St. 7.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 13. februarja 1924.
Leto. VI.
Glasilo ».Samostojne gp kmetijske stranke za Slovenijo",
celoletno poln' četrtletno
Naročnina:
....................Din 23--
tno ::::::.... .......12M
.....................Din T-
'............Din 1--
Posamezna številka
Hmet pomagaj si sam, In svoje stališče v državi uravnal si sam!
Inserati:
mali oglasi do 9 petit vrst ...... , ....	& Dim K
večji inserati od 10 petit vrst naprej.......i Din 2--
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta ....	& Din 3*-
Urednistvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši ,.Ekonoma".
Vse cenjene naročnike, ki. še do danes niso poravnali naročnine za letošnje leto, opominjamo zadnjič, da čimprej poravnajo naročnino, ker bomo sicer prisiljeni, da jim ustavimo nadaljno
pošiljanje lista.	UpraTa „ Kmetijske ga listaj
Klerikalci sa cenlralisem.
Kako so grmeli klerikalci pred volitvami proti centralizmu, kako so rohneli, da ne odnehajo preje, dokler ne bo izvojevana popolna avtonomija Slovenije, toda še predno so prišli v skupščino, že so avtonomijo zatajili in že so se udinjali centralizmu,
Z Markovim protokolom je bilo izvršeno prvo izdajstvo avtonomije s strani klerikalcev. Drugo izdajstvo pa je sledilo za petami, in sicer se je zgodilo tedaj, ko je zahteval dr. Korošec od kralja v imenu slovenskega naroda, da se imenuje samoradikalna vlada. To je tista vlada, ki nam je dala petkrat zvišani zemljiški davek, ki nam je dala kuluk in vse druge blagoslove 18. marca.
Vsa ta nova bremena so končno pričela ljudstvu odpirati oči in trumo-ma je pričelo ljudstvo zapuščati stranko radikalnih zaveznikov. Človek bi mislil, da bo to nesporno dejstvo vendarle iztreznilo klerikalne kulukarske generale in da bodo ti pričeli vsaj sedaj, ko jim je pričela teči voda v grlo, izvajati res ljudsko politiko.
Toda naši kulukarji so zalezli že tako globoko v radikalni objem, da se ga očividno več ne morejo oprostiti. In tako smo doživeli, da so dne 7. februarja klerikalci v tretjič slovesno izdali avtonomijo.
Ta dan je imel namreč poslanec dr. Kulovec v skupščini velik govor, tekom katerega je prečital oficijelno načelno izjavo Jugoslovenskega kluba o notranji ureditvi države. Dr. Kulovec je izjavo prečital, to se pravi, da je bila izjava premišljena in da mu ni ušla.
V tej izjavi je dejal posl. dr. Kulovec v imenu vesoljne klerikalne stranke, da je ta za enega kralja, edinstveno državo, en parlament in eno zakonodajo.
To se pravi z drugimi besedami: Slej ko prej naj odločuje v vseh vprašanjih edinole centralni parlament v Beogradu. Vsa uprava pa bodi še v naprej v rokah centralne vlade v Beogradu. Sploh bodi ves državni aparat enoten, kar pomeni centralističen, kakor so še pred kratkim klerikalci sami imenovali unitarizem (edinstvenost).
Zakonodajna avtonomija Slovenije je s tem slovesno pokopana. Ker kakšna avtonomija nam še ostane, če pa jo more osrednji parlament v Beogradu, v katerem Slovenci pač nikoli ne bodo imeli večine, vsak hip ovreči. Kakšna avtonomija naj bo, če bo pa še vnaprej vsa uprava Slovenije popolnoma pod komando osrednje vlade v Beogradu?
Kakor leta 1918, kakor leta 1919 in kakor pri Markovem protokolu, tako so ga kulukarji polomili tudi sedaj. Vse svoje pravice so izročili drugim, sebi pa niso izgovorili nobenih pravic. Kakor leta 1918, tako so tudi sedaj pozabili izgovoriti sebi — kot.
Lepo je končno od klerikalnih kulukarjev, če so se končno odločno izrekli za našo državo. Tudi mi smo odločno za našo državo, zaradi tega pa še dolgo nočemo priznati, da bi morala Slovenija samo dajati, prejemati pa le — prazne obljube.
Prav značilno je, da je isti dan, ko dr. Kulovec, govoril v skupščini tudi tovariš Pucelj. Dr. Kulovec je podajal centralistične izjave, tov. Pucelj pa je nastopil proti centralističnemu režimu. Dr. Kulovec je izročal Slovenijo Beogradu, tov. Pucelj pa jo je reševal. Dr. Kulovec je namreč zastopal gosposko politiko, tov. Pucelj pa ljudsko, zlasti podeželsko.
Pa še nekaj si je treba zapomniti! Dr. Kulovec je podal centralistično izjavo dober teden dni po odgoditvi občnega zbora »Kmetijske družbe«. Ali je bila mar izjava dr. Kulovca plačilo vladi za njeno protipostavnost v Kmetijski družbi!
Ali naj slovenski kmet zmago centralizma plačuje še s Kmetijsko družbo?
V tretjič so izdali klerikalni kulukarji slovenskega volivca. V četrtič ga ne smejo in zato tovariši na delo in oznanjajte povsodi, kako si klerikalna stranka predstavlja avtonomijo, ki bo upravljana — iz Beograda.
Naj š prihranijo to avtonomijo — za sebe!
Uiitefislvo na deželi.
Dasi SKS ni nikdar nastopala proti učiteljskim zahtevam in dasi je učitelj-stvo stalno podpirala, ker je dobila v učiteljstvu kmetijske strokovnjake, je vendar učiteljstvo po večini zavzelo fronto proti SKS. Zapustili so kmeta in vstopili so raje v gosposko stranko, za katero delajo na vse pretege. Kmeta se sramujejo, četudi so povečini kmečki sinovi. Hočejo biti pač nekaj več in zato hajdi med demokratsko gospodo. So to v resnici možje na zgrešeni poti in zato bodo ostali tudi popolnoma sami, izolirani, brez zaslombe na desno in levo.
Vstopili pa so v našo stranko, hvala Bogu, vsi v resnici nesebični, idealni in požrtvovalni učitelji na deželi, ki se ne boje delati brezplačno za blagor našega ljudstva. Naša stranka nima sredstev in ne more plačati ne delavcev v njeni organizaciji, še manj pa kupovati volilcev. Pri demokratih so vsi agitatorji mastno plačani in z denarjem kupujejo tudi glasove in zato kot vzgojitelji naroda porazno vplivajo na moralno vzgojo ljudstva.
Učiteljstvo bi moralo imeti stalen stik z ljudstvom tudi izven šole in zato je dana najlepša prilika, ako mu pomaga pri gospodarskem napredku, bodisi s podukom ali pa pri organizaciji za gospodarsko osamosvojitev kmečkega in obrtniškega stanu. Vsi taki delavci so si pridobili popolno zaupanje in splošno spoštovanje kmečkega ljudstva in to v resnici tudi zaslužijo. Kmečko ljudstvo je uvidevno in dobro ve, da bo z gospodarskim napredkom tudi kulturno napredovalo.
Zaslužijo pa zaničevanje vsi oni, ki temu prekoristnemu delu direktno ali indirektno nasprotujejo.
Leta 1920 je bilo vse zavedno kmečko ljudstvo zbrano v taboru SKS in ni bila daleč končna in odločilna zmaga nad SLS, da ni padla zdravemu pokre-tu v hrbet ravno podeželska inteligenca in predvsem učiteljstvo, ki se je
prvo zoperstavilo kmečkemu gibanju. Dobivali so posamezniki naravnost ogromne vsote za agitacijo proti osamosvojitvi podeželja in to iz enostavnega razloga, ker to ni bilo po godu koruptnim ljubljanskim bankirjem in njihovemu valpetu dr. Žerjavu. Udinjali so se za denar tej pokvarjeni družbi in zato jih z upravičenostjo pošteni kmetje prezirajo. Le tako naprej in uvideli bo-dete, kakšen uspeh bo doseglo vaše razdirajoče delo. Prišel bo hud obračun in s tem tudi vaše spoznanje zmote; ali prepozno bo. Po toči ne pomaga zvonenje. Prežalostno je dejstvo, da smatra gotovi del učiteljstva SKS kot edinega nasprotnika in popolnoma pozabi, da je njen pravi nasprotnik SLS. Posamezniki to celo javno in glasno povdarjajo. Ne trudijo se, da bi pridobivali pristaše iz vrst SLS, ampak je njihov nečedni namen le ta, da zbegajo, organizirane kmete z neslanimi frazami, da napravijo neslogo ia razdor v kmečki stranki, pa če tudi bi SLS ob zaželjeni likvidaciji SKS dobila neprimerno večji dal, kakor pa bi oni zamogli kupiti z bančnim denarjem. Dosegli pa bodo le to, da se bo SLS le še ojačila in pa, da bodo sami ostali popolnoma izolirani na suhi veji.
SKS je iznova vstala in izlečila bo vse rane, katere so ji prizadejali v hrbet ob zadnjih skupčinskih volitvah. Stranka jih je spoznala, ve za vsacega in si je zavarovala tudi ledje. Danes SKS dobro ve, kdo je z njo in kdo je proti njej. Ne bo več slepomišenja in prevar.
To naj si zapomnijo vsi prizadeti. Povabljeni in dobrodošli vsi učitelji, ki ste dobre volje in pripravljeni za delo med narodom. Vsi, ki ste prijatelji kmečke grude, brez pomisleka vstopite v vrste prvoboriteljev za zmago kmečke misli, ki je na krepkem pohodu v celokupni državi. Bodite uverjeni, da bo vaše delo rodilo dobre sadove in narod vam bo hvaležen.
Ha¥žn@ težave.
Davčni vijak s tako silo pritiska na kmečki stan, da bo skoro spravil vse grunte na boben. Osebna dohodnina se odmerja tako nezmiselno, da ne moremo več verovati v trezno razsodnost davčnih uradnikov. Res je, da je ta zakon podedovan še k Avstrije, ali še bolj je res, da je za dandanašnje raz-
mere tako krivičen, tako h e smiseln, da ga je treba takoj premeniti. To uvide-vajo tudi okrajni davčni referenti. Ne razumemo pa, zakaj je taka natančnost v izvrševanju tudi nesmiselnih zakonov samo tedaj, kadar so v breme davkoplačevalca. Kadar dobimo p* kak hov zakon, ki je v prid enemu ali drugemu,
takrat so takoj na delu gospodje od davkarij, da ga tolmačijo tako, da čimbolj derejo. Zakon o davku na poslovni promet se glasi, da so tega davka prosti vsi obrtniki, ki nimajo več kot dveh pomočnikov. Naše davčne oblasti so stvar obrnile in smatrajo za obrtnike (zanat) samo rokodelce. Nikjer v državi tega zakona ne tolmačijo tako, samo v Sloveniji ga tolmačijo na način, kakor si ga ne upa tolmačiti niti finančni minister.	s
Ovaduhov je vedno dosti. Znan nam je slučaj, ko je v Ljubljani pri okrajnem davčnem oblastvu nekdo de-nunciral svojega soseda, da je prodal za več stotisoč lesa iz gozda. Ovaduh je v javnem prostoru sam priznal, da je i., storil iz maščevanja. Davčna oblaki, ne da bi se prepričala, če je ovadba resnična, je ovadenega obdavčila tako, da j« ogrožen njegov obstoj. Ovadeni se je pritožil, pritožba čaka na rešitev in bo morda čakala še leta. Ker pa pritožba nima odložilne moči, tirja davkarija ves predpisani davek, dasi sama zna, da mu je,krivično odmerja*. Ker denarja nima, bo moral prodati svojo živino, da si ohrani streho. To je taka krivica, da kliče do neba! Samo naši davčni organi se za to ne zmenijo.	*
V Beogradu imamo 21 klerikalnih tigrov. Vprašamo jih, kje so, da odpravijo te krivice. Tu je polje za delo! Noben izgovor ne velja! Pred volitvami ste obljubljali znižanje vseh davkov, a danes, ko imate vso moo v svojih rokah, se ne zmenite za te največje potrebe ljudstva. C« lahko dosežete, da se protipostavno odgodi občni zbot Kmetijske družbe, boste tudi lahko dosegli pravično razdelitev davkov. Ker pa je vaše delo napisano v Markovem protokolu, v katerem ste izročili slovenskega. kmeta radikalom v odiranje, zato vam pravimo, da ste navadni ljudski sleparji!
Ljudstvo propada pod pezo davkov, klerikalni tigri pa se ne ganejo. In vendar bi lahko mnogo dosegli. Zakaj pa so znali preskrbeti svojim agitatorjem draginjske doklade že za naprej? Zakaj pa so tu znali iztisniti iz finančnega ministra milijone in milijone.
Ali so jih izvolili agitatorji ali kmetje?
Ce agitatorji, note« naj de!ej» tudi le za nje.
Ljudstvo p« pravi, da jih je izvolilo ono in zato jik v prihodnje ne bo vet volilo. Oni za agitatorje, ljudstvo pa za sebe! Tako pravi pravica!
Lepi jansčar.
Roman.
Spisal Rado Murnik.
Taki spomini so se zbujali Saldi, ko je sedela na obzidnem hodniku in gledala proti Blagajevemu gradu. V obzidanem vrtu je bilo še toplo, iz gozda pa so veli hladni toki. Bledi oblaki so rumeneli, se počasi ozarjali in rdeli na jasni sinjinl Rujno zanebje je tlelo in se užigalo kakor nad žerjavico. Na travnikih so godli čirički, po mračnem vzduhu so švigali netopirji; v hosti so vpili mladi orli.
Kate je prišla javljat, da je večerja pripravljena. Salda jI je mignila, da se ji ne ljubi.
Polagoma so bledele krotke večerne luči in barve. Med grmovje in drevje so legale široke sence. Močneje je dehtel bezeg v večernem hladu. Iz hoste se je razlegal žalostni smeh žolne in otožno je pozvanjalo tam za gričevjem. Že je lilo nočno črnilo na zemljo in oblake. Salda je pogledala kvišku in zazrla na zahodnem nebu ozki srebrni srp prvega krajca, ki se je svetil kakor dvignjena ostra sablja. Vstala je in šla v svojo Izbo.
Pritekla je Kate s smolnato trsko, prižgala svečo na bronastem svečniku, se nerodno priklonila gospodični, ji želela »lahko noč« in odšla.
Slabotni svit je trepetal po pisanih stenskih preprogah na prenosnih stojalih in se boril s sencami na stropu. Največ prostora v sobici je zavzemala velika in široka pernica; odgrnjene zavese so kazale dvoje blazin s čopi na ogalih in fino svilnato odejo. Ob zglavju je stal težak stol s pretirano visokim naslanjalom in blazinico. Tla pred posteljo je pokrivala risja koža. Na mizici je bil
med vezilnimi proji razpet kos platnenega prta z začetimi okraski; blizu njega je ležal na nemško prevedeni roman »Pontus und Sidonia«, lična pahljača in okroglo ogledalce med dvema belima lesenima goloboma. V kotu je slonelo stojalo s preslico in srebrnim vretenom. Pod precej visokim, odprtim oknom je bilo troje hrastovih stopnic. Skozi odprtino je dovajala hladilna sapa vlažno vonjavo sosednjih gozdov in livad. Zunaj v grmičju je pel slavček svoje milosladke pesmi; žalibog so se oglašale tudi napihnjene žabe v svoji blatni palači za gradom in regljale z brezobzirno zarobljenostjo zmerom eno brez konca in kraja.
Salda je vzela pahalico in si ž njo hladila razgreti obraz. Počasi je hodila po izbi gorindol in mračne misli so ji rojile po glavi.
»Majnard me vabi na svoj grad: pozabil je in misli — da sem pozabila tudi jaz! Pozabil me je, kakor otrok igračo; pokončal je igračo in jo zagnal v kot. Majnard, Majnard, kaj si mi storil! Kako me razburja že samo tvoje ime! Kadar se srečata najini duši v nočnotajnih sanjah — .ah, samo v sanjah! — kako oživi tedaj moja ljubezen do tebe lepa, mlada, neoskrunjena, veličastna! Kako se oklepam — ob sivem dnevi — zlate lepote onih begotnih sanj, ginljivih varavih čarov... Kako si prizadevam po takem blaženem snu ves dan, da bi si obnovila one čudovito krasne prikaze v izvirni prelepo ti! In ne morem. Ali te ljubim še vedno, Majnard? Ne, ne! Sovražim te. Moj užaljeni ponos, moj črt je velikan proti pritlikavki ljubezni. Haha, morda je želela pa le — Mila, da me je povabil? Da, Mila ni mirovala, dokler se ni vdal in poslal celo pijanega viteza. Mila mi hoče pokazati svoja »nebesa« in se mi iztiha rogati, češ: Kaj pa ti,
Salda, stara lilija? — Poznam zvito kačo, haha! Imenitno soprogo si je izbral grof Majnard. Frauensteinerji so bili že zdavnaj vitezi, ko so bili Doljanski še konjski hlapci! Ob Milini strani ostane Majnard večni selski plemič, večji kmet med manjšimi kmeti. Jaz bi ga bila spravila k zibeli mastnih in častnih služb, na dunajski dvor, ali pa tudi v Ljubljano, da bi bil vsaj vicedom ali deželni glavar. Mila ga je degradirala samo za sužnja vsakdanje zakonske ljubezni. Pretkana hinavka se mu je znala odrekati in ga priklenila s svojo vrlo dobro pre-udarjeno uzdržljivostjo, s svojo afektirano hojo, s svojim priučenim smehom; s svojo paradno po-hlevnostjo in paradno nedolžnostjo ga je priklenila bolje, nego odkritosrčna Salda, ki ni umela tako krotiti in pritajevati svojih čuvstev!«
Razjarjena je stisnila dragoceno pahljačo, da jo je zlomila in raztrgala. Vrgla jo je v kot in stopila na stopnice k oknu. Globoko je dihala vase sveže vale nočnega vetra. Lasje so se ji razpletli in jo pokrivali kakor gavranja krila. Na nebu so migljale zvezde; mladi mesec se je bil že skril za holmovjem. Kar je Salda prestrašena skočila od zidu: mimo okna je pošastno tiho »višavi«, velika senca.
