65. štev, Poštnina plačana v gotovini. &«Ij«, posideljek ai junija 1928. Leto X. Izhaja v pondc Jem, sretfo in jiettik. SUne mesečno Din T — za inozernstvo Din 20"—. tPosamczna äteviika i lit«. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. \ fl^HHfe^ ? ^BBa^^&k. H^96sfik K^&$m Urednihtvc» In uprav.tišivo i Ceije Strossmayerjeva ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tacif». Telefon int. Štev. 65. Odgovornost g. dr. Korošca. V bcograjski ; Politiki« smo čilali sledeč zeio instruktiven članek: »Sklep vlade g. Vukiceviča, da ratificira ne-t- tuiiske" konve.nc.ije in zadf.ski dogodki so izzvali upra.vičeno vznemirjenost \ celi državi. Vrstili so se drug za dru- gim protesti in demonstracije. V Beo^ gradu je tudi tekla kri. V tako težki atmosferi je morala vlada ukreniti go- tovo korake in ni smela dopustiti one- ga, kar je njena temel.vna dolžnost pre.- prečiti. Cetudi so zadnje demonstraci- je z jednim mahom dubovno ujedinile celi naš narod od Strumice in Skoplja. do Ljubljana in Splita, so ven dar liio^- gle kot vsake deinonstraeije tako širo- kega obsega imeti gotove težje posledi- ce in so mogle tudi clovesti- do poniža- nja države. In najiiKinje morejo želeti svoji državi pomižanje oni. kateri so se tako oilloeno v-zdignili v obrambo nje- ncga dostojanstva.. Napadi na tu.je konzula,te in poslanstva vodijo do po- nižanja države, pa tudi do poni/.anja naroda.. Napadi na nezavarovane tuj- ce v njihovi bisi, in najsi bodo ti tujci taki ali taki in naj so se obmišali ka- korkoli. ubijajo moralno podlago vsa- ke demonstracije. Nobena vlada. niti vlada g. Vukičevica, se ne more obso- jati za Lo, da p rep roe i napade na po- slanstvo in konzulate kraljevine Itali- je ter njene zastopnike. Dotod je »l:\ tlolžsnast vsake vlade in tudi vlade g. Vukioevica. Ali samo do sem. Vse, ka,r so jo godilo in izvršilo preko tega, je čista zlouporaba oblasti ali težka ne- rodnost, ali pa, kakor se dozdcva nam, eno in drugo. Ali je bila to čista zlo- uporaba oblasti, ali težka nespreinost ali jedno in drugo. jasno je, da g. dr. Korošec. ki je imel izvršiti varnostne ukrepe vlade, ni bil na višini svojega položaja, niti on, niti podrejeni mu oirgani. Ko so se sedaj malo pomirili duhu- vi i v narodu i v m-inistrstvu za no- tranjc zadeve, pa tudi v beograjsketn polieijiskem rav-na.toljs.tvu, ker je bilo na žalost tudi tu potrebno umirjenje duhov. sedaj ko se je tudi, kakor upa- ino. prenobalo z neumestnimi prepo- vedrrii shodov in konfiskacijo listov. bode mogoče govoriti z vecjim mirotrn in podčrtati o-bjektivnejše odgovornost vsakogar. Kaznjiva nerodnost je bila dopustiti oni neraizumljiv napad na Dijaški dom. Ako se je policija bala, da dijaki no gredo iz .Doiina in se napotijo proti ^füijanskem.u po'slanistvu, je mogla dom v gotovi razdalji obkoliti in cilj bi bil dosežen. Kaznjiva nerodnost je bila zapovod k napadu na nabito polne prostore »Ruskega carja«. in to z golim orož- jein. »Barikade« so že pa die. ulice oči- scene. jeden del detnonstraiitov potis- njen v dvorano, čeludi je že bila pre- polna. Orožništvo, ki je pokazalo spo- cetka hvalevredno'potrpezljivost in je stalo pod dobrim vodstvom svojih sta- rešiii na samem terenu, jo zgubilo po- trpljenje. Toda navzlic temu je zasta- lo, ko je porušilo barikade iz, stolov in wistilo ulice okrog »carja«. Polk-ijsko ravnateljstvo in ministrstvo za notra- nje zadeve sta bila takoj obveščena. I'oda otltod je doslo povelje: »lla/giiati vses tudi one znotraj!« In t.ik.- > doslo do onega necuvenega napaida na dvo- rano, streljanja, mrcvarenja, tudi do nedoižnib žrtev. Ako se že ni ostalö pri blokadi celega onega prostora, na ka- terern so bile •->barikade«, kaj bi bilo prirodnejše ko ostati ]>red lokalom in poslopjem, ga blokirati in puščati po- tem dem'onstrante drugega za drugini ven, ker bi se men da demonstranti in jmblika navelicala celo noč ostati v dvorani. Tako postapa policija na ce- lcm svi'tu in tako bi izostalo vse proli- vanje krvi, ki pada danes na dr. Ko- rošca. To so kaznjive nerodnosli. ki se morajo kaznovati. G. Korošec ni osta] pri tern. Qn je prepovedal shode stra»nki, cije politika se sicer da,nes kritizira, ki pa inia pra- vico do sliodov tako dolgo, dokler velja v tej državi zakon o zboroivanjih in drustvih ali dokler se ta stranka ne postavi pod zakon o zaščiti države. Tako postopanje pa je čista zlotipora- ba oblasti. 