo živi-
na lepo uspeva,« pravi go-
spodar Tone.
Pri Mrazovih resno razmi-
šljajo, da bi govedorejo pu-
stili in se posvetili samo be-
konom, se še bolj specializi-
rali. »Potrebovali bi vsaj še-
deset hektarov zemlje, ki pa
je ni mogoče dobiti. Kmetija
je mehanizirana, stroji pa so
slabo izkoriščeni. Premalo
pridelamo domače krme, da
bi bila proizvodnja cenejša,«
omeni Tone eno od starih in
znanih zmot naše kmetij sko-
zemljiške pohtike.
Eno od panog bi skorajda
zamolčali. Ta je bolj za vese-
lje. V Imenski gorci imajo
Mrazovi gorco z mladimi vi-
nogradi. »To je veselje vsa-
kega kmeta, ki se rad pohva-
li z dobro domačo kapljico,«
pove Tone Mraz ob slovesu,
oče Tone in sin Vinko pa mu
pritrdit:.
MARJELA AGREŽ
Težki časi v kmetijstvu
Posebni pogoji gospodarjenja zmanjšujejo pomen
pospeševalne službe
V kmetijstvu so se razme-
re lani in v letošnjih šestih
mesecih tako zaostrile, da
kmetje počasi izgubljajo za-
upanje v delo kmetijskih
pospeševalcev, ponekod pa
celo omejujejo svojo proiz-
vodnjo. O nesorazmerju
med proizvodnimi stroški
in priznanimi odkupnimi
cenami kmetijskih pridel-
kov ter položaju v Temeljni
organizaciji kooperantov
šentjurskega Kmetijskega
kombinata smo se pogovar-
jali z Jožetom Kovačičem,
vodjo TOK-a.
Kako je s kmetijsko proiz-
vodnjo v okviru TOK-a, ki
zajema polovico vseh kme-
tij v šentjurski občini? Bi
lahko rekli, da ste v občini
zadovoljni s proizvodnjo
družbeno organiziranega
zadružništva?
»V šentjurski občini je od 20
tisoč hektarov celotne povr-
šine polovica kmetijskih
zemljišč, polovica pa gozda.
Kar 70 odstotkov kmetijskih
površin je travnikov, ostalo
pa so njive. To nam daje do-
bro osnovo za živinorejo, ki
je tudi prednostna kmetijska
dejavnost v občini. V TOK-u
je 700 združenih kmetov,
proizvodni odnos pa smo
vzpostavili še s 1300 koope-
rariti. To je tudi polovica
vseh kmetij v občini, dodam
pa naj še to, da je poprečna
velikost kmetij nekaj več kot
3 hektare in da imarYio v ob-
čini približno 1000 kmetij, ki
imajo razvojne možnosti.
Naša Temeljna organizaci-
ja kooperantov deluje v pe-
tih Proizvodnih enotah kme-
tov v Šentjurju, Dramljah,
Ponikvi, Slivnici in na Plani-
ni pri Sevnici, v posamezno
PEK pa so vključeni kmetje
iz ene do ,treh krajevnih
skupnosti. Že podatek, da
mora en sam kmetijski po-
speševalec skrbeti za 300
kmetij, je dovolj zgovoren in
dokazuje, da kmetijski po-
speševalci ne zmorejo vselej
pravočasno opraviti vsega
dela. Sicer pa smo s proiz-
vodnjo v letošnjem prvem
polletju zadovoljni, saj se je
v primerjavi z lanskim ob-
dobjem v poprečju povečala
skoraj za petino.«
V	povprečju je torej kme-
tijska proizvodnja narašča-
la, kje pa ste zabeležili naj-
večji porast?
V	prvem polletju smo naj-
bolj povečali odkup telet za
nadaljnje pitanje, kar za 27
odstotkov, sledijo pa odkup
prašičev, prireja kuncev, pi-
tanje telet iz 100 na 220 kilo-
gramov ter govedoreja in
mlečna proizvodnja. Naj po-
vem še to, da deluje v okviru
TOK-a pospeševalna služba,
ki ima tudi svojega vodjo in
3 tehnologe za živinorejo,
kunčjerejo in poljedelstvo. V
PEK-ih so vodje hkrati tudi
splošni pospeševalci za ce-
lotno kmetijsko proizvod-
njo, imamo pa tudi molzne
kontrolorje, ki bdijo nad se-
lekcijo v govedoreji. V TOK-
u imamo tudi tehnične de-
lavce za organizacijo in izva-
janje odkupa ter ostalo po-
slovanje. Tehnologi pripravi-
jo celoten program dela, l|
ga morajo potem pospeši
valci izvesti na posamezni
kmetijah, poleg strokovn
pomoči pospeševalcem p,
tudi konkretno delajo n,
kmetijah, ki imaOo končen
trirano proizvodnjo. Posp<
ševalec mora stalno skrbe
za kmetije, vendar je to zel
težko, saj republiški norm;
tivi določajo največ 100 km<
tij enemu pospeševalcu, p
nas pa dela v poprečju s 30
proizvajalci.«
To se prav gotovo pozo,
tudi pri delu kmetijskih pc
speševalcev, saj morajo zi
radi preobremei^enosti ki
čiti stike s kmeti?
»Kmetijski pospeševale
mora vsako kmetijo, ton
združenega kmeta ali koop<
ranta, obiskati enkrat letn
zaradi dogovora o proizvoc
nih obveznostih za prihoc
nje leto. Vmes pa na osnoi
delovnega programa po p(
sameznih tehnoloških faza
obdeluje kmetije. Vsak da
imajo pospeševalci tudi 2 u
uradovanja v PEK-ih, drug
če pa delajo na terenu.
Lahko bi rekel, da glede n
zdajšnjo tržno proizvodn,
število kmetijskih pospeš
valcev zadošča, glede na p
trebe in razvojne želje km
tijstva v občini pa vsekak*
ne zadošča. Pravzaprav je
sklenjen krog, saj bomo le
širitvijo dela pospeševali
službe večali kmetijsko pn
izvodnjo, le-to pa bo zagota
Ijalo dovolj denarja za no
malno delo.«
IVANA FIDLE
Letina pšenice
kljub neurju dobra
Celjska mlinsko predelo-
valna industrija je odkupila
že več kot 50 odstotkov s po-
godbami zagotovljene pšeni-
ce. Žetev se povsod nadaljuje
brez težav, neurje pa je nekaj
težav povzročilo v Draniljah,
Blagovni in Ponikvi, kjer pri-
čakujejo od 10 do 70 odstot-
kov nižji pridelek, v konjiški
občini pa je prizadelo Spit
lič in Lipoglav, kjer bo pšet
ce manj za predvidoma 30 o
stotkov. Kljub temu izpa<
pa bodo ponekod načrtoval
pridelek in odkup letošnje 1
tine pšenice celo presef'
To so v torek ob obiski
na Kneževiča, predsednika .j
publiškega komiteja za kmeti
stvo, gozdarstvo in prehrani
skupaj ugotovili predstavna,
celjske mlinsko-predelovali
industrije in kmetijskih
drug ter organizacij, ki irr,
Merxom sklenjene odk
pogodbe. Na območju celja
kmetijske zadruge je žet
pred zaključkom. Poželi so
90 odstotkov s pšenico zase
nih površin, načrtovani pri(
lek 400 ton pa so že dosej
Zadovoljni so tudi z odkupol
ki je letos dobro pripravlj«
Podobno je tudi na drugih o
močjih. Povsod pričakuje]
da bodo načrtovani odkup d
segli brez večjih težav. Zaraf
dobrega pridelka so hektarsl
donosi višji, ugodni so rezult
ti analiz pšenice, ki dokazuje;
ustrezno hektolitrsko težo t
stopnjo primesi. Rezultati !
po Sloveniji podobni, zaradi i
pada v Prekmurju in Šentjui;
pa bo pšenice v republiki mai
za 4000 ton. Če do tega izpa<
zaradi neurja ne bi prišlo,'
načrt letošnjega odkupa preC
presegli, kar dokazuje dobi
delo pospeševalnih služb, pi
zadevanj in sodelovanja krt
tijskih zadrug in organizacij-
Zdaj ko je žetev tik pred za
ljučkom pa se je treba čimb
Ije pripraviti na jesensko set<
Pšenico naj bi zasejali na p
bližno istih površinah, tržnfl
pšenice pa n^ bi v prihodnja
letu povečali vsaj za 10 odstt
kov na račun še boljšega pi
delka ter pravočasnejših li
janj zamenjave pšenice za K
ruzo. S tem bi namreč lalJ
zagotovili pogodbeni odkup
zasebnega sektorja do 70 o
stotkov.
INES DRAJ«
Mlade zadružnike je pregnal dež
Enajsto srečanje mladih zadružnikov je zaradi dežja odpadlo. Na Vranskem seje v soboto
zbralo 36 ekip mladih kmetov iz vse Slovenije, ki bi se morali v soboto zvečer pomeriti v
pripravljanju domačih jedi, v nedeljo pa še v kmečkih igrah, na katerih naj bi izbrali tudi
slovenskega prvaka v košnji.
Kljub temu, da je v soboto zvečer močno deževalo, so bili organizatorji še kar naprej
optimistični in so nameravali v nedeljo pripraviti tako tekmovanje kuharjev in kuharic kot
kmečke igre, vendar jim je nedeljsko deževje preprečilo tudi to. Mladi iz vse Slovenije so
vendarle vstrajali in šele v nedeljo pozno popoldne so zapustili Vransko. Mladi iz Zgornje
Polskave, ki jih vidimo na fotografiji, pa so si zakurili kar pod kozolcem in tam pripravili
jedi, ki naj bi jih prikazali v okviru kmečke kuhinje. Za udeležence so pripravili srnjaka v
omaki in kruhove cmoke, potožili pa so, da jim je žal, ker je tekmovanje odpadlo, saj so se
na srečanje na Vranskem pripravili dobre tri tedne, iskali recepte pri babicah in uspeli
dobiti celo srnino meso. Vsi skupsO pa upajo, da bo 12. srečanje prihodnje leto vendarle v
lepšem vremenu.
JANEZ VEDENIK, Foto: LJUBO KORBER
30. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 11,
Veter v jadrih jugoslovanskega filma
Dobri vilsl po 3U. festivalu Jugoslovanskega Igranega filma v PulJu
Kljub skromnemu številu
prikazanih filmov je letoš-
nji jugoslovanski filmski fe-
stival v Pulju zadovoljil in s
kakovostjo prikazanih fil-
mov napovedal, da so do-
mači nimski umetniki v do-
bri kondiciji, jugoslovanski
nim pa še naprej v vzponu.
V	Pulju smo v osmih festi-
valskih dneh videli vsega
osemnajst filmov, kar je bi-
stveno manj kot v preteklih
letih. Posebej pa veseli spoz-
nanje, da med njimi ni bilo
prav nobenega filma, ki bi
bil čisto zanič. Jugoslovan-
ska filmska proizvodnja je v
globoki krizi. To ni sporno in
to vemo. Denarja za filme je
vse manj, cena za domači
film pa se v današnjih pro-
dukcijskih pogojih že vrti
med dvesto in štiristo milijo-
V	žiriji 34. festivala jugo-
slovanskega igranega Hlma
v Pulju so bili letos Bojan
Adamič (predsednik), Rajko
Cerovič (predstavnik Črne
gore) in Nanad Dizdarevič
(predstavnik BiH).
ni dinarjev. Težave pa niso le
s pomanjkanjem denaija.
Manjka tudi deviz za uvoz re-
zervnih delov, za nakup film-
skega traku in tako dalje in
tako naprej.'
Tembolj zato radosti, da
proizvajalci filmov in avtoiji
niso popustili v prejšnjih le-
tih tako pogostoma izraženi
težnji po komercializaciji
filmske umetnosti. Še bolje
rečeno - letos banalnih, po-
neumljajočih in zgolj zado-
Ob otvoritvi festivala so
se spomnili tudi prvega ju-
goslovanskega povojnega
igranega filma Slavica, od
katerega nastanka prav le-
tos mineva 40 let. Zavrteli
so odlomek iz filma, na fe-
stivalu pa sta bila kot gosta
tudi igralca iz tega filma
Irena Kolesar in Marijan
Lovrič.
voljevanju primitivnih nago-
nov namenjenih filmov ni bi-
lo. In če smo se v zaostrenih
produkcijskih pogojih med
poneumljanjem in umet-
nostjo odločili za slednjo, je
to največ, kar smo lahko pri-
čakovali.
Seveda ostaja odprto vpra-
šanje, ah je to že trajni izraz
politike producentov in tudi
ambicij filmskih ustvarjal-
cev samih. Odgovor na to
vprašanje bo treba še poča-
kati. Vsekakor pa drži, da
smo lahko letos s posnetimi
filmi izredno zadovoljni.
Iz zelo visokega kakovost-
nega poprečja festivala sta
posebej izstopila dva filma -
Že videno (Dčjš vu) režiserja
porana Markoviča in Oficir z
vrtnico, režiserja Dejana
Šorka. Markovič je ob bri-
Ijantni igri Mustafe Nadare-
viča upodobil pretresljivo
zgodbo o učitelju klavirja, ki
ob ljubezni s sebično in stre-
muško mladenko podoživlja
preteklost. Situacije, ki jih
doživlja v stikih z njo, so
identične že videnim iz mla-
dosti, ko je kot otrok doživel
očetovo prešuštvo, ločitev,
poskus materinega samomo-
ra, očetovo obsodbo na smrt
zaradi kolaboracionizma in
materino smrt. Ker pritiska
pojavov že videnega ne zdr-
ži, se zlomi in v noči more
pomori ljubičino družino.
Ziv ostane le otrok, ki vso to
grozo skrit opazuje in ki bo,
Boris Jurjaševič, režiser
nima Ljubezni Blanke Ko-
lak: »Ljubezni so moj prvi
pravi celovečerec, prej sem
sodeloval le z eno zgodbo v
omnibusu Trije prispevki k
slovenski blaznosti. So tudi
prvi nim, ki se obrača k ob-
činstvu. Upam, da bo lju-
dem film všeč, ker sem se
resnično trudil, da ne nare-
dim hermetičnega filma.
Delal sem film za občin-
stvo.«
kot daje slutiti konec filma,
doživljal zaradi tega svoj
»dčjš vu«.
Prav tako sijajen je hrva-
ški film Oficir z vrtnico, v
katerem je skozi žanr klasič-
ne melodrame Dejan Šorak
izpovedal ljubezensko zgod-
bo heroja revolucije in pogo-
spodene meščanke. Burna in
strastna ljubezen pa ne zmo-
re kljubovati zahtevam časa.
Revoluciji ni prav, da njen
otrok ljubi žensko nasprot-
nega družbenega razreda.
Zato mora umreti. Izjemno
subtilen, lep in kvahteten
film ima še eno, v domačem
filmu žal vse preredko kako-
vost - sijajne dialoge.
Sledi vrsta filmov, ki so
vsak zase kakovostni in zani-
mivi, jim pa vseno še nek^
manjka, da bi bili tisti pravi,
veliki filmi. V tej skupini fil-
mov so dela Strategija srake,
mladega bosansko-herce-
govskega debitanta Zlatka
Milan Ljubič, v. d. direk-
torja Vibe filma: »Vsi me
sprašujejo, kaj je narobe z
Viba filmom, ki je imel v
Pulju vsega dva filma. Od-
govarjam, da se na podvezi-
ce in vezalke filmov pač ne
da snemati. Filmskega tra-
ku zaradi zapletov z deviza-
mi ni, rezervnih delov za iz-
trošeno in preobremenjeno
opremo tudi ne. Z Vibo to-
rej ni nič narobe. Filme sne-
mamo in čakamo na trak
ter rezervne dele. In prosim,
ne vprašajte me prihodnje
leto, kaj je narobe z Vibo, ko
bomo na festival pripeljali
6 filmov. Vse je normalno.
Letos 2, prihodnje leto 6, v
povprečju torej 4 filmi let-
no. V Celju pa jih bo na TDF
občinstvo videlo 5. Vse v re-
du, mar ne.«
Lavaniča, pa Angel varuh
(Gorana Paskaljeviča), Lju-
bezni Blanke Kolak (Borisa
Juijaševiča), Na poti za Ka-
tango (Živojina Pavloviča),
Obsojeni (Zorana Tadiča) m
tudi Kraljeva končnica (Ži-
vorada Tomiča).
Strategija srake, film o
usodi upokojenega zastavni-
ka, ki ga hčerkino nepošte-
nje oropa vsega, kar mu je
svetega in kar še ima, je poln
neke nerazložljive atmosfere
in šarma. Odhčen je v glavni
vlogi Pepi Lakovič. Angel
varuh je odličen film, z zgod-
bo o krajah in prodajah rom-
skih otrok. V scenah iz rom-
skega naselja Cigan mala je
briljanten, ni pa prepričljiv v
delu zgodbe o novinaiju, ki
raziskuje trgovino z romski-
mi otroki in svojo prizadev-
nost plača z glavo. Ljubezni
Blanke Kolak so lep film, ki
ga nosi Mira Furlan in ki od-
slika življenjsko zgodbo fo-
tografinje in njenih moških.