»Buhuhu«, je trepetal glas sove.
Sveča se je ocejala. Plamenček se je vil »a razne strani. Njegov nemirni svit je ojasnil zdaj klop, zdaj vrata, zdaj stenske preproge, ki so se majale v ponočni sapi in rahlo udarjale ob zid. Pisana vešča se je zadevala brneč ob okno, ob svečnik, ob Saldino roko in pustila tam fin sivkast prah. Strastno je, krožila ob luči in se naposled zaletela naravnost v plamen. Zasmilil se je Saldi lepi metulj, hotela ga je rešiti. Ali že so se vnela nežna
krila v palečem plamenu; sveča je zasvetila močneje, dvignil se je lahen dim. Opekla in ožgana je padla drobna živalca mrtva na mizo.
»Ali se zgodi tudi meni tako?« je šinilo Saldi po glavi in njen dih je vel preko luči, ki je oživljala beloto njenega obraza in vratu.
Počasno si je jela spletati kito in premišljevala svojo nakano.
»Kaj za to, če poginem tudi jaz... Izgubila sem vse, izgubiti nimam ničesar več. To življenje, slabejše nego v samostanu? In ako se mi posreči — kakšna žalost na Blagajevem gradu, kakšno veselje v mojem srcu! Ako bi jima zastrupila dete, bi trajala njiju tuga prekratko za moje dolgoletne muke. Ugrabiti jima moram hčerko. Nič ne bosta vedela, kje je, kaj trpi, ali sploh še živi, aH ne: ta morilna negotovost naj jima počasi razjeda srce. Njiju trajna žalost bo meni trajno veselje, zadoščenje in tolažba!«
Odložila je šapelj, usnjati pas, zapono in vrhnjo obleko. Mehke gube so se ovijale njenih prožnih udov. Veka so ji bila težka; jela jo je boleti glava. Trudna se je slekla, upihnila luč in zategnila posteljna zagrinjala. Navzlic utrujenosti dolgo ni mogla zaspati.	^
Zdajci se j« živahno dvignile v postelji. Kakor blisk hipoma razsveti teme« prepad, tako se je zasvetila Saldi misel, ki je pregnala vse druge osnutke ia vse dvome.
»Erazem je preneroden; klapcem ne morem zaupati. Davi pa sem videla ob Kolpi na hrvaškem bregu cigane... Izlepa ne bi mogla najti spret?, ne.iših pomagačev. Bog daj, da ne bi odpotovali prekmalu. Takoj jutri pojdem v ciganski tabor!«},
(Dalje sledi.) ,,
felik g©w@r tov. Puclja.
Ostre obsodbe radikalnega režima. — Proti zapostavlianiu Slovenije. — Za iienaSenSe davkov, la pravice podeželskega ljudstva. — Za kmetijski napredek Slovenije. — Proti krivičnim davkom-
— Pravi ljudski zastopnik je govoril.
Istočasno, ko se je izjavil poslanec Kulovec v imenu SLS za centralizem, ' je imel tov. Pucelj v skupščini velik in odločen govor za pravice kmetskega ljudstva. Ker je njegov sijajen govor tudi jasen dokaz, dia brani SKS pravice kmetskega ljudstva tako, ko nobena druga stranka,, priobčujemo v celoti- govor tov. Puclja po stenograf-skem zapisniku. Tov. Pucelj je govoril:
Gospodje narodni poslanci! Državni budžet ali kakor ga mi lepše imenujemo državni proračun, o katerem nam je čast razpravljati, je najvernejša slika današnjega velekapitalističnega režima, je najjasnejši izraz stremljenja meščanskih strank in obenem najočit-nejši dokaz, kako se v pretežno kmetski državi ne sme budžetirati, ako se noče upropastiti najvažnejšega in najštevilnejšega stanu in s tem tudi blaginje celega naroda in vse države.
Naš državni proračun kaže, da je danes gospoda na vladi, in sicer ona gospoda, ki ne ve, kaj je trpljenje, ki ne ve, kaj je delo, ki ne ve, kaj je trd košček kruha, in zato je naravno, da nima srca za onega, ki dela.
Naši državni dohodki, ki si jih iščejo gospodje iz sedanje vlade, pričajo, da si ljudstvo ni pridržalo glavne besede, da si n! pridržalo politične moči v svojih rokah, nego da jo je izročilo meščanskim strankam, ki ga sedaj v zahvalo za to izkoriščajo.
Proti izsesavanju malih.
Državnih dohodkov naše države sedanja vladna večina ne išče po progresivnem načelu, to je pri onih, ki največ imajo in ki najlažje zaslužijo, nego jih prevali na one, ki največ delajo in najmanj imajo in ki najmanj zaslužijo. In ker je med temi, ki tako težko plačajo, dobrih 80 odstotkov malih kmetov in obrtnikov na deželi, je jasno, da skuša sedanji režim, ki tema dvema stanovoma ni naklonjen, iztisniti in izprešati iz njiju kar največ mogoče. Z eno besedo: vse breme državnih izdatkov in ponekod zapravljenja, je sedanja viada naložila na ramena malega podeželskega človeka, kar pričajo posebno glasno izvozne in uvozne carine, takse in pristojbine ter dohodki iz monopola.
Že samo to načelno naziranje o državnem budžetinanju nas je pristaše kmetijske stranke prisililo, da smo proti današnjemu režimu, da nimamo zaupanja v današnjo vlado in da moramo glasovati proti predloženemu proračunu, čeprav ljubimo to državo in vemo, da potrebuje v kritje svojih Izdatkov tudi dohodke.	>
Toda mi, gospodje, imamo v načelu še druge vzroke, da ne moremo glasovati za proračun. (Tomo Popovič: Nema vas mnogo!) Enajst nas je, pa imamo upanje, da nas bo vsak dan več, vas pa vsak dan manj in to nam daje veselje do življenja
Proti zapravljanju.
Gospodje, drug razlog, da ne moremo kot pristaši kmetske stranke glasovati za predloženi proračun, je ta, da sedanja vladna večina nima pojma, česa v sedanjih časih najbolj potrebujemo.
Sedanja vladna večina nima pojma, kaj je varčevanje, sedanja vladna večina ne ve, da smo po vojski obubožali in da je zlasti propadel mali podeželski stan.
Vse države, ki so bogatejše nego je naša, ki imajo dobro administracijo, ki imajo dobre stranke na vladi, so prišle do spoznanja, da je edina rešitev in spas iz sedanjega stanja samo v tim, da se prične z varčevanjem. Mi smo pa doživeli veliko čudo, da je samo naša država tista, ki ne čuti potrebe po varčevanju in ki je prekoračila lanski proračun za 3 in pol milijarde dinarjev. Povsod se kažejo prizadevanja in tendence, kako bi se državni izdatki zmanjšali, četudi s še tako trdimi sredstvi Povsod se državniki trudijo zato, samo pri nas, kjer je gospod finančni minister spočetka še kazal nekoliko nagnjenja za to in je zlasti pri uvozni carini začel nastopati pot zaščite malega producenta, se kaže, da ostanemo pri sedanjem principu in da ne skušamo zmanjšati državnih izdatkov.
To, gospodje, sta dve načeli, ki nam branita, da ne moremo glasovati za sedanj proračun, pa naj bi bila naša .vlada v vseh drugih svojih ukrepih ne vem kako dobra in naj bi, ne vem kako dobro upravljala našo državo.
'Ali na žalost, gospodje, ko bi ne bilo razlike v tem kardinalnem vprašanju, bi sedanja večina ne mogla uživati na-
šega zaupanja. Zakaj? Naj mi bo v tem pziru dovoljenih nekoliko primerov.
Beseda za Slovenijo!
Moj klub mi je poveril nalogo, naj zlasti iz Slovenije navedem stvari, ki nas posebno bolijo. In zato, gospodje, mi dovolite, da se pečam zlasti z razmerami tam gori pri nas.
Davčno enakost zahtevamo!
Prvo in glavno, kar smo ves čas želeli, prvo in glavno za kar smo se borili, tudi ko sem bil še jaz v vladi, in kar nam je bilo svoječasno že obljubljeno, je naša zahteva po izenačenju davčnih zakonov. Ako hočemo, da smo ujedinjeni, da smo ena država, moramo imeti enake pravice in enaka bremena In dolžnosti. Brez izenačenja davkov je to izključeno!
Ena glavnih nezadovoljnosti v Sloveniji je neenakomerno plačevanje davkov. Gospodje! Še tako težki in še tako veliki davki ne bi bili nikdar tako breme, kakor so neenakomerno in nepravično razdeljeni davki Kajti gospodje! Če imamo še tako težko breme, nas to ne bo tako hudo bolelo, če imamo zavest, da nosimo to breme vsi enako, kakor nas pa boli spoznanje, da izmed desetih to breme nosi eden težko, 9 drugih pa poleg njega lahko koraka in ne čuti tega težkega bremena. Ni čudno potem, da se je med našimi brati, zlasti pa med našimi hrvatskimi brati s tako lahkoto udomačilo geslo: »Pa ako smo si brada, naše kese nisu Sestre.«
Slovenija ima najbolj razvit davčni aparat, najbolj vneto davčno uradni-štvo, ki pravi, da neče kvariti »davčne j morale«, pa prehaja pri tem iz enega | ekstrema v drugega in kvari pri tem ne samo davčne morale, temveč tudi najprimitivnejše zaupanje ljudstva v pravičnost davčne oblasti.
Kdo je kriv osebne dohodnine!
Stari avstrijski davčni zakon o osebni dohodnini je tista pijavka na ljudskem blagostanju, ki more ob preveliki vnemi poklicnih faktorjev uničiti vsako pridobitveno eksistenco. Naši odgovorni faktorji iz leta 1918 so v svoji kratkovidnosti ali morda v prevelikem takrat opravičenem narodnem navdušenju izročili tudi to davščino Beogradu, ne da bi se istočasno pobrigali, da se raztegne ta davščina na celo državo ali pa v doglednem času ukine tudi v Sloveniji. Še več! Takratna narodna vlada v Ljubljani je celo bivše deželne naklade podržavila in zato imamo danes tako strašne davščine pri nas v Sloveniji, da naš kmet in obrtnik zopet toneta v dolgovih ali pa padajo zadnji hrasti in sadnje smreke po naših izmučenih kmetskih gozdovih, ki bi smeli biti le nekaka kmetska rezerva za slabe letine ali za nesreče.
Slovenija se prezira!
Centralna vlada je gluha za vse pritožbe naših gospodarskih organizacij in jih dosledno meče v koš. Naša trgovska in obrtna zbornica, ta lepa institucija v Ljubljani, se briga in opozarja merodajna mesta, to je finančno ministrstvo, na vse krivice, ki se gode v Sloveniji, mu pošilja od časa do časa točne spomenice, lepa navodila in dobro izdelane memorandume, iz katerih bi moglo to ministrstvo uvideti, kakšne krivice se gode nam, kar sem povedal že pri zakonu o taksah. Toda ti gospodje, ki imajo dolžnost, da čitajo in se bavijo s takimi stvarmi, imajo gluha ušesa in dosledno vse take spomenice mečejo v koš. Drugače si ne moremo misliti, da bi se nam dogajale take krivice. Kot vzgled naj prečitam tu spomenico, ki jo je poslala trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani dne 20. oktobra lanskega leta naravnost v kabinet gospoda finančnega ministra in ki obravnava izločitev pribitkov za bivše deželne doklade in odmerne podlage za invalidski davek in za izredni državni pribitek. Dotična spomenica se glasi:
»Z naredbo z dne 4. novembra 1918, št. 44 (Uradni list št. 4 z dne 9. novembra 1918), je Narodna vlada SHS v Ljubljani prevzela vrhovno vodstvo in nadzorstvo vseh avtonomnih oblastev in naprav v Sloveniji in s tem prevzela nase funkcijo bivše deželne avtonomije na vsem svojem teritorijalnem območju. Hkrati je odredila, da se vse dotedanje deželne naklade in davščine vseh vrst brez vsake izjeme do nadaljnega ukrepa pobirajo in zaračunavajo v isti izmeri ln na isti način kakor doslej.
Na podlagi te naredbe so se pobi- i rale do konca leta 1919 deželne do- j klade h direktnim davkom na ozemlju j bivše Kranjske v izmeri 55%, na
ozemlju bivše Štajerske v izmeri 70% in na ozemlju bivše Koroške v izmeri 80%. -
S finančnim zakonom za 1. 1920/21, pa se je pobiranje bivših deželnih do-klad z različnimi odstotki ukinilo in odredilo, da se izža dne 1. januarja 1920 pobirajo enotne deželne doklade v izmeri 70% poleg dotedanjih vojnih pribitkov pod skupnim nazivom enotni državni pribitek. Le na hišno najemni davek v Ljubljani se pobira mesto prejšnjih 55% deželnih doklad 60% enotni državni pribitek.
Ker se pobira v Sloveniji in Dalmaciji bivše deželne doklade hkratu z vojnimi pribitki pod skupnim imenom enotni državni pribitek, so enotni državni pribitki v Sloveniji in Dalmaciji izdatno višji, kakor v ostalih pokrajinah, v katerih se je obdržala deželni avtonomiji na ozemlju bivše Avstrije podobna avtonomija okrožij (n. pr. na Hrvatskem in v Vojvodini komitatska oblastva), ker se doklade, ki se pobirajo za ta oblastva, ne smatrajo za državne pribitke.«
Tukaj, gospodje, se nam je že napravila v tej razliki velika krivica. Človek bi pričakoval z vso pravico, da se bo pri nas postopalo enako, kakor v teh komitatskih oblasteh. Dalje pravi ta spomenica:
»Razlike se pokažejo osobito pri preračunavanju skupne obremenitve, n. pr. pri hišnonajemnem davku, ki dosega v Zagrebu 18.2% od čiste najemnine, v Ljubljani pa 32% ali pri teciva-rini III. razreda, na katero se pobira na Hrvatskem 70% ni oziroma 95% ni državni pribitek (60% vojni in 10% j oziroma 30% dohodarinski pribitek), i dočim se na občno pridobnino v Sloveniji in Dalmaciji pobira 130%, oziroma 170% državni pribitek. (70% bivše deželne doklade in 60%, oziroma 100% bivši vojni pribitek.)
Razlike s pobiranjem bivšim deželnim dokladam enako vrednih doklad le deloma izenačijo, kajti v drugih pokrajinah se te doklade ne smatrajo za državni pribitek in se ne vštevajo v od-merno podlago za invalidski davek in za izredni državni pribitek po čl. 18. do 80. zakona o proračunskih dvanajsti-nah za mesce julij, avgust in september leta 1923. Nasprotno se v Sloveniji plačuje invalidski davek in izredni državni pribitek tudi od onega dela državnih pribitkov, kateri se prehodno do vpostavitve oblastne samouprave pobira kot nadomestilo za bivše deželne (avtonomne) doklade.
Da se v interesu izenačenja davčne obremenitve odpravi ta neenakomer-nost, katero davkoplačevalci v Sloveniji težko občutijo, prosi Trgovska in obrtna zbornica, da se člena 157. in 142. predloga finančnega zakona za leto 1923/24 popolnita v tem smislu, da se pribitek, katerega plačujejo davkoplačevalci v Sloveniji za nadomestilo bivših deželnih doklad (člen 145. in 146. finančnega zakona za L I920'2l), izza dne 1. januarja 1923 ne všteva v odmerno podlago za invalidski davek in za izredni državni pribitek.
S tem bi se vsaj nekoliko omilila davčna obremenitev Slovenije, ki naj po državnem proračunu za leto 1923/24 plača itak 14,454.500 Din direktnih davkov več, nego so bili proračunjeni za proračunsko leto 1922/23.«
Jaz mislim, gospodje, da je ta predlog in ta nasvet Trgovske in obrtne zbornice tako opravičen, da je tako utemeljen, da bo samo nadaljevanje krivic, ki so se nam godile do sedaj, ako boste imeli zaprta ušesa proti temu predlogu in ga ne boste upoštevali.
Krivična odmera davkov v Sloveniji.