0. Korošec ni ostal niti pri tern. On je konfisciral dve številki »Novosti«, dve številki »Reel« in eno številko »Po- litike«. Mi ne vemo, na kaJc način Je izvrsil konfiskacijo »Novosti« in »Re- cvi«. toda pi'i konfiskaciji »Politike« je pogazil g. dr. Korosec svoj laslni za- kon. Že drugače težek tiskovni zakon daje vsaj neke gotove garancije. On predpisuje, da mora biti konfiskacij- ski sklep »obrazložen« in »takoj do- stavljen« sodišču v svrho nadaljnjega postopanja,. V konfiskacijskein sklepu pa, ki je bil dostavljen našemu uredni- štni na prvi binkoštni i)ra;znik, ni na- vedeno, zakaj se je izvršila konfiskaci- ja'in tudi ne, na podlagi katerega za- konskega clena. Tarn stoji samo, da se izvrši hišna preiskava v uredništvu in da se poberejo vsi izvodi lista. Redn a rešitev je bila dostavljena še le tretji dan. Postava pa pravi: »V vseh teh slučajih je oblast dolžna izreči konfi- skacijo z obrazlozenim pismeniin sklc- pO'in. kateri se mora dostaviti istocas- no ureclnistvu'in sodišču«. Sedaj pa pride to, kar je najbolj ka- rakteristicno. Sodišče preklicuje jedno konfiskacijo za drugo, a g. Korošec nadaljuje s konfiskacijami. Vsaka ta- ka razsodba pomenja jedno ugotovitev grobe zloupotrebe oblasti vec. To siste- matično preklicavanje konfiskacij znaci v stvari direktno obsodbo g. dr. Korošca kot ministra za notranje za- deve. Upornost g. dr. Korošca, njego- va čudovila vztrajnost pri slabem po- slu znaci jasno njegoyo nesposobnost za tako obcutljivo mesto kakor je pii nas ministrstvo za notranje zadeve. Minister, ki ne spostuje zakonov svoje drzave, zgubi pravico do zabte- ve, naj zakoni spoštujejio njega, Vlada, ki stavi svojo voljo nad zakone, pride v nevarnast, da stavi izven žakona sa- IH.0 sebe. Kdor te velike resnice ne raz- ume. ni za unravo države. Velik shod Kmetsko-demokratske koalicije v OvSijeku. Dočim je vlada vzdržala prepoved nameravane manifestacije za KDK, ki bi se imela vrsiti 3. junija na^Susaku, je za veeraij veiidai1 dovolila sihoul KDK v Ovsijeku. Ven dar pa je značilno za »svobodoljubni« režim g. dr. Ko- rošca. da je dal osiješki src&ki nacelnik razglasiti še v soboto po vseh okoliskill vaseh z bobnjem, da se shod — ne bo- de vršil! Istotako so včeraj dirigirali dolge kolone kmetov, ki so se vozili na. shod, direktno na zborovali&ce in jih Huso niti pustili v mesto! Vendar pa do spopadov ni došlo. Edino po shodu bi oh priliki, ko je ljudska mnozica sprtiiiiljaia l^ribičevica in Rttdictt v ho- tel, došlo skovnj do nemirov, k<»r so ho- tel i polici.sti sprevod zadržati. 8Jioda .se j- slance, naj se odstranijo. Ker sjo ti mirno obsedeli, češ, da jih za kritiko beogratiske policije in proteste proti iialijanom kot svobodno izvoljene za- stoiinike nairoda nima nikdo pravicei odstraniti, je poklical Peric med sil- nimi protesti oipozicije v skupščinsko dvorano orožnike, da so odstranili s silo gori imenovane poslance. Situaci- ja je bila tako naipeta, da se je inislilo, da bode došlo do krvavih spopadov. Opozicija je z najostre.isimi klici obso- i«la naws-ilje vlade., posebno pa je še grajaia David ovice\e domokrate, da pod])irajo klerikalno-radikalski re- žijji. Najnovejše vesti. Nj. Yd. kralj Aleksander se se niudi v Beogradu, kakor se za.trj.uje, radi po- litičnega položaja; in se poda še le čez nekaj dni na. Bled, Položaj v Narodni skupščini. Vče- raj dopoldne se je vršila konferenca skupšc, predsedn. Periča s predsedni- kom vlade Vukičevicem radi nadalj- njega postopanja v Narodni skupšči- ni. Sklenila. sta, da se bo nadaljeva;lo z najostrejšimi ukrepi proti KDK. Proti neitunskim konvencijam so sklenili včeraj resolucijo hrvatsski obrtniki, zbrani na medstrokovuem sestanku v Zagrebu. Maurice Leblanc — B. R.: Modri deniant. (Dalje.) Vsi so bili osupli. Iz vseh kotov so- , w, ki je bila oropana pohištva in pre- Pi'og, so odmevale besede: »Arsene Lu- Pin se vda . . .« Besede, ki jim skoiraj ni bilo verjeti! Vsi so bili prepričani, da bo nenadoina izginil v tleh, da se bo nad njimi vdii del stropa, da ga bo jjplezna sterna skrila pred preganjalci. °jja • . . on se je vdaJ! bu^a-nil»ard je stopil pred njega, raz- ' 7' resnostjo, ki pristoja. take.mu dlncm'teniu trenutku. položil roke na na.sprotnika in rekol z neskoncnim za- doscenjeni: »Lupin, aretirani ste!« »Brr«, j|e rekel Lupin s hlinjeno grozo. »strah se me je polotil. dobri moj Ganimard! Kaksen resen obraz! Izglodate, kakor da govorite ob grobu .svojega najboljšega prijntelja. Nikar vendar ne bodite tako mrtvasko resni.