Na poti za Katango pa je si-
cer odličen film, v katerem
spremljamo zgodbo mladega
rudarskega tehnika, ki sanja
o tem, da bo iz borskega rud-
nika odpotoval v rudnike di-
amantov v Katangi, a ven-
darle v nekaterih deUh pre-
več ponavlja že videno v
prejšnjih Pavlovičevih in tu-
di nekaterih drugih filmih.
Obsojeni so kriminalka s pri-
mesmi grozljivke, hkrati pa
film, ki ima jasno upeijeno
družbeno ost. Tadič je vehk
estet, hkrati pa odličen reži-
ser kriminalk, za katere mu
Pomemben in tudi kako-
vosten delež k letošnji jugo-
slovanski filmski produkci-
ji so prispevali debitanti, ki
jih je bilo kar sedem in si-
cer: Andrej Stojan, Živorad
Tomič, Damjan Kozole,
Zlatko Lavanič, Miroslav
Lekič, Vladimir Blaževski
in Miroslav Mandič.
scenarije piše Pavao Pavli-
čič. Kraljeva končnica pa je
zmes drame in kriminalke, v
kateri (odUčni) Irfan Mensur,
potem ko doživi amnezijo,
raziskuje okoUščine, v kate-
rih mu je na vlaku po gro-
bem posilstvu umrla žena.
Vsaj omeniti velja še nekaj
filmov, ki so zadovoljih. To
so filmi Pripetilo se je na da-
našnji dan (Miroslava Leki-
ča). Vedno pripravljene žen-
ske (Branka Baletiča), V
imenu naroda (Živka Nikoli-
ča), HI-FI (Vladimirja Bla-
ževskega) in Zaljubljeni (Je-
anine Meerapfel).
Ko to pišem, vam še ne
morem povedati izbora fil-
mov za novembrski 15. te-
Posebno doživetje letoš-
njega festivala v Pulju so
bili kratki filmi, ki so jih
vrteli vsak dan pred filmo-'
ma večera v areni. Izjemen
izbor je iz zakladnice odlič-
nih jugoslovanskih kratkih
filmov pripravil Ranko Mu-
nitič. Videli pa smo filme
Ritem dela (Franček Ru-
dolf), Parada (Dušan Maka-
vejev). Ljubezen (Vlatko Gi-
lič), Mala vaška prireditev
(Krsto Papič), Bojevnik
voljno (Krsto Škanata),
Zdravi ljudje za zabavo
(Karpo Godina), Volk (Vera
Vlajič) in Bat (Aleksander
Ilič).
den domačega filma v Celju.
Odločitev je odvisna tudi od
tega, koliko bo v Celju slo-
venskih filmov. Viba jih na-
poveduje štiri do pet, prišteti
je treba še film Usodni tele-
fon, ki je nastal v neodvisni
Damjan Kozole, režiser
filma Usodni telefon: »Do-
slej sem delal ntfkaj doku-
mentarcev in se nato odlo-
čil za ta projekt. Ljudje oko-
li mene niso verjeli, da je
kaj takšnega mogoče, pa
smo film vseeno posneli.
Usodni telefon je stal dve
stari milijardi dinarjev. To
je bila velika avantura, ki
sem se je lotil s polno odgo-
vornostjo in kljub težavam
v njej užival.«
produkciji. Vse pa kaže, da
bomo ob slovenskih v pre-
miernem programu TDF gle-
dah še štiri filme iz drugih
republik, večino puljskih fil-
mov pa bo občinstvo videlo
v spremnih sporedih Tedna
domačega filma.
Za zaključek tega poročila
s 34. festivala jugoslovanske-
ga igranega filma le še želja,
da bi veter, ki je tako ustvar-
jalno napel jadra domače
filmske ustvarjalnosti, ne
pojenjal. Želimo sicer, da bi
bilo vsako leto filmov več.
Toda, zlasti žeUmo, da bi
ohranili kakovost, kulturno
in sporočilno ter estetsko
vrednost jugoslovanske ki-
nematografije, ki je, kot ka-
že, še vedno v vzponu.
BRANKO STAMEJČIČ
Lanski zmagovalec celjskega TDF, film Heretik, režiserja Andreja Stojana je pristal v
netekmovalnem delu puljskega festivala in ostal nerazumljen, prezrt.
Lijuoezni Blanke Kolak je režiser Boris Jurjaševič pretežno posnel v Celju. Film je zelo
dober, tudi gledljiv, zato preseneča, da ga je glasovanje občinstva v areni uvrstilo na 11.
in glasovanje žirije občinstva za nagrado Študijev jelen šele na 15. mesto.
Film Angel varuh, ki ga je napisal in režiral Goran Paskaljevič, je z znatno prednostjo
zmagal v glasovanju S tudi je ve žirije in občinstva v areni. Tako je dobil nagradi Jelen in
Zlata vrata Pule.
Puljske nagrade
Uradne nagrade
Velika zlata arena za naj-
boljši film festivala: Že vide-
no (Deja vu), v režiji Gorana
Markoviča.
Zlata arena za režijo: Vla-
dimir Blaževski za film HI-
FI.
Zlata arena za scenarij: De-
jan Šorak za film Oficir z vrt-
nico.
Zlata arena za moško vlo-
go: Žarko Lauševič za film
Oficir z vrtnico.
Zlata arena za žensko Ylogo:
Anica Dobra za film Že vi-
deno.
Zlata arena za moško epi-
zodno vlogo: Petar Božovič
za film Že videno.
Zlata arena za žensko-epi-
zodno vlogo: Vesna Trivahč
za film Oktoberfest.
Zlata arena za snemalca:
Radoslav Vladič za film Na
poti v Katango.
Zlata arena za glasbo: Ja-
nez Gregorc za film Ljubezni
Blanke Kolak.
Zlata arena za scenografi-
jo: Kemal Hrustanovič za
film Življenje delavca.
Zlata srena za kostimogra-
fijo: Milena Kumar za film
Ljubezni Blanke Kolak.
Zlata arena za ton: Mladen
Prebil in Predrag Stijačič za
film Življenje delavca.
Zlata arena za montažo:
Petar Markovič za film HI-
FI.
Zlata arena za masko: Ha-
lid Redžebašič za film Že vi-
deno.
Neuradne nagrade
v pravi inflaciji festival-
skih nagrad samo nekaj naj-
pomembnejših:
Študijev jelen: Angel va-
ruh, režija Goran Paska-
ljevič.
Zlata vrata Pulja (nagrada
občinstva v areni) Angel va-
ruh, režija Goran Paska-
ljevič.
Nagrada kritike Milton
Manaki: Na poti za Katango,
režija Živojin Pavlovič.
Nagrada Študijev zlati ve-
nec za najboljšega debitanta-
režiseija: Živorad Tomič za
film Kraljeva končnica.
Nagrada Zlati gladiator:
Živojin Pavlovič za film Na
poti v Katango.
le. STRAN - NOVI TEDNIK
30.
Rdeči fajmošter s socialističnimi ideali
Avgust Štancer, partizanski duhovnik Je praznoval svoj življenjski JuhIleJ
Zgodovina ima svoje junake. Malo jih je, ki pridejo
v knjige, iz katerih so potem le stežka pozabljeni.
Prav tako pa jih je malo, ki razen s stavkom ali
dvema niso nikjer zapisani, a so zato vseeno junaki.
Ne vem kam bi štel Avgusta Štancerja, vem samo, da
je junak in da si zasluži posebej zaznamovano mesto
v zgodovini. Partizanski duhovnik, ki se je revščini
postavljal s skromnostjo, krivici s pravico, tegobam
življenja z vero v življenje. Bil je kos žandarskim
pendrekom, gestapovski okrutnosti in zahrbtnosti
ljudi, za katere se je spogledoval s smrtjo in iskal
smisel svojega življenja. Prd dnevi je praznoval živ-
ljenjski jubilej, 75-letnico rojstva.
Včasih sem se rad pohvalil, da sem Rogaško Slatino
že temeljito prečesal in da ni kotička, ki ga ne bi našel.
Zato sem bil precej nejevoljen, ko dolgo nisem ugledal
cerkvenega »turna«. Torej bo le treba vprašati. »Kne-
žec. Sveti križ? ... kar naprej, pa desno,« me je pri-
jazno napotila neka domačinka. Prišel sem pred
stavbo, ta ne more biti drugo kot župnišče, si mislim.
Opazujem žensko, ki pridno vihti motiko v vrtu, med-
tem ko se sonce bliža opoldanskemu zenitu. Farovška
gospodinja mora biti, vprašam jo: »Avgust Štancer,
partizanski duhovnik, je doma?« Opazila je, da sem se
nerodno postavil in takoj mi je bilo jasno, da ne želi
tako na daleč vpiti kot jaz. S kimanjem mi pritrdi, z
levo roko pa pokaže, da moram po stopnicah. Pozvo-
nim. Pričaka me človek močne postave, z malo sivih
las za svoja upokojenska leta. Ni se trudil skrivati
majhnega začudenja. Magnetofon mi je visel za hrb-
tom. Ko ga je zagledal, mu je bilo vse jasno. Kozarček
vina je skrajšal uvodno pojasnjevanje. Koluti so se
zavrteli, pogovor je stekel.
Ob isti hrani kot za pse
Mrgolelo jih je v kmečki družini iz sotenskih hribov
pri Šmarju. Še z devetim, kruha lačnimi usti je Avgust
Štancer delil revščino, ki jih je tepla z vseh strani. Če
pa ni imd v trebuhu, je imel v glavi. Ljudsko šolo je
obiskoval v Šmarju, potem pa nadaljeval gimnazijo v
Celju in Mariboru. Bilje marljiv dijak, povsod je zbiral
odlike. »Kam ga poslati, da bi se vseO on v življenju
nekam prebil?« je »tuhtala« mati devetih otrok ob
nedeljskem pomenkovanju s farovškim župnikom.
Zapisano mu je bilo bogoslovje. Ni se ga branil, cerkev
je imela takrat večjo veljavo kot danes.
Za božjega služabnika je študiral v Mariboru. Hrano
in skromno napitnino si je služil z inštruiranjem
hčerke mariborskega bogatina nemškega rodu. Jedel
je v predsobi, druženje s služinčadjo so mu prepove-
dali, gospodi se niti na daleč ni smel približati. Ob
dnevih, ko je gospoda kam odpeketala, mu je malce
odleglo. Še tako strumen človek se včasih naveliča
stalnega poniževanja. Največje pa je doživel ravno na
dan, ko v hiši ni zaudarjalo po frakih in kravatah.
Razposajeni mladenič ni mogel uiti očem oskrbnice.
»Kaj za zlodeja vas je prineslo sem?« ga je tega dneva
nepričakovano vprašala. »Inštruiram, služim si hrano.
Zak^ takšna vprašanja, saj vendar veste,« ji odgovori.
Ženska pa ne odneha: »Poglejte v pasjo uto. Jaz
kuham za te pse, vi pa prežvekujete isto hrano. Spra-
vite se vendar, drugam ..
Takrat se je v Avgustu Štancerju zalomilo. Občut-
kov, ki so ga pobili čisto na dno, nekaj metrov pod
zemljo človeškega dostojanstva, še danes ne zna prav
popisati. »V človeku takrat vre, a solza mi ni kanila,
doma so me vedno učili, da moški naj bo moški,« je
pripovedoval z rezkim, rahlo podrhtavaj očim glasom,
oči pa usmeril k odprtemu oknu, da bi še bolj presvet-
lil bridko, nikoli pozabljeno izkušnjo.
Ko je vse to pravil svojim napredno usmerjenim
prijateljem, so po nekem naključju za zgodbo izvedeh
žandarji in mu jih pošteno »naložili«. Odslej je v življe-
nju ne samo učil, govoril, molil, temveč tudi nosil
glavo v torbi, živel za eno samo, za pravico.
Neupogljiv tudi pod udarci
s svojimi nazori se je približal krščanskim sociali-
stom, njegova vzornika sta bila Cankar in Kocbek. Za
oblast je bil vedno trn v peti. Nikoli ni dopustil, da bi iz
njega napravili upognjenca, ki bi bi kimaje izvrševal
naloge, nezdružljive s cerkvenimi načeli ali da bi se
preko njega in na račun vernikov okoriščali zlagani
»dušni pastirji«. Na svoji prvi božji službi v župnišču
Sv. Petra pri Bistrici ob Sotli je klerikalnemu poslancu
Mirku Bitencu, kasnejšemu belogardističnemu izda-
jalcu odločno rekel »ne«, ko je ta od njega zahteval, da
agitira za njegov volilni shod. S tem si je v cerkvenih
krogih nakopal veliko sovražnikov, med slovenskimi
domoljubi pa veliko pristašev.
Vojno je dočakal kot kaplan v Trbovljah. Med
rudarji, v središču slovenskega delavstva. Zavzemal se
je za njihove pravice, rad je prisluhnil naprednim
idejam.
Za okupatorja, ovitega z mrežo domačih izdajalcev
ni ostal neopazen. Kmalu so na »listo nezaželjenih«
zapisali njegovo ime. Skupaj z drugimi zavednimi
duhovniki in napredno inteligenco so ga internirali v
zapor v Laškem. Tam so jih okrutno mučili. Pretepali
do nezavesti, teptali z nogami. Po gestapovsko pač.
Čez tri mesece je bil izpuščen. Dobljene batine, od
katerih koža razpoka, ga niso niti malo prestrašile, še
naprej je ost^al zvest svojim idealom. Ko je imel oku-
pator ponovno »h^ko« na napredno misleče duhov-
Ze nekaj let je upokojenec, vendar še vedno masuje in
po svojih močeh opravlja druge duhovniške posle.
Živi v svoji hiši nad župniščem, pri Sv. Križu. Obdaja
jo čudovit cvetlični vrt, po katerem se vsak dan
sprehaja. Še vedno rad potuje in gre med ljudmi,
mnogi pa prihajajo k njemu po nasvet ali prijazno
besedo.
nike, se mu je uspelo skriti, nekaj njegovih tovarišev
pa so Nemci ujeli in kasneje umorili.
Skrival se je doma v Šmarju pri bratu. Kmalu se je
povezal z aktivisti OF. Z njihovo pomočjo je prebegnil
na Hrvaško. Kot kaplan je služboval v Veliki Gorici.
Seznanil se je z zverinskimi zločirii ustašev, ki so se
znašali nad nemočnim ljudstvom. Še posebej pa ga je
prizadelo priskledniško vedenje nekaterih duhovni-
ških avtoritet, še zlasti Stepinca, ki so sodelovali z
ustaši in s svojimi govori spodbujali h krvavim po-
kolom.
Predsednik Tito je Avgusta Štancerja štirikrat
odlikoval z medaljo za hrabrost, z redom zaslug za
narod prve in druge stopnje in redom bratstva in
enotnosti. Zanimanje zanj so pokazali tudi na Hlm-
skem platnu. Znani slovenski filmski režiser Milan
Ljubič je posnel o njem dokumentarni film z naslo-
vom V službi socializma in Boga, s katerim je sodelo-
val tudi na mednarodnih festivalih.
Boleče je prenašal resnico, da se najbolj opevani
»božji služabniki« prodajajo okupatorju in v njihovem
imenu blatijo cerkev. Opazil sem, kako nemirno gnete
dlan, da ne sedi več tako sproščeno zravnan v naslo-
njaču, ko je trpko pripovedoval: »Ob mish na te božje
izdajalce meje bilo včasih kar sram svojega stanu. Med
nami, ki bi naj prosvetljevah ljudi, jih v cerkvenem
duhu učili pošter^a in dobrote, so bili takšni, ki so
svoje vernike pošiljali v smrt. Štancerja to ni omajalo,
ni zapustil cerkvene službe, ker je vedel, da se je treba
proti njim nsuprej boriti v cerkvi sami.
»Rdeči fajmošter« z vojaškim činom
v Veliki Gorici se je uspel povezati s partijsko orga-
nizacijo. Ustaši so mu že stregli po življenju, moral je
čimprej v partizane. Znašel se je na ozemlju Pokuplja
in Korduna, v brigadi Franjo Ogulinac-Seljo. V partiza-
nih so ga lepo sprejeh, pohtkomisarji so od komandan-
tov dobili ukaz, da mu omogočijo opravljanje duhovni-
ške službe. V popolni cerkveni opravi je za tiste, ki so
to želeli, maševal in jih učil verouka.
Teh časov se Avgust Štancer zelo rad spominja: »Na
osvobojenem ozemlju sem maševal v neki cerkvi, ko je
prišla mimo partizanska brigada. Končna zmaga je bila
pred durmi. Ljudje so bili veseh, rekel bi kar pijani od
svobode. Praznovah smo Vehko noč. Eno so šli v
cerkev in poslušali mašo, drugi so ostali zunaj in rajali.
Ljudje so se sami odločili, zaradi tega ni bilo
negodovanja, nobenih predsodkov, kar je name nare-
dilo velik vtis.«
Avgust Štancer je bil cenjen med partizani. Ne samo
kot duhovnik, temveč zaradi svoje človečnosti,
poguma in vedrine, ki jo je ohranil tudi v n£ybolj
kritičnih trenutkih.