Znano mi je tudi, da so sami organi gospoda finančnega ministra predlagali izmeno stope za odmero osebne dohodnine, kajti ta je posebno strašna. Pred vojno so bili ljudje v Sloveniji, ki so imeli 100.000 kron dohodkov na leto in od tega plačali dohodnino, bele vrane. Zato je bila takrat stopa, ki se začne Pri 100.000 kron dohodkov, opravičena in nas radi tega ni bolela. Danes se pa lahko najsiromašnejšemu človeku iz kmetskega stanu ali iz takozvanih prostih profesij dokaže, da ima 100,000 kron dohodkov. Zato je ta stopa tako strašna, da mora gospod finančni minister na vsak način pristati na to, da jo prilagodi današnjim valutnim razmeram in jo temu primerno zmanjša. Kajti, gospodje, dogodi se lahko, da najsiromašnejšemu kmetu morete dokazati, da ima 25.000 dinarjev kosma-; tih dohodkov. Nikakor pa ne more pla-| čati tej vsoti pripadajočega davka, kajti i takrat, ko mora plačati davek, je to bomo vsoto že davno potrošil. Toda
nihče ga ne vpraša, če more plačati ali ne, ampak ga eksekutor enostavno za-rubi in mora poslednja kravica iz hleva, da plača ta davek. Čudno je, da gospod finančni minister kot denarni čuvaj današnjega režima sedi celo takrat na ušesih, kadar pridejo njegovi lastni organi, ki so poklicani, da se brigajo za državne finance in ki mu pripovedujejo kake krivice se gode davkoplačevalcem in kako je sedanje stanje ne-vzdržljivo, ter da ga je treba na vsak način ublažiti. Posebno še, ker obstoja to strašno breme samo pri nas v Sloveniji in v Dalmaciji, torej v dveh naj-pasivnejših krajih naše države. Če propade kmet, propade ves narod!
Vsled strašne obremenitve pri nas propada kmet in kjer propada kmet, tam gre vse rakovo pot. To smo videli v svetovni vojni. Centralne države so propadle šele takrat, ko so se nahrbtniki vračali prazni v mesta. Ko je zmanjkalo najpotrebnejših živil, takrat šele so se zrušile centralne države. Zato pravim, ako propade kmet, propade narod in propade s tem tudi država. (Klici na levici: Tako je!)
Pouk bodi prost!
Naj navedem tu samo en vzgled kako priprost narod sodi — ne glede na breme — o nemoralnosti nekaterih novih bremen. Tu gre za takse na šolska izpričevala. Neka kmetska občina se je bavila na svoji seji s to ustavi nasprotujočo takso in mi je poslala resolucijo, ki je za one, ki so celo iz tega iskali državnih dohodkov, prava mora-lična klofuta. Ta spomenica se glasi:
»Zakon o taksah in pristojbinah določa v tarifni postavki 311. sledeče: Na izpričevala učencem koncem šolkega leta ali za potrdila med letom na osnovnih šolah za vsak razred 5 dinarjev.
Sicer so po tem zakonu (člen 5. točka 6.) siromašne osebe (stariši) oproščene plačevanja takse, a je mnogo starišev, ki imajo po več otrok v šoli in so jim ta plačila z ozirom na vedno naraščajočo draginjo izdatno gmotno breme.
Pomislimo, koliko stane v sedanjih draginj, razmerah vzdrževanje otrok, a dohodki so nesigurni! Šoloobiskujoči otroci morajo za šolski obisk imeti boljšo obleko, ker ne morejo hoditi v šolo v obleki in obuvalu, katero lahko rabijo doma. Koliko stanejo danes knjige in šolske potrebščine že za osnovne šole!
Mnogi torej ne bodo zahtevali polletnega izpričevala oziroma potrdila. S tem bodo otroci, ki že željno pričakujejo izid klasifikacije, izgubili veselje do šole oziroma do učenja, a mnogi stariši ne bodo obveščeni o napredku svojih otrok in vsled tega ne morejo vplivati vzgojevalno na otroke. Pri takih stariših se bo vsled tega pojavila tudi malobrižnost, kar bo zopet v veliko škodo otroški vzgoji.
V slučaju, da se iz navedenih vzrokov ne vplača taksa in otroci ne dobijo izpričevala, oziroma potrdila, bi jim razredni učitelji napovedali rede. Toda, ali je sigurno, da bodo otroci svojim starišem napovedali rede po pravici? Otroci, ki imajo dobre rede — nedvomno. Vprašanje pa je, ali tudi oni otroci, ki imajo v enem ali drugem predmetu slabši red? Iz bojazni, da jih stariši pokarajo, jim bodo izid klasifikacije zamolčali ali pa napovedali boljše rede. Ali se s tem ne navajajo otroci k neodkritosrčnosti in laži? To bi bilo v vzgojevalnem oziru neizmerno kvar-ljivo.« —
Torej preprosti kmečki možje so prišli do prepričanja, da se bodo otroci navadili celo lagati, če jim stariši ne bodo mogli dati teh 5 dinarjev, da jim učitelji prilepijo koleke na šolska izpričevala. Dalje pravi ta resolucija:
»Ta določba bi imela torej z ozirom na napredek, vzgojo in moralo zelo slabe posledice.
Iz navedenih vzrokov je občin, odbor v svoji redni seji dne 27. 1. 1924 soglasno sklenil, obrniti se na mero-dajno oblast, da vpošteva te razloge ter tarifno postavko 311/1 izpremeni v 1 toliko, da velja označena taksa samo za odpustnice oziroma odhodnice.«
Na vsak način je torej treba, da pride vlada oziroma gospod finančni minister do tega prepričanja, da se morajo te takse odpraviti oziroma ublažiti administrativnim potom in to takoj!
Proti izmozgavanju društev!
Ker navajam primere ozir. vzglede taks, naj navedem še sledeči primer. Naše sokolsko društvo je hotelo prirediti veselico. Sokolska društva kakor tudi orlovska in druga društva v Slo-
veniji imajo po svojih štatutih pravico, da morejo prirejati javne prireditve, gledališke predstave, koncerte itd. ne da bi morala za to zaprositi oblastnega dovoljenja. Toda kaj se je zgodilo? Finančna kontrola, ki je čitala člen 99. taksnega zakona je prišla do prepričanja, da mora sokolsko društvo zaprositi za takšno dovoljenje, ker ta člen predvideva, da se mora za tako prireditev plačati taksa 10 dinarjev, in da mora sokolsko društvo radi tega prositi za oblastno dovoljenje, da potroši to takseno marko za 10 dinarjev. Gospodje, to je absurdnost, do katere morejo dovesti samo zakoni, ki se delajo na brzo roko in ki imajo samo ta namen, da pride gospod finančni minister do denarja za kakršnokoli ceno.
Pa, gospodje, vse bi bilo dobro, če bi nam današnji režim za ta strašna bremena dajal vsaj nekaj nazaj za naše potrebe, da bi nam dal vsaj nekaj, kar je za nas potrebno in koristno in kar bi bilo neposredno zopet koristno za dTžavo. Toda, gospodje nočejo niti slišati o naših potrebah. Naj mi bo dovoljeno navesti samo nekaj vzgledov iz Slovenije.
Žrebčarna na Selu.
Gospodje, pri nas v Ljubljani smo imeli krasno žrebčarno, krasno organizirano pastuharno z dragocenim konjskim materijalom, ki je bila ponos slovenskih konjerejcev in ponos prejšnje naše uprave. Toda, gospodje, že za časa mojega ministrovanja sem našel malo umevanja za to krasno institucijo, ki je bila koristna v prvi vrsti za naše kmete. Našel sem torej malo umevanja za to institucijo in le s skrajnim naporom se mi je posrečilo, da smo to institucijo vzdržali. Toda žalibog komaj dva meseca po mojem odhodu je ta naprava propadla, ker ljudje, katerim jt bila poverjena, niso imeli zanjo nobenega umevanja. Toda še več. Našel sem tako malo umevanja, da so me, ko sem interveniral pri raznih ministrstvih in opisoval velike koristi, ki jih ima ta žrebčarna posebno za naše kmetijstvo, gospodje začudeno vpraševali, kako je to, da se ta žrebčarna sama ne rentira in da svojih izdatkov sama ne pokriva. (Smeh.) Gospodje, ne samo brezbrižnost ampak tudi nepoučenost je vzrok, da tako dobre in koristne institucije propadajo.
Okrajni ekonomi.	n
Da grem dalje. Koliko truda sem imel, da uvedem v Sloveniji institucije ekonomov, ki so že svoj čas obstojale v takozvanih kmetskih potovalnih učiteljih. Ta institucija je tako dobra in tako koristna, da bi morali vsi pravi kmetski zastopniki zastaviti vse svoje sile v to, da se proširi in služi pravim namenom. Po dolgih naporih mi Je uspelo, da sem mogel to napraviti. Toda, gospodje, kaj se je zgodilo? S to redukcijo, ki pravijo, da se vrši samo radi varčevanja in da se čuva naša državna /blagajna, je sedanji režim porušil to institucijo v Sloveniji. Brez ozira političnega prepričanja so bili reducirani vsi ekonomi z izgovorom, da niso potrebni. Zgodilo se je to v trenutku, ko je ta institucija začela lepo uspevati, ko se je narod začel za njo zanimati in je začel v obilnem številu posečati strokovna predavanja.
Slučaji naše žrebčarne na Selu pri Ljubljani in drugod nam kažejo, da naši merodajni gospodje nimajo nobenega razumevanja za najvitalneijše naše potrebe.
Kmetijske šole.
Grem dalje. Gospodje, poglede naše kmetijske šole. Tisti tovariši iz Srbije, ki posečate Slovenijo in vidite naše ekonomske razmere, ste gotovo opazili razlike med življenjem vašega in življenjem našega kmeta. Tovariši iz Sr-bijet, ki ste videli to razliko in napredek, morate priznati, da se imajo naši kmetje temu napredku zahvaliti samo našim kmetijskim šolam. Mi imamo stare, kmetijske šole, ne sicer mnogoštevilne toda dobro organizirane. A kaj se je zgodilo? V znamenju maščevanja^ v znamenju redukcije, je sedanji režim porušil te šole. Na eni kmetijski šoli, kjer je bilo nastavljenih 10 profesorjev, ki ni samo kmetijska šola, ampak je ognjišče splošne kmetijske kulture, ki je prirejala kurze in poučne tečaje, ki je vzgajala v različnih formah našo kmetsko mladino za pravi kmetijski napredek, je ta režim reduciral skoro vse profesorje. Ostal je tam samo on učitelj in ravnatelj. (Ivan Star novnik: Centralizem je premočen!) Ce je tega kriv samo centralizem, mislim, da ste ta centralizem podpirali tudi vi. (Andrej Bedjanič: Vi ste pomagali
ustvariti ta centralizem!) Pa dobro!
_• j
■ ■ ■ - -i
L
"Žd Bfiifil^ 'tfežfeftž' ffiM »e bori, kdor delat » „KmeflfoTfl RSt*
ID smo mu pomaga® na eno nogo, toda to je bU v nevarnosti, da pade, ste mu ti pomagali z Markovim protokolom in z avdijenco pri kralju na drugo nogo. Nisem mislil tega omeniti, toda ker j*1 Ml gospod Stanovnik toliko ljubezniv, da je to cnporacili, tn«. srn koasta-tirati ta fakt.
Torej, gospodi, 80 odstotkov učnih oseb kmetijskega pouka nam je k državne službe nagnal sedanji režim. Kakšne so pcsledice? O tem se lahko prepriča vsakdo, tudi tisti, ki se 7-a to ae zanima, ki nima. srca za kmeta in ki morda njegovemu napredku iarecno nasprotuje.
In kakor gre našim kmetijskim institucijam, tako se godi tudi vobče našim napravam iz drugih panog: oa vseučilišča mimo srednjih' ln ljudskih šol, od Glasbene Matice, gledališča pa do strokovnih šol in urada za pospeševanje obrti tei od višjega deželnega »fidišča v Ljubljani do upravnega sodeča v Celju.
»Nema pare.«
Upravno sodišče je tista oblast, ki popravlja napak« administrativnih oblasti. Tedanji gospod minister pravde dr. Markovič, ki je baš sedaj prišel v dvorano (Smeh), je napravil veliko napako. On je organiziral to sodišče, toda za senat, ki mora imeti 3 člane, je postavil samo 3 sodnike, tako da danes dogajajo slučaji, da to sodišče ne more delati. Vsak dan se lahko pripeti, da je kdo izmed sodnikov perhoresci-ran ali zadržan ali bolan ln tako se dogajajo slučaji, da se po cele tedne ne morejo vršiti razprave. Če bi pa kateri umrl, pa gotovo prestane za pol leta, dokler se ne razpiše in popolni.
Torej, gospodje, v znamenju varčevanja se delajo tako velike napake' Mislim, da tu ni vzrok varčevanje, mislim, da je tu vzrok samo neumevanje posto-ječih razmer. Gospodje, mi vidimo, da n^ vse naše zahteve dobivamo tisti stereotipni izgovor, ki je postal v Sloveniji že poslovica, namreč, da kadar kaj prosimo, dobimo odgovor: nema pare. In mi poslanci smo se že sami navadili, da že naprej tolažimo naše volilce, kadar kaj potrebujejo s tem stereotipnim odgovorom in jim rečemo: nema pare. (Smeh.)
»Ima pare!«
Naravno je, da se našega kmeta ne vpraša, kadar pride rubežen in kadar se mu proda poslednjo kravico iz hleva. Tedaj ne velja izgovor: Nema pa-
Je. Takrat se pravi daj in daj. kajti feograd potrebuje mnogo, ker mnogo tjcoši. Naravno je, da mora tako postopanje z nami razgreti kri ne samo proti radikalsko - džemijetsko-nemški večini, ampak tako postopanje rodi odpor tudi proti srbskemu narodu in proti državi Hvaležna agitacija je to proti državi sami (Medklic iz središča.) Ako tako agitacijo le s težavo pobijamo, je to vaša krivda. Zato smatram, gospodje, v imenu kmetijske stranke, da je za državo in za narod najboljše delo j pobijanje sedanjega radikalsko-džemi-jetsko-nemškega režima.
Samo davki so vedno novi!
Gospodje poslanci! Prav posebno •težko in nezgodno mi leži na srcu, da sem član, čeprav kot opozicijonalec, ali 'vendar le da sem član našega lepega (doma. Zakaj? Poglejte, če gremo na shod In na zbore, nimamo svojim volilcem nič drugega govoriti kakor o samih dajatvah. Kajti od 18. mavca pret leta ni dala ta zbornica drugega, kakor Šame dajatve. Šestkratno povišanje zemljiškega davka — dajatve; 30 odstotne doklade na vse ostale davke — dajatve; kuluk — dajatve; vojaški zakon — dajatve; takse — dajatve; trošarina, vsaj za prečanske kraje — dajatve. Edini zakon o zavarovanju proti toči, ki bi mogel biti koristen, če bi bil pravilno in dosledno izdelan je z nesrečno redakcijo gospoda ministra Trifkoviča prinesel tudi same dajatve.
Rekel sem, da je za nas, opozicijo, iežkov da smo člani te zbornice. Kako I>a je šele vam radikalsko-džemijetsko-pemški večini, ko narodu ne morete lati nič drugega; kot same dajatve in mu vedno samo pravite: vadi pare! (Medklici v središču.) Človek bi pri tem vašem delu ln pri tem vašem veselem razpoloženju mislil, kako srečne j še počutite pri tem delovanju. Mislil bi, da vaš narod nič drugega ne čaka, kakor da ustvarjate zakone za dajatve. Toda jaz poznam razpoloženje ne samo ttaših, ampak tudi vaših volilcev in zato vem, da iz vrst vaših volilcev prihajajo Želje, da naj ta lepa zbornica dela tudi kaj drugega, ne pa da izžerna samo denar iiz svojih volilcev. (Klici na levici: Tako je!)
Skupščina naj dela za narod!
Poglejte, gospodje, kako mnogo zakonskih načrtov, koristnih in potrebnih za kmetijstvo čaka, dia pridejo sem in še pretvorijo v zakone. Jaz sam sem pustil 11 zakonskih načrtov, ki so potrebni za povzdigo kmetijstva, ki so potrebni za eno ali drugo panogo poljedelstva. Koliko pa leži še koristnih
zakonskih načrtov po drugih ministrstvih! Prepričan sem, če bi se ti zakonski načrti predložili narodni skupščini, da se tukaj ne bi prepirali za malenkosti ampak da bi te zakonske načrte pretvorili v taktne. Toda žalibog gospodje ia vladne večine s* take stvari nimajo časa, ampak ae brigajo samo sa zakone, ki jim donašaj« pare. (Klici na desnici: Tako je!)
Omenjam n. pr. Zakon » ribolovu. Kako težko ga pričakujejo dalmatinski ribiči, ker bi jim reguliral ribiške pravice, ki so jih nekdaj imeli, a je sedaj to vprašanje odprto, ^av teko je treba enkrat urediti ribolov po naiih sladkih vodah. Mi v Sloveniji živimo v tem oziru ie vedno v starih fevdalnih razmerah in se še vedno sprehajata po Ttaših travnikih in livadah nemški grof in baron in še vedno lovita ribe po na-žih vodah. Ta zakonski načrt je izdelal že moj prednik 1. 1921, toda rospoda iz vladne veščine se ne r.gana, da bi ga pretvorila v zakon.