« »Lupin, aretirani >ste«, je ponovil z istim glasom Ganimard. ¦<>Nikar vendar tako dosto.ianstveno. V imenu zakona, katerega zvest izvr- ševalec je, aretira visji inšpektor Ju- stin Ganimard hudobnega Lupin a. Zgodoviniski trenutek, katerega važ- nosti se gotovo vsi zavedate. Bravo, G-aniniard. Vi b&ste še s pomorjo go- spoda Sherlock Holinesa, oziroma obratno, dosegli lepo karijero.« Mirno je dopustil, da so mu natak- nili okove na roke. Vse se je zgodilo z neko svecanostjo. Navzlic svoji prirojeni odurnowti in svojemu sovrastvu do Lupina, so se obnašali policisti nekako prizaneslji- vo, morda še osupli nad tern,,, da se jim je vendar posrečilo polastiti se tega. n ed otak 1 j i vegai bi tj a. »Ubogi Lupin«, je vzdilDOval Lupin, »kaj bodo rekii tvoji prijatelji, ko bo- do zvedeli, da si bil tako ponizan?« Z vedno vecjim naporom vseh svo- jih mišic je poskuša.l razkleniti pesti. Zilo na čelu in sencin so mu nabrek- nile. Cleni verige so se mu zajedli v rn.es o. »Gotovo!« je vzkliknil. Veriga je padlia na tla. »Novo, tovarisi. ta je za nic.« Nataknili so mu dve novi. Pokimal je. »A Ja bo-iuie lieu re! Vi ste vse pre- malo previdni.« Nato je pricel steti püliciste: Koliko pa vas je pravzaprav, pri- jatelji? Petindvajset? Tride.set? To je proveč . . . Ničesar ne morem s'toriti . . . Ge bi vas bilo le petnajst, potem bi že šlo . . . !« Lupin je bil igralec, igralec, ki je igral svojo vlogo inslinktivno in tem- poramentno s predrzno gracijoznost- jo. Ilolmeis ga je gledal, kakor .se gleda igralca» katerega se občuduje. In dobil je čuden vtis, da je boj mod tridesetiini možmi, ki jim je na razpolago zakon v vseh ])odrobnostih in med edinim bit- jem brez orožja, v verigah, popolnoma enak. Olx^ strani sta bili druga drugi dorasli. »No, miojoter«, mu je rekel Lupin, »to je vaše delo. Po vaši zaslugi bo se- daj Arsene Lupin zgnil na plesnivi slaini v zaporu. Le priznajte, da niste v resnici tako mirni, kot izgledate . . ., da se vatm je ptičela oglašati vest . . .« Anglež je skomizgnil z ramo, kakor, da bi hotel reel: »Od vas samih je bilo odvisno . . . Saij seni hotel imeti le de- ma-nt . . . Dali bi ga bili . . . U »Nikoli, nikoli!« je vzkliknil Lupin. »• • ¦ da bi vam izrocil modri demant? 0 ne, prevec truda me je stal. Sam ga hocein obdržati. Pri prvem oblsku — obivskati vas namreč nameravam v Londonu v najkrajsem casu . . . naj- brže že tekom prihodnjega meseca — vam bam povedal vzroke . . . Toda, äli boste pi'ihodnji mesec v Londonu? Ali morda želite. da na Dunaju ali v Pe- ti'ogradu . . . ?« Skočil je pokonci. V bližini je začul zvonec. To tii liil glas varncxstnega zvonca. to je bil glas telesona, čigv\r žice so se koncale med dvema oknonna v njegovem kabinetu. »Telefon! Ha, kdo je pad-el v past, ki jo je na,stavil groizen slucaj?« Arsene Lupina je popadla besnost. Hotel je skociti k aparatu in ga zdro- biti v tisoč košckov, da bi udušil ob- enem tisti tajni glas, ki je hotel z njim govoriti. Toda Gajiimard je že pogra- bil slusalo in se sklonil: »Halo . . . halo . . . Številka 64-873! »Da, tukaj je.« Holmes ga je hitro porinil vstran, mu vzel slusalo in si dal robec pred usta, da ga glas na drugem koncu žice ne bi spoznal. V tern trenutku je pogledal Lupina. Pogled, ki sta ga izmenjala, je jasno kazal, da sta imela oba isto misel in, da sta se oba zavedala, kaj se bo zgo- dilo, če je ta miisel prava: telesoniraJaJ je daima s svetliiui lasmi, KlotiJda De- stange. Mislila je, da govo.rl s Felix Daveyem ali Marime Berinondom, pa je goivorila s Slierlock Holmesom. Angle/ je vpil v telefon: Halo ... halo . . . Molk. In Holmes: »Da, jaz sem, Maxime.« Odigraivala se je tragična drama. Lupin, neugnani in neprenmgljivi Lu- pin, ni več poskusal skrivati svojega strahu in z bledim, prestrasenim obra- 7*ym je skušal poslušati. ugamiti . . . 