Dobil je čin majorja. Ni se posebej ukvarjal z voja-
škimi vprašanji, ki pa mu kot izobražencu tudi niso
bila povsem tv^a. Na ta način so se mu partizani želeli
oddolžiti, ksoti tudi sami so se dobro zavedali, da se
vojna ne da dobiti samo s puško. Ko je brskal po teh
spominih, je povedal: »V partizanih smo delili zadnji
kruh in zadnjo cigareto. To so bili najlepši časi mojega
življenja.«
Zapisan cerkveni službi
Po štirih letih mu je uspelo ostati v družini tistih
srečnežev, ki so prebrodili vihro krvave vojne. Kako
pa naprej, v svobodi? Civilna oblast mu je ponujala
mikavna delovna mesta. Ni veliko razmišljal. Z dušo in
telesom je bil predan cerkveni službi. Takšni, ki ni
sama sebi namen, marveč služi narodu. Da je to
mogoče, je dokazoval z lastnim zgledom. Kot član
okrajnega odbora OF in namestnik ljudskega poslanca
je govoril na mitingih, kjer je ljudi spodbujal pri
obnovi porušene domovine in jim razkrival vrednote
nove, socialistične družbe. Skupaj z Francem Šmo-
nom in Jožetom Lampretom je zbiral člane za Ciril
Metodovo društvo, današnje Društvo slovenskih du-
hovnikov.
Njegovih potez niso vsi odobravali. Po vojni mu je
umrla mama. Njen spomenik so večkrat oskrunili.
Otožno tudi pove, da so nanj, ko se je vračal z mitin-
gov, nekateri tudi pljuvali in ga zmerjali za »komuni-
stičnega bandita« in »Titovega ovaduha«. Avgust
Štancer je vse to vzravnano prenašal. Izkušnje, ki sijih
je nabral skozi trdo življenje in nezamerljiv značaj sta
mu pri tem pomagala: »Zavedal sem se, da bo velike
zanesenosti po doseženi zmagi enkrat konec. Dolgo-
letna vojna nekaterim ni odprla oči, spet bodo želeli
pogrevati stare račune, da bi uničili svobodo in s krvjo
izbojevani narodni ponos. Čeprav se imajo za predane
vernike, so takšni za cerkev največji sovražniki.«
Socializem In krščanstvo z roko v roki
»še vedno smo preveč obremenjeni s preteklostjo.
Bojimo se, da bi nas bolele oči od najenostavnješih
življenjskih resnic. Kdor je zares človek, je človek
prave vere, je pravi kristjan. Tudi socializem je samo v
ljudeh, zavednih; poštenih, ki znajo spoštovati sebe in
druge. Zakaj je to tako težko razumeti?« pove z enako-
mernimi toni, z jasnimi, izklesanimi stavki, ki jih
spremlja odločen pogled.
Načela sva temo, občutljivo in aktualno tudi danes.
Ne moreva mimo božičnega voščila, papeževih poto-
vanj. Avgust Štancer je na tekočem. Ko ga izzivalno
vprašam za škofa dr. Grmiča in mu omenim, da ga
imajo nekateri v cerkvenih krogih za odpadnika, mi
odgovarja še preden sem pogoltnil zadnjo črko?
»Ne, ni res. Ni odpadnik, temveč le zvest pravi veri.
Zagovarja teologijo osvoboditve oziroma socialistično
teologijo za katero je danes v svetu vse več zanimanja.
Tudi sam se zavzemam zanjo.« Pri tem poviša glas,
vidno vznemirjen in nadaljuje: »Ljudje, pravijo, da je
za 20 let naprej, čemur bi pritrdil. Njegove preroške
ideje se bodo enkrat uresničile.«
To pa je za Štancerja iskren dialog med družbo in
cerkvijo, sožitje med vernimi in nevernimi. Zanj
morajo biti pripravljeni tako komunisti, kot tudi ver-
niki in duhovniki. »Pa ne samo pripravljeni. Potrebno
je kaj storiti, s pravimi dejanji. Predvsem se aktivno,
ustvarjalno vključevati v družbeno življenje.« Pri tem
še z nekoliko nejevoljnim glasom posebej poudarja:
»Zaradi vsiljenih predsodkov mnogi verniki ne želijo
sodelovati, se sprijazniti z novo stvarnostjo. Res, da se
jim tu in tam zgodi kakšna krivica. Komu se pa ne,
takšno je življenje. Zaradi tega se ne bi smeli čutiti
zavržene »drugorazredne občane«. Še zlasti pa ne bi
smeli sami sebe postavljati v tak poIož£y. Spet so težki
časi. Meglijo se sanje o lepi prihodnosti. Ne moremo se
je lotevati posamično, kajti dano nam je, da živirno
skupaj. Tega se moramo vsi zavedati.«
Vina v kozarcih je zmanjkalo. Izsušena usta, rahlo
utrujena od dolgotrajnega pogovora sva želela malo
namočiti. Prijazno mi je natočil, vendar nisem utegnil
do konca izpiti. Čas mi je mešal štrene. Moral sem
naprej, čeravno se mi ni dalo iz udobnega naslonjača.
Nekaj čudnega me je navdajalo, ko sem počasi
pospravljal magnetofon, beležko in drugo kramo. Do
pred pičlo uro z nekom tako daleč, zdaj tako blizu. K^
pa vmes? Desetine let, nepreštete vesele in otožne
izkušnje, zakladnica resnic, takih pravih, za življenje, v
enem samem človeku. Še dobro nisem odmahnil roke,
ko sva se prijazno pozdravljala, sem že vedel, da bom
spet kmalu potrkal na njegova vrata. Brez svinčnika in
beležke.
ROBERT GORJANC
Avgust Štancer v mlajših letih. Med verniki je vzbu-
jal zaupanje, ljudje so ga vabili na domove. Nasprot-
niki so se bali njegovih prodornih idej, ki so znale
spreobrniti najbolj okorele zaslepljence. Vsi pa so ga
spoštovali.
Ni b
l(DVS
Kovač Ivan
tradicijo svi
Potok DupeM
Konjskim vrhoil
ves zunaj. Ob nj
mlinov, žag in 1
brzicami ustvd
pogoje za te vrd
Soteska je divji
li ob kovačiji Ivs
skem vrhu, smo
prostor. Vse je v
mačija, nova hiš
gradi in tik ob p
l^er smo riašli g
Janka, njegovega
kovega sedemlel
sredi najhujšega
morali, da so za«
konca in se na
kako drži izrek -1
»Nadaljujem oi
ške obrti. Tudi jž
hati, a imam zc
imam od 1976 le
po očetu. Velik(
izdelujem najve
(dereze in ostali
sredstva) ter jih ]
veniji.	"
Mislim, da kovi
psi
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Lov za zakladom v Savinji
Dno Savinje skriva tudi stare keltske srebrnike
Večkrat govorimo o
strastnih ribičih, zbiralcih,
pivcih, kadilcih, ljubimcih,
strast Silva Bokala pa j^e ne-
kaj čisto posebnega. Že 17
let brska po dnu Savinje.
Marsikateri radovednež je
že opazil čudno pojavo s
plavalno masko in motiko
pod Savinjskim mostom,
kjer je tok reke kar močan.
Toda dečko sploh ni čudak.
Prav dobro ve, kaj išče in
tudi najde - zanimive ko-
vance, ostanke raznih pred-
metov in še kaj od keltskih
do današnjih dni.
Silvo je doma z Brega kjer
je tradicija iskanja kovancev
in drugih zanimivosti iz naše
kulturne dediščine že kar za-
koreninjena. Po Savinji je
začel brskati pred 17 leti. Pet
let je nastavljal hrbet vroče-
mu soncu, noge pa toku reke
skorajda brez uspeha, če se-
veda odmislimo malo vred-
ne komaj razpoznavne, od
časa in vode zelene rimske
sesterce. Po petih letih
vztrajnosti pa se mu je na-
smehnila sreča našel je prvi
keltski srebrnik. Prav ta
»drobiž«, majhni keltski ko-
vanci, težki komaj pol gra-
ma, največkrat srebrni, red-
ko bronasti, zlata pa so do-
slej našli le dva, so n^večja
zanimivost naidišča v Savi-
nji. Po svetu jih je namreč
malo, v Savinji pa so jih do-
slej našli skoraj 4000, celotno
n^dbo pa ocenjujejo na pri-
bUžno 5000 kovancev.
»Ko ncOdeš prvi srebrnik,
te stvar res zagrabi,« pravi
nasmejani Silvo, ki je tudi
tisto vroče popoldne, ko smo
ga zmotili sredi Savinje na
piano prinesel tako majceno
keltsko zanimivost. Pravi, da
se konkurence ne boji. Mar-
Ko so leta 1956 začeli gradi-
ti most čez Savinjo, so nale-
teli na živo skalo, v njenih
razpokah pa so se našli za-
nimivi ostanki preteklosti:
od kovancev iz keltskih in
rimskih časov do nakita,
orodja in orožja. Na Bregu
ob Savinji je bila namreč v
keltskih časih kovnica de-
narja, prebivalci rimske Ce-
leie pa so se ukvarjali tudi s
kovaštvom. Še danes skriva
Savinjino dno nekaj starih
dragocenosti in jih razkrije
le pozornemu, izkušenemu
očesu.
sikdo je že poskušal iskati te
skrite zaklade, pa mu je
zmanjkalo volje in vztr^no-
sti. Včasih je bilo iskalcev
precej, zadrtih nekaj let pa
iščeta in najdeta le še Silvo
in malce starejši iskalec An-
drej Šnajder.
Hja, ko človeka zagrabi...
Silvo Bokal, ki v Savinji
išče stare kovance.
potem ne išče več le za po-
stranski zaslužek, pač pa po-
stane poznavalec in seveda
tudi zbiralec. Silvo ima do-
ma čedno zbirko svojih
n^jdb. Od nekaterih se kar
ne more ločiti, če pa se že
odloči, da jih proda, potem
jih odkupi Narodni muzej iz
Ljubljane, nekaj pa tudi celj-
ski Pokrajinski muzej. Imajo
pošten dogovor, zato pa tudi
nekakšno neuradno dovolje-
nje za iskanje, kar bi mu si-
cer lahko prepovedadi. Ne-
k^krat so ga že nadlegovadi
možje postave, ki si včasih
kar ne dajo dopovedati, da
ne počne nič nezaikonitega.
Enkrat so bili »čudni moi^e
-iz Savinje« že obtoženi, da
kovamce celo ponarejajo, pa
se je izkazado, da je bilo vse
skupaj le plod raizbuijenih
celjskih duhov.
Ko boste torej naslednjič
presenečeno zrli z mostu v
Keltski novci so glavna
zanimivost najdišča v Savi-
nji. Njihova vrednost je ra-
zlična glede na tip kovanca
in ohraigenost. Keltske
novce delijo v magdalens-
berg tip, ki ga imenujejo tu-
di križasti tip, eis tip z gla-
vo kakšnega keltskega vla-
darja, karlstein tip s konjič-
kom obrnjenim v levo ali
desno stran ter fantazijsko
oblikovani vzhodnonoriški
tip kovancev. Povprečna
cena enega keltskega ko-
vanca je 10 tisoč dinarjev,
če pa je zelo redek, lepo
oblikovan in ohranjen pa
do 50 tisoč dinarjev.
Savinjo in se spraševali kaj
počne nekdo z motiko sredi
reke, n^ vas njegovo dušev-
no zdravje nikar ne zaskrbi.
Fant ve k^ hoče!
INES DRAME
Foto: EDO EINSPIELER
9zni, da bi
[i ogenj ugasnil
/z Konjskega vrha pri Lučah nadaljuje s
noi/if
dsoko nad
t naenkrat
včasih več
I s svojimi
B naravne
^va.
10 se ustavi-
Ija na Konj-
išli parkirni
ekdanja do-
:ovač Janko
ira kovačija,
I in kovača
ika ter Jan-
ia Damjana
^čakati smo
i skovali do
5i prepričali
; ko je vroče,
»dicijo kova-
mislil odne-
> dela. Obrt
jo prevzel
»tnega dela;
fsko orodje
Ika zaščitna
'po vsej Slo-
ji ne bo izu-
mrla, vedno več je dela. So stvari, ki
jih stroji ne morejo obdelati. Poglejte,
kako izdelati kline za brano? Ročno
skovati, drugače ne gre. Tudi jaz de-
lam serijske izdelke, cepine na primer,
a največ še delam ročno. Težava je sa-
mo ena: delovna sila, ki je ni, ker za
kovača se ne gre nobeden več učit.«
Kovač Janko ima pomočnika, na-
slednika pa najbrž tudi. Sin Damjan
tako spretno nastavlja kladivo, kot da
to dela že nek^ let. Res je, daje zrastel
v kovačiji in iskre žarečega železa so
okoli njega poskakovale več let. A lju-
bezen do tega dela mu je ucepil oče ki
je ponosen nanj in v razgretem obrazu
oči še bolj zažarijo, ko omenimo sino-
vo spretnost. »Resnično v veliko po-
moč mi je. Vzljubil je to delo, kar je
največ vredno,« pove z velikim zado-
ščenjem.
Tudi sam je ves predan poklicu, če-
prav je cel dan umazan, na vročini, ob
nakovalu. »Norec«, staro kovaško kla-
divo na vodni pogon malokdaj stoji;
ogenj ugasne, ko kovač Janko potre-
buje počitek. Malokdaj si ga privošči.
Le takrat zapusti svojo grapo in ognji-
šče, ko hiti nabavljat novi material, ko
sklepa nove posle, ko hiti za delavci,
da bi mu dogradili hišo. Razmišlja tudi
o lastni elektrarni, o tem kako bi naj-
bolje izkoristil potok Dupelnik, kjer je
bilo včasih veliko rib zdaj pa ni več
nobene. Morda so temu krive že zgra-
jene elektrairne, morda kaj drugega.
Drži eno: naravno ravnotežje se je tudi
tod porušilo, čeprav izgleda na zunaj
še takšno kot je bilo pred desetletji.
Več o tem času ve povedati Jankova
mama. Z možem Janezom, kovačem,
ki je koval od zore do mraka, večkrat
pa še pozno v noč, je morala znati obr-
niti vsak dinar, ki ga je zaslužil s kova-
škim kladivom v roki. Dela veUko, ma-
lo pa denaija. Zdaj je drugače. Tudi
njen sin Janko je prepojen z dimom
ves dan, zato pa služi dobro in nič mu
ne manjka. Tudi podpira ga v njegovih
naprednih mislih, kako bo modernizi-
ral kovačijo. Pa jo bo res? Če jo bo, se
mu bo večkrat stožilo po kovaškem
mehu, »norcu«, starih modehh, ki visi-
jo skrbno shranjeni na stenah njegove
kovačije. »Še vedno brez starega oro-
dja ne gre, večkrat ga vzamem v roke,«
se nam smeji ob slovesu, z očmi pobo-
ža Damjana in trdno Stisne ponujeno
dlan.
ZDENKA STOP AR
FOTO: EDI MASNEC
Na sliki je nekaj zanimivosti iz zbirke Silva Bokala. V zgornji vrsti sa od leve proti desni
najprej tri rimske fibule (nekakšne broše); prva je svastika, druga je fibula živalske
vrste, tretja pa običajna rimska fibula. Poleg njih so trije rimski ključi; prvi je bronast,
druga dva pa sta železna, zraven pa je še kipec rimske podgane. V drugi vrsti je najprej
rimska lasnica, dve fibuli brez igle, srebrni prstan za katerega se še ne ve iz katerega
obdobja je, je pa star več kot 500 let, zraven pa so rimski kovanci. Čisto spodaj vidimo
štiri keltske srebrnike, dva sta s konjičkom-karlstein tip, dva pa z rozeto-magdalenskerg
tip.
Resnična ijubezen - pianilce
»Moj stric je delal koše in
ko sem ga gledal sem se tudi
jaz naučil. Pozimi nabiram
lesko, ker ima poleti sok in
je slaba, sicer pa največ oro-
dja naredim pozimi, se je
razgovoril enainsedemde-
setletni Avgust Pečovnik iz
Luč, ki je že šestnajst let v
pokoju.
Vse življenje je bil gozdni
delavec in njegova pripoved
o življenju v gozdu pred voj-
no, ko je zaslužil komajda za
hrano, je grenka, še bolj otro-
štvo, ki mu je ostalo neizbris-
no v spominu. »Ko sem jaz
hodil v šolo, polovica otrok
ni imela kruha, kar za tiste
čase ne bilo nič posebnega.«
Zd^, ko ima za sabo teža-
ško delo in pravo odisejado
med drugo svetovno vojno,
plete doma koše, izdeluje
grablje, ročaje za različno
orodje, ki ga n^več proda na
lučki dan. Z dinaiji, ki jih za
to iztrži, ni obogatel, so pa
dodatek k pokojnini, ki ni vi-
soka. Rad dela te stvari, ker
les je živa tvarina in hvaležen
material za obdelavo.