Vsi vemo, kako težko čakajo številne občine- in to po večini '-elikomestne občinei, na zakon o izkoriščanju vodnih sil. Toda nikjer uspeha! Kar se tiče sedanjega roljedeljskega ministra gospoda .Miletiča, vem, da se cn briga za te stvari, toda ne najde nikjer pravega razumevanja, da bi se vse to ustvarilo, ker se vladna večina, >-akor rečeno, briga ramo za zakone, ki donašajo pare. (Tosn*; Popovič: Ometa opozicija!) Gospod Popovič, bili so tokrat v vladi najboljši ~sdanji opozicijopld, a vendar nismo nič dosegli, kako p« hočete kaj doseči ?edaj vi? (Smeh.)
Toda. gospodje, kaj worim o zakonskih načrtih, ki ležijo «e mrtvi, ko se celo ne more doseči, ^a bi prišel prod skupščino zakon, o knterem mi je gospod minister na moi upit pismeno obljubil da ga donese najpozneje do oktobra meseca pred narodno skupščino. Ja? cem gospodu ministru Periču, ki ga osebno vrlo spoštujem in vem, da ni sam kriv, da ta zakon še ni prišel pred skupščino, poslal svoječasno upit, da bi se kompetenca okrajnih sodišč v Sloveniji v civilnih tožbah razširila. Sedaj je pri ^as v veljavi še rtari zakon, po katerem more posamezen sodnik pri okrajnem sodišču razsoditi, samo do 1000 D. Vse tožbe, ki vsebujejo višje zahtevke, gredo na okrožna ali deželna, to je na zborna sodišča, če gospodje pomislite, da sta potrebna pri zbornem sodišču dva advokata in to že pri prvem naroku, kjer se stvar ne reši končno in potem pri drugem naroku zopet dva advokata, potem vidite, kakšna krivica se godi našemu kmečkemu stanu in kakšne stroške mu to postopanje provzroča,
V Vojvodini imajo pojedini sodniki pravico, da razsojajo v tožbah do 25.000 kron to je 6250 D. Gospod minister pravde mi je obljubil, da bo najpozneje do meseci; oktobra predložil narodni skupščini izpremembo tega zakona, ki se bo po § 133 ustave obravnaval po skrajšanem postopanju. Toda to se ci zgodilo.
Za koga ima vlada srce?
Kakor sem čul od nekega znanca iz Ljubljane, ki je bil slučajno v društvu, kjer se je traktiralo to vprašanje, se je novo pečen advokat-radikal izjavil: Mi tega nočemo dopustiti in v Beogradu bomo uspeli, da se to še ne bo tako hitro predložilo narodni skupščini. Kakor sem že rekel, jaz gospoda ministra dr. Periča osebno visoko spoštujem, in vem, da ni njegova krivda, da ni uspel, marveč da ie treba iskati krivde pri nekem drugem. Toda fakt je, da se to ni zgodilo in da gospod minister tega zakonskega načrta ni predložil narodni skupščini.
Prosil sem za pojasnilo nekega viš. sod. funkcijonarja iz Ljubljane in ta mi je povedal, da leži pri zbornih sodiščih v Sloveniji nad 10.000 tožba nad 1000 D, kii bi spadala pred okrajna sodišča, a med temi je 7000 tožba pod 25.000 K, ki bi po novem izjednačenju ne prišla pred zfcorna sodišča.
Izračunate si lahko torej sami, kako velika škoda se s tem provzroča našim siromakom in to po večini kmetom in obrtnikom.
Nobenega zaupanja tej vladi!
In gospodje, kakor se obravnavajo tu zakonski načrti, kakor se tu rešuje proračun, tako vodi sedanja vlada tudi notranjo in zunanjo politiko in zato do te vlade ne moremo imeti nobenega zaupanja. Že po svoji prirodi nerad mlatim prazno slamo, še težje pa ponavljam to, kar so že drugi povedali,
Reško vprašanje.
Ne morem si pa, da se ne bi dotaknil reškega vprašanja in sporazuma z Italijo. Gospodje, ko smo z začudenjem zvedeli, da se vrše pogajanja za sporazum z Italijo o reškem vprašanju, je prvi vstrepetal živec v Sloveniji in to radi tega, ker smo Slovenci najbližji sosedje Italijanov in ker živi pod Italijo blizu 700.000 Hrvatov in Slovencev. Pohitel sean kot pristaš kmetijske stranke h gospodu zunanjemu ministru
dr. Nlnčiču, da ga vpragam, kaj misli ukreniti v zaščito naiih bratov onstran meje. Prišel tem k njemu, ne da bi ekaploatiral to vprašanje kot nacijorfial-ni šovinist, ne da bi dobil hrane za na-djonalni šovinizem, ampak prišel sem kot pristal kmetijske stranke, ki želi da s« enkrat to vprašanje reši.
N» moje vprašanje, kaj »e fe doseglo za nase brat« onkraj meje in ali mu je znano, da so Italijani zaprli okoli 70O ljudskih Sol in vse srednje Sol«, ali mr j« znano, da so Italijani Izgnali vso ps^o inteligenco, učiteljstvo in dr»go, ali mu je znano, da niti v cerkvi ne do-volinjajo besede v slovenskem jeriku, ali ms je znano, da so ustavili delovanje vseh prosvetnih druStev In aH mu je znano, da so tudi obrtnikom in trgovcem zagrozili, da jih bodo izgnali čs •» bodo javno priznavali za pristaše m še narodne misli in za vejo našega naroda, mi je gospod minister dr. Nin-čič odgovoril, da Italijani niti diskusije niso dopustili o teh stvareh. (Klici na levici: Čujmo!) Vidite, gospodje, in to je. kar nas najbolj boli! Vzlic temu, da je gospod minist&r izjavil, da Italijani nJti diskusije niso dovolili o zaščiti narodnih manjšin, Je sedanja vlada ven-d?r sklenila ta sporazum, ne da bi ne "obrisala za no?e najbolj zatirane brate, ''Klici na levici: Žalostno!)
Kakor sem rekel, nisem nacijonalen iovinist. Sem za sporazum z Italijo, ki.r vem, da je pravi blagoslov za nas v gospodarskem pogledu, kajti mir je nujvečia blaginja, naivečji dobrobit za človeštvo. Dokler pa ta naš sosed ne ne bo iskrenejši !n pravičneiši, dokler nt bo spoštovai pravic naših br*tov onetrap meje, bo^no z vsemi si'aml delali na to, da ce ta sporazum ukine in nadomesti s pravične'šim in poštenej-šim. ki nas bo popolnoma zadovoljil.
Atentat na -»0-r.eiijsko družbo«.
Gospodje! Pa "e samo, da sedanji težim budgetira v duhu, s katerim se nikoli spriipzniti ne moremo, ne samo, da npklada bremena in davke, ? ne olajš-> in podpre niti ene kmetijstvu ali obrtništvu potrebne stvsri, ne samo da zanemaria komaj pričakovano zakonodaj. ne samo ds lahkomiš'jeno trr>ti težko pridobljene dohodke, ne samo da celo državno upravo stnvl'a v službo svoje partije, negu on se meša celo v stvari, ki mu nič mar niso, meša se s svojo avtoriteto protizakonito v naše stare kmetijske institucije in jih. me5to da jih podpira, ovira, moti, sprečava jim dobro in koristno delo, katero bi morala pravzaprav vršiti vlada
V mislih imam tukaj Kmetijsko družbo v Ljubljani. Kar se je tukaj zgodilo, ie nekaj nečuvenega. Gospodje, Kmetijska družba v Ljubljani je približno nekaj takega kakor vaše Srbsko polioprivredno društvo, samo da je starejša institucija. Za časa Napoleona, torej pred več kot sto leti, je ta družba
že praznovala svojo SOletnico. Za časa francoske okupacije je ta družba uživala državno podporo in vse ugodnosti. Ta institucija pomenja pri nas še več. Ona ne omejuje svojega delovanja samo na strokovna predavanja in izdajanje strokovnega glasila, ampak ona ima tudi svoj blagovni oddelek, kjer prodaja svojim članom, ki jih )e preko 20.000, kmetijske stroje, orodje, modro galico, žveplo, umetna gnojila itd. Skratka vu kmečke potrebščine, ki jih ona hitreje in ceneje nabavi nego bi si jih mogel nabaviti posamezen kmet. Da boste videli, koliko koristnega stori ta družba b*5 v tam pogledu za našega kmeta, naj vam prečitam podatke o množini potrebščin, ki jih i« družba naročila leta' 1922. Družba * leta 1922 naročila: 212 vagonov umetnih gnojil, 9 vagonov raznih semen, z* 2 vagona kmetijskih strojev, 113 vagonov krmil, 50 vagonov modre galice, 3 vagone žvepla, 3 vagone raznih drugih potrebščin. Skupaj torej kolosalno količino 392 vagonov raznih kmetijskih potrebščin, kur predstavlja vrednost do 100 milijonov kron.
In letos, gospodje, se je vlada ume-šala nezakonitim potom v poslovanje te družbe zaradi nekaterih političnih sporov med nami in Slovensko ljudsko stranko. Postavila je družbi svojega komisarja in je že dvakrat prestavila letni občni zbor. Letni občni zbor je oni forun-, ki ima nalogo, in izravna vse spore ir prepire, ki nastanejo med člani in družbinim odborom, ki ima nalogo, da izčisti vse kar ni pravilnega. Toda gospod minister Vujičič, — žalibog da ga nI tukaj — je, ne vem po katerem zakonu, razpustil družbini odbor in postav'1 vladnega komisnrja. Pravniki se teir*' smejejo. Prosit gospoda flnančneg- ministra, da on kot pravni,'? 'praša, po k?.«»T3m zakonu in katerem o^agrafu Je to napravil, ker ne postrjp ni en zakon, po katerem bi imela država pravico, vmešavati se ' avtonomne družbe. v avtonomna društva.
O tem predmetu bi mogft1 še mnogo govoriti. Vendar pa izrarim "amo svoje začudenje, da noša držsva p* pomaga kmetskemu stanu kot najmogočnejšemu in najštevilnejšemu v državi, da se naša država ne samo. da ne pomaga našim institucijam, katere ie celo prejšnja mačeha Avstrija podpirali, ampak se celo umešava v stvari, ki jih sami V"'-*uiemo in katere vlads prav nič ne brigajo. (Medklici poslanca Dodiča.) Gospodje, mogel bi o tem govoriti še več, toda za to bom imel š^ priliko v specijalni debati in takrat bom odgovoril tudi gospodu Dodiču in še komu drugemu.
Končan.. Izjavljam, da ponosen na to, da glasujem proti proračunu, ki ga nam je predložila radikalsko-džemi-jetsko-nemška večina. (Odobravanje in ploskanje na levici.)

(Shod na Vrhniki.) V nedeljo, dne 10. t. m. se je vršil na Vrhniki shod SKS. Poročal je poslanec Pucelj. Shod je bil prav dobro obiskan; navzoči so bili tudi pristaši drugih strank. Nekaj klerikalcev, ki so hoteli zagovarjati klerikalno kulukarsko politiko je dobilo samo temejit odgovor, da si bodo gotovo drugič premislili voliti kulukarje.
(Sestanek SKS v Ebenstraj'iu) pri Konjicah se je vršil v nedeljo 10. t. m. v gostilni Fruntner. Na sestanku je poročal tov. Drofenik.
(Gornja Radgona.) Dne 4. febr. smo imeli tu običajni semenj. Živine je bilo precej, še več pa konj. Kupčija je bila bolj slaba, prodalo se je malo, ker ni bilo inozemskih kupcev. Tudi kramarji so tožili. Se pač pozna obče pomanjkanje denarja. Tako je in ostane. Če ima denar kmet, ga dobi tudi vsak drugi. Če je kmet revež, je reven vsak drug obrtnik, trgovec in kmetski delavec. Na sejmu se je mudil tudi tovariš Mrmolja, ki je vporabil to priliko, da je sklical krajevni odbor SKS. Vodilni kmetje so pokazali odločno voljo vzbuditi na novo organizacijo Samostojne kmetijske stranke. Sleparije klerikalcev po zadnjih volitvah odpirajo kmetom oči, da spoznavajo kam spadajo. Kmetje, v slogi je moč, zato vsi v kmetijsko stranko!
(Oven pri Ljutomeru.) Tukajšnji krajevni odbor SKS ie imel dne 2. februarja svoj občni zbor in sicer pri tovarišu Jošku Rajhu. Na zboru sta poročala tovariša Mrmolja in Vošnjak. Ker je bilo tudi tu nekaj pristašev drugih strank, se je razvila zanimiva in poučna razprava, ki je trajala nad 5 ur. Ko se je govorilo tudi o Rusiji, je ginjen posegel v debato tu bivajoči ruski polkovnik. Zadoneli so navdušeni živijo klici matuški Rusiji in občni zbor se je pretvoril v sijajno manifestacijo za slo-vanstvo. Temelj slovenstva je kmetska misel!
(V Veržeju) se je dne 3. februarja sestavil krajevni odbor SKS. Poročal je tov. Mrmolja. Udeležba je bila pičia, ker se je prepozno zaznalo za sestanek.
Splošna želja je bila, da se skliče v Veržeju v kratkem javen shod.
(Sv. Katarina pri Rogaški Slatini.)
Tudi pri nas spregledujemo resnico in vstajamo iz spanja, v katerega nas je spravila klerikalna stranka. Na sveč-nico se nas je zbralo pri Antonu Kamenčku, posestniku pri Sv. Katarini veliko število fantov in kmetov. Z velikim veseljem smo sprejeli tovariša Drofenika, ki je v dve in pol urnem govoru razložil, kaj je za nas kmete dobro in kaj slabo. Z velikim zanimanjem in navdušenjem smo poslušali našega govornika, ki nam je povedal veliko lepih in poučnih misli, zlasti pa takih, j ki so za nas fante in kmete važne. Ker so bile navzoče na zborovanju tudi žene ln dekleta, so se hudovale, zakaj nismo dne 18. marca oddali glasov tov. Drofeniku/ ki je pravi kmetski prijatelj, ne pa g. Korošec, ki se med preprosto ljudstvo niti ne upa. Pa že vemo zakaj ne in zato tudi prihodnjič ne bomo več volili njega, temveč može naše stanovske kmetijske stranke.
Kmetijski tečaj v Trebnjem.
Osemdnevni kmetijski tečaj je izpadel prav dobro. Največ udeležencev je bilo iz spodnjih vasi zlasti iz Nemške vasi in Ponikev. Od strani »trebanjskega razumništva« so bila predavanja slabo obiskovana, častna izjema preč. duhovščina in nekaj drugih. Vsled tega so se morala predavanja prenesti v Nemško vas in sicer v Megličevo gostilno, kjer je bilo čez celi teden vedno dovolj poslušalcev, zlasti deklet in gospodinj. V Trebnjem samem se je predavalo samo zvečer.
Tudi od strani raznih mladinskih društev je bilo malo udeležbe. Kje tiči vzrok? Od zagrizenega politiziranja in prerekanja ne bo napredka! Voditeljem se svetuje, malo več resnosti, smotrene-ga dela in praktično-gospodarskega udejstvovanja, kajti drugače je vsako društvo brezpomembno, sploh — »muha enodnevnica«. —
Konec tečaja v soboto ob pol 12. uri.
Pokrajinske vesti.
IZJAVA. Podpisani izjavljamo, da se nas je izvolilo v izvršev?!ni odbor JDS bres naše vednosti in izvolitve ne sprejmemo, ker smo organizirani člani Samostojne kmetijske stranke. — Franc B a v d e k , pos., Sp. Slivnica p. Grosuplje; Janez Štrubelj, pos., Grosuplje; Ivan Pančur, pos. in gostilničar, Šmartno v Tuhinju.
(V Sv. Bolfenku pri Sredliču) be dne 17. februarja po rani maši shod SKS.. na katerem poroča tov. Mrmolja. Vsi na shod! Vsi v boj za kmetske pravice!
(Kdo J« zakrivil redukcijo na oddelku za kmetijstvo?) Pod tem naslovom prinaša »Slovence« dopis ter hoče prati zamorca, češ, da ni poslanec Kranjc napadal strokovnih uradnikov, temveč da je zahteval le remedure pri kmetijskem oddelku, že zadnjič smo prinesli v našem listu izvleček iz sejnega protokola, iz katerega je razvidno kaj je govori' poslanec Kranjc. Poleg Kranjca sta pa govorila o tem predmet* Še poslanec duhovnik Kulovec in posL Pušenjak. Pušenjak je posebno ojstro govoril proti okrajnim ekonomom ln njihovim pomočnikom ter izjavil da mnogi nimajo kvalifikacije, da celo niti ljudske šole ne. To so nam ob neki priliki coecijelno pred par dnevi povdarjali nekateri načelniki v ministrstvu za poljoprivredo. Uspeh njihove hujsk?rljo je že znan — 35 uradnikov in družin j« ob kruh. In kljub temu se zaletava »Slovenec« ln pravi: Sicer se pa ravno glavnim, tudi nekvalificiranim kolovodjem v kmetijskem oddelku ni zgodilo nič hudega. Ali tu ic imel Pucelj svoja prste vmes! Hi^vci' Z imeni na danf da vidimo, kate so H nekvalificirani — sar. '> glejte, da ne zadenete lastnih pristašev. Potem bomo tudi mi javno govorili.