6tran 2. ' JS 0 V A \) O .h A € ¦- ¦¦ (,5 Ustrelil se je pred niaiuru v Zagivbu osmosolec Milan Feldmann, doma iz Virovitioe. Kongres narodnilt železničarjev in brodctrjev se je včeraj vršil v Splitu. Udelcžilo se ga je okrog 1.300 članov in odposlancev. Na kongresu se je po- zvalo drustveni odbar, da vodi. holj energiöno borbo za dosego pravic, ki gredo železničarjem. d Uboj na kor zu. W-eraj dopoldne ob 11. uri je napadel neki Neze.j nekega Ivana Kisa na korzu v Subotici s pa- Hcq. Nastal je pretep, tekom katerega je bil Nežej zaboden v srce tako, da je obležal na licu mesta mirtev, Kiš je pa bi smrlno ranjen. Genend Nülrile cel in zdrav, Iz Spicbergw so došle potrjene vesti, da se nahaja posadka znanega zrakoplo- va. »Italiji1«, z lNobilom vred živa in zdraiva na otoku Foyinu nad Spie- berg i. Bolgarsko zu nan je posojilo. Dru- štvo narodov je v principu odobrilo predlog, da dobi Bolgarija pet in pol niliijona funtov zunanjega posojila, da nekoliko poj)ravi skodo v.slod po- treisa. Nogonielna tekma nied moštvoana ITrugvaja. in Argentine, ki ste se na 9. oliinpijadi v Amsterdamu izkazali za najboljši, je kon&vla neodlocewo z 1 : 1. Yelika zelezniška nesreča. Ekspres- ni vlak Monakovo—Frankfurt je sko- c-il vceraj blizu Siegelsdorfa s tira. 15 ljudi je mrtvih, 24 pa več ali manj težko ran jen ib. Domače vesti. d Sokolsko druslvo v Celju je prire- dilo vceraj svoj prvi letošnji telovadni nastop na abširnem dvorišču mestne osnovne šole. Društvene prireditve zadnja leta nimajo več značaja kake veselice pod milim neboin, teinveč zna- čaj javnega resnega izpita, pri kaešpolka. Njihove vaje s puškami so dovolj jasno poka- zale disciplino in strumnost naše ar- mado. Bilo je veliko naivdušenoga in zasluženega aklamiranja, Obisk ni bil najboljši. Bilo je na telovadišču res vrooe, todct. ne tako, da bi se ne dalo vzdržati. Zvečer se je vršil na vrtu Geljskega doana prav dobro obiskan družaben večer, pri katerem je koncer- tirala železničarska godba,. d Za Becji dorn Franje Tfie vstopnice. Zaninianje za kontert jo že sedaj splošno. d Celjska obrtna nadaljewilna sola je sklenila svoj sedemineseoni pouk v ned-eljo, dne 29. aprik t. 1. Dopoldne in popoldne tega dne so bili v poslopju »nescanske sole razstavljeni pismeni in risarski iadelki 8 lTiioških in 3 ženskih razredov. V šol. letu 1927/28 je mui.sko- valo solo 417 članov obrtn-ega narašča- ja, med katerirni je bilo ravno 100 de- klet. Pouk se je vršil v dveh moškili pripravljalnih razredih A, B, G; na ženskem oddelku pa je bil 1 priprav- ljalni. 1 prvi ter 1 drugi ra^red. Kon- ceni šolskega leta je bilo kvalifieiranih 83.1% ueeneev ozir. uoenk. Iznied 11 učnih moči jih im;a 9 ]>redpisajne stro- kovne izpite. Po narodnosti je bito na šoli 399 Slovencev odnosno Slovenk, 7 Hrvatov, 6 Srbov in 5 Nemoev. Po ve- ri pa je bilo 409 rini. katolikov, 6 pra- voslavnih ter 2 evangeljska. Po obrtih je bila razdelitev sledeča: stavbnüi obrti - 98, mehaniško-telmiiskih 63, ametnih 47, živilnih 39, oblaoilnih 147 ter 23 drugih obrti. Šolski obisk je bil splošno praiv dober, saj zna&a 93% pri pouku redno navzooili. Za prihodnje šol. leto 1928/29 se otvori še tretji raz- Holmes je odgovarjal dalje tajinstve- neniu glasu: »Kalo . . . halo! Da, vse je v redu in ravnokar sem vas hotel obiskati, ka- kor sva se domenila. Ali morda misli- te, da je še vedno . . .« Prenehal je, iskal bosed, in se nena- doma zamislil. Bilo je jasno, da bo por- skusal izprašati rnlado dekle, ne da bi se izdal. Ona seveda ni vedela, kdo go- vori z njo, on pa ne, kje se ona naha- ja. Razen tega ga je motila tudi Gani- mardova navzočnost . . . Ah, da bi ču- dežen slučaj prekinil to peklensko za- bavo. Lupin si je zazelel tega čudeža z vso moejo svoje volje. Holmes je nadaljeval: »Halo . . . halo . . . Ali ne razume- te? . . . Jaz tudi ne . . . oziroma prav slabo . . . ce govorite razločno . . . Ha- lo ... čujte . . . iü\ še poslušate . . . Da? . . . No, če pomislim . . . Bolje je, da greste domov . . . Nevarnost? Ni- kakšne nevarnosti ni . . . saj je on ven- da.T že v Angliji! Dobil sem brzojav iz Southamptona, ki mi javlja njegov prihod.« Koliko ironije je ležalo v teh lx;se- dah! Holmes si je kar me.1 roke in ves 6rečen, da se mu je posrečilo speljaiti »svetlola.sko« na led, je pristavil: »Ne izgubljajte časa, draga prija,- teljica; doma vas obiščem.« Obesil je slušalo nazaj na aparat in se obrnil k Ganimardu, ki je takoj .slu- til, za'kaj gre: »Gospod Ganiniiard, prosim vas, da mi daste na razpolago tri izmed svo- jih ljudi!i« »Za svetlolaso daino, kaj ne?« »DaU »Pri moji veri! Dober lov . . . In še Lupin poleg . . . lepo opravilo . . . lep uspeli . . . Folenfant, vzemite tri ljudi in spremljajte gospoda!« Anglež se je odstranil s tremi poli- ci«ti. Tak je bil polozaj. Tudi daina s svet- limi lasmi je morala pasti Holmesu v roke. Njegova cudovita vztrajnost, ko- pica sreenih slučajev je j)ovzročila, da se je bitka končala z njegovo popolno zmago. Za Lupina se je končala ta bitka s popolnim, nepopravljivim po- razom. »Gospod Hohnes!