A Avgustova prava ljube-
zen, tista, na katero nikoli ne
pozabi so - planike. Že
devetindvajset let jih goji in
malokatero leto je bilo, ko
mu niso cvetele. Lani je na-
štel 130 cvetov. Pa ne misU-
te, da so to kakšne drobcene
cvetke, shirane in rahitične!
Cvetovi njegovih planik so
celo večji od obič^nih ali
vsaj tolikšni.
Goji jih vseskozi na enem
mestu, na polici za drvarnico
in so poleti prava turistična
atrakcija. Ima več grmičkov,
na posameznem je naštel tu-
di po 32 cvetov. Pri njem
cvetijo planike konec junija
(ko smo ga obiskali so bili
vidni samo nastavki), dočim
v naravi konec julija.
Avgust Pečovnik iz Luč še
vedno hodi v planine in obi-
šče kraje, kjer rastejo plani-
ke. »V naravi nikoli nobene
ne utrgam, samo gledam jih,
s^ so sredi kamenja in skal
prave lepotice. Trgam samo
tiste, katere vzgojim sam. Za
to je potreben samo pesek s
planin in jaz vem kam mo-
ram iti ponj. »Tudi kraj je
imenoval a je bolje, da ga ne
izdamo. Sicer pa bi vsake-
mu, ki bi Avgusta posnemal,
manjkale izkušnje pri goje-
nju planik. Avgust jih je na-
biral devetindvajset let in že
spomladi ve kako bodo cve-
tele.
ZDENKA STOPAR
FOTO: EDI MASNEC
14. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JULIJ 1987
Ne plačilo,
ampak miloščina
Prireditev Pivo in cvetje v
Laškem, je minila in mnogi
zasebni gostinci so si meli
roke, ko so napravili končne
obračune. Verjetno tudi last-
nik, ki ima znano gostišče
Santa Marija v Novem gra-
du, pojavlja pa se tudi mar-
sikje drugod: na celjskem
obrtnem sejmu in v Laškem,
kjer postavi velike šotore in
ponuja hrano ter pijačo. Za
pomoč si priskrbi natakarje,
ki bi radi še nekaj zaslužili in
marsikdo si za to vzame tudi
dopust.
Tako je bilo tudi z mano.
Prepričal sem še prijatelja in
oba sva se lastniku, tov. Ko-
vaču ponudila, da bi delala
kot natakarja. Sprejel naju je
in v treh dneh sva opravila
vsak natanko po 38 ur dela, k
čemur je treba prišteti še
kasnejše pospravljanje. Dela
je bilo veliko, prometa seve-
da tudi, sam pa sem dobil
tudi 13.000 din napitnine.
Prireditev je bila končana in
na vrsti obračun. Lastnik na-
ma je izplačal vsakemu po
30.000 din. S prijateljem sva
obnemela, ker sva mislila, da
se je zmotil, saj je skorajda
neveri etno. da bi za uro gara-
škega dela dobila le približ-
no po 700 din. S tem seveda,
da lastnik nima nikakršnih
stroškov za socialno zavaro-
vanje delavcev in podobno.
Ko sva omenila, da se s takš-
nim plačilom ne strinjava, se
lastnik z nama ni hotel več
pogovarjati. Le to je rekel, da
ima velike stroške. Mislim,
da se najemnih delavcev to
ne tiče.
Verjetno se sprašujete, za-
kaj se nisva prej dogovorila,
kakšno bo plačilo. Zdelo se
nama je, da to ni potrebno.
Sam sem pomagal na podob-
nih prireditvah že mnogim
gostincem, tudi znanemu
Miru Novaku, in vedno smo
bili pošteno plačani. To sem
pričakoval tudi tokrat. Me-
nim, da takšno izkoriščanje
ljudi zasluži vso kritiko,
hkrati pa naj bo to tudi opo-
zorilo drugim, da ne bi na-
sankali na podoben način.
RADO JOŠT,
Celje
Zatočišče za
živali
Ko smo odhajali na do-
pust, smo imeli precejšnje
težave, ker nismo vedeli kam
z našim psičkom in papaga-
jem. Znanec nam je svetoval,
naj povprašamo na celjsko
društvo za varstvo živali.
Tam pa so nas napotili k
Alojzu Gmajneiju iz Vojni-
ka. Celjska cesta 43. Ta člo-
vek ima doma mnogo živali,
ki so jih ljudje mučili ali pa
zavrgli. Postavil je veliko
ograjo, tako da imajo živaU
precej prostora, lahko pa se
celo kopajo.
Ker je naš psiček zelo hud,
nismo veijeli, da bo naš po-
skus uspel. A, ko smo se po
treh tednih vrnili z dopusta,
smo se samo čudili; pes sko-
raj ni hotel z nami, papagaj
pa je bil bolj živ kot kdajkoi
prej. Zato bi se radi še enkrat
zahvalili Alojzu Gmajneiju
in društvu za varstvo živali
(tudi Gmajner je član tega
društva), hkrati pa bi vsem,
ki bodo za dlje časa odpoto-
vali na dopust, svetovali, da
zaupate svoje živali temu
človeku.
ANA JAGER,
Celje
Klopi na celjski
železniški
postaji
Večkrat sem se že oglasila
s pismom v vašem časopisu,
tokrat pa bi rada opozorila
na pomanjkljivost na celjski
železniški postaji. Mislim, da
so na notranjih stenah na po-
staji nujno potrebne klopi,
ker so sedanje klopi ob ogra-
ji preveč izpostavljene soncu
in mrazu. Mnogo starejših
ljudi se pelje v Celje z vla-
kom k zdravniku in potem
še po nakupih. Že to vzame
precej moči, zato se počitek
še kako prileže.
Ker je čakalnica včasih za-
klenjena ali pa polna, bi bile
klopi ob stenah še kako do-
brodošle. Je približno 20 me-
trov praznih sten in bi te klo-
pi lahko brez škode postavili
tja. Sicer pa so nekdaj že bile
klopi ob teh stenah (v stari
Jugoslaviji), ob ogrsgi pa le
rože.
A.B. Laško
Pripis:
Celjski železničarji že
precej časa načrtujejo ob-
novo železniške postaje,
vendar doslej ni bilo dovolj
denarja. Upamo pa, da bodo
železničarji, ko bodo le
zbrali dovolj denarja, pri
obnovi upoštevali tudi vašo
željo in želje drugih starej-
ših ljudi.
Uredništvo
Hmezad
HMEZAD Agrina Žalec
Komisija za delovna razmerja Hmezad Agrina Žalec
Delovna skupnost skupnih služb
objavlja
prosta dela in naloge
- kontrola internega poslovanja
Pogoji:
ekonomist VI. stopnje, tri leta ustreznih delovnih
izskušenj, poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov
Hmezad Agrina Žalec, kadrovska služba, Celjska ce-
sta 7, Žalec
Kivi
Kivi je v zadnjem času
postal pri nas popularen
sadež, njegove ekstrakte
pa dodajajo vse več izdel-
kom: od pijač do šampo-
nov, Kivi pa se imenuje
tudi zanimiv ptič, ki živi
na Novi Zelandiji. Stro-
kovno se imenuje Aptre-
ryx, kar pomeni brez pe-
ruti in v resnici se na prvi
pogled zdi, da je ptič brez
kril. V resnici jih ima,
skrite so pod perjem in
velike komaj 5 centime-
trov, kadar jih razpre, če-
prav je ptič velik kot do-
mača kokoš.
Seveda kivi ne more le-
teti, zato pravimo, da je
ptič tekač. Vse svoje živ-
ljenje mora torej ostati pri
tleh. Podnevi se skrije
pod grmovje ali v kakšno
zemeljsko luknjo, ponoči
pa hodi na lov za polži in
žuželkami. Ponoči se zna-
čilno oglaša: ki-i-vi, ki-i-
vi, po čemer je dobil ime.
»Krasno se imamo,« govorijo mladi obrazi. Z drugih veje malce zaskrbljenosti: »Karte
niso najboljše!« Ah pa kaj bi to, saj gre le za zabavo. Ko bo igra postala prevroča pa spet
»čof« v bazen. Res je čudovito, če ni treba v šolo, če sije sonce, in če je pri roki še hladna
voda. Tudi doma je lahko poletje prijetno.
Nova ljubezen
Ljubezen? Že sama beseda
nam veliko pove. Lepo, ozi-
roma modro je rekel Shake-
speare: »Ljubezen se rodi, ži-
vi in umre v očeh.«
Mi mladi se hitro zaljubi-
mo. Zaljubiti seje lahko, tež-
ko pa je to povedati. Na pri-
mer: zaljubljena sem v fanta,
vendar tega on ne ve, meni
pa se zdi malo smešno, če
dekle vpraša fanta, če bi ho-
dil z njo ... Po mojem mora-
jo fantje prvi razkriti svoja
čustva.
Ko sem bila še majhna,
sem imela rada očka, mami-
co, sestrico ...
Rada sem imela živali in
otroke, s katermi s^m se
igrala. Zdaj ko sem starejša,
je to malo drugače. Z ene
strani smo mladi čar ljubezni
spoznali iz knjig in filmov.
nekaj pa so nam povedali tu-
di starši.
Zdaj pa se začnejo tudi pr-
vi zmenki, na dan pa privrejo
tudi prve solze. Kot pravi
pregovor: »Kdor hoče žeti
solze, mora sejati ljubezen.«
Jaz še zarci,di kakšnega fan-
ta nisem jokala, ker se mi zdi
to brez veze.
Pred kratkim pa sem se za-
ljubila na novo. Mislim, da
so to čisto nova čustva. Tudi
on ima rad mene. Mislim, da
sva krasen par. Po mojem so
mladostni objemi in poljubi
najlepše, kar lahko imamo
mi mladi.
Vendar me moti, ker mi ga
nekatere sošolke zavidajo.
Drugače pa mi je vseeno, kaj
porečejo drugi.
Znan pregovor pravi: »Šol-
ska ljubezen na pesek se pi-
še, veter popiha, ona se
zbriše.«
ALENKA RAMŠAK
O metuljih
»Fej!« vzkliknemo, kadar
zagledamo mastno gosenico,
kako se počasi premika s
svojim členastim telesom,
polnim raznih izrastkov ali
dlačic.
»Joj, kako lep metuljček!«
kažemo s prstom na čudovi-
tega letalca živopisanih barv.
Pa vendar je bil tametuljček
prej prav tista gosenica, ki
smo jo opazovali z gnusom.
Na svetu je več kot sto ti-
soč vrst metuljev, nekaj tisoč
jih živi pri nas. Zanimivo je
da večina metuljev oživi po-
noči, vseeno pa bolj občudu-
jemo tiste, ki jih vidimo po-
dnevi. Kljub temu pa je
zmotno prepričanje, da so
metulji, ki letajo ponoči in
jih v naše domove pogosto
zvabi svetloba ob večerih,
dolgočasne enobarvne veš-
če. Le oglejte si kdaj pisano
zbirko najrazličnejših živa-
hc, ki preletavajo krog luči.
Opažih boste, da so tudi ne-
kateri nočni metulji prav pi-
sanih in živahnih barv.
Ko spomladi vidimo prve-
ga metulja, vemo, da pomlad
prav zares prihaja. Metulji so
znanilci toplega dela leta ta-
ko kot lastovke, zvončki in
trobentice. Vendar se največ
metuljev iz bube razvije šele
poleti. Od kod torej ti ci-
trončki, in pavlinčki, ki se
spreletavajo nad aprilskimi
tratami? Ti metulji se razvi-
jejo že jeseni. Zimo preživijo
pod listjem in rastlinjem.
Oster mraz jih, seveda, veli-
ko pogubi, tisti, ki ostanejo
pa nas razveseljujejo-zgodaj
spomladi.
Za smeh
Pri fotografu reče stranka: »Na teh slikah sem
videti kot idiot!«
Fotograf odvrne: »Na to bi morali pomisliti,
preden ste se prišli fotografirat!«
• • •
O vremenu v Angij i je angleški književnik Col-
lins Wilson dejal:
»Letni čas pri nas zlahka prepoznamo. Poleti
je namreč dež malce toplejši kot pozimi.«
• • •
Ko so mlademu vojaku, ki je izgubil puško,
naložili plačilo izgubljenega predmeta, se je
uprl: »Kaj pa, če bi mi ukradli džip ali tank?!«
Razložili somu, daje treba prav vse izgubljene
stvari plačati.
Na to je vojak vzkliknil: »Zdaj šele vem, zakaj
kapitan raje utone z ladjo!«
TONČI PUNGARTNIK iz Stranic nam je pisal, da letos
morja ne bo videl, zato pa ga je narisal. S kopalci, ki na
plaži lovijo rjavo barvo in z ladjami, ki plujejo po morju v
širni svet.
30. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15,
Goljufala predvsem starejše Hudi
flozalUa Masinak jje oguUufala 30 starejših občanov, nekatere pa tudi okradla
Na celjskem sodišču so obsodili na
enotno kazen 3 leta in 4 mesece zapo-
ra 45-letno Rozalijo Mastnak iz Bu-
Rovja pri Slivnici. Mastnakova, ki je
le bila kaznovana in je je tudi v dveh
drugih kazenskih postopkih, je bila
obsojena za trideset goljuflj, pet ta-
tvin in za kupčevanje z devizami.
Lani, v sorazmerno kratkem času, je
Rozalija Mastnak prepotovala lep kos
Slovenije in našla kar precej žrtev, ve-
činoma starejše ljudi, ki jim je izvabila
denar. Ponavadi se je predstavila z iz-
mišljenim imenom, potem pa si sposo-
dila denar (ki ga nikoli ni vrnila); kot
poroštvo, da bo dolg res vrnila, je pu-
stila žrtvi liter bučnega olja, liter pelin-
kovca ali kaj podobnega. Zagotovo pa
precej manj vredno stvar kot ie bil
znesek »izposojenega« denarja. Če žr-
tev ni takoj nasedla njenemu prepriče-
vanju, je znala biti tudi nekoliko na-
silna.
V štirih primerih je iz stanovanj, kjer
se je oglasila, odnesla tudi razhčne
predmete, eno tatvino pa je izvršila v
trgovini Mercator: ukradla je liter olja,
zavoj biskvita in kremne rezine, stvari,
ki jih je kasneje zastavila pri žrtvah kot
poroštvo za dolg.
Dinarje je pretapljala v devize in lani
kupila skupno najmanj 6.000 zahodno-
nemških mark. Zato jo je sodišče ob-
sodilo še za kupčevanje z devizami,
marke pa so ji zasegli.
Za goljufije jo je senat celjskega so-
dišča obsodil na 2 leti zapora, za tatvi-
ne na leto dni zapora in za kupčevanje
z devizami na 6 mesecev zapora, po-
tem pa so ji izrekli enotno kazen 3 leta
in 4 mesece zapora. Pri tem je sodišče
upoštevalo kot oteževalno okoliščino,
da je v sorazmerno kratkem času izvr-
šila kar trideset goljufij in, da je veči-
noma oškodovala starejše in nemočne
ljudi. V zaporno kazen pa so ji všteli
čas prebit v priporu (od 6. januarja
letos).
Ker je goljufala iz koristoljudnih na-
menov (z goljufijami si je nabrala pri-
bližno 170.000 dinaijev premoženjske
koristi in ker je solastnica kmetije in
ima kar lep znesek na hranilni knjižici,
ji je sodišče prisodilo tudi stransko ka-
zen v višini 500.000 dinaijev.
S. ŠROT
Štirikrat gorelo zaradi strele
Med sobotnim neurjem, ki je na našem območju
povzročil veliko škodo, je svojo uničujočo moč izka-
zala tudi strela. V soboto zvečer in ponoči je udarila v
razna poslopja kar štirikrat in povzročila za nekžO deset
milijonov dinarjev škode. N^večje je bilo na gospo-
darskem poslopju Kazimirja Jančiča v Proseniškem 10
pri Šentjurju. Zgorel je ves leseni del poslopja, v njem
pa večja količina sena, pšenica in razno kmetijsko
orodje. Škode je po prvih ocenah za okoli 20 milijonov
dinarjev. Gasili so celjski poklicni gasilci in prosto-
voljni gasilci iz okoliških krajev.
Ze okoli 17. ure je udarila strela v stanovanjsko hišo
na Pokopališki ulici v Celju. Tu so izredno hitro posre-
dovali gasilci, tako da je zgorelo le nekaj starih stvari
na podstrešju. Mnogo večja škoda je nastala na gospo-
darskem poslopju Petra Videnška v Reki pri Laškem.
Poleg lesenega dela poslopja je zgorelo še več lesa in
kmetijskih strojev. Okoli ene ure pa je strela zadela še
v električne vode kovinostrugarske delavnice Mira
Križnika v Ostriški vasi pri Grobeinem. Udarila je
kljub temu da je poslopje zavarovano s strelovodom.
Zgoreli so električni kabli, škode pa je za okoli milijon
dinarjev.