(»Slovenski Gospodar«) glasilo štajerskih klerikalcev tako nesramno ob-rekuje Košance. da se resnično čudimo, kako je mogoče toliko obrekovanj in denuncijacij na en mah. — G. Goleč, vi ste katoliški duhovnik, poznate resnic katoliške vere. zato ne dvomimo, da boste v prihodnjem »Slov. Gospodarju« priznali, da ste članek pisali VI in da prevzamete vso odgovornost za vsebino istega, ali pa boste izjavili da dopisa niste pisali ln da ga obžalujete. Upamo, da imate toliko možatosti! Ako tega ne storite, bomo pa na drug način obračunali z vami.
(Horjul.) Pri nas imamo že par let župnika, ki se je razvil v pravega političnega fanatika prve vrste. Cerkev Je napravil za zborovališče političnih shodov ter tu udriha po samostojnežih, da se mu vse smeje V župnijo smo si želeli župnika, da bi oznanjal božjo besedo in s svojim miroljubnim vzgledom poravnal že itak močno razširjeno sovraštvo med farani. Župniku pa je višek vžitka, da še bolj podpihuje sovraštvo in naravnost sovraži vsakogar, ki ne trobi v njegov rog. V govoru na zadnjo nedeljo je pokazal skoro s prstom samostojnežem vrata, češ da zanje ni prostora v cerkvi.. Pomnite, g. župnik, da smo cerkev sezidali vsi farani in jo tudi vzdržujemo vsi brez razlike strank. Vsi imamo prostor v cerkvi. Vam se pa lahko zgodi, da vi ne najdete več prostora v cerkvi. Samo-stojneži smo vam seveda dobri za kuluk pri napravi vrtne ograje. V teh par letih, ki ste med nami, pokažete lahko že na lepe sadove vašega delovanja sovražnosti Razcepili ste nam enotno mlekarno, rinili ste v živinorejsko zadrugo, urinili ste se v kmetijsko društvo ter delate povsod v družbi zgago. Vaši uspehi pa so še lepši med vašimi pristaši. S političnim plaščem pokrivate moralne grehe. S političnim plaščem ste pokrili greh atka in enako pokrivate sedaj sramoto atkovega sorodnika na Vrzdencu in načelnika Orlov v Horjulu, ki je moral čez noč poročiti načel-nico Orlic in pred sramoto bežati ▼ Ameriko. To so sadovi vašega delovanja v naši fari. V »posebno lepi luči« pa se kaže vaša osebnost v postopanju z lastnim očetom. Padi malega pogrpš-ka ste spodili očeta od hiše in starček je solznih oči pripovedoval nehvalež-nost sina duhovnika. G. župnik, bodite usmiljeni in usmiljenje dosežete. V cerkvi pa pustite politiko!
Samostojneži.
(Buče.) Našega č. župnika Jakob; Kranjca je zadela dne 28. decembra 1. L kap tako zelo, da ne more govoriti in da mora ležati v postelji. Kljub zdravniški pomoči še ni župniku nič boljše. Tako smo bili do dne 21. januarja brez duhovnika. Kot pravijo, nam je sedaj dodeljen č. g. Mihael Turk, ki je bil dosedaj kaplan v Šmarju pri Jelšah. Vsi smo ga z veseljem sprejeli kot mladega in prijaznega duhovnika in to tem bolj, ker je naš rojak, doma iz sosedne župnije Pilštajn. Zato prav obžalujemo, da je prišel g. Turk v hišo žalosti, da mora stanovati v župnišču, kjer je bolnik. — Prvo delo krščanskega usmiljenja g. provizorja je bilo, da je spremil k večnemu počitku ugledno mladenko Amalijo šušteršlč, ki je podlegla
m*
Na vsakem klerikalnem shodu vprašajte, kdai da bodo davki znižani.
srn—r
Zapomnite sfl Prav! pristaš Kmečke misli je samo tisti, ki za njeno zmago žrtvuje!
pljučnici. Bodi ji ohranjen blag spomin! Gospod Turk pa naj ostane med nami kot dober duhovnik, prinašajoč v vsako hišo mir in ljubezen.
(Iz Roba.) tudi pri nas čutimo posledice 18. marca. Ni še minulo leto dni, pa smo doživeli že toliko razočaranj, da jih tudi deset let brez zmage (SLS ne bi mogli doživeti Zato v resnici vso čast, ali bolje rečeno vso ne-čast SLS in zlasti njenim voditeljem, ki se tako sramotno bore za pravice kmetskega ljudstva onega ljudstva, ki je s tako vnemo spuščalo za nje krogliice v volilne skrinjice. Ni čuda, če so si pridobili klerikalni poslanci tako slavno ime, da jim pravi vse: kulukarskl tigri. To slavno ime naših poslancev nas toliko ne briga, pač pa nas zanimajo obljube, ki so jih dali pred volitvami. Kmalu bo obletnica, mi pa čakamo in čakamo in ne dočakamo drugega ko vedno nove davke, kuluk in pa nove takse. Danes je še kuluk mil, toda ko bo trdno upeljan, tedaj nas pahne nazaj v žalostno dobo naših pradedov. Kaj smemo po vsem tem še upati od naših tigrov! Obljubljali so nam 'avtonomijo, in vse leto slišimo, kako imenitne boje bijejo ti naši tigri za avtonomijo. Toda kaj imamo mi od teh bojev in kaj imamo mi od te toli hvalisane avtonomije. O lahko je Vam, ki ste povišal! -.Mače, od nas pa pobirate vedno večje fn večje davke. In še lepše Vam, ker js še vedno dosti kmetskega ljudstva, Id Vam veruje in ki menda ne bo prišlo preje do spoznanja, ko v dolini Jozafat. Toda tudi teh je mani in od Vas doseženi davki odpirajo ljudstvu oči, da ss z gnusom obrača od SLS in njenih voditeljev. Ljudstvo ne bo več pozabilo danih obljub in zato zahteva dan«« njihovo izpolnitev. Proč od Stranke Ljudskih Sleparjev, vre v stanovsko stranko, je danes geslo ljudstva. In to geslo je edino pravilno, kakor kaže tudi slučaj v naši sosedni občini, v Osolniku. Ze leta 1912 so prosili v Osolniku za rezervar na Vel. Osolniku pri Turjaku. I Vse je bilo tedaj za SLS in takratni kaplan g. Škulj, ki ie tedaj lovil glasove za mandat, je tudi sveto obljubil — toda z rezervarjem ni bilo nič. Leto in leto je prešlo, g. Škulj je postal župnik in postal poslanec, ubogi trpini pa so morali leto za letom čakati na rešilno podporo. Zgodilo pa se je, da je prišel leta 1922 naš tovariš Pucelj na Rob in takoj je bila podpora tu in leta 1923 je bil rezervar že dograjen. Tako pomaga stanovski poslanec!
(Podružnica Ji«gosl Matice v Moravčah) ima svoj redni občni zbor dne Ji. februarja ob 3. uri popoldne v Zadružnem domu. Po občnem zboru bo koncert tamburaškega zbora j. m. Tovariši, vsi na občni zbor!
i (Lesce.) Malokdaj pride iz naše občine kak dopis, zato upamo, da nam bo dovolil tov. urednik mal kotiček za dopis, katerega smo pravzaprav pričakovali, da izide v »Domoljubu«. /Zgodba je namreč sledeča: Mesec december je bil mesec obešanja zvonov. I To se je zgodilo tudi pri nas. Vseeno i pa je »Domoljub« ta za vero tako razveseljiv dogodek zamolčal. In zakaj? Povemo takoj. Leška cerkev je bila pred vojno patronat Habsburžanov, ki i so imeli tudi v cerkvi velik grb. Ta grb je silno ugajal našemu župniku, ki ga je še dolgo po preobratu pustil ne-zastrtega. Ko pa je prišel kralj s kraljico na Bled, pa se je vendar spomnil, da ni v letnem bivališču jugosloven-skega kralja prostora za habsburški grb, zlasti ne v cerkvi, ki je danes pod patronanco jugoslovenskega kralja. Najbrže iz strahu, da ne bi kdo iz gradiča Suvobora opazil grb, ga je končno župnik vendar dal prebeliti. — Čisto drugače pa postoma zavedna leška občina, ki je sklenila, da postavi svojemu , odličnemu stalnemu gostu trajen spomenik. S prispevki občanov je bil nato kupljen velik zvon z napisom: »V spomin rojstva prestolonaslednika Petra.
1923.	Dne 23. decembra je bil pripeljan 2000 kil težki, ves z državnimi troboj-nicami ovit zvon v Lesce. Bil je velik praznik za vso občino in samo tisti, ki imajo sicer vero vedno na jeziku, so bili hinavsko potuhnjeni, ker so vso akcijo vodili samostojneži. Kakor pa je Bog samostojnežem trajno naklonjen z lepim vremenom, tako je bil tudi sedaj Leščanom, zlasti pa zvonarju g. Tro-harju, ki je ulii tako imenitno zvon, da je ta gotovo eden prvih zvonov na Gorenjskem. S svojim mogočnim glasom se sliši tri ure daleč in njegov glas je tako lep, da ga ne presežejo niti bronasti. Spomniti pa se je treba še moža, ki ima največ zaslug, da so dobile Lesce zvon. To je naš vrli pismonoša Jaka. Dva meseca je trkal od hiše do hiše in končno dosegel, da je vsa stvar tako sijajno uspela. Tako ima Jugoslavija prvi zvon, ki nosi ime jugoslovanskega prestolonaslednika, v Lescah, in to je menda vzrok, da je »Domoljub« ta važen dogodek premolčal!
(IV. Ljubljanskega vzorčnega velesejma), ki se vrši od 15. do 25. avgusta
1924.	se more udeležiti kot razstavlja-lec vsak industrijalec, obrtnik, trgovec-
grosist tu- in inozemstva. Od inozemskih tvrdk imajo prednost one, ki iz-lože blago, katero se v tuzemstvu ne proizvaja. Inozemskim trgovcem gro-sistom je udeležba dovoljena le po stalnih tuzemskih zastopnikih. Industrija in obrt se bo razdelila po sledečih skupinah: strojna industrija; izdelki iz železa in jekla puškarstvo, mimicija; ostali kovinski izdelki; poljedelski stroji, poljedelsko orodje; avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozovi; elektrotehnika in razsvetljava: kozmetika, farmacevtični in kirurgični izdelki; papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščino: pohištvo in stanovanjska oprema, ostala lesna indnetija; usnje in konfekcija usnja; tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovma, perilo, cerkveni paramenti; klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine, ?ipke; lončena roba, majolika, fay?nce, steklo; galanterija, bijoluteriia. draguljarstvo, fina mehanika, optika, graverji, pasarji; kemična industrija; inducuija živil; poljedelstvo; stavbarstvo; godala; razno orodje. Trgovina se namesti v posebnih trgovskih paviljonih.
(Št. Vfd pri Planini.) Jasni se in dan se dela. Leto dni bo skoraj, ko so bili mobilizirani cerkev in župnišče, orli in orlice ter sploh vse, kar poje in kadi slavo g. dr. Korošcu in njegovi SLS. Tedai so razlagali ti verniki g. Korošca, kako g. dr. Korošec šc do danes ničesar zakrivil ni (mhm!), čo pa je kaj zakrivil, da bo sedaj popravil in priboril ljudstvu težko pričakovano avtonomijo. Ko se pa to zgodi, pa bomo imeli majhne davke, fantje bodo prišli iz Makedonije, skratka vse bo dobro. Vse je verjelo tedaj Koroščevim agitatorjem in skoraj vse krogljics so padle v Koroščevo skrinjico. Pa je prišlo razočaranje! Vedno novi davki in na konec kot ocvirek še — kuluk! Tu je treba zapisati neko brihtnost tajnika SLS Deželaka iz Kozjega. Ta modrijan huj-ska sedaj proti kuluku na sledeč moder način. »Saj se ni treba bati. Vsak bo delal le toliko, kolikor se mu bo zdelo. Paznik vendar ne bo stal za vsakim!« Ta tolažba Deželaka je tako neumna, da jo mora potuhtati v rcsnlci le tisti, ki živi v brezdelju le na račun volilnega sklada SLS. — Vsled neznosnih davkov so se pričeli za kmetsko ljudstvo težki časi. Ljudje morajo odpro-dajati les, da si nakupijo vsaj najpotrebnejše. Toda kaj naj stere oni, ki nimajo razven nekaj žemljice ničesar! Kje naj vzamejo ti denar! Ali naj gredo živi pod zemljo? Vse ljudstvo spoznava, da 'so tem obupno žalostnim razmeram krivi edinole poslanci SLS. Oni imajo vso moč, oni imajo tudi vso odgovornost. Zato redčijo vrste SLS, zato rastejo vrste SKS. In prav je tako! Gospod v gosposko stranko, meščan v meščansko, kmet pa v kmetsko in skoraj bo vsem bolje!
(Križevci pri Ljutomera.) Tu je imela SKS dne 2. februarja občni zbor svoje krajevne organizacije. Na občni zbor pa so prišli tudi pristaši drugih strank. Na zboru sta poročala tov. Mrmolja in Vošnjak. S pozornostjo so sledili zborovalci poročilom in jih glasno odobravali. Par klerikalnih kolovodij je sicer hotelo z medklici zborovanje motiti pa so bili popolnoma osramočeni, ker so pokazali, da ne vedo, kaj hočejo.
(Občni zbor Sokolskega društva v Središču ob Dravi.) Na svečnico, dne 2. februarja je imel Središki Sokol ob obilni udeležbi članstva svoj redni občni zbor, ki je ponovno pokazal, da je sokolska misel pognala v Središču in okolici globoke korenine. Zbol" je bil pravi odsev in zrcalo velike društvene delavnosti v pretečenem letu. Brat starosta Fr. Kočevar je podal splošen pregled o delu v društvu v pretečenem letu in o finančnem stanju ter bodril brate in sestre na daljno požrtvovalnost. Podrobna Sporočila so podali potem po vrsti: brat načelnik Vitori o napredku telovadbe,' brat Najžar kot načelnik kulturno prosvetnega odseka o pridnem delovanju na tem polju. Društvo, ki razpolaga sedaj s prekrasnim gledališkim odrom, je imelo mecl letom tri dobro uspele gledališke predstave in več leph predavanj in družabnih večerov. Lepo poročilo nam je podal tudi tajnik, brat Venigerhole. Iz njegovega poročila je bilo posneti med drugim razveseljivo dejstvo, da je tudi po številu članstva društvo napredovalo. Iz poročila društ,enega blagajnika brata Mlinarica in blagajnika Gradbene zadruge brata Klemenčiča je bilo razvideti, da je imel Središki Sokol za podeželsko društvo naravnost ogromen denarni promet in velike dohodke, da pa je še treba mnogo požrtvovalnosti, da se poravnajo vsi stroški zgradbe Sokolskega doma. Blagajnik je dobil za svoje vestno delovanje odvezo s pohvalo.
Pri volitvah je bil po večini izvoljen stari odbor z bratom Kočevarjem kot starostom na čelu.
Pri slučajnostih je spregovoril kot prvi župni nadzornik brat Schaup,ki je prišel na občni zbor kot zastopnik Mariborske sokolske župe. V laskavih besedah se je izrazil o delu Središkega
Sokola, ki si je zgradil svoj dom, opozarjal na nekatere nedostatke in pomanjkljivosti in dajal blagohotne nasvete. Tudi naš mladi brat Žerjav nam h podal lepe smernice za naše na-daljne delovanje. Lepo uspeli občni zbor je zaključila Sokolska koračnica, ki jo je odsvirala naša sokolska godba, ki je pod dobrim vodstvom kapelnika bmta Kocjana naš veliki ponos.
Po občnem zboru so priredile članic« čajanko, ki je zadržala članstvo š« nekaj časa v bratski zabavi skupaj. Prvič je nastopil društveni mešan zbor m zapel par lepih narodnih pesmi. Tudi piesa ni manjkalo. Pomembna pa ost«-as ta čajanka za naše društvo radi tega, ker so se pri tej priliki na Tes bratski način izravnala nesoglasja in razčistila nesporazumljenja, ki so dalj časa trajala med nekaterimi najodlič-neišemi člani, in vsled kterlh ni trpelo samo društvo, temveč celokupna napredna stvar. Da je sedaj tega enkrat za vselej konec, tega se veseli vsa napredna javnost, ker se zaveda, da sloga jači, nesloga tlači. Zdravo!
Ptujska okolica. Deno ga Je enkrat vrnk viin splača! S vsega mojega zadnjega pisanja ste mi dragi bralci gotovo spre-vidli, da sen se tak hujdo zaleta v kaplana Verbenskega. Zaj pa je prišla le na lega tudi zaslužena kazen in to je ravno prav. Ni samo drage v nesrečo spravlafi, Em malo bon Van drgoč razloža keri ste že pozabli kome d jo pri Sv. Vrbam na pa.net-vo. Jaz sen bija tan pa se ie vete toti kaplan najbolj odlik Uva in agitira za nas Samostojne a zaj pa tota prešmentana nehvaležno st.