« Anglež je obstal in ga ošrnil z ocini. »Gospod Lupin?« Lupina je ta zadnji udarec popolno- ma pretresel in strl. Cube so razrile njegovo čelo. Njegov pogled je bil tru- don in žalosten. Toda nenadornia se je vzravnal in vzkliknil, spet vesel in ve- drega obraza: »Priznati niorate, da me zasledujo usoda. Ravnokar mi je onemogoeila l)eg in me izročila vam na milost in nemilost. Sedaj so je spet poslužila te- red, kjer bodo poucevali koviiuvrsko in losno stroko (zlasti mizarje) 1 inže- njer, 4 ]iriznani celjski obrtni mojstri ter 1 zdravnik; poiuk v torn oddelku bo docela strokovnega znacada. — Po- ucnega izleta letos ni bilo na soli za- voljo piipravljalnih del za Vajeniško razstavo, ki je bik o binkostnih praz- nikih v celjskem Narodneni domu. Da je sola skozi to sol. leto tako nemoteno napredovak, je v prvi vrsti zasluga naših gg. mojstrov, ki pokažejo ob vsa- ki priliki velik smisel za povzdigo svo- jega narasčaja. Cast in hvala jim! — Predvsem pa iskreno i)riznanje Slov. obrlnemu dru.štvu v Celju ter njegove- mu noumorno delavnemu I)red^sedllL- ku, gospodu Ivanu Rebeku. Kjer delu- je mojstrova delavnica složno z obrtno nadaljievalno solo. tarn tudi uspehi ne morejo izostati. — Jo.ško Bizjak, vod- ja sole. d Bruzba yovt-ilskega obvinskega lo- Vfišča se vrši v soboto 23. junija na okrajnem glavarstvu, soba št. 7 ob 10. dop. Obs eg 543 ha. izkliena cena 250 dinarjev. d Umrla sta v oalj'ski javni bolnici 66-letni prevžitkar Filip Brecelj iz Tolstega vrha; in Josko Kozar, 19-letni dninar iz Grajske vasi. d Matura na celjski reulni ghnnazi- fli. V soboto je pričela pod predsed- stvam ginunaiz. ravnaitelja g. Antona Zupana na celjski retaini giinnaziji pismena matura, ki traja do srede 13. t. m. Ustmeni izpiti se vrše 15., 16. in 18. junijai. Mature se udeležuje 16 abi- turijentov in 7 abiturijentk. Obenem je neha'l v 8ol)oto na giinnaziji poduk. Dijaki ,so dobili knjizice. izprieevala pa dobe na Vidoiv dan, d Krajevni odbor U. V. I. v Celju se prisrčno zahivaljuje vsemi, ki so pri- poinogli k lejjemu Uv^pehu tombole v öetrtok, dne 7. t. m, Cisti prebitek se pridene tudi le.tos podpornemu skladu." iz katerega daje krajevni odbor U. V. I. najpoitrebnejšim iiivalidom ter njili vdova'm in sirotam podpore. d Knpalna sezija je priöela. Včeraj je bila Savinja polna starih, osobito pa mladih kopa.lcev. Voda je rmela. 16 sto- pihj. Opaziti je tudi zo nekaj tujeev. d Avto podrl kolesarja. V sreclo, dne 6. t. in. ob 15. je neki šofer zadel na križišču Gregorčičeve in Benjamin a Ipavca ulice z a.vtomobilora v 23-letne- ga ključavnlčarskega })omočnika Aloj- za Ograje;iška, ki se jf1 pripeljal na- pproti s koiesom. Sunek ,;e bil tako mo Pen, da je odletel kole:-ar vec metrov daleč. K sreči se ni paškodoval, pač p-i ee je kolo pokvarilo. Šofer se ni zme- nil za ney.godo in jo je urno pobrisal z avtom. Ker pa je številka avtu zna- na, ne bo težko izslediti šoferja. Srajce . cefir po Din 42, 68, SO, Pique bcle Din SI, 58, 66, delavske Dm 33, 38, 43, spiutnjc lilačc Din 21, 32, 42.60, ovriit/ükc Ihn ä. 9, 12, žepne robec tue. 35, 53, 94, nofia- vicc Din 8, 11, 18, dokolcnkc Din 22, 34, 50, naramnice Din 20, 24, 29, kra- vate Din 12, 19, 30, iepice Din 28, 35, 44, klo- buke Din 50, 66, 90, dežnike D.n 62, 95, 135, prodaja v saino dobri kvalileti, dobavljeno iz pr ih svetovnili tovarn, perilo je pa posebno solidno tzdeUvw v lastnih dchivm'cah. Gleite si iziožbc in ogroiimo zulo^o v velctr^ovini /L. Stermecki, Celje. lefona, da vam je poklonila damo s svetümi lasmi. Uklanjam se njenim željam in njenim udarcem.« >'Kaj naj to pomeni, gospod Arsene Lupin?« »To naj pomeni, da sem pripravljem. obnoviti pogajanja, ki ste jih preje vi prokinili.« Holmes je stopil k Ganimardu ingä pi'osil, sicer v tonu, ki ni dopuščal ugovarjanja, za dovoljenje, da govori nekaj besed z Lupinom na sainem-. Nato se je spet obrnil k Lupinu in mu rekel: »Zadnji razgovor.« Njegov glas jo bil Ird in nervozeii. >Jvaj že.lite?- .vPrastost gospudieiie Destange . . . svetlokse da nie . . .« >Saj poznate ceno?« »Da.« »In pristanete?« »Pristanem na vsako ceno.