•	V petek zvečer so mi-
ličniki dobili obvestilo, da
je nekdo obležal v križišču
Kersnikove in Čopove uli-
ce. Ugotovili so, daje to Jo-
že J., ki je pod težo alkoho-
la omagal tik pred domom
in so ga napotili v domačo
posteljo.
•	Drago Š.iz Lokrovca je
menil, da pešačenje sredi
noči do doma ni preveč pri-
jetno. Zato si je sklenil iz
kleti v Prešernovi ulici 11
sposoditi moped. Pozabil
pa je za dovoljenje vprašati
lastnika, ki ga je kljub te-
mu zalotil pri »izposoja-
nju«. Lastnik, Zvonko Č. ni
imel razumevarya za Dra-
gove težave in je poklical
miličnike.
•	Amaliji A. bi glede na
njena sredica leta bolj pri-
st^ale pletilke v roke kot
pa steklenica. Alkohol na-
mreč dokaj slabo vpliva na
njeno počutje. Oni dan so
jo maUgani silno razburili,
tako da je s sekiro grozila
sosedom in se sploh razgra-
jaško vedla. Kljub spošto-
vanju do šibkejšega spola
miličnikom ni preostalo
drugega, kot dajo prenoči-
jo v svojih, neudobnih pro-
storih.
•	Ponedeljek je bil za
miličnike dokaj živahen
dan. Najprej so se v resta-
vraciji Pošta srečali z Bran-
kom P. in Omerom O., ki
sta v lokalu merila svoje
moči. Omer, ki že dobro
pozna miličniške »spalni-
ce«, je sklenil, da bo raje
spal doma in se je po opo-
zorilu pomiril. Na železni-
ški postaji so srečali še ene-
ga starega znanca, Antona
K. Tudi tega so prenočili.
N. K.
Požari iz malomarnosti
Boljše obveščanje In preventivna dejavnost
v prvi polovici letošnjega
leta so v šmarski občini ga-
silci posredovali štiriin-
dvajsetkrat oziroma štiri-
krat več kot lani v tem času.
Gasili so požare v gozdovih,
na travnikih in grmičevju;
letos so jih zabeležili 16, la-
ni 10. Več je bilo tudi poža-
rov v stanovanjih in kmetij-
skih objektih. Pri tem je ena
oseba izgubila življenje.
Na skupnosti za požarno
varnost ocenjujejo, da je ma-
terialna škoda precejšnja,
konkretnih številk pa ne mo-
rejo posredovati, ker še ni iz-
delano poročilo občinskega
inšpektorja. Veliko boljše je
stanje v industriji, kjer ni bi-
lo nobenega požara.
Med najpogostejšimi vzro-
ki za požare navajajo člove-
ško malomarnost. Ugotovili
so, da ljudje zelo neodgovor-
no opravljajo dela, pri kate-
rih uporabljajo ogenj, še ved-
no pa je zelo veliko prime-
rov, da požare zanetijo ciga-
retni ogorki. Zaradi tega bo-
do na šmarski skupnosti za
požarno varnost še bolj okre-
pili preventivno dejavnost.
Med drugim bodo večjo po-
zornost namenili izobraževa-
nju operativnih gasilskih ka-
drov. Želijo jih usposobiti za
najzahtevnejše naloge. Pri
tem bi jih naj veliko pridobi-
lo tudi nazive gasilski in višji
gasilski častnik.
Izboljšanje protipožarne
varnosti vidijo tudi v učinko-
vitejšem informiranju. Po-
spešili bodo posodabljanje
sistema obveščanja ob poža-
rih, kar naj bi pripomoglo k
hitrejšemu aktiviranju ope-
rativnih gasilskih enot. Po-
žarna skupnost bo sofinanci-
rala namestitev sirene v Ra-
tanjski vasi, v celotni občini
pa sistem za daljinski vklop
siren in telefonsko povezavo
vseh gasilskih društev. Med
ukrepi, ki jih izvajajo velja
omeniti, da redno preventiv-
no pregledujejo objekte v
družbeni in zasebni lasti in
sproti obveščžoo odgovorne
o pomanjkljivosti.
ROBERT GORJANC
Kloliase v ognju
Namesto, da bi se klobase
vojniškega mešala Prekoška
lepo odimile, jih je zajel ogenj:
delavca tega mesaija sta očitno
premočno zakurila, klobase so
se začele cediti in zajel jih je
ogerij. Mesarjeva tast in tašča
sta pri tem pokazala izredno
prisebnost, saj sta ogenj sama
pogasila. Okoli sto kilogramov
klobas pa je bilo uničenih in je
nastalo za milijon dinaijev
škode.
iifiladoletnika sta se
znesla nad iirvjo
Posebno vandalsko počelje
sta med 21. in 23. julijem zagre-
šila 15-letni A. J. in 13-letni G.
G.. Spravila sta se namreč nad
leseno brv v spominskem par-
ku Trebče nad potokom Bistri-
ca. Z ograje brvi sta odtrgala
več lesenih delov in jih pome-
tala v potok.
Požig?
Za okoli dva milijona dinar-
jev škode je nastalo pri požaru
na vinski kleti 73-letne Marije
Krašovec v Spodnjem Tin-
skem. Zagorelo je v četrtek po-
poldne, zgorelo pa ostrešje ter
prostor za stisksJnico. Zagore-
lo naj bi bilo zaradi požiga -
tega dejanja je osumljen 51-let-
ni Štefan K., ki je že večkrat
grozil, da bo požgal zidanico.
Zaradi bolezni se je že zdravil v
vojniški bolnišnici za živčne
bolezni in tja so ga prepeljali
tudi po dejanju, ki ga je osum-
ljen.
Viamllai v kleti
^'Specialist" za smučarsko opremo
Celjsko Višje sodišče je
potrdilo kazen - leto dni in
šest mesecev zapora - 27-
letnemu Donetu Peškovske-
mu iz Celja, ki je lani se-
demnajstkrat vlomil (naj-
več v kleti) in odnesel za
več kot 750.000 dinarjev ra-
zličnih predmetov.
Peškovski se je »specializi-
ral« za srnučarsko opremo,
ni pa se branil tudi drugih
vrednejših predmetov, ki jih
je našel v kleteh. Ponavadi je
tudi zabrisal sledi za sabo
(popravil vrata oziroma vta-
knil zatič nazaj), tako da so
oškodovanci šele čez nekaj
časa ugotovili, da so imeli na
»obisku« tata. Kljub temu so
ga lani odkrili in 9. oktobra
tudi priprli.
Na sojenju se je Peškovski
zagovaijal, da je kradel, ker
je bil v finančni stiski, oblju-
bil pa je, da bo (nekaterim)
oškodovancem vrnil ustrez-
ne zneske za predmete, ki
jim jih je odnesel. Vendar pa
senat ni mogel mimo tega,
da je v sorazmerno kratkem
času kar sedemnajstkrat vlo-
mil in odnesel predmete pre-
cejšnje vrednosti, zato so mu
izrekli zaporno kazen.
S. Š.
LESNINA LJUBLJAI^A
proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi
izdelki, pohištvom in gradbenim materialom
n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja
TOZD Notranja trgovina - prodajna mreža
Ljubljana, n. sub. o. Ljubljana, Parmova 53
objavlja
prosta dela in naloge
za prodajni center Leveč pri Celju 18
1.	mizarja-servisanta
Pogoji:
-	srednja strokovna izobrazba (IV. ali III. stopnja)
lesar širokega profila, lesar
-	1 leto delovnih izkušenj
-	2 mesečno poskusno delo
2.	viličarista-manipulanta
Pogoji:
-	voznik lažjih delovnih strojev, transportni delavec
(III. stopnja)
-	1 leto delovnih izkušenj
-	izpit za voznika viličarja
-	2 mesečno poskusno delo
3.	vodja skladišča .
Pogoji:
-	srednja strokovna izobrazba (V. ali IV. stopnja)
ekonomske, komercialne, poslovodske, trgovske, le-
sarske smeri
-	usposobljenost za vodenje zahtevnejših evidenc
-	izpit iz varstva pri delu
-	3 leta delovnih izkušenj
-	3 mesečno poskusno delo
Delovna razmerja za objavljena dela in rfaloge bomo
sklepali za nedoločen časa s polnim delovnim
časom.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z opisom dose-
danjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev na
naslov:
»Lesnina« Ljubljana, kadrovsko pravni sektor, Ljub-
ljana, Parmova 53, v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po
sklepu pristojnega samoupravnega organa.
Mrtva po trčenju v
skaJo
v Zidanem mostu seje v ne-
deljo smrtno ponesrečila 19-
letna voznica kolesa z motor-
jem Barbara Tržan iz Velikega
Šiija 11. Peljala se je proti že-
lezniški postaji v Zidanem Mo-
stu, med vožnjo pa je z desno
stopalko zadela v skalo, ki se je
skotalila s pobočja pri kamno-
lomu na rob ceste. Po trčergu
je padla in nekaj nad 15 metrov
drsela po cesti. Obležala je
mrtva.
Fičko Je zgorel
Ko se je v četrtek 25-letni
Branko Rebnak peljal od Do-
brne proti Parošu, se mu je
med vožr^jo nenadoma vnel
fičko. Ogenj je hitro zajel vse
vozilo, zagorela je tudi trava in
stelja okoli vozila. Fičko je zgo-
rel, voznik pa je sam še pred
prihodom gasilcev pogasil tra-
vo in listje. Kot kaže, je nastala
okvara na cevki za dovod ben-
cina in gorivo n^ bi bilo steklo
po izpušni cevi. Škode je na-
stalo za okoli 350 tisoč di-
naijev.
Traktor se Je prevrnil
Preteklo nedeljo seje pri ne-
sreči s traktoijem hudo ranila
9-letna hčerka voznika traktor-
ja Branka Krušiča iz Dobrine.
Le-ta je peljal s traktoijem po
gozdni poti, med vožnjo po
klancu pa je začel traktor drse-
ti, nato pa se je prevrnil na
bok.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JULIJ 1987
Skokov memorlai še vedno privlačen
Enaindvajsetega julija
smo si v Celju lahko znova
ogledali lepo atletsko prire-
ditev, 31. Skokov memorial,
kjer so nastopili atleti iz
Mehike, Kenije, Avstrije,
Italije in Jugoslavije. Po
daljšem času smo doživeli
lep atletski praznik, ki se za
Celje kot mesto atletike tu-
di spodobi. Veselje je bilo v
tem, da so tokrat z dobrimi
rezultati prednjačili doma-
či, jugoslovanski atleti,
med njimi tudi celjski.
Veseli smo zmage obetav-
ne Kristine Jazbinšek v me-
tu kopja in novega državne-
ga rekorda za ml^še mladin-
ce v teku na 400 m ovire Mira
Kocuvana s časom 54,10. Žal
v tej disciplini ni uspel »po-
vratnik« tudi domačin Rok
Kopitar, ki je vodil do polo-
vice proge, začutil težave v
desni nogi in odstopil. Na
vso srečo poškodba ni hujša,
tako da že rahlo trenira in se
pripravlja za nove zahtevne
nastope.
»Zvezda« Skokovega me-
moriala je bila trenutno naša
najboljša atletinja Slobodan-
ka Čolovič, ki je tokrat tekla
na 1500 m in postavila nov
državni rekord. Ob tem je
obhubila, da se bo - če ne bo
poškodovana - zagotovo
udeležila tudi prihodnjega
Skokovega memoriala.
Po zanimivem Skokovem
memorialu, kjer je bila glav-
ni pokrovitelj celjska delov-
na organizacija Kovinoteh-
na, ki je tudi glavni sponzor
AD Kladivar, pa še nekaj za-
nimivih podatkov o doseda-
njih Skokovih memorialih:
Leta 1964 je bil na še sta-
rem stadionu izenačen sve-
tovni rekord v teku na 80 m
ovire, ki gaje dosegla članica
Kladivaija Draga Stamejčič
s časom 10.05. Leta 1973 so
Celjani organizirali polfmale
za evropski pokal, 1976 pa
35. Balkanske igre. Leta 1980
je bil tudi na celjskem stadi-
onu dosežen nov svetovni re-
kord v metu krogle za žen-
ske, ki ga je dosegla Ilona
Slupianek iz NDR 22,36 m.
Leta 1982 je bil meddržavni
dvoboj Kanada - Jugoslavi-
ja, kjer je bilo doseženih kar
sedem rekordov stadiona.
Pred dvemi leti pa je bil
uradni prijateljski troboj
med reprezentancami Cipra,
Italije in Jugoslavije. Na
vseh dosedanjih Skokovih
memorialih so nastopili
mnogi odlični atleti in atleti-
nje iz skoraj vseh držav
Evrope, ZDA, Kanade, Ku-
be, Avstralije, Nove Zelandi-
je ter Afrike.
Po letošnjem Skokovem
memorialu lahko mirno za-
pišemo, da pomeni, po letih
tavanja na mestu, prelomni-
co v pozitivnem smislu. Upa-
mo, da bo to raven obdržal,
če ne že izboljšal. Da pa je v
Celju in okolici zanimanje za
kraljico športov kaže tudi
obisk. Takšnega je treba ob-
držati z dobro kakovostjo pa
čeprav bo za njo potrebno
veliko denaija. Brez tega da-
nes take ali tako ni nič.
TONE VRABL
Foto: LJUBO KORBER
EDI MASNEC
Nekaj simbolike je v tej sliki. Mladi prihajajo, starejši skrbijo za njih. Zanimiva četica
nekdanjih odličnih celjskih atletov, danes atletskih sodnikov in telesnokulturnih delav-
cev ob vsakoletnem srečanju na Skokovem memorialu od leve: »najmlajši«, nekdaj
odličen metalec kladiva, Savinjčan Adi Vidmajer ob Adolfu Urbančiču-Dolfiju, zna-
nemu starterju pa Andreju Peterki, metalcu diska in Pavletu Božiču, zdaj že vrsto let
uspešnemu sodniku. Vsi so zastrupljeni z atletiko ne glede na leta, zato ji tudi pomagajo.
Trije, brez katerih se velikih atletskih prireditev v Celju
pa tudi drugje ne moremo zamisliti: levo neuničljivi atlet-
ski delavec Leo Lang iz Zagreba, ki je med drugim imel
»na vesti« tudi našo Vero Nikolič, celjski športni »maček«
in tudi naš dolgoletni sodelavec Jože Kuzma (tokrat je
vodil press službo) in elektronsko »srce« Peter Drofenik.
Kristina Jazbinšek ni presenetila samo z zmago v metu
kopja na Skokovem memorialu, temveč tudi četrtim
mestom na Univerziadi 87 v Zagrebu. Kristina se smeji,
blizu je njen čas, ko bo ne samo prva dama meta kopja v
Jugoslaviji, ampak med boljšimi tudi na svetu.
Slovenski športni novinar Franci Pavšer, tudi znani
sestavljalec križank, sicer pa doma z našega konca v Žičah
v konjiški občini, se ne spozna samo na smučanje, planin-
stvo in še kaj, ampak tudi na atletiko. Takole je v prostem
času na 31. Skokovem memorialu »predaval« nekdanjima
odličnima jugoslovanskima atletinjama Olgi Šinkovec-
Luncer in Marjani Lubej. Obe sta dali krepek delež v
mozaik celjske atletike, kot ga je s svojimi prispevki dal
tudi Franci Pavšer.
Lepo je biti v dvoje! Levo trenutno naša n^boljša atlet,
nja na 800 m na svetu Slobodanka Čolovič, ki je v Celj
postavila nov državni rekord na 1500 m, poleg nje pa pra
gotovo trenutno najbolj znano sodniško ime v svetu, Št(
fan Jug. Ne na atletskem področju, temveč rokometnen
Štefanova zasluga in pa zasluga Zlatarn Celje je, da sa
trenutno prvo damo sveta v teku na 800 m videli tudi
Celju. Oddolžila se je z rekordom na 1500 m in prijetnii
kramljanjem.
Rok Kopitar (v sredini) je po vseh težavah letošnjo sezono
znova začel odlično. Žal seje prav na največjem domačem
tekmovalcu Skokovem memorialu poškodoval. Poškodbi
menda ni hujša, tako meni tudi zdravnik Rudi Čajevec, Ai
(desno) spremlja Roka po odstopu na 400 m ovire.
Skrivnostni gost Ivo Bajec
Za 90. šahovsko nagradno igro smo pravočasno prejeli 43
odgovorov, med njimi pa jih je bilo 34 pravilnih (Novi Sad).
Nagrajenci: Jožica Zupan, Lokrovec 70, Celje, Franci Kra-
šovec. Koroška 11, Kranjska gora in Zorko Kotnik, Okro-
gaijeva 3, Celje. Skrivnostni gost 90. šahovske nagradne igre
je bil znani strokovnjak za šahovsko področje in novinar Ivo
Bajec, ki gaje v pogovoru spoznal Vili Štrokiz Gorice 34 pri
Celju. Vsi nagrajenci naj nagrade dvignejo osebno v roku 30
dni v oglasno naročniškem oddelku novega tednika - Radia
Celje.