Pred par dnevi sen hoda tan okoli vete pri Bračiči na Rigoznici pa sen se pač prvoša en glažek vina ke sen bija zlo truden. Naenkrat pride nek zlo dugi suhi človek ki sen potil zveda. da je učite! od Sv. Vrbana. Toti gospod }e vete se tak na vej-ko smejo pa pravi rrta Bračiči zaj sen deno enkrat to tega kaplana viin plača, kc se pre nede zapstuj jezikov brusa okoli, obsodli so ga pTe gnes na 300 Din kasni Jn mora plačati vse stroške. JoJ zaj so vete meni šli lasje kviški na tihen sen se smijo. Vujpa pa sen pač le ne pitati boj podrobno g. učiteTa, ke Jaz sen bija ves blaten pa tak is vete človek kda okoli klesti po naših klancih. Zaj pa učite? ud idejo. Jaz pa sen bija potreben počitka pa še sen malo os to. Naenkrat pa prleti tisti rdeči kaplanček no prsopiha tudi v krčmo. No to pa sen hitro preštima, da more biti to resen kaj je pred guča učitel, da so bJi ne preveč dobre vole g. kaplan, tak so bli vete jezni ke bi he lehko jeza reznesla. Jaz pa sen se jta na tihen smofo, ke sen si misla bog Je paC Ie dober plačnik za taka dela. Mislim, da se de zaj le enkrat spaanetva toti kaplanček in da nede drugim poštenim liiden časti kro sebe pa viin skapa cd svojih lump^rti na račun drugih. Vi Vrbenčari pa zaj zmad-letek skrbte za to, da te vso solaren od Vrbana odpravli. ker vači de slaba žetev.
Od Brenčiča pa me zej ludje zbarttv-Iejo ge je pre doma, ke bi si radi šli ogledali tiste sode, ke me ne verjejo, da bi taki držali. Ke pa nemrem sakerni posebej pravti pa ven vsen poven tu v naših caj-tngah, da je tan doma v Sptiiili, ki so okoli ene lepe hiše sami kamni taki vete kak hi ma bezrksfertretnga, da so toti tudi najbrž od tan. Ovi pintari pa se pre tak veseijO, ke sen pre viin poveda kak dobrotljivi so gospod Miha no se de vse po malen samo odvezo jen vete pač le moren dati pred kak do nove grehe delali. Miihič pa neven aj še dale spila k^rte med uradnimi v lirami aj ne saj mo' se že prepriča te bon van že še poveda.
K Sv. Lovrenci ua dr. p. se moren zaj tudi podati, kak so se kaj ge zglihali z za-upnikon, te bon Van tudi poroča. Pa kak sem že indi okoli čiija po drugih farah, pač le zaj ludje verjejo, da še so pre samostojni boj verni kak klerikalci. Da so pre tan pr Sv. Lovrenci nabrali enkart tejko podpisov Samostojneži za fajmeštra kak klerikalci že naredil križ, da je pre resen ne-dokaz, da so klerikalci hteli tistega bosega starčka pač le odpravti samo za to ke so pre stari pa da se morejo spotoriti tak vsaki na stare dni ta da nemrejo več has-ka delati za klerikalno gnilobo.
No čez Vesenjaka pa so pTe sami klerikalci že naredli križ, da je pre resen ne zmožen toti šmiklavec za klerikalne lum-parije, kak je pre vstraien pa take gofle pač nema kak tisti Žebot, ki kar laja in celo 2 jega gre. Bog nas vari takih liidi ki nemajo uikake mere.
Naši Ptujski klerikalci so pač resen že prišli do zadjega klina od lojtre in pre mak) lialbe-dinstzeit in da do ore zaj začeli doj šteti število svojih klerikalnih vo ličkov. Za fašenk bon Van prnesa zlo zanimivo zato ke nede ker zamuda in naj se naroči hitro naše cajtnse. Vas pozdravljam vse poorek Vaš	Janez Zgaga.
Torek, dne 5. februarja.
Agrarna reforma. Srbski radikalni veleposestniki, katerim seveda pridno pomagajo tudi naši slovenski, so pod-vzeli obsežno akcijo, da se agrarna reforma sploh ukine. Ker pa bi bilo to preočito gazenje zakona, pa so naredili načrt, po katerem agrarna reforma sicer ostane v veljavi, toda samo na papirju. Dosedaj je bilo podvrženo agrarni reformi veleposestvo, če je obsegalo več kot 75 ha plodne zemlje. Ta mera se naj poveča na 300 ha, za cerkvena posestva na 100 ha, za občinska na 200 in za šole na 50 hektarjev. V tem zmislu so se vršila v Vojvodini velika zborovanja in vse kaže, da bo ta namera nasprotnikov agrarne reforme tudi uspela. Opozarjamo vse tovariše, da se ravno te dni vodi oster boj za agrarno reformo, pa čeprav se o njem nič ne piše. Zato je pozornost s strani kmetskega ljudstva dvakrat potrebna. — Akcija zemljoradnikov za izročitev bivšega ministra Markoviča napreduje.
Resolucijo zemljoradnikov so podpirali pristaši vseh opozicijonalnih strank. Zemljoradniški predlog je zlasti zato važen ker ponavlja samo to, kar je Rankovič (radikalni poslanec) očital v radikalnem klubu Markoviču. Rankovič mora tako ali udariti sebe po zobeh, ali pa glasovati za zemljoradniški predlog. V tem hipu pa bo skoraj gotovo izključen iz radikalnega kluba in klub sam bo oslabljen. — Opozicijonal-ni blok je še v naprej želita klerikalcev, demokratov in mohamedanesv. Njihova prizadevanja pa še niso napredovala, ker se še ni izjavil Radič. — V skupščini s« je nadaljevala proračunska debata. V glavnem j* kritiziral vlado bivši minister Kumamidi in sicer zaradi nepoštenega odkup* orientalske in južne železnice. — V Rufiji se je sestavila novo. vlada, ki sestoji iz dveh zbornic: iz sveta Unije (Zveze vseh 34 sovjetskih republik) in narodn. sveta. Prvi šteje 114 članov, drugi pa 100. Oba pa volita predsedstvo eksekutive, obstoječe iz 22 članov. — Na Grškem je vlada demisionirala. Novo vlado sestavi Kafardaris. — Na Madžarskem so odkrili v parlamentu velike škan-dalp. Rodbina ministrskega predsednika Bethlena je dobivala izvoznice in z njimi zaslužila milijone. — V Italiji se pripravlja volilni boj z vso ostrostjo. Prišlo je ponovno do krvavih spopadov med fašisti in socijalisti. — Ru-inunska sc vedno bolj približuje Italiji. Listi poročajo, da je Rumunska odklonila francosko iposojilo, ker ji je dala Italija denar.
Sred;:, dne 6. februarja.
Agr?rna i-forma. Ker je izjavil minister za vere dr. Janjič na nekem sestanku v Zagrebu, da bodo škofijska posestva izvzeta iz agrarne reforme, je vložil sccijalistični poslanec Divac interpelacijo na vlado. Janjičeva izjava je jasen dtkaz, kdo da pomaga ovirati izvedbo agrarne reforme. Radikali in pa škofje! — Pašič je še vedno bolan, ker se parlamentarni položaj še vedno ni tako razčistil, da bi bila vlada pred presenečenji sigurna. — Skupščina je nadaljevala razpravo o proračunu. Minister Ninčič pa je predložil skupščini poročilo o sporazumu z Italijo. — Ra-dičevski odposlanci so prišli v Bao-grad. Radičevca dr. Krnjevič in dr. Maček sta prišla v Beograd, da konfe-rirata z vsemi strankami. S seboj imata poverilnice 50 hrvatskih poslancev. Če bi prišli ti v zbornico, bi mogla samo-radikalna vlada pasti. — Princ Pavle s svojo soprogo Olgo je zastopal kralja na akademskem plesu v Zagrebu. Ves Zagreb ga je navdušeno pozdravljal. Silno ga pa je lomila zagrebška policija in vlada, ki sta zagrešili par takšnih netaktnosti, da se je ves Zagreb zgražal. — Nemci vedno enaki V Ameriki je vse sijno ogorčeno, ker ni nemški poslanik v Washingtonu razobesil ob priliki smrti Wilsona zastavo na pol druga, v znak sožalovanja. Amerikanci so bili tako razburjeni, da so hoteli poslaništvo napasti. Da kažejo Nemci svoje sovraštvo do plemenitega moža, kar je bil Wilson, še po njegovi smrti, je slabo samo za Nemčijo, ker je ta ne-lepa gesta Nemcev ujezila Amerikance tako, da je resno ogroženo nemško posojilo v Ameriki.
Četrtek, dne 7. februarja.
Tov. poslanec Pucelj je imel v skupščini velik in učinkovit govor proti režimu. —- Klerikalci za centralizem. Pred tov. Pucljem je govoril dr. Kulovec, ki je podal v imenu SLS načelno izjavo, da je SLS za enega vladarja, eno vlado in en parlament, kar pomeni v bistvu centralizem. — Pri otvoritvi skupščinske seje se je predsednik skupščine v prisrčnih besedah spominjal velikih zaslug, ki si jih je pridobil pokojni Wilson za ves jugoslovenski narod. — Radlčevi odposlanci v Beogradu so se pogajali z raznimi strankami, zlasti z demokrati in klerikalci. — V Rusiji so izbruhnili težki nemiri, katere je povzročil boj za nasledstvo Ljenina. — Bivši ameriški predsednik Taft je resno obolel. — Med Nemčijo in Francijo je prišlo do ostrega konflikta ker je bilo v Palatinu več separatistov ubitih.
Petek, dne 8. februarja.
Važna seja se je vršila v Beogradu v zemljoradniškem klubu zaradi ustanovitve vsedržavne seljačke stranke, h kateri bi pristopili tudi Hrvati. Radičevci so namreč znatno opustili svoje protidržavno stališče in izjavili, da jim je seljaštvo važnejše ko pa hrvatstvo in republikanstvo. Ce je ta izjava Radičevcev iskrena, potem nismo več daleč od ustanovitve vso državo obsegajoče kmetske stranke in tedaj bodo kmetske pravice za-sigurane. — Kaj bo z Radičevimi poslanci, če pridejo v skupščino. Ali bodo vrgli vlado ali ne? Ta vprašanja zanimajo vso našo javnost. Po zakonu morejo Radičevci izvrševati svoje poslanske pravice šele tedaj, ko bodo njihovi mandati verificirani, potrjeni. To se pa ne more zgoditi tako hitro, ker so vsi volilni akti na posameznih okrajnih
glavarstvih. Zato morajo najprej R*; dlčevi poslanci izročiti v skupščini svoje poverilnice, nakar bo sklican verffi-kacijski odbor, ki bo zahteval od glavarstev volilne akte. Ko bo te prejel, potem bo sklican zopet verifikacijsk*: odbor, ki bo akte pregledal in nato mandate. Radičevih poslancev odobril ali ne. Vsa ta procedura traja lahko dolgo ali pa tudi ne, kakor se bo pač vladnim poslancem mudilo. Da se radikalnim poslancem ne bo mudilo, je jasno. Pa še eno morajo narediti Radlčevi poslanci. Predvsem morajo priseči kralju in ustavi. Z drugimi besedami se pravi to, priznati morajo to, kar so vedno talili. Tudi za demagoge pridejo tisti časi. — Vprašanje konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom bo skoraj ugodno rešeno. — Italijansko-ruska po^dba je bila v četrtek zvečer podpisan*. V zadnjem hipu, ko je bilo U vse pripravljeno za podpis pogodbe, so Rusi nakrat izjavili, da morajo pogodbo še preštudirati, predno da jo morejo podpisati. Ker bi vsled tega zelo trpel ugled Mussolinija, je ta takoj nekoliko popustil in javil, dai ne bo samo sovjetske Rusije pripoznal, temveč da bo tudi takoj imenoval italijanskega poslanika v Moskvi. Rusi so nato odnehali in italijansko-ruska pogodba je bila podpisana. Po tej pogodbi dobe Italijani skoraj usodopolne pravice v Rusiji, zlasti v Črnem morju, dočim ne dobi Rusija ničesar, komunisti pa priznanje, da je njih vlada legalna in ne roparska.
Sobota, dne 9. februarja.
Skupščina nadaljuje razpravo o proračunu. — V odboru se je vršilo glasovanje o ratifikaciji sporazuma z Italijo. Vlada je imela 10 članov, opozicija pa tudi 10. V zadnjem hipu pa je vlada nepravilno pritegnila namestnika z nemške liste in si na ta nedopusten način zasigurala večino 1 glasu. — Predsednik reške republike Zaneila, ki je bil pravilno izvoljen, je poslal oster protest proti aneksiji Reke. — Madžarske koncesije. Da dobi Madžarska zunanje posojilo, rabi privoljenje Jugoslavije. Da pridobi za sebe Jugoslavijo, je Madžarska obljubila, da bo plačevala Jugoslaviji na račun vojne odškodnine med drugim tudi 5 milijonov zlatih kron na leto in poleg tega da bo dobavila 1000 novih normalnih, 600 ozkotirnih vagonov in 100 lokomotiv. —- Mehi-kanska vstaja je likvidirana. Vladne čete so zasedle Veraarue, vodja vsta-Sev, g*n«ral Hu*rte pa je pobegu^.
Nadelia, dne 10. februarja.
Naša SKS se je pričela živahno gibati po vsaj Sloveniji. V nedeljo ie priredila naša stranka nič manj kot 20 shodov in sestankov, ki so vsi izborno uspeli. Povsodi se kmetsko ljudstvo vzbuja, povsodi spoznava, da je njegova rešitev samo v enotni kmetski stranki. Zato tovariši povsodi pogumno na delo in tudi kmetska pravica bo uveljavljena. — Radičeva stranka je imela sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da pridejo radičevci v Beograd, da vržejo vlado. Kdaj da bodo to storili pa še ne morejo povedati. Ali mar hrvatski kmetje ne trpe od davkov? — OpozI* cijouaini blok je imel sejo. Na seji nI bilo storjenih nobenih važnih sklepov. Splošno še vedno prevladuje mnenje, da ne bo Pribičevič iskreno sodeloval Pri opozicijonalnem bloku, temveč da bo v usodnem trenutku glasoval z radikali. — Bolgarska teroristična vlada je pričela zopet rovariti proti Jugoslaviji in Grčiji. To dela menda zato, da prikrije nasprotstva, ki so nastala V> Cankovem kabinetu.
Pondeijek, dne 11. februarja.
Zemljoradaička obtožba proti Markoviča. Ker je radikalni klub izjavil, da bo glasoval proti zsmljoradniškemu' predlogu, j« izjavil Rankovič, da bo on. glasoval za zemljoradniški predlog le v! tem slučaju, če bodo za predlog glaso-1 vali tudi vsi demokratski poslanci. To se pa ne bo zgodilo, ker so radikali zagrozili, da bodo v tem slučaju dvignili, obtožbe proti demokratskim ministrom. J Tako bodo vse meščanske stranke pomagale korupciji do zmage. Le v kmetski vladi je mogoč konec korupcije, zato vsi v kmetijsko stranko, v našo čisto SKS!	I
Priporočamo tvrdko
]osip Peteline,
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, šifona, kravat; raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce; Škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo.
i
Gospodarstvo.
Pašno gospodarstvo.
Važna panoga našega gospodarstva \ je živinoreja. Za njeno povzdigo je ne-• obhodno potrebno stopnjevanje pridel-' ka živinske hrane.
t Veliko vlogo igrajo tu pašniki. Pašno gospodarstvo se je izkazalo kot neobhodno potrebno za napredek živino-' reje. Ni še dolgo tega, kar je veljalo pašno gospodarstvo za ekstenzivno go-< spodarstvo. Danes pa je obratno pašno gospodarstvo znak intenzivne živinoreje. Povzdiga živinoreje pa je nemogoča brez zvišanja pridelka živalske krme, torej povečanje ploskve za živinsko krmo v kvalitativni in kvantitativni smeri. Zato tudi skušajo vse države, ki se pečajo z živinorejo, čim bolj udomačiti in izpopolniti umetno obdelovanje pašnikov.
Za povečanje donosa pašnikov je mnogo preizkušenih sredstev. Glavno važnost je polagati na gojitev pašnikov s čiščenjem in gnojenjem. Vse to teži za izpremembo vzraslih rastlin; toda ta je največkrat enostranska in obstoja v glavnem v pospeševanju nekaterih ' vrst dobrih pašnih rastlin. Boljši rezultat se doseže z vsejanjem prikladne semenske mešanice. Toda to se sme zgoditi šele poleti, ko je paša že končana. .Najboljši in najpopolnejši rezultet pa je mogoče doseči edinole na ta način da se napravi nov, umetni pašnik.
Nov, umetni pašnik napravimo na sledeči način: Za pašnik določeno zemljišče jeseni prekopljemo in odstranimo vse rastlinske korenine. Potem pogno-jimo, najbolje s Tomaževo žlindro in kalijevo soljo. Na vsakih 100 kvadratnih metrov se vzame 6 do 8 kg Tomaževe žlindre in 3—4 kg kalijeve soli. Spomladi je treba zemljo še enkrat prekopati in izbrati še ostale korenine. V času od srede maja do srede junija se potem poseje s semensko mešanico, ki bo dala klimatičnim razmeram najprimernejši pašnik.
Koristnost pašnikov obstoja v glavnem v prihranku človeških delovnih sil in v zdravi naravni vzreji mlade živine. Danes je pravzaprav nemogoča racijo-nelna vzgoja m1?de živine brez paše, kajti edino le s pašo se okrepi zdravje živali in prihranijo stroški, da je izreja živine res rentabilna Kajti vse drugačen je razvoj teleta, ki ga vsrejamo na paši, kakor pa onega, ki živi ?amo v hlevu.