« (Dalje prili.) d Spopad na Glazlji. Pred par dnevi ökrog pol asinih zvec-er se je vračal ge- st Llni car g. J'osip Žumer s kolesom s svojega posestva na Lavi v Celje. Ko se je pripeljal po poti, ki vodi mimo vile y. dr. Öerneca na glazijo, je pri- voizil nasproti s kolesom 16-letni sin drja. S. in zadel v kolo g. Žumra. Ko- lesarja sta padla, a se jiina k sreci ni nie zgodilo; samo kolo g. Žumra so je pri padeu pokvarilo. G. Žumer je v razburjenosti, ker saut na ovinku ni dal znamenja, udaril fanta z roko po tilniku in ga oštel. G. Žumer je nato nadaJjeval svojo pot ix>s in vodil kolo ob strani. V drevoredu pa je pritekel za, nj'im. 23-letni hlapec pri d;r. S. Maks Lipovsek, ga pograbil z eno roko za ramo, z drugo pa prijel za kolo in luatel vleči g. Zumra s seboj, »da so pomenita kaj je bilo in kdo je on.« G. Žunier se je sprva branil, koneno pa je prepustil svoje kolo Lipovšku in jo iiiialinil proti mestu. Na interveneijo polieije je Lipovšek kinalu na to vrnil kolo. Proti Li])ovsku je vlozena ovad- ba. d Tatvina kolesa. V sredo. dne ü. t. in. malo pred poldnevom je nekdo ukradel pekovskemu mojstru g. Štcfa- lui Krenu s Sp. Hudinje iz veze neke hise na Cankarjevi cesti erno pieska- no kolo znamke »Puch«, vredno okrog 1.000 Din. V zadnjem času se množijo v Gelju tatvine kolies. Dobro bi bilo zopet uvesti legitimacije za kolesarje, kakor je bilo to prej. Vsakdo, ki bi ku- pil kolo, bi moral zahtevati od proda- jalca tako legitimaeijo. S tem bi se v Änatni meri preprečila prodaja ukra- denih koles. d Aretacije. Zaradi potepustva so bili od celjske polieije aretirani: 60- letni Jurij Radej, pristojen v St. Vid pri Grobelnem, 77-letni Martin Pe- istotnik. pristojen v Zlatopolje pri Kanmiku. 35-letni Raino Music in 18- Letni Adam Music, ol>a iz Dobrepolja v tešanjskem srezu in 84-letni Josip Pušnik iz Tremerja. V prisilno delav- nico v Stari Gradiski sta bila oddana 34-letni rudar Alojz Sotlar in 32-letni strojiui kljucavniöar Anton Plahuta, oha brez stalnega bivališča; Sotlar in. l'liihiuta sta že večkrat protlkaznova- ivd in nepoboljšljiva deloinrzneža. d Mari bor ski mestni svet je sklenil pobirati od onih najemnin, ki so od- merjene cez zlato pariteto 100%no ob- cinsko doklado kot prispevek za mest- ni stavbni «klad. d Klub esperantistov v Celju ima danes zvečer ob 8. v svoji sobi v gostil- ni »zvezda« ustanovni obeni zbor. Vo- nu kia šatas nit inovado. d Izgube in najdbe v Celju. Izgub- ljeno: črna usnjata torbica z raznimi toal'Otnimi predrmeti v skupni vredno- sti 300 Din; siv svilen ovratni kožuh, vreden 900 Din; železniška legitiina- cija na ime Ivana Ferdiča. Najdeno: žonski dežnik. d Kresovi sv. Cirila in Metoda. Že v prodvojnih časih je nacijonalno za- vest v ponemeenih kraiih ob jezikovni meji močiio utrjeval in polepseval obi- čaj, da so se na predveeer (4. julija) godu slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda prižigali na vseh vrhovih kre- sovi širom nase zemlje. Ta običaj leto xa letom gineva. Kako žalostno je gle- dati iz obmiejinih gora v našo domovi- no, ki jeh je dosegol Odol z neobičajno pra.kticno.sl- jo svoje stekkniee in nesumljivo V 3. številki lanskoga ktnika »Na- j ših goric« smo priobčili dragoceno in- i formativn-o razpravo »Trošarina na vino in vinski most«. Ugkdni avtor | toga članka, poucivši nas o vseh po- j drobnostih aktualnega vpražanja za naše vinarstvo v vseh pokrajinah Ju- j goslavije, konstatira med drugim: • »Srbija in Črna gora sploh ne po- : znata trošarine na navadna vina, v Še so Vaši zobje zdravi — ako pa ne boste svojih zob in svojih ust pr^vihio cistili,b«ste kmalu opa/ili pojave bolozni, kiVam bodo napraYljali mukapolne ure. Proprecite jih! Kozuroc tople Yode, v katero kanote par kapljic zobne vode Odol — vec ni potrobno. S tern si dobro izpirajto usta, in si nato — najboljše po vsaki jedi—tomeljito osnažitozobo:to joiiajboljfia metoda,po kateri si čistito svoja usta in svcT)o zobe, poleg tepa p.i tudi najcenejsa, kajti če rabiteOdol, si prihrauiteveckotprivsehzobnlhkromahinpraških. ,,0dolfcÄ je kulturni pojm. Ves svet rabi Odol. Odol $c dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in podobnih trgovinah. 1 stekknica Din 22'¦ —, velika stekknica Din 35'—, dvojna steklenica Din 65'—. pnxvMiskih krajih pa nudijo aidevni l)rodpisi prccej peslro sliko. dim dalje proti jugu, tern liopojrolnoj.si so tudi predpisi, dočim jorenoha v Srbiji in Grni gori sploh trošarina na vino. Ne- enaki način pobiranja te trosarine ima neobhodno posledico, da je tudi obro mienitev neenaka . . . Lahko trdimo, da plača Slovenija — vsaj razmeroma — največ trošarine na vino. Kako temu odpomoči? Odgovor je zelo enastaven: izenačenje predpisov o trosarini. na vi- no v celi državi.