Šaiiovska nagradna igra 91
Šahisti Šentjurja so letos med najaktivnejšimi
v celjski regiji. Med drugim so pripravili tudi
občinsko prvenstvo za leto '87, kjer je zmagal
predsednik regionalne šahovske zveze Celja.
Kdo?
KARLi JANEŽIČ
FRANCi GAZVODA
FRANCI BRINOVEC
Nagrajuje Železarna Štore, kupone z
odgovori pa sprejemamo do 10. av-
gusta.
gorenje
sestavljena organizacija
združenega dela, 0.0.,
Komisija za delovna razmerja
delovne organizacije GORENJE
Procesna oprema, p. o., Titovo
Velenje
razpisuje
• prosta dela in naloge:
1.	orodjar
(2 delavca)
2.	rezkalec
(2 delavca)
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določe-
nih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo končan program srednjega izobraževa-
nja kovinarstvo in strojništvo, smer oblikovalec
kovin,
-	da imajo najmanj 2 leti delovnih izkušenj na ena-
kih delih in nalogah.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na
naslov:
Gorenje Procesna oprema, Sektor kadrovskih, sa-
moupravno- pravnih in splošnih zadev, Partizanska
12, 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po
končanem roku za prijavo.
30. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17,
jurak peti na
evropskem prvenstvu
v Rimu se je končalo mla-
dinsko evropsko prvenstvo
y plavalcu, kjer so uspešno
nastopili tudi štirje člani
plavalnega kluba Klima
p^eptun Celje.
Najboljšo uvrstitev je do-
segel Grega Jurak, ki je na
400 m kravi osvojil 5. mesto,
niedtem ko sta bila Dejan
Tešovič in Grega Jurak v ve-
likem finalu na 1500 m šesti
oziroma sedmi. Pri tem je
treba povdariti, da sta oba
plavalca v" predtekmovanju
na 1500 m dosegla osebna re-
korda, ki pomenita tudi 3. in
4. najboljši absolutni rezultat
vseh časov v Jugoslaviji za
bratoma Petrič. Tanja Drez-
gič je bila 11. na 400 m kravi.
Jure Vračun pa 26. na 200 m
prsno. V prihodnji številki
Novega tednika bomo o so-
delovanju štirih mladih pla-
valcev na mladinskem
evropskem prvenstvu poro-
čali več, saj bomo dobili tudi
informacijo njihovega tre-
nerja Andreja Znidaršiča.
TV
Jože Tanko, plavalni ma-
ratonec iz Celja: »Sodeloval
sem tudi na zadnjem svetov-
nem prvenstvu Capri - Na-
poli, kjer sem med 41. tek-
movalci osvojil 21. mesto, v
svoji kategoriji pa enajsto,
kjer sem izboljšal absolutni
rekord Jugoslavije iz 9,14 na
osem ur in 49 minut. Sodelo-
val sem tudi na tekmi v Bac-
coliju, kjer smo morali pre-
plavati 20 km, nastopilo je
tudi 41 plavalcev maraton-
cev; osvojil sem petnajsto
mesto, 24. pa drugi Celjan
Janko Polšak, kateremu je
bil to prvi nastop v tujini.
Vse skupaj pa sodi v okvir
zaključnih priprav za moj
doslej n^večji tekmovalni
podvig, ki bi ga ne« izpeljal 8.
ali 15. avgusta s startom v
Kopru in ciljem na Marko-
vem trgu v Benetkah. Pre-
plavati bo treba okoli 130 ki-
lometrov, kar pomeni da
bom v vodi dobrih 45 ur.«
V ekipi, ki bo Jožeta Tan-
ka spremljala pri tem podvi-
gu, ki bo ob uspešnem po-
skusu »zaplaval« tudi v knji-
go svetovnih rekordov, bo
okoli 40 članov, med njimi
pa tudi mednarodna sodni-
ška komisija iz Napolija, ker
gre za poskus doseganja ab-
solutnega svetovnega rekor-
da v prostem plavanju in
zdravniška ekipa pod vod-
stvom dr. Vuge iz Ljubljane
s športne medicine dela.
T. VRABL
Hmeljarski
triatlon v
Brasiovčali
V Celju imamo dru-
štvo Triatlat, ki bo 8. av-
gusta pripravilo v Bra-
slovčah 1. hmeljarski tri-
atlon. Gre za prvo šport-
no-rekreativno priredi-
tev takšnega obsega v
Jugoslaviji, ki ga Triat-
let pripravlja skupaj s
turističnim društvom
Braslovče, krajevno
skupnostjo Braslovče in
Partizanom Žalec.
Tekmovanje obsega tri
športno rekreativne disci-
pline. Začeli bodo s pla-
vanjem v jezeru Žovnek
ob 9. uri dopoldne, ko bo
treba preplavati 1500 me-
trov, sledilo bo kolesarje-
nje na 75 kilometrov in še
tek na 15 kilometrov. Ko-
lesarjenje bo okoli jezera
Žovnek preko Polzele,
Podloga, Grušovelj in
Gotovelj nazaj do Polzele
s ciljem v Braslovčah pri
osnovni ^ šoli. Tek bo v
okolici Žovneškega jeze-
ra in Braslovč.
Zbirališče trialtletov bo
pred osnovno šolo v Bra-
slovčah, kjer bo poleg
ostalega tudi poskrbljeno
za dovolj parkirnih pro-
storov.
Kako se prijaviti? Lah-
ko že na Bledu, 2. avgusta
v okviru tradicionalnega
rekreativnega plavanja
ali pa direktno na Dru-
štvo Triatlet Celje, Gre-
gorčičeva 5, 63000 Celje.
Startnina je 5000 din, ki jo
lahko plačate na žiro ra-
čun društva Triatlet
50700-678-67432.
TV
Zmagali so celjski
šahisti
Nekaj dni po občinskem
prazniku Celja so šahisti pri-
pravih tradicionalni hitropo-
tezni turnir, na katerem je
nastopilo devet ekip. Zma-
gali so celjski šahisti v posta-
vi Franc Pešec, Božo Stud,
Matjaž Mikac in Jano Ber-
var. Drugo mesto so osvojili
šahisti Žalca I. ekipa, tretje
Rudar Trbovlje, četrto Žalec
druga ekipa, peto Lava itd.
Branko Malec znova
najboljši
v Kamniku je bilo 5. kolo
enotne republiške lige v stre-
ljanju z MK puško, kjer je
nastopilo 15 ekip. Zmagali
so domačini. Kovinar Štore
je bil peti, Celjani osmi, Žal-
čani pa deseti. Med posa-
mezniki je zmagal odlični
Branko Malec, član Kovinar-
ja Štore, ki je nastreljal 265
krogov, kar je tudi nov celj-
ski rekord. Po seštevku vseh
petih kol vodi Kamnik^ Ce-
ljani so tretji. Kovinar Store
peti, Žalec deseti in »Dušan
Poženel« iz Rečice pri La-
škem enajsti. Do zaključka
lige so ostala še tri kola, po
dosedanjem razpletu pa bo-
do vse ekipe s celjskega ob-
močja ostale v enotni repu-
bliški ligi.
Športna srečanja na
Svetini
Tudi mladinci krajevne
skupnosti Svetina so se
vključili v praznovanje celj-
skega občinskega praznika,
ki je bilo v njihovem kraju.
Pripravili so več športnih
tekmovanj: v šahu je zmaga-
la ekipa KS feava pred Sveti-
no in JLA, v streljanju z zrač-
no puško je nastopilo 10
ekip, zmagala pa je KS Lava
pred ekipo iz Kanjuc in Sve-
tine, srečali pa so se tudi v
malem nogometu, kjer je
zmagala prva ekipa JLA
pred njihovo drugo ekipo in
KS Lava.
Strelci v Brasiovčali
v Braslovčah so v počasti-
tev 22. julija pripravili strel-
sko tekmovarye z vojaško
puško; nastopilo je pet ekip
in osem posameznikov.
Ekipno je zma^la SD Polze-
la pred SD S. Slander Šem-
peter, SD Bratje Hrvatin Li-
boje, SD Žalec in SD S. Šlan-
der Šempeter II. Med posa-
mezniki so bili n^ boljši
Franc Kotnik Žalec, Alojz
Zagoričnik Šempeter in Šte-
fan Ošep Polzela.
TV
Vedno boljša Katja
Mloč
v Radovljici je bilo državno
prvenstvo za starejše pionirje
in pionirke v plavanju. Med
180 tekmovalci iz 34 jugoslo-
vanskih klubov je z našega ob-
močja dosegla največi uspeh
Vele^čanka Katja Mioč, ki je
osvojila štiri medalje: bronasto
na 100 m delfin, srebrno na
200 m kravi ter zlati in s tem
naslov državne prvakinje na
400 m krvi in 200 m delfin. Za-
nimivo, da na tem tekmovanju
niso imeli v vrhu svojih pred-
stavnikov plavalci KUma Nep-
tun Celje.
Šest reprezentantov
v Beogradu bo 1. avgusta
tradicionalno tekmovanje Mla-
dinski pokal republik v atleti-
ki. Iz AK Kovinotehna Kladi-
var Celje bo v slovenski repre-
zentanci nastopilo šest atletov:
Noner, Kukovič, Pere, Mihov-
Ijanec, Strašek, in Winter.
Priznanje KrisUni
Jazbinšek
Posebna komisija republi-
ške atletske zveze pod vod-
stvom predsednika odbora
za tekmovanja AZP Petra
Drofenika je tudi po medna-
rodnem mitingu Skokovem
memorialu podelila tradici-
onalne plakete sozd Iskra,
generalnega pokrovitelja
slovenske atletike, nsObolj-
šim posameznikom. Prejela
ga je tudi vedno boljša jugo-
slovanska metalka kopja,
članica AD Kobinotehna
kladiVEU- Celje Kristina Jaz-
binšek za 4. mesto na Uni-
verziadi 87 v Zagrebu in 1.
mesto na Skokovem memo-
rialu. Povsem pa se je pribi-
žala daljavi 60. metrov in dr-
žavnemu rekordu tudi Ce-
Ijanke Našate Urbančič.
Duo Moulin Rouge je
prodal že 20 tisoč kaset
in deset tisoč plošč. Ker
je produkcija RTV že
pričela s ponatisom, bo-
do do konca leta svoj pr-
venec verjetno prodali v
srebrni nakladi • O nek-
danjem duu, pa triu,
kvartetu in kvintetu
Sfmkter ni ne duha, ne
sluha. Daniel Bedrač pa
modro molči. Tudi naj-
večji se utrudijo • An-
sambel Nočna izmena
irna trenutno zares do-
bro ozvočenje, sedaj ra-
bijo še dobrega tehnika
• Juhuhu stric Vinko in
njegovi so presedlali na
heavy metal. Pravijo, da
tiči vzrok globoko v
podzavesti • Eden zna-
mh slovenskih ansam-
blov (na njihovo željo ga
ne bomo omenili) je
pred nedavnim gostoval
Ptuju, kjer so mu v
zahvalo preluknjali gu-
me. Potem, ko so eno za-
menjali, so se v Ljublja-
no pripeljali z dvema
svedroma v drugi. Pa
pravijo, da glasbeniki ni-
so v nevarnosti. • An-
sambel Panda, ki je lani
dobil nagrado za najbolj-
šega debitanta na Pop
delavnici, se letos s
skladbo Hvala za den^r,
je po mnenju nekate-
rih strokovnjakov ena
jjajboljših z letošnje Pop
delavnice, ni uspel uvr-
stiti v zaključni del tega
tekmovanja. Zato pa bo
•Jeseni izdal prvo kaseto
2 naslovom Lino, za ka-
lero je ves material že
Posnet.
Alpski kvintet je' narod-
no-zabavni ansambel, ki se
lahko pohvali z dolgo tradi-
cijo in veliko popularnostjo
zlasti v tujini. Čeprav jih je
danes že sedem, poleg glas-
benikov sta tu še pevca
Ivanka Kraševec in Oto
Pestner, je ime, ki ga pozna-
jo mnogi ljubitelji te glasbe
ostalo. Za njim se skriva 22
plošč, od katerih so 4 v tuji-
ni postale »zlate«, ob lanski
dvajsetletnici pa je ena po-
stala celo »diamantna«.
Ko je pred enaindvajseti-
mi leti 5 fantov šele dobro
začelo uglaševati svoja glas-
bila in glasilke, so že zbudili
pozornost nekega francoske-
ga managerja. In tako so se
odprla vrata tujine ... 3 me-
sece so igrali v Franciji, po-
tem pa so se kar 9 let potepa-
li po Švici. Na tujem so že
imeli svoje oboževalce, ko
jih doma še poznali nismo.
»Seveda nismo peli samo v
slovenščini,« pravi hudo-
mušni Jože Antonič, vodja
ansambla, »pa to ni noben
greh. Tudi če opevaš Slove-
nijo moraš to povedati tako,
da te razumejo. Res pa je, da
na vsakem nastopu dodamo
tudi venček slovenskih na-
rodnih, tako, da se slovenska
beseda tudi na naših nasto-
pih kar pošteno sliši.«
Med vsemi potepanji po
tujini, danes je to predvsem
po Avstriji, Zahodni Nemčiji
in še vedno po Švici, pa so se
uspeli predstaviti tudi doma.
Ljudje so jih dobro sprejeli
in tudi doma sta dve njihovi
plošči že postali zlati. Morda
tudi zato, ker fantje delajo s
srcem.
Kar dolgo se že držijo v isti
zasedbi. Janez Per se trudi z
baritonom, Vinko Sitar s kla-
rinetom, Edi Semeja s har-
moniko, Ivan Prešeren s tro-
bento, Jože Antonič s kitaro,
tu pa sta še pevca Ivanka
Kraševec in Oto Pestner, ki
je prvzaprav zadnji »novi-
nec« v ansamblu.
Šest fantov in eno dekle si
družinskega življenja lahko
privošči bolj malo. V popreč-
ju pol leta rajžajo po tujini.
Domače oboževalce pa bodo
rcizveselili z dvema novima
ploščama. Tik pred izidom je
plošča, ki jo je Alpski kvintet
posnel s pihalno godbo, ok-
tobra pa načrtujejo še eno
gramofonsko poslastico. No-
vembra pa se bodo približno
teden dni potepali po domo-
vini, da bodo domačim ljubi-
teljem narodno-zabavne
glasbe predstavili svoje nove
pesmi.
Ker se jih »v živo« doma
bolj težko ujame, bodo na
ljubljanski televiziji posneh
oddajo »V Gorjah, kjer sem
doma«, ki si jo bomo lahko
ogledali pozimi.
Alpski kvintet se zdaj še
potepa po Tirolskem. Svoje
dneve preživljajo delovno,
delajo pa s srcem. To se čuti
tudi v njihovi glasbi in uspe-
hi so seveda vidni. Če so vam
všeč, si lahko kdaj pa kdaj za
boljše počutje zavrtite kate-
rega od njihovih valčkov ali
polk. Jeseni pa nikar ne za-
mudite kakšnega njihovega
domačega Irastopa. Kdo ve
kdaj bodo lahko prepevali
spet doma.
ID
Več so na tujem ko doma
Alpski kvintet že 21 let razveseljuje z glasbo
18. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JULIJ 1987
Spet se močno podražil je naš PeTeTe,
a če storitve bodo kaj boljše - nihče ne ve.
Napaka v sistemu
če že vse drugo, zakaj ne bi kdaj
zatajil tudi naš sietem obrambe pred
točo.
Toda zakaj zataji ravno tedaj, ko
pride huda ura.
Draga šola
Ali postaja šolanje vse
dražje, ali je vse manj
denarja; v Slovenskih
Konjicah naj bi celo krči-
li program osnovnega
šolstva.
Da le ne bi bila to pre-
draga šola!
Dražji prekrški
Prihodnje leto se bodo pri nas kaz-
ni za prekrške petkrat in celo deset-
krat povečale.
Bo zato manj prekrškov - ali bo le
večji izkupiček.
Drago doma ...
Naši turisti, ki se vračajo iz bratskih jadranskih
plaž, vzklikajo novo geslo.
Slovenija, draga dežela!
iVIisel za premislek:
česar ne morejo izterjati davkarji, lahko odne-
sejo vlomilci.
Belo-rjavo
Velenjsko Gorenje izvozi več kot polovico pro-
izvodnje bele tehnike. Naše gospodinje morajo
uporabljati vse bolj rjavo.
Ne zaradi take barve.
Gliha skup ...
Za nakup strojev in
opreme bivšega LIK
Savinje se je zanima-
lo že več proizvodnih
delovnih organizacij.
Vse pa so več ali manj
podobne pokojnemu
Liku.
Kupovali bi brez de-
narja!
Poročilo z Jadrana:
v hotelih in zasebnih sobah ter kampih je še
dovolj prostora.
Sicer je pa vse polno!
Po starem
s predlogom, da bi v duty free shopih lahko
kupovali tudi domači lastniki deviz, zaenkrat še
ne bo nič.
Še naprej bomo morali delati po starem: s
pomočjo zdomcev in raznih tujih znancev.
Radi bi bili bolj od-
prti . ..
Ampak ne, tovariši,
tako, da zehamo zara-
di dolgega časa.