Krma telet mora biti v prvih šestih mesecih kolikor mogoče in dopustno obilna, da teleta hitro rastejo in da dobe dobre oblike, ne da bi se tvorilo pri tem preveč masti. Možnost, da žival zrase, je tem večja, čim mlajša je žival. Enomesečno tele se more zrediti z dobro krmo za 1 in pol odstotka svoje teže, enoletno tele le še pol odstotka in dveletno samo približno eno četrtino odstotka Kolikor bolj se jača z dobrim krmljenjem v prvem letu energija rasti v mladosti, toliko dalj časa učinkuje ta tudi pozneje, ko pridejo take živali na pašo. Teleta je treba že zgodaj privaditi na suho krmljenje, ker povzroča to dobro preosnovo prebavljalnega aparata in ker dobijo mlade živali na ta način vitko, valjkasto telesno obliko, do-.čim povzroča krmljenje s tekočo hrano 'razširjen in viseč trebuh, udrt hrbet, ovira razvoj prsnega koša itd. Takim živalim pozneje tudi paša ne koristi. Seveda bi pa bilo tudi nepravilno, če bi bila hrana mladih živali tako močna, da bi prišla potem teleta z močno plastjo tolšče na pašo, kajti tako stanje omehkuži živali in nepotrebna tolščoba bi se na paši vendar zopet izgubila. Cim mlajša so teleta*, ko se nauče pasti, tem bolje uspevajo kasneje. Najracijo-nelnejša priprava za pašo telet je poseben, dobro zarašen ograjen prostor, kamor se puščajo še ne šest mesecev stara teleta, da se jim more dajati še potrebno močno hrano, kakor ovseni ali ječmenov zdrob.
Skrivnost cenene vzreje mlade žl-jvine leži v tem: mršavo živinče na pašo, debelo s paše. Dobro je, napraviti poskus glede prireje na paši. Najbolje nas pouči o prireji tale način: Zapomnimo si težo živinčeta, ko je staro šest mesecev, nato prirejo po prvi pašni pe-rijodi, prirejo v sledeči zimi in prirejo v drugi pašni perijodi. Skupna prireja v vseh štirih perijodah nam pokaže korist, ki smo jo dosegli s pašo.
Kako iivl kmet v Rusiji.
Za voz rži od 20 pudov je dobil ruski kmet:
leta 1913	leta 1923
SoH 85 pudov (pud 16 kg) 10 pudov. Petroleja 12 pudov	4 pude.
Vžigalic 80 zavojčkov 49 zavojčkov. Sladkorja 111 funt (40 dkg) 22 funt. Mila 160 funtov	33 funtov.
8ukna 120 aršinov (71 cm) 18 aršinov. Zebljev 144 funtov	24 funtov.
Škornjev 3 pare	1 par.
Te številke govore jasnejše ko vsi pomen tarH, kako Zivl naš kmet
Gospodarske miti
Glavni Savez jugoslov, vinogradnikov; Naznanjamo, da je gospod prometni minister dovolil za posetnike ustanovnega občnega zbora Glavnega Saveza vinogradnikov, ki se vrši dne 16. februarja t. L ob 10. predpoldne v Zagrebu, znižanje voznih cen za polovico na vseh državnih železnicah (velja tudi za južno železnico). Občni zbor obeta tedaj obilen obisk iz vseh vinorodnih krajev naše države, — nakar se opozarja vinogradnike iz Slovenije s ponovnim pozivom, da skrbe zato, da bo poset čim'številnejši!
Kupiti ie na odhodni železniški postaji celo karto dotičnega razreda, ki velja s potrdilom predsedništva občnega zbora tudi za povratek. Pokrajinski Savez jugosl. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru.
(Vinarsko društvo m politični okraj novomeški v Novem msctu) ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 24. t. m. ob pol 10. uri v prostorih državne kmetijske šole na Grmu. Pri tej priliki bode sprejemalo nove člane. Ker je glavni namen društva podpirati težnje vinogradnikov, je želeti, da je vsak zaveden vinogradnik v njegovih vrstah.
(Vinsko pokušnjo) priredi Vinarsko društvo v Novem mestu o priliki svojega zborovanja v nedeljo, dne 24. februarja 1.1. ob polenajsti uri v prostorih državne kmetijske šole na Grmu. Vabijo se tako vinogradniki, ki imajo dobro vino na prodaj, kakor tudi kupci, ki želijo dobro vino nakupiti, da to prireditev posetijo.
(Avtonomne doklade k direktnim davkom v Sloveniji.) V 11. štev. »Uradnega lista«,.ki izide 12. t. m. objavi delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o avtonomnih do-kladah na direktne davke za leti 1922 in 1923. Iz tabel I. in II. je razvidna obremenitev davkov po posameznih vrstah doklad, pregled III. pa izkazuje celokupno višino vseh doklad. Davčni uradi izkazujejo v opozoritvenih opo-minjevalnih položnicah itd. državni davek in avtonomne doklade, kumulativno. Davkoplačevalci so radi tega često mnenja, da so zneski, ki se od njih tir-jajo, samo državni davki. Iz omenjene objave bodo mogli posneti, da temu ni tako, marveč da izdaten del celokupne obremenitve odpade na avtonomne doklade.
(Živinski trg.) Tedeoski pregled. Cene so se sukale približno sledeče: V naši državi, voli 10—16 dinarjev za kg žive teže, težke svinje 25—27, mesnate 22—23 dinarjev. Na Dunaju (v tisočih avstr. kron). Težke svinje 24—27, zaklane 27—30, mesnate 25—27, zaklane 27—30, voli 11—16, ostalo govedo 7— 11. V Pragi: Težke svinje 13—14, mesnate 12—12.50, zaklane 13.50—16, voli 7—9, krave 4—6, biki 6- 9, junice 6—8 češkoslovaških kron za 1 kg.
(Žitni trg.) Tedenski pregled: Na žitnem trgu vlada tako pri nas, kakor tudi v inozemstvu velika stagnacija. Padi porasta dinarja so cene nazadovale, vendar samo neznatno, ker pro-ducenti nočejo prodajati za nizke cene. Notirale so sledeče cene: Pšenica 325— 330, rž 270—280, ječmen (za pivovarne) 300—350, oves 250—260, koruza 250— 260. Moka 0 5.30—5.60, fižol 5—6.50.
(Perutnina.) Zagreb, 9. febr. Kokoši 60—120 za par. Purice 85—125 dinarjev za komad, purani 120—200, race 50 —80, gosi 60—80, pitane gosi 150—250 dinarjev za komad. Zaklane: kokoši 35 —65 za komad, purice 30—32.50 za kg, gos 35—40 za kg.
(Sladkor) se je zopet podražil. V Zagrebu notira: v kockah 23—24, kristalni 21—23 dinarjev za kg.
(Kože.) Zagreb, 8. febr. Volovske, lahke 18, srednje 20.25 in težke 22.50; telečje 36.75 dinarjev.
Zagreb, 8. febr. Vache težki kru-poni 102—105, srednji 98—100, lahki 96—98; vache polovice težke 75—76, srednje 72—73, lahke 68—70, vratovi 50—52, okrajine 36—38, cepanice za kapice 58—62, kipsi za opanke 68—70, cepanice, rjave 75—80, kravjna rmena 110—112, črne 106-110, pitlingi rmeni 117—120, črni 113—115 dinarjev za kg. Telečji boks, črn 28—32, secunda 25— 28, tertia 22—24, kravji boks 22—24, secunda 20—22 za angl. stopnjo.
(Vrednost denarja.) Veljava našega dinarja raste sicer nalahno, toda zato stalno. V Curihu notira dinar že 6.85, dočim je še pred kratkim veljal v Curihu le 6.55. Temu primerno je padla tudi veljava tujega denarja pri nas. — Dne 11, februarja je imel na zagrebški borzi tuj denar sledečo veljavo: Ameriški dolar od 82.75 do 83.75, angleški funt od 362.30 do 365.30, švicarski frank do 14.70, francoski frank od 3.82 do 3.87, italijanska lira od 3.65 do 3.66 in češka krona od 2.43 do 2.46 dinarja. En dinar pa je bil vreden do 853 avstrijskih kron in preko 50.000 milijonov nemških mark.
Zdravstvo.
ilekal besedi o škrlatid.
Skrlatica je ena najopasnejših in najbolj nalezljivih otroških bolezni, zato je priporočati občinstvu skrajno previdnost. Vsak slučaj naj se takoj naznani pristojni oblasti. Za škrlatico oboleli otrok mora ostati šest tednov izoliran. Najodločneje Je poudarjati, da se mora v ♦akozvanih lahkih slučajih postopati ravno tako strogo, kakor v težkih. Lahki slučaji so najnevarnejši. Starši in strežniki ne pazijo dosti, češ, bolezen je lahka, s tem pa najbolj pospešujejo njeno razširjanje. Tudi se mora pomisliti, da lahka škrlatica, prenešena na koga drugega, pri tem lahko povzroči najtežje obolenje. Previdni morajo biti tudi strežniki, kajti škrlatica se prenaša tudi indirektno, po zdravih ljudeh,' ki so prišli z bolnikom ali njegovim strežnikom v katerokoli dotiko.
Bratom, sestram in drugim sostanovalcem bolnika je takoj prepovedati obiskovanje šole, tudi če so škrlatico že prestali. Vendar se ti kontumacirajo le za deset dni, če so od bolnika zadostno izolirani. Najboljša izolacija je, če oddamo bolnika v bolnišnico. Koder se to ne zgodi, je treba ostale otroke spraviti h kaki drugi rodbini brez otrok, kajti sicer bi se morali kakor bolnik za šest tednov kontumacirati.
Če preudarimo, da je škrlatica naj-opasnejša otroška bolezen, ki provzro-či često smrt ali pa dolgotrajno hiranje in da bolnik dolgo časa ne sme v šolo, jc pač največja previdnost na mestu. Če imamo tak slučaj v hiši, ne pozabimo, da se bolezen lahko prenese po kljukah na vratih, ki se jih vsakdo dotika. Raje se jih torej ne dotikajmo in jih dajmo vsak dan oprati z lizolovo ali lizoformovo raztopino.
Spanji® otroka.
Urni telesni in duševni razvoj otroka v prvih letih utruja vse telo ter potrebuje zato otrok dolgotrajnega in mirnega spanja. Prvih šest let ne zadošča otroku niti cela neč, nego mu je potrebno, da spi tudi še podnevi. Vsekakor naj lega otrok zgodaj — pozimi med 7. in 8., poleti med 8. in 9. uro spat. Večerja naj er.o uro prej, preden teže; uživa naj vedno lahko prebavljivo hrano. Na večer ga ne smemo motiti z bučno igro ter ne dražiti njegove domišljije z neprimernimi povestmi o strahovih, o copernicah itd. Preden gre otrok v posteljo, naj opravi svojo potrebo. Na to je treba strogo in zgodaj paziti že pri majhnih otrocih ter jih, če treba tudi ponoči poklicati, da se ne navadijo nečesa, kar je pozneje silno težko ali celo nemogoče odpraviti.
Nespametno in brez potrebe je majhne otroke zibati in jih prenašati, da zaspe. Tudi ni treba, da bi morala vladati smrtna tihota, kadar otrok zaspi Na nekoliko hrupa se otrok že lahko navadi.
Zelo škodljivo je jemati otroke k sebi v posteljo. Večkrat store matere to zato, da jim ni treba ponoči vstajati. Toda pomisliti je treba, da niso tako redki slučaji, ko je mati poležala svojega otroka. To se zlasti lahko zgodi na kmetih, kjer matere ves dan naporno delajo ter so silno utrujene, da trdno spe vso noč. Ne glede na to pa tudi otrok, ki leži navadno nižje od matere, vdihava slabi, izprijeni zrak, ki ga izdihava mati, kar je gotovo škodljivo. Marsikatera mati ima jetilco ali kake druge bolezni v sebi, za kar niti sama ne ve in na ta način se kali bolezni kaj lahko preneso na otroka. Poleg tega se otrok spavanja pj-i starših zelo težko odvadi in tako se lahko pripeti, ko je že nekoliko razumnejši in budnejši, da vidi kaj, kar bi mu moralo ostati prikrito.
Nekatere matere imajo navado, da dajejo majhnim otrokom uživati razna uspavalna sredstva; ponajveč kuhan mak, da bi jih otrok ponoči ne motil. To je naravnost zločinsko. Otrok, ki je užival taka sredstva, duševno gotovo zaostane.
Otrok naj ima vsak svojo, dovolj veliko, čisto, ne premehko posteljico. Ko so otroci nekoliko večji, je pa dobro, da imajo tudi svojo spalnico, ki mora biti seveda poleg spalnice staršev ali odraslih.
Da bodo otroci hoteli spati sami, jih je treba že od malega navajati na to ter jih nikdar strašiti s parklji in bav-bavi, ne pripovedovati jim na večer povesti in bajk o strahovih in prikaznih ter jim pojasniti, da so to neumnosti, v katere izobražen človek ne veruje. Sploh naj odgojitelji tudi zato ne strašijo s strahovi, ker kažejo na ta način lastno onemoglost ter jasno izpričujejo, da si sami ne morejo pridobiti potrebne pokorščine. Za slabotne, bolehne ali živahne otroke, ki imajo jako bujno domišljijo, pa more postati tako strašenje naravnost usodepolno. Sicer pa se ne zagrešajo proti temu toliko starši, kakor posli, katerim naj matere ne prepuščajo preveč svojih otrok.
Odgovori somišljenikom in prijateljem-
IZ LISTNICE POSLANČEVE:
J. R. G. — Danes bil pri referentu, ki trdi, da prošnja v njegove roke ni prišla, a govoril pozneje z ministrom, ki se pozitivno spominja, da jo je referentu izročil. Napisal sem ministru na njegovo željo na majhen listič vsebino in sedaj naj se sama zgovorita. Do rezultata že moramo počakati.
A. L. C. — Prošnjo za F. Z. iz V. našel in je ugodno rešena, samo čaka ministrovega podpisa. Poprosil sem referenta, da se malo bolj pobriga, da iz-posluje podpis.
*
A. G. In E. K. in mnog? drugi. —
Soc. politika je — kakor sem svoje-časno poročal — razdelila prošnje zopet po ministrstvih, kakor jih je bila prejela. V Saobračaju sem se danes in-teresiral za usodo vaših prošenj ter izvedel v svoje veliko začudenje, da so »h položili ad akta. Bo treba torej interpelacije!
F. P. V. S. — Zaprošena stvar za 27. aprila dovoljena. Od tu je odšel odlok v Ljubljano še 22. dec. a tamkaj — kakor izgleda — malo dremlje. Pa ga bomo skušali prebuditi!
M. P. Lj. — Pismo prejel. Predložim ustmeno min. zdravja.
J. Sch. L. — Pristojni referent je obljubil stvar razpravljati z vašim direktorjem ter po možnosti ustreči
M. N. Lj. — Brezuspešno!
M. D. G. — G. minister je obljubil ugoditi
I. J. Ž. —• Priporočil. Obljubil je tudi ugoditi, čc bo le v predlogu. Zato poskrbite v Ljubljani, da pride v predlog.
Tov. A. — Minister ne more oprostiti poštnine, ker se more to določiti samo z zakonom. Drugo odgovorim prihodnjič.
Tov. M. — Na konje je izvozna carina, kakor je bila. Za med pa napravite vlogo direktno na g. ministra financ in pošljite istočasno prepis meni.
F. K. Lj. — V dobi tako mnogoštevilnih redukcij, je težko najti mesta. Vse drvi, eden pred drugim. Jaz bi Vam priporočal, da nastopite službo doma, a o priliki iščite vašemu špeci-jalnemu Študiju primernega kruha. Prvo je krov, a potem šele pride zboljšanje.
L. J. Lj. — Takšno povišanje izključuje zakon.
F. ž. Š. — Za enkrat koc dnevni-čarja in pravijo, da so pisali za stalno namestitev po dokumente. Vi pa pišete, da je ves predlog že tu. Tu ni nekaj v redu. Informirajte se v Lj. in pošljite točne podatke!
Županstvo B. — Vašo vlogo sem — kakor vidite v celoti — uporabil v svojem govoru v načelni debati. Mislim, da je tako prav, da ves narod govori, da ne mislijo, da so to več ali manj spretni manevri pojedinih poslancev. Le večkrat se oglasite!
Moka. Med rastlinskimi živili so najboljša ona, ki imajo v sebi mnogo škroba. Kdor hoče imeti torej tečno in zdravo hrano, mora uživati tako rastlinsko hrano, ki se dobiva iz nje moka.
Moka je v žitu, v krompirju in v sočivju. Moka ima v sebi mnogo škroba in beljakovine, torej vsebuje toplo-tvorne in krvotvorne snovi. Vse vrste moke pa niso enako hranilne in celo ista vrsta ni vedno enako hranilna. Hra-nilnost moke je odvisna od rastline same, še bolj pa od načina, kako se moka proizvaja iz žita. Škrob je bolj v sredini žitnega zrna; le pivo, ki je najbolj redilno, pa je pod semensko kožico in v kožici sami. Kadar se žito melje, se odloči kožica od jedra in pride v otrobe. Kolikor več otrobov se izloči iz moke, toliko bolj bela je, toda obenem manj hranilna. Zato je. tudi črn kruh hranilnejši nego bel. Ali ne samo, da je kruh iz nerazotrobljene moke bolj tečen, nego je tudi, lažje prebavljiv. Otrobi imajo namreč to svojstvo, da pomagajo moko kemično pretvarjati; zato pospešujejo prebavljanje. V sebi imajo snovi, ki izpreminjajo škrob v sladkor.