« Toda pisec navedenega čianka ne pričakuje tega izßnacenja, »in sicer vse dotlej ne, dokler bodo odloeevali v prvi vrsti strankarski in ne drža-vni interesi. NaspTotno, prieakovati je prej, da se bodo na pritisk prečanskih politikov ob ugodni politicni konstela- ciji raÄsirili sedanji privilegiji, ki ve- ljajo glede trosarine na vino v Srbiji in Črni gori, tudi na preeanske kraji- ne, kakor se je to äeloma že zgodilo glede žganja.« Že koncem preteklega leta pa so dnevniki poročali, da vlada vendarle namerava ustanoviti enoten davek na vino in žganje za vso državo. Tej nameri so se začoli upirati vino- gradniki, vinski trgovci, zaslopniki to- čilne obrti itd. Tako so imeli, kakor poroea »Težak« v Beogradu od 1. ma- ja t. 1., srbski vinogradniki že 25. de- fx>inbra 1927 protestno zborovanje v Negotinu, na katerem so sklonili mod drugim sledeče zahteve: 1. da se davek na vino in žganje ne uvede; 2. da se davek na žganje ukine tudi tamkaj, kjer obstoji; 3. da Narodna bankct, otvori kredit i z-a proimet z vinom in žganjem; ^. da se znižajo previsoko davščine vinskim obrtnikom in. da so ukine ca- rina na vino, izvozeno v inozemstvo; 5. da se najskrupolozneje ščitijo in- teresi drzavlja;nov in se ne uvajajo no;va bremena; 6. da se izda zakon o vinu. Prinasam še nekaj izvkekov iz za- devnih razprav v drugih strokovnih lislih; »Poljcdolski Vjesnik* v Splitu od 1. maja 1928 piše: »Po no\iem načrtu zaJcona o troša- rini vS« državna trošarina na vino zvi- §a od 35 na KM) Din za hektoliter. Slo- vcinski in hrvat.ski vinogradniki so na- stapili složno in čujejo so protesti od vseh strani proti povišamju trosarine na vino. Občinska, oblastna in držav- na trošarina znaša v poedinih pokra- jinah 400 do 500 Din za hektoliter vi- na. S povišanjean trosairine se vino po- dražuje, tako da konsum vina nepre- stano pada. Radi fiskalne politike je izvoz našega vina popolnoma prene- hal, a s povišanjem trosarine bo po- trošek vina padel na minimum.. Ako vlada ustvari novo trosarino, ustvaxi s tern i osnoi\ro za popolno unioenje na- šega vinogradairstva.« »Gospodarske Novine« v Z»a,grebu od 5. maja t. 1. priobcaijo mod dru- gim : »Trosarina za 100 litrov vina je bila doslej 35 Din, po novem predlogu pa se zviša na 100 Din. Ako se temu pri- štejejo se obcinske dokla.de in razne oblastne trošarinske takse, potem bi trosarina v poedinih pokrajinah do- segla blizu 500 Din za 100 litrov . . . Na vino, katero kupujejo v Banatu in Dalmaciji po 350—4-00 Din za 100 1, bi po novem zakonu plačevala n. pr. Slovenija 500 Din državne trosarine z raznimi dokladami. Poskdica take? fiskalne politike bi bilo zvisanje vin- skih con na škodo konzumenta, a hkrati i na škodo vinarja, ker so dose- danje cene po lnnenj'ii vseh trgovskili in gospodarskih strokovnjakav že pre- koracile miaksimum . . . Opozarjamo še, da jo v narrtu predvidono tudi za most 65 Din državne trosarine. Iz gornjega je jasno razvidno. da je iia«o vinogradarstvo prod usodninii dnevi, ki zahtevajo providnost vinogradni- kov in vseh naših gospodarskih kro- gov.« Tsti list ad 18. maja t. 1. csbjavljti za.- pisnik o izredni glavni skupsčini »Sa- voza vinograidara i toci-oca« v Zagre- hu 7. dne 8. maja t. 1, Tz zaidevne reso- liK'ije posnema-mo konstatacije in za- hteve zliora: 1. Politika draiv-e obzironi na. za- BČito in pospeševanje vinarstva je oe- ßto direktno protivna eksistencnim in- Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 65. Srajc« čisto bele od 59 Din naprej, barvaste od 46 Din naprej. OfratniKi pol trdi Din 10, 63, 14, trdi 13 Din. $atnci:tno, s]irpjemlj'ivo pa vobče le pod pogOjCm, da se hkrati cmeji nalaga- nje prekomernih avtonomnih (občin- skih in oblastnih) doklad ter da se od- pravijo točilne takse, ki tvorijo prav- zaprav n.ekako »parvšalno trosairino«. Takih in sličnih glasov nain dohaja še več tudi od drugod in smatramo le za svojo dolžnost, da vsaj nokatere Zci- beležimo kot objektivni kronisti. Ali je res, ali jo voibče mogoče mi- sliti, da naj — vino vse placa!? Taka namera, ako resnično obstoji, bi bila bolj siinpatiena, ako bi so od ogroninili vinskih davščin, ki so znašale leta 1926 samo v današnji mali Sloveniji blizu 40 milijonov dinarjev, vsaj pre- oejšen del uporabil spet za direktno pospesevanje produktivnosti celokup- tiega vinarstva in za povzdigo blago- stanja našega obubožanega vinarskega dela kmečkega ljudstva voböo. ki kone- no, vse to plačuje. V začasno pomirjenje