Iztok je natanko motril sovražnikovo moč in se
čudil. Zakaj prejšnji dan ni sodil, da seje naletelo toliko
ljudstva v vojsko. Natihoma gaje zaskrbelo, ko bi se bil
uračunal s svojim bojnim načrtom. Spočetka so se
namreč valili gosp oddelki naravnost proti njegovemu
desnemu krilu. Žeje sodil, daje Volk izvohal ponoči,
kje stoji jedro slovenske vojske. Bilo mu je bridko. Vsa
nada, da zmagajo Sloveni, ne da bi se prelivala kri
veljakov in uglednikov, mu je splahovala. Ni se bal, da
bo poražen. Ognil bi se bil rad bratovskemu prelivanju.
Če pa udari Volk z jedrom vojske ob jedro Slovenov,
tedaj bo moral tudi Iztok pozabiti, da kolje Ante, sicer je
bitka izgubljena. Razvnelo bi se tako grozno in ljuto
klanje, kakor ga ne pozna povest dedov o domačih
bojih.
Polagoma se je zdanilo. Nad antsko vojsko je od
vzhoda zažarela krvava zaija. Sloveni so smatrali to za
dobro znamenje; v prsih je rasla zmagoslavna zavest
Izzivači Antov so tekli pred vojsko in dražili Slovene.
»Pridite iz mišjih lukenj, poniglavci, pridite, boječe
podlasice, da si ogledate volčje zobe! Nabrusite si pete,
če hočete živeti! Vaše žene in vaše ljubice naj prosijo
Daždboga za sušo. Zakaj, ni treba dežja na polje Slove-
nov, kropili ga bodo studenci solza! Hu-u-u-u!«
Nekaj raztogotenih Slovenov seje odkrhnilo od mirne
bojne čete in zdivjalo nad izzivače. Treščili so vkup, se
spoprijeli v tesne gruče in se grizoč in tuleč valili med
vojskama.
Tedaj se je Iztoku razveselilo lice. Hrup rogov se je
oglasil iz tobara Antov, ogromna četa seje odtrgala od
gozda in v lahnem teku z naperjenimi kopji in dvignje-
nimi sekirami namerila tja, kamor je Iztok postavil
drhal pastirjev in sužnjev. V lepem redu so poskakovali
Anti, v strnjeni celoti, kakor bi strašen plaz hrumel čez
ravan. Iztok je bil vesel te moči, ugajal mu je grozeči val,
le kruto mu je bilo pri srcu, da ni mogel zajeziti tega
veletoka, združiti ga s Sloveni in ga speljati na bizantin-
sko zemljo, da poplavi in pogazi, kogarkoli bi srečal.
Nenadoma pa se pretoči po vrstah Slovenov tih, zate-
gel vzklik začudenja in bojazni:
»Huni! Alani!«
Iztok se je vzpel v stremenih. Iz gozda se je usulo ob
bokih Volkovega močnega voja krdelo hunskih in alan-
skih konjikov.
»Tunjuševo delo! Pes je prišel Volku na pomoč.«
Iztok je izdrl meč in potipal zapone na pasu in na
šlemu. V njegovem junaškem srcu ni bilo sledu bojazni.
»Konjenico razbijemo mi! Prizanašajte Antom! Nasta-
vite kopja v bran!«
Tako se je glasilo Iztokovo povelje.
Anti so že prevalili dve tretjini ravnine, ki jih je ločila
od Slovenov. Tolpa ni dalje vzdržala. Z glušečim vpit-
jem so jo udrli Sloveni, pastirji in drhal, proti Volko-
vemu krdelu. Volk je pognal mogočni val z vso silo v
tek, sodeč, daje tam glavna moč slovenske čete. Sovraž-
niki so se zagrizli drug v drugega, nastal je krik in trušč,
tuljenje in ječanje, hrestanje kopij, žvenket mečev,
grozna četa je padala in se dvigala, se kotalila po tleh,
odskakovala v beg, se vračala z zamahnjenim orožjem.
Sloveni so izgubili naglo pogum, pričeli so bežati, za
njimi so se ulile reke Antov in sekale, kar so zasegle,
vzklikale v zamgoslavnih vriskih, da seje stresel zrak.
Takrat so zabučali trobci Slovenov. Kakor bi zgrabili
Ante za tilnik, so vsi obstali. Huni in Alani so zaobrnili
konje.
»Prevara, prevara! Za njimi! Tam je mladič, tam, vel-
možje!«
Tako je divjal Volk. Vsa vojska se je okrenila proti
levemu krilu, kjer so stali sami trobci. S tem je obrnila
glavni četi Slovenov hrbet.
Napočil je odločilni trenutek.
Iztok je zamahnil z mečem, prvi sončni žarki so zago-
reli na rosni travi. Oklepi in šlemi so se zabliskali v
soncu. Iztok je plul kakor ptica na čelu težko oborože-
nih konjikov po ravnini. Udarli so Hunom in Alanom v
bok in za hrbet Iztokov meč je švigal kakor misel,
grozno so klali stari vojaki, ki so prišli iz Bizanca. Sproš-
čeni hunski konji so divjali med možico, prvi Anti so se
obrnili in sekalli med seboj. Iztokova konjiča pa je
švigala med pehoto kakor ognjena kača v svitu žarkov.
Ko so se Anti dobro zavedeli in uzrli zlate oklepe in
blesteče šleme, jih je pograbila plahost.
»Hilbudij! Bizanc! Upravda!«
Ti vzkliki so se razlili med stoke umirajočih.
V hipu je bila vojska zbegana, poplašena v zavesti, da
so planih mednje Bizantinci. Anti so pometali kopja v
travo in začeli b^ati proti gozdu. Za njimi je pritisnilo
desno krilo veff^ov. Vsa črta se je razprhnila, gonil je
posamič Sloven Anta in mu bil na pleča. Hunska in
alanska konjiča seje z redkimi ostanki gnala po dolini.
za njo je pritiskal silni meč starega Slovena iz Bizanca.
Iztok je opustil pogon jezdecev. Prebijal se je skozi
bežeče, domala razorožene gruče Antov. Zamahnil je z
mečem edino takrat, če seje mimogrede dvignilo proti
njemu kopje, daje odbil udarec, in vihral dalje. Oko mu
je sevalo izpod šlema kakor jastrebu, ko se spusti izpod
neba in šine za plenom. Po poti, katero je oral njegov
žrebec med telesi, je jezdil tudi Rado, sin Bojanov,
oblečen kot centurio, in še nekaj mladcev, ki so sledili^
ognju svojega poveljnika. Hrup in tuljenje, jok in javk,
vzkliki k bogovom so glušili zrak, suha zemlja je bob-
nela pod nogami beguncev, v gozdu je hreščalo, ko so
trli suhljad z nogami.
Iztok je pridrevil do gozda, odtrgan od svojcev. Iskal
gaje, pa ga ni našel. Pokriti je besno strast in se hipoma
zavedel, da je obdan od vseh strani, da so zaostali celo
Rado in tovariši. Zasukal je konja, da bi ga pognal po
strani v bežeče tolpe ter se presekal do svojih.
Toda v tem trenutku je zagledal iskano lice. V straho-
vitem zamahuje siknil zrak pod mečem, kriknil je, da so
oškropile pene konju grivo: »Kozlič ubije Volka z jezi-
kom!« In že seje zvalilo obglavljeno Volkovo truplo v
pomendrano travo.
Anti krog njega so zatulili v grozi. Iztok seje zakadil v
zbegano množico, za njim so letele sekire, kopja so
škrtala ob oklepu, on pa je divjal preko teles in komaj
nekoliko oprasnjen na nogah dosegel Slovene.
Na bojišče je legla noč. Sloveni so še vedno gonili
polovljene Ante k ognjem. Besne, od veselja poblaznele
davorije so stresale temo, na Perunovem oltarju so
goreli v grmadah ovni in voli, narod je pil iz rogov med
in slavil Iztoka, kateremu je ta zmaga rodila neomejeno
zaupanje in prižgala ljubezen v srcu vsakega Slovena.
30. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 19,
20. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JULIJ 1987
Nosilec življenja - kisili
Ugotovljeno je, da celice
našega telesa dobivajo sa-
mo delček vdihanega kisi-
ka, kar skrajšuje optimalno
življenjsko dobo na polovi-
co. Sovjetski znanstveniki
trdijo, da bi ta naj znašala
140 let. V našem telesu se
celice hitreje starajo v za-
četku življenja in v starosti.
Človek se prične starati
praktično že takoj po roj-
stvu.
Pri 20 letniku pa že odmre
dnevno 10.000 živčnih celic v
možganih, ki niso več nado-
knadene. Zanima nas, ali ki-
sik dodatno še kaj potrebuje,
da je življenjsko al^tiven. S
poiskusi na živalih, so že
pred 100 leti prišli do zak-
ljučka, da zrak, katerega vdi-
havamo naj ne bo filtriran,
kot je danes pri vseh moder-
nih gradbenih objektih. Po-
izkusne miške, zajci in psi so
poginili že v nekaj dneh, za-
prti v steklene kletke, kamor
so dovajali skozi filtre preči-
ščen zrak. Danes vemo, daje
kisik biološko aktiven le ta-
krat, če vsebuje negativno
nabiti ion. Ti neg. ioni se tvo-
rijo pod vphvom ultravijoh-
častih žarkov v velikih viši-
nah. Nastajajo tudi, ako dež-
ne kapljice, ki udarjajo na
mokro podlago, povzročajo
statično elektriko in sicer se
podlaga naelektri pozitivno,
zrak v neposredni bližini pa
negativno, z veliko novimi
negativnimi ioni. Razumlji-
vo je tudi zrak v bližini sla-
pov nasičen z negativnimi
ioni, izmerjene električne
napetosti so znašale do
20.000 voltov. Nastanejo tudi
z bliski. Negativne ione je
možno ustvariti tudi umetno
z ionizatorji, kar je bilo nuj-
no potrebno pri potovanjih v
vesolje. Iz prvih poletov so
se astronavti vračali popol-
noma izčrpani, dokler v ka-
bine raket niso vgradili ioni-
zatorjev.
V prizadevanju, da bi imeli
pri ogrevanju stanovanj čim
manjše toplotne izgube, gra-
dimo tako popolno herme-
tično odvojene bivalne pro-
store, da smo že primorani
vgrajevati naprave za ustvar-
janje umetnih neg. ionov.
Dosti Jugoslovanov si je že
nabavilo ionizator, ne da bi
vedeli in bili podrobneje sez-
nanjeni, kaj je njihov glavni
namen. V Budimpešti imajo
vsi mestni avtobusi vgrajene
ionizatorje, ker dokazano
stopnjujejo zbranost in kon-
centracijo šoferja. Ker tvori-
jo takozvane »suhe ione« je
stranski produkt nezaželeni
ozon (O3) ki skozi oksidacijo
uničije rdeče krvničke. Po-
polnejši je HIDRO-TROMA
ionizator, ki deluje na princi-
pu vodnega curka, spominja
na že omenjeni pojav pri sla-
povih. Že samo enominutno
vdihavanje hidro-ionov za-
dostuje, da nato preko cele-
ga dneva naše celice z ioni
osiromašeni kisik ne samo
sprejmejo, temveč tudi pre-
delajo. V Sovjetski zvezi bi-
ologi in zdravniki že dalj ča-
sa opazujejo skupino poi-
skusnih oseb, ki dnevno vdi-
havajo hydro-ione. Zdravje
in vitalnost teh ljudi sta za-
vidljiva. Običajno prične
sposobnost sprejetja kisika
upadati po 30. letu ko je 70%
tja do 40% pri 65 letih. Poiz-
kusne osebe ohranjajo to
lastnost konstantno s 70%
sprejetega kisika še po 50 le-
tu starosti.
Na Kavkazu leži blizu
majhnega slapa naselje, ka-
terega prebivalci dočakajo
zelo zdravi visoko starost. Iz
roda v rod se prenaša običaj,
da se vaščani vsako jutro ko-
pajo v tej ledeni vodi pod sla-
pom in vdihavajo okoliški
zrak. V Andih živi na 1500
metrih pleme s povprečno
starostjo 100 let. Tudi v Hi-
malaji živi visoko v gorah
pleme Hunzas, ki se odlikuje
po visoki starosti. Ženske ro-
dijo še pri 60 letih, moški pa
postanejo očetje še z 90 leti.
Antropologi so bili presene-
čeni nad vitalnostjo ljudi iz
teh visoko ležečih naselij.
Nimajo težav s srcem ali krv-
nim obtokom. Glavna hrana
teh ljudi je: pšenica, ječmen,
proso, ajda, čičerka, krom-
pir, špinača, korenje in go-
moljasta zelenjava. Meso uži-
vajo zelo redko in vedno
skupaj s česnom in čebulo.
Ker ni dovolj mleka, nado-
knadijo maščobe iz pešk ma-
relic, iz katerih pridobivajo
po posebnem postopku olje
že tisočletja. To olje je boga-
to z vitaminom B 15, katere-
ga pomembnost je nam zna-
na šele 30 let. Nahaja se v
semenih in kalčkih. Poveču-
je sposobnost krvi, da bolje
sprejema kisik in tako bolje
oskrbuje ceUce s kisikom.
Pomaga tudi jetrom pri nji-
hovi funkciji odstrupljeva-
nja, pospešuje krvni obtok,
da sprejmejo dovolj kisika
tudi možgani, kot največji
porabnik kisika v našem te-
lesu.
Ako vse to vemo, se lažje
odločimo za dopust na mor-
ju ali v gorah, posebno tisti,
ki živimo v mestih. Primer-
jalne meritve so pokazale, da
je visoko v gorah v enem ku-
bičnem centimetru zraka do
10.000 negativnih ionov, v
mestih 500 in v zaprtih pro-
storih le še 20 do 50. Tako
nizko število ionov zadostuje
za ohranitev življenja, za bi-
ološko obnovo celic pa jih
ostane zelo malo. Kdor v si-
cer dovolj ogrevanem pro-
storu začuti »da ga mrazi« ali
»da je nekje prepih« naj odi-
de za par minut na sveži
zrak, počutje bo ob vrnitvi
povsem drugačno. Pri kadil-
cih opažamo podoben lažni
občutek mraza, prostor jim
nikoli ni dovolj topel, ker za-
radi obloge na pljučih, celice
ne dobivaj o _ zadostno količi-
no kisika. Še dobro, da se
telo bori proti takim sajam
na pljučnih mehurčkih s kr-
či, ki povzročijo kašelj, sicer
bi se še zadušili. Prostor,
kjer spimo, je še posebno
nujno zračiti. Izogibajmo se
zadrževanja v prostorih, kjer
je veliko predmetov iz plasti-
ke. V spalnico ne spada po-
hištvo z umetnim furnirjem,
tapete »ki jih lahko umiva-
mo« in talne obloge iz umet-
nih vlaken. Že tako okrnjeno
število neg. ionov so poseb-
no v »prijetno« toplih pro-
storih prepolarizira v neko-
ristne pozitivne ione. Kirurgi
se izogibajo težjih operacij v
zimskem času. V Innsbruc-
ku na Tirolskem, ne operira-
jo v času pojave fena, to je v
času, ko na odvetrni strani
gora pritekajo zračne gmote
v dolino, kjer vlada višji
zračni pritisk. Tu se hitro
komprimirajo in s tem ogre-
jejo. To vodi v prepolarizira-
nje neg. ionov v pozitivne.
Odtod tudi migrena pri lju-
deh, ki pomanjkanje teh zelo
pomembnih ionov še poseb-
no močno občutijo. Ionizator
bi bil takim osebam še po-
sebno v korist.
L. M. Gradec
Pijavčnica
Družina jegličevk nam je dobro poznana in jo
sestavljajo v glavnem enoletna, dvoletna ali trajna
zelišča, včasih pa tudi grmovnate rastline. Rastejo
po vsej Zemlji, vendar jih je največ na severni polo-
bli. Poznamo okrog 20 rodov, ki štejejo skupno od 900
do 1000 vrst. Žuželke skrbe za opraševanje, ki je pra-
viloma navzkrižno.
Med njimi je tudi pijavčnica (Lysimachia nummula-
ria L.). Rastlina je polegla, dolga do 50 cm. Steblo ni
razvejano, je štirirobo in poraslo z nasprotnimi, kratko
pecljatimi listi ki so okrogli ah jajčasti z gladkimi
robovi. Značilnost za pijavčnico je rozeta sestavljena iz
sedmih listov, ki so pri vrhu stebla večji kot pri dnu in
cvetovi živorumene barve so na dolgih pecljih. Cvetovi
so znotraj temno rdeče pikčasti.
Pijavščnica raste po vlažnih travnikih, ob jarkih in
med vlažnim grmovjem. Cveti sredi poletja od junija
do konca julija in tedaj tudi nabiramo celo rastlino s
koreninami vred. Dobro očiščene rastline moramo
hitro posušiti na prepihu, da cvetovi ohranijo svojo
barvo.
Ker pijavčnica spada med jegličevke ima podobne
snovi kot trobentica in zdravilni jegUč. Najpomemb-
nejši so saponini, ki rahljajo in odpravljajo sluzi, nato
še čreslovine, rudninske soli, encim primverase, kre-
menčevo kislino.
Zaradi teh zdravilnih snovi služi pijavčnica za zdrav-
ljenje prehladnih obolenj, zaradi čreslovin pa jo ljud-
sko zdravilstvo uporablja tudi za zdravljenje prebav-
nih motenj. Podobno kot zdravilni jeglič čisti kri in
izloča vse strupene snovi, ki vplivajo na nastanek pro-
tina in revmatizma. Zaradi obilice kremenčeve kisline
pospešuje presnavljanje. Zato jo ljudsko zdravilstvo
ponekod uporablja tudi za preprečevanje notranjih
krvavitev, prebavnih motenj ter za čiščenje nečiste
kože.
Za pripravo čaja vzamemo eno veliko žlico drobno
zrezane pijavčnice in poparimo s pol litra vrele vode,
pokrijemo in ohlajeno precedimo ter pijemo po tri
skodeUce na dan. Lahko kombiniramo z mnogimi
zdravilnimi rastlinami, kot so lapuh, brezovo listje,
lučnikovi cvetovi, janeževimi plovodi in glogom.
Čaj je primeren za prehladna obolenja, za čiščenje
krvi.
Ljudsko zdravilstvo priporoča pijavčnico kuhano na
vinu proti griži in notranjim krvavitvam. Dodamo še
rožmarin in dobimo napitek ki olajša težave pri pljuč-
nici, težkemu dihanju in suhemu kašlju. Nekoč so z
vinom v katerem so kuhali pijavčnico, spirali rane, ki
se niso hotele zaceliti.
B.J.
Pečeni žiinkrofi
Potrebujemo: za testo: 200 g moke, eno žličko soli in 250 g
surovega masla. Za nadev: dve čebuli, 250 g govedine kot za
biftek, dve žlici rozin, eno žlico olivnega olja, pol žličke mlete
sladke paprike, zmlete kumine in soli.
Čebulo olupimo in jo sesekljamo. Govedino razrežemo na
zelo majhne koščke. Rozine namočimo, nato pa jih dobro
odcedimo. Razgrejemo olje, na njem prepražimo čebulo, prili-
iemo eno osmino vode in kuhamo, da voda skoraj povre. Nato
lodamo zrezano govedino, rozine, papriko, kumino in sol ter
ražimo, da koščki mesa lepo porjavijo.
Moko sol in surovo maslo zamesimo v drobljivo maso,
odamo tri žlice vode in sestavine zgnetemo v čvrsto testo.
Lazvaljamo ga na 3 mm debelo in iz njega izrežemo kroge s
iremerom 12 cm. Na vsak krog damo 1 in pol žličke nadeva in
estene robove navlažimo. Nato kroge preganemo, robove stis-
lemo in mesne žepke polagamo na nepomaščen pekač.
*ečemo jih pri 200 "C 5 do 10 minut ter ih ponudimo vroče.
30. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 21,
22. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JULIJ 1987
30. JULIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 23,
24. STRAN - NOVI TEDNIK
30. JULIJ 1987
Se je čas,
zagotavlja Martin Krpan, minister Gregor
pa nič ...
Po uspehu albuma Od vi-
šine se zvrti in zmagi na
Pop delavnici so se fantom
iz skupine Martin Krpan
kar naenkrat in zelo na širo-
ko odprla vrata v slovenski
glasbeni prostor. Martin
Krpan je sicer že doslej do-
segel nekaj vidnejših uspe-
hov zmaga na zagrebškem
YURM-u in subotiški Omla-
dini - vendar so led dokonč-
no prebili šele s svojim tret-
jim albumom, ki mu ne-
sporno daje odločilen glas-
beni pečat vokal Vlada Kre-
slina.
Skupina Martin Krpan je
torej prav zdaj na vrhu svoje
glasbene poti, vendar ni no-
benega razloga, da tukcO ne
bi ostala nekaj časa. Od de-
vetih skladb z albuma jih je
kar šest v zadnjih mesecih
postalo uspešnic, čeprav no-
bena ni bila narejena v ta na-
men. Vlado pravi, da so sa-
mo »Je v Šiški še kaj odprte-
ga?« delaU malce bolj spo-
gledljivo s poslušalci in zato,
da bi se komad prepeval tudi
v gostilnah. Tudi ideja, da
začne Martin Krpan delati
glasbo, ki je še vedno ročk,
dovolj trd in neskomerciali-
ziran, a vendar poslušljiv tu-
di za tiste, ki ne marajo te
zvrsti, je njegova. Album Od
višine se zvrti je prvi, ki je
izšel pri slovenski Založbi
kaset in plošč RTV Ljublja-
na, nastajal je skoraj dve leti
- naklada pa je potem v hipu
pošla. Najbrž zato, ker založ-
niki še vedno niso veijeh, da
se da Martina Krpana tudi
prodajati. Saj, minister Gre-
gor tudi v slovenski glasbeni
srenji največ pove takrat, ko
molči...
Popularnost in koncerti, ki
se vrstijo po vsej Sloveniji,
so za Martina Krpana hekaj
novega in lahko smo le vese-
li tega - fantje se tega še niso
dobro navadili. Vsak kon-
cert odigrajo pošteno, play
backa ne poznajo, poslušalci
pa imajo na koncu občutek,
da imajo Krpanovci svojo
glasbo zares radi in ne igrajo
le zato, da poberejo" denar.
Trenutno imajo v skupini si-
cer kar precej kadrovskih te-
žav, vendar jih uspešno rešu-
jejo. Basista Tomaža Sršena
ki je za približno mesec za-
pustil skupino in odšel v
ZDA, uspešno nadomešča
Miro Tomassini, bobnarja
Dadija Kašnarja, ki je še so-
deloval na albumu, pa je za-
menjal Robi Vidic. Čimprej
bo treba najti tudi dobro za-
menjavo za klaviaturista
Aleša Khnarja, ki se zdaj in-
tenzivno ukvarja z otrokom
Martina Krpana. Kot zanimi-
vost še to, Agropop je prav-
zaprav prvorojenec Martina
Krpana, saj je nastala ideja
za novo skupino prav na va-
jah Krpanovcev; razposajeni
otročič pa seveda zahteva ve-
liko časa in dela ...
Martin Krpan bo torej tudi
po spremembah zasedbe
ostal Martin Krpan, zatrjuje-
jo fantje. Morda bo njihov
naslednji album - o tem za-
enkrat sicer še ne razmišljajo
tudi zaradi slabih izkušenj -
le še za odtenek bolj rockov-
ski. »V skupini smo se zdajš-
njega uspeha skor^ prestra-
šili in malce nas skrbi, da bi
poslušalci zahtevali še ko-
rak, dva v tisto smer, ki je
sami ne maramo. Glasba, ki
jo delamo, je namreč naša, z
njo in z besedili poskušamo
nekaj povedati - to pa bomo
le dotlej, dokler jo bomo de-
lali z veseljem«, pripoveduje
Vlado, ki obljublja, da bomo
Martina Krpana slišali sep-
tembra tudi na Celjskem.
IVANA FIDLER
Gospodarstveniki
ne bi imeli uspeha v
gostinstvu - radi de-
lajo račune brez krč-
marja.
Za naše gospodar-^
stvo očitno ni več zdra-
vila - obstaja samo še
evtanazija.
Dogodki v gospodar-
stvu niso več igra z og-
njem - to je že piroma-
nija.	,
MARJAN BRADAČ
Zdravilna voda v Dobrini
Pred kratkim je ob podpo-
ri šentjurske raziskovalne
• skupnosti izšla Balneološka
študija o vodnem izviru v
Dobrini, ki sta jo napisala
doktorja Janez Kraševec in
Ivan Moser. Gre za vodni iz-
vir, ki po opravljenih bioke-
mičnih raziskavah obeta
razvoj zdraviliške dejavno-
sti v kr^u.
Voda je akratopegega zna-
čaja, kar pomeni, da vsebuje
več soli; na kilogram pa so
izmerili poprečno 514 mili-
gramov rudninskih snovi.
Poprečna temperatura na
površini je nekžO več kot 15
stopinj Celzija, vsebuje pa
največ Kalcija in magnezija,
kar preprečuje in blaži koro-
narna in revmatska obole-
nja. Zaenkrat je o vodneri
izviru znano še to, da iz dvd
globinskih tokov prihaja poi
prečno 30 sekundnih litrom
vode, pričakujejo pa, da je i
globini voda veliko toplejša
kot na površini.
V krajevni skupnosti Lokaj
pri Žusmu so že začeli z ure-
janjem okohce vodnega izvi-
ra, uredili so dostopne poti,
in reizširili izvir v manjše ko-
pališče, kjer se zdaj že lahko
kopajo. Na pobudo krajev-
nega odbora Rdečega križa
so ustanovili tudi gradbeni
odbor, ki bo bdel nad nadalj-|
njim urejanjem vodnega iz-
vira. Še letos naj bi strokov-
njaki repubUškega geološke-
ga zavoda in celjskega Raz-
vojnega centra ter Nivoja
opravili globinske raziskave,
krajani pa naj bi poskrbeh za
osnovno gostinsko-turistič-
no ponudbo. Nekaj več kot
100 metrov od izvira je na-
mreč stavba nekdanje os-
novne šole, kjer bi za začetek
lahko uredili nekaj preno-
čišč in osnovno gostinsko
ponudbo.
IVANA FIDLER
Tudi sneg iiiadi
Fotografija ni vzeta iz arhi-
va. Posneli smo jo pred štiri-
najstimi dnevi na smučišču
na Ledinah. Tudi v najbolj
vročem poletju je mogoče
nad kočo, ki leži na jezerski
strani Savinjskega sedla, uži-
vati v prijetni smuki.
Poleti uporabljajo ledin-
sko smučišče predvsem raz-
ni smučarski klubi pa tudi
posamezniki. Tisti pač, ki
bolj kot morje ljubijo »dil-
ce«. Zakaj pa ne? Višinsko
sonce poskrbi za zagorelo
polt, sneg pa za to, da ni pre-
vroče. Pa še cene niso preti-
rane. Vožnja prtljage s tovor-
no žičnico stane 600 din, kar-
ta za vlečnico pa 2500 din na
dan. Od spodnje postaje to-
vorne žičnice pa je do Ledin
približno poldrugo uro hoda.
N. K.
9. nadaljevanje
Ne vem kolikič smo spet načenjali »Ja-
majko« in Ostani z nami«. Celo Magda je
pela zraven, to ni bilo v navadi, Sonja je
duhovičila. Ljubica in Brigita sta se pletli
okrog Tadeja. Pesmi kot da je zmanjkalo,
šlo nam je vse bolj na otročje. Dolgo smo
tako ubijali čas, druščina se je počasi razgu-
bila in pospala. Že zdavnaj sem bil odložil
kitaro, sedel sem na tleh, z glavo naslonjen
na Katarinino posteljo. Tako zvit in čudno
sključen sem zaspal, noben hudič ne ve,
kako dolgo sem ždel v tem naključnem po-
ložaju, prebudil sem se ves zlomljen in z
bolečo hrbtenico. Nihče se ni spomnil, da bi
me bil zbudil in spravil do spodobnega le-
žišča, Katarina je mirno spala. Jezno sem
pretegnil ude in jo gledal, najraje bi jo bil
klofnil okrog ušes: vs^ ona, vsaj ona bi se
lahko bila zmenila zame, tudi če bi se bil
zleknil preko njene postelje, komu bi šlo to
pod nos!? Nobene še nisem posilil, še vsilji-
vo dotaknil ne. Zagrenjen in z mučnim ob-
čutkom opeharjenega sem skočil čez okno,
nikogar, ki so stali pred vrati in govorili,
nisem opazil. Moja postelja je bila res
sladka!
Domačini Velike Kamenice, razpotegnje-
ne srbske vasi, kamor so nas bili odpeljali
na nedeljski obisk, so bili resnično gosto-
ljubni. Sestopili smo ob presušeni reki in
stara pevska družba se je sama od sebe po-
stavila v krog - takoj so nas našli in se
zrokovali z nami. Iz sence starega drevesa se
je kadilo, veter namj e nanašal v nosove
sveži vonj pekočih se klobasic. Na stopniš-
če, v senco velikih divjih kostanjev, so pri-
nesli pijačo. Najedli smo se žgočega slanega
mesa, drobih čez čebulo in kruh, nekateri
smo tudi pridno pili. H kitari so nato počasi
nakapljali mladi iz vasi, vendar mi je kmalu
zmanjkalo njihovih pesmi, da sem zato, ker
naših niti iz vljudnosti niso poslušali, odne-
sel strune lepo stran. Ko sem se čez nekaj
časa vrnil, so s silnim navdušenjem razbijali
steklenice, to je bil njihov neobvladani na-
čin proslavljanja. Obsedel sem zraven Tade-
ja in Ljubice, ki sta si s koščkom stekla
rezala po rokah in se bratila (sestrila!), zra-
ven Brigite, ki je z litrom vina zahvala svoj
rojstni dan, zraven Emila n Sonje, ki sta se
ne vem zak^ bridko držala, in seveda zra-
ven Katarine, ki se je igrala na tleh z mivko
in kamenčki. Na odprtem prostoru je vlada-
la prva popoldanska vročina, najbolj trde
vrste.
Pri nas se to ne bi nikdar zgodilo, v Srbiji
se je: povabili so nas, naključne znance in
prvič videne ljudi, na proslavljanje njihove
ohceti. Že prej smo poslušali težki ritem
domače muzike, nekaj zijal je prekoračilo
most, ki nas je bil ločil do njih, zdaj pa smo
se postavili v vrsto pred dolgim slavljen-
skim prostorom. Smeje so si nas ogledovali,
mladi in starejši, potem je iz zvočnikov do-
mačega ansambla zagrmelo kolo na našo
čast. Takoj sem bil za hec, prekrižaU smo
roke in se pomešali z opitimi gostitelji, prah
se je dvigal v enakomernem prestopanju
nog. Na sredo so prinesh gaj bo piva, beli in
z zlatom vezeni svatovski šali so se pregibali
v vetru. Počutil sem se ravno tako sprošče-
no, navdušeno in neobremenjeno, rešen
vsega vsakdanjega, kot pred letom na Ja-
ponskem, ko sem se nad pristaniščem na
daljnem Hokkaidu zlil z naključno pijansko
gručo, s katero smo proslavljali, sam ne vem
kaj, do norosti. Lepo se je včasih spozabiti,
prijetno je, če ti je v vsem vseeno in če
odpišeš tisto, kar ti dela dan težak in moreč.
Svatom, mladoporočencema, kumom, glas-
benikom, vsem smo bili očitno všeč, prisrč-
no so se zlih z nami, brez predsodkov ali
narodnostnega razlikovanja. Vendar nekdo
je moral skvariti to bratsko razpoloženje,
tokrat je bil to komandant, ki je trmasto
zahteval vrnitev v Karataš. Dolgo smo se
prerekali z njim, gostitelji so nas vlekli nazaj
medse, pomagal jim je zven harmonik in
kitar. Docu je bilo zameriti njegovo trmo in
togost, njegovo neprilagodljivost, skoraj vsi
smo hoteU ostati in nobene sile nam ne bi
nihče storil, če bi se vrnili pozneje, kot je
bilo dogovorjeno. Ampak ne: predpisi in
določila so nekaterim ključ varnega in pred-
vidljivega življenja, tu niso imela človeška
čustva in človeška duša nič. Še zadnji upor-
niki smo se navsezadnje spravili na avto-
bus. Besno in omalovaževalno sem pritegnil
zlajnanim srbskim napevom, prvič in zad-
njič, kričal sem, dokler me niso izdale glasil-
ke. Žal mi je bilo za izgubljene lepe ure,
iskreno žal, ničesar nisem imel potem več
od nedelje.
Morda še to: Magdi sem izročil pred dve;
ma dnevoma napisane liste, a tokrat se ni
vrnila s poljubom.
Lepo vreme se ni več izgubilo, ponedelj-
kovo jutro seje ogrnilo z živo barvo vstalega
sonca. Skrivaj sem pogledoval k Magdi; bila
je žalostna in gledala je v tla. Pred vhodom v
staro razmajano vozilo, s katerim so naS
voziU delat, sem jo ogovoril. Po kratkeifl
molku je odgovorila, da ji je hudo, da bi šla
najrajši domov, daje vse, kar ji pišem, veli-
ko preveč zanjo, da si tega nikoh na zasluži-
Potolažil sem jo na čimbolj preprost način,
da bo pač že kmalu konec, da ji nihče noče
nič žalega, da me naj sprejme za občudoval-
ca brez zahtev. Dalje nisem vrtal vanjo, ni-
sem je vprašal, kaj ji pomenim, koliko ji j^
vredna moja pozornost. Zato sem bil vesel,
da sem jo lahko udobrovoljil; na trasi se j«
že smejala in bila spet tista mlada, radoživa,
čeprav tiha in - kdo bi vedel!? - vsakdanja
deklica.