Moka se jako rada pokvari, zato jo je treba večkrat premešati in prezračiti Suha moka je redilneja nego vlažna. Dobra moka je rumenkasto bela, med prsti se čuti suha in čvrsta ter škriplje. Kadar kupuje gospodinja moko, naj torej skrbno pazi da bo imela ta svojstva.
Pestovanje. Ne pestuj premajhnega otroka, da se mu ne skrivi hrbtenica! Ne pestuj otroka vedno le na eni roki, da se ne nagne hrbtenica na eno stran! Boljše je pestovati majhnega otroka dalje časa, kot ga prezgodaj siliti hoditi. Tekavnice, v katerih se otroci uče hoditi, povzročajo, da dobe otroci krive noge, ki se večkrat potem zelo dolgo ne zravnijo.
Književnost.
(Dr. Kari Engliš: Denar.) Poslovenil dr. Albin Ogris. Splošna knjižnica št 14. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 236. Cena broš. 26 Din, vez. 32 Din. Denarni problem je zelo kompliciran ln težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega, kljub temu sem se potrudil, — tako tolmači avtor dr. Engliš v svojem predgovoru v temu spisu, — da bi se mogel vsak Inteligent dokopati k njegovemu razumevanju. Ta, do izvest-ne mere popularizačni namen je izključil iz dela znanstveno polemiko in raz-motrivanje tujih teorij. Tako se je pač zgodilo, da formalno iz tega dela ni posneti, kaj je v njem novega in lastnega in kaj je prevzeto. Avtor je torej skušal razsvetliti v tem zanimivem narodnogospodarskem spisu denarstveni problem iz širokih vidikov, in razširil in pripremil to delo tako, da bi služilo tudi širšim krogom inteligence kot orien-tačni spis o denarju. Zato je sprejel v to delo tudi elementarne gospodarske in denarstvene razlage, da bi nudil ta spia kolikor mogoče popolno sistematično orijentacijo o denarju, v kolikor niso tiskovne težava neizprosno zahtevale slednje s prostorom. Mi Slovenci, kakor vobče Jugoslovani, nimar/.g še analognega sistematičnega spisa » denarju. Zato je toplo pozdravljati podjetnost založbe Splošne knjižnice, ki je s slovenskim prevodom te znamenite knjige odličnega češkega strokovnjaka-teoretika in praktika, saj je bil dr. Engliš češki finančn' minister glasovitega spomina — izpolni! to vrzel. Zato bo ta spis zanimiv in važen ne samo v meritornem pogledu, nego tudi iz slovenskega terminologičnega vidika. Zunanja oprema knjige, papir in tisk je zelo lična, kakor sploh vsi zvezki Splošne knjižnice, cena pa razmeroma kaj niz-kg, tako, da ne dvomimo, da bo našla mnogo prijateljev. Knjiga se naroča pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani in vseh drugih knjigarnah.
Kar Vi potrebujete, to je Elza-fluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poiz-kusna pošiljka Din 27.—. Lekarnar Eug. V. Feller. Stubica Donja, Elza-trg št. 344. Hrvatska.
Edino najboljši širini stroji
so
Josip Peteline a
Ljubljana, Sv. Petra nasip l
(blizu Prešernovega spomenika za vodo)
znamke Gritzner in Adler za
rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo v vseh opremah, najnižja cena, 10 letna garancija.
Istotam igle, olje, posamezne dele za stroje in kolesa. Sprejemamo popravila.
V
Raznoterosti.
Japonke. — Največja čednost, ki diči japonsko ženo, mater in hčer, je pokornost. Najprej je pokorna staršem, potem možu, a naposled celo svojim otrokom. Preko teh mej vobče ne sega modrost japonske žene. Japonska dekleta se uče čitati, računati, igrati na kakem instrumentu in plesati. Ko odrastejo, jih starši omože, ne da bi se menili za to, ali so s tem zadovoljne aili ne. Kot soproga je Japonka sužnja, služkinja svojega moža. Po mnogih krajih si niti ne upa s soprogom sedeti za isto mizo. Ves dan se bavi z gospodinjstvom in ni nikdar v družbi z drugimi moškimi. Ako se pritožuje radi moževega slabega ravnanja, jo more mož takoj zapoditi. Kot vdova je Japonka po postavi dolžna, pokoriti se svojim sinovom; toda običaj zahteva, da jo obdajajo sinovi z nežno ljubeznijo. Jasno je, da po teh načelih vzgojene Japonke nimajo ni-kake volje, nikakega značaja da so slabotna in nežna bitja, ki zaslužijo naše sožalje. Zato ni čudno, da se je začela tu pa'tam dvigati tudi japonska žena iz boljših krogov ter hoče predrugačiti in preurediti razmerje med možem in ženo na Japonskem. Preden se bo to v resnici izvršilo, bo pa preteklo seveda še precej časa. Sto in stoletni nazori in ukoreninjenje stare šege se ne dajo odpraviti mahoma.
Koliko velja bradica korisike. V New Yorku se je vozila v avtomobilu neka koristka. Avto pa je zavozil v obcestni kandelaber, koristka je odletela na cesto ter se ranila na očesu in bradi. Pri sodišču je zahtevala od lastnika avtomobila pol milijona dolarjev odškodnine, ker je vsled te nesreče trpela njena lepota. Na koncu mučne in razburljive razprave je sodnik odredil, naj se mladi koristki izplača odškodnina 20.000 dolarjev.
V pijanosti priznal zločin. Na policijsko ravnateljstvo v Hamburgu je prišel popolnoma pijan delavec I. De-genhard ter izjavil, da je izvršil umor. Na policiji so bili izprva mnenja, da vse to govori le v pijanosti, i ' t slednjič so se uverili o istinitosti, ker jim je De-genhardt na dolgo in široko ter vse natančno razložil, kako je 1. 1919 umoril in oropal nekega advokata v Fiirthu. Bil je zaprt v Niirnbergu, toda posrečilo se mu je ubežati Sčasoma ga je pa,

tssLs&OP 4e kmetska	Qsa b® ubUa koruze;
•mi
• - - — ■ ■■- ■■•*■ —— ■' .........
začela vedno huje peči vest, tačel ia piti in končno se je odločil, da ae sam ovadi. Skesanega morilca in roparja so vnovič zaprli.
Vsled strahu Izgubil — vid. Zelo redek slučaj je, da človek oslepi od strahu. Oglušiti, onemeti, vse to se večkrat čuj«. ali da zamore strah toliko delovati na človeka, da izgubi vid, to i« res nekaj novega. Neki Holanaec se je nahajal na parobrodu, ki ie plovil preko kanala La Manche. Strašna burja, ki j» divjala na morju, je silno poškodovala parobrod ravno na mestu, kjer se je nahajal mladi Holandec. V groznem »trahu, ker lantie še nikdar ni bil na morju, se je zaprl v neko kabino in ko io ga slednjič našli tamkaj, je bil revež popolnoma slep. Ko je parobrod prispel na suho, so poslali mladeniča v Ports-
moutb, kjer so mu zdravniki potom
operacijo zopet vrnili vid.
Diiaki, ki delajo r rudnikih. Iz
Osterfelda so nedavno poročali, da je dospelo tja blizu 200 dijakov z vseučilišča v Heidelberzu, Gotlingenu, Miin-steru in Kolnu. Dijaki bodo delali toliko časa v rudnikih, da si bodo zaslužili nekaj denarja, s katerim bodo zamogll nadaljevati svoie Študije.
Romantičen beg. Mladi Dunajčan Josip Drčo je precej dolgo časa ljubkoval 7. delavko Poldko Rohrer. Končno je Poldka začela trditi, da ji je Josip postal nezvest in je hotela prekiniti z njim svoje znanje. Dreo pa nikakor ni bil s tem zadovoljen in je prosil deklico na vse mogoče načine, naj ga ne zapusti. Deklica pa je ostala trda, neizprosna. Nato je Dreo iznašel original-
ih sredstva.	vs«w 19. vri j«
prihruniel z revolverjem v roki v stanovanje Poldkmih staršev in zakričal: »Vara. oče in mati, se ne zgodi ničesar, imeti pa hočem Poldko!« Deklica, ki se je v tistem trenutku slučajno mudila pri starših, se je vsa ▼ strahu odločila iti z njim. Pri odhodu je skrivaj žepniia materi: »Bodite mirni, jaz se irav kmalu vrnem.« Hčerka je odšla in čez tri dni sta dobila roditelja od nje pismo s kratko vsebino: Midva z Josipom sva se sporazumela in skupno pobegnila. Oprostite in bodite iskreno po-zdravljenil — Vaša Poldka.
(Smrt nesrečne luksemburžke nadvoj-rodhiie.) Nedavno je uniTla v grad« Hohen-beri bivJa luksemburika nadvojvodinja Marija Adelaid«. Pokopali »o jo v nunskem •bačiiu in bre» vseh pogrebnih svečanosti, kakor j« želela. Njen konec ie bil ravno tako
iefotfen, kaker je bito njene življenje. Bila j« hči lukssmburžkeea nadvojvode Viljema in portugalske nadvojvodinje Marije Ane, ki »ta živela v skrajno nesrečnem zakonu. Nadvojvoda ss je t vso »Bo zaljubil v lepo portugalsko princezinjo toda tieoč zaprek jima je nasprotovalo. Predvsem vera. On je bil strog protestant, ona pa huda katoličanka. Če bi imele priti iz njunega zakona same hčere, bi imele prvorojenke pravico ds prestola in bi morala biti katoliška, kar pa bi ne bilo vžeč ljudstvu. Nadvojvoda je znal prepričati svoje ministre, da so pristali na izpolnitev volje rimskega papeža, ki je zahteva, da morajo biti tudi sinovi katoliški.
Nadvojvodinja je dsbila same hčere in sicer Sest Nadvojvoda ie trpel na jetiki ia nadvojvodi j a je morala več let vriiti ge-rentske posle. Strankarski boji in intrig« na dvomi «o mučilo regentinje čez mer«. Po smrti nadroivede w M raaracrf« i« pe-slasbSa1«
Marija Adclaide je bila a osemnajstimi leti očetova naslednica. Bila je lepa in energična. Na tujih dvorih » hitre pričeli de-
lati načrte za njeno možitev. Toda prišla vojna. Luksemburška ie proglasila svoj« nevtralnost dasiravno je imela mlada nadvojvodinja simpatije do Nemčije. Toda luks«mburžko prebivalstvo je bilo na straut zaveznikov. Nadvovodinja se je odpovedal* na korit t svoji sestri K a roti in zbežala Y inozemstvo. Zaman so bila vsa prizadevanja n njen povratek. Ona je vstopila v siuno-i.-rn. Biia ie že od prve mladosti mistična zamišljena, povrhu pa ie hotela še rešal dušo svoie matere, ki se je poročila s protestantom. Njena mati jo je prosila, naj U vsaj vstopila v kak blažji samostan, toda ona je ni poslušala in je 51* v karmeličanskl samostan T Modeni.
Njena sestra Karlota, ki se je poroči« a bratom bivže cesarice Zite, je mirno vja-dala v svsji deželici. Nadvojvodinja je do* bifa samostansko Ime Monika. Kmalu i« »bolela. Poslali sa }• v Rfen in j» izročili •skrbi njene družine. Teda bilo je že pre-pozna. Ob njani smrtni postelji je bila njena mati ia vseh pet sestsr, ki so ji stregle d« bone*.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica: Bm 5©, Rezervna zakladi ca.: Din 1C
: Liubliana — Dunajska cesta
Onrlniircniinv Brežice. Celje, Črnomelj, Gorica. Kranj, Maribor, rUUlWWlB. Metkov«, Novi Sad. Ptul. Sarajevo. Split. Trst
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 in 504.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Odvetnik
dr. Drago Maruiic
naznanja, da je
otuoril odvetniško pisarno y Ljubljani,
Beethovnova ul. 10, v hiši Trgovske In obrtne zbornice (pri Kranjski hranilnici) in jo združi! s pisarno odvetnika dr. AloSziJa V tažnlka.
POZOH SADJEREJCI!
Vosek za CEpljenjC izdeluje u «sa!ii množini
JOSIP R E I C.H
tvornica kemičnih Izdelkov
Maribor, Trstenjakova ulica štev. 21.
i
£3
91
osrednjo gcspeMa zadruga H Ljubl]01ll9 BoMrodm B1.7
ima v zalogi:
Najboljši dalmatinski portland cement iz
splitske tovarne, lepo suho, zdravo koruzo, staro in novo, koruzni zdrob, koruzno moko, ajdo,
ajdovo moko, kršo,
Ješprenjček,
najfinejšo banaško pšenično moko, Ogg,
O a:, 0, 2, 6, lepo čisto banaško pšenico, , slavonski. bosanski in banaški oves, M lepo in čiste pšenične otrobe, debele in
drobne, krmilno moko,
mleto morsko sol v vrečah, 50—80 kg,
kristalni sladkor v vrečah po 100 kg,
sladkor v kockah v zabojih po 50 kg,
razne vtste prvovrstnega mila za pranje,
pristno ban?»Sko mast,
amerlkansko mast,
brazilsko mast,
riž,
kava,
olje,
petrolej,
seno, vezano ali prosto, pšenično ln ovseno slamo, vezano ali prosto, (seno in slamo za Ljubljano in najbližjo okolico v množini od Z 1000 kg naorej, za oddaljenejše kraje
le v vagonll ), vse po dnevnih cenah, vedno ceneje kakor pri drugih trgovcih. Vse ^tale predmete preskrbimo na želje vsakemu članu.
hiša s 6 sobami, kuhinjo, kletjo in vežo, zidana in krita z opeko, v dobrem staniu in le 10 minut od mesta Kočevja, se prostovoljno po ugodni ceni proda. Več o tem pri Jožef Verderberju, krojaškem mojstru v Stari cerkvi ali J. Povšetu, gostilničarju ravno tam.
Rud. Wihmer Kari Hierdtel
gojišfe trt, sadnega in gozdnega dre ja
družba z o. x. v Ptuju.
Oplemenitve v najboli izkušenih vrstah cepljene na Rupeslris r.othe 9 Rip. x Port. Sol. x Rip 1616, Rip. x Beri. koreninske irte v zgoraj omenienih vrstah in rezana trte. Različne vrste adja. Gozdna drevesa niso več na rnzpolagn.
s hišo. hitvoin. kletmi in dru gimi k gospodarstvu spadajo-iimi pritliklinami. Posestvo leži v zelo prijaznem d«lu Štajerske, obsegajoč« 6 oralov gozda, 6 oralov njiv in travnikov, 1 in pol orala aadonosnika in pol orala vinograda. Oddaljeno j» lamo pol ure od žel. postaje ln dve uri od mesta Celje. Cena po dogovoiu Rudolf Podgoršek, Podgrad št. 2, pošt* Sv. Jurij ob južni železnici.
Naprodaj je večja množina lepih
itoii
Lastnik prevzame tudi stalno dobavo vsakovrstnega lesa. Naslov se izve pri upr. „Km. lista".
Nudimo za takojšnjo dobavo franko skiadišče, tu:
Mni superfosfat 18—Z0% 100 feg Z50 Din rudninski Siiperf0afatl8% . „ „ 105 „
apoeni duslii......... „ 3ZQ „
kalijeva sol «MZ% .. . „ „150 „ vključno vreče, franko postaja Ljubljana.
Pri odjemu celega vagona franko vsaka postaja.
Tomaževa žlindra dospe ravnotako v kratkem.
..EKONOM"
oifinia motta zadruga v Ljubljani.
res. zadr. z omej. zav.

C .
PRAZNIKI SO TU
in vsaka dobra gospodinja ima obilo dela s sneženjem in pranjem. Njen trud je izdatno olajšan, ako se poslužuje samo
99
ld vsled svoje izborne kakovosti že pri mali uporabi naredi perilo snežnobelo, vrhuteg-a pa varuje njegovo trpežnost
Delniška glavnica: C&nivaiiS*
Din. 60.ooo.ooo ^cnirasa
Ljubljana
Rezerve: Din. 32,515.000
© %
		Podružnice:						
Beograd Bled Cavtat Celje		Dubrovnik Ercegnovi Jelša Jesenice	1	Korčula Kotor Kranj		Ljubljana Maribor Metkovič Prevalje		Sarajevo || Split Šibenik Zagreb
-Haslov za brzofave: JADRANSKA--—
-Asnerikanski oddelek - Potniški urad---
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir,
Puerto Natales.
AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New York City.
zueze i useh slavnih mestih speta in se pesa z mm bančnimi posli, j
& m
M M SC
Q|
PODRUŽNIC^ J
Maribor Kov o mesto Rakek
Slovenlgradec . Slovenska Biserna
D, O
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
ECAPITAL in REZERVE Din 17,500.000.-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkuiantneje.
Brzojavi: Trgovska.
Telefoni: 139. 146. 458.
JANA
EKSPOZITURE: | Konjice
Meža-Dravograd
Urednik: Ivan Pucelj.
Natisnila »Zvozna tiskarna« v LjubljiA