vseh zani- numcev pa še sporocam stvarno po- jasnilo zadeve, katero sem dobil prav- kar iz strokoivnih, nepolitičnih kro- gov, da namreč sicer ree nameraivajo ustanoviti, obenem pa izenačiti držav- no trošarino za vso državo na kakili 50 Din z-a 10D 1, po drugi strani pa maksimiraii avtonomme doklade na državno trošarino na zmerno mero, da bi bile tako vse davscine na vino pri nas znatno nižje kot so dosedanje. Dal Bog, da. bi bilo prvotno »n^- sporazurailjenje« s tern povoljno po*- jasnjeno in da bi naivedena pomirlji- va informacija tudi — držala! fUuvn. A. Žtnavc v »Naših Gor kali« 61.1928.) Prodam 1000 litrov dobrega domačega jabolčnika Ernest BezenSek, Podsreda. 1 Proda se nova hiša z malo t r g c v i n o, 4 sobe, kuhinja, shramba, elektr. luč, vodnjak pri hi§i ter velik vrt z novim plotom. Cena 80.000 Din, potreben kapital samo 60.000 Din. Celje, Dolgo polje St. 155. Prostoucllna javna dražba raznovrstnih premičnin se bo vršila v bivši trgovini V. DOLINŠEK, Celje, Gosposka ul. 4 v torek 12. junija ob pol 10. uri dopoldne. fluMn«f|m 'z vsen rudnikov in PlSiliUU najboljse vrste A iVlllvy dobavlja in do- stavlja najcenejge Fran o Jožt, CeEje, Aleksandrova ul. I Nctznonilo preselitue. Cenj. občinstvu naznanjam, via sem se preselil s čevljarsko delavnico iz Gaberja 5t. 14 v mesto Gosposka ulica štev. 9. zraven hotela »Balkan«. Izdelova! bom navadne, najfinejše, kakor tudi luksuzne, Sportne, hribovske čevlje za dame in gospode. Se priporočam za obilni obisk. Franc Plevčakj čevljarski mojster CELJE, Gosposka ulica ft*. 9. Zraven hotela »Balkan«. V vseh vecjih mestih dvžave iščemo protokolirane firme (kakor hranilnice, menjalnice, trgovska podjetja.knjigarne, trafike) za podkolekture državne razredne loterije za takoj ali pozneje. Ponudniki naj izvolijo svoje dopise, opremljetie z žigom tvrdke, nasloviti na Glawno kolekturo državne razredne loterije Bankovuo frn REIM St DRUG. Giijeva ulica 8. kotuanditno *- « Trg druStvo iagreD, Kralja Toinislava 17. BIB JCL ¦¦ mm. JtMim¦ IJH Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem iiaZnallllOi pres&*G»l svojo cewljarsko obri iz Kralja Petra ceste Q SOIHOSfflnSliO llllCD G, nasproti staremu okrožnemu sodišču. Izdelujcni vsnkovrstne modne čevlje po meri za žcnske in inoške, kakortudi športne, hribovske in tudi vsako njinatijše popravilo. Vsa dela bom izvrševal točno, z dobiiin matcrijalom po zmernih cenah. Za delo janičim.] Za obilen obisk se priporoCa Martin KolŠek, čevljarski mojster, Celje, Samostanska 6. Prva pi) W« vmarska zadruga v Celji CanRarjeva u:. ?t. it priporoča svoja izirrstnai nantnixna tei« odbi*ana sotctimeEnins VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. "^Qj J^T* Vzorci na razpolago 1 M. Jostov paromlin Medlo^-€elje ie otvoril prodajalno svojih prvovrstnih mlevskih izdelkov in deželnih pridelkov v Gosposki uBici štev. 27 ter se c. občinstvu najtopleje priporoča. Nizke cene ! . Postrežba toLna I Kmecka hraniinica in posojilniia na Frankolovem vabi na svoj WF* Ä3& fl Ws% H šT9k r% s* BT& I ^3P h^ S% ff* ki se bo vršil v nedeljo 17. junija 1928 ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni na Frankolovem. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva o poslovnem letu 1927. 3. PoroČilo nadzorstva o poslovnem letu 1927. 4. Odobritev letnega računskega zaključka za leto 1927. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. NA FRANKOLOVEM, dne 9. junija 1928. NAČELSTVO. Dela), nabiraj in hrani, varčevati se ne brani t Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celiu Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti I IjASXIVS DOIV1 Obrestujehranilne fl * O\ VcC]ft atahie vloge po dogovoru najugodneie. vioge po O 2 JO Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost.treznost Pri "aložbi *«e«k« do 5O DÄ« «e dobi nabiral«ik na dom. ^ maJcga raste ;rr„:rr pisarna v Ceiiu, Prešernova ulica 6. Ha|wt|a zaloya in samoprodaja zacneassto naiprlpravneiith PUCH koles 12 mesecev garancija. Cena od 1600 Dire noorej. A. NEGER3 Celje, Gosposka ulica 32. Cen«e znatno znižane! ;n koles znamke ^WAFFENRAD Vsa kolesa s torpedo-prostotekom in povratno stopalno zavoro. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaSko, hitro, dobro in ceno. Najwecja reparacijsk« del?swnica. Vsi stroji so za vezenje pripravni. POUK v vezenju ZASTONJ. Tiska in iizdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redaJtcijo Milan